Štev. 281. mi^mm VLlablJanl.g četrtek, dne9. decembra 1909. m Velja po pošti: ?n oelo leto naprej . 'za pol let« » sa četrt » » za en meseo * ia Hemčljo celoletno za ostalo Inosemstvo es V upravništvu: 2a oelo leto naprej ta pol leta » ia četrt » » za en meseo » — Za pollljanle na dom 20 v, na mesec. — Posamezne Stev. 10 v. mr Uredništvo |e v Kopltsrlevlh nlioah ltt». 6/UL Rokopisi ae ne vračajo; neiranklrana pisma u M vb sprejemajo. — Uredniškega telefona ste*. 14. mm <:wp> Današnja številka obsega 4 strani. j •i Političen list za slovenski narod. Verna LluMlaiia. Leto XXXVII. £==== Inseratl: n< Enostolpna petltmta (72 mm): sa enkrat......po 15 v sa dvakrat.....» 13 > ia trikrat.....»losa več ko trikrat . . » 9 » T rekl-mnih notloah stane enostolpna garmondvTsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljanju primeren popust v sik dan, Izvzemši nedelje la praznike, ob S. uri popoldne. OpravnlStvo Je v KopitaT/evlh nlioah štev. 8. ' Sprejema naročnino, Inserato in reklamacije. -1 Opravniškega telefona štev. 188. ===== L, j u b I j a n a , 9. decembra 1909. V torek so sc pogajali nemški in češki voditelji do druge ure popoldne. Navzoči so bili tudi Poljaki. Pogajali so se konciliantno, a približali se nasprotniki niso. Cliiari je izjavil, da se zdaj vlada ne izpremeni, Gessmanu je naglašal da nasprotuje izpremembi vlade krona. Dr. Šu-steršič je naglaša!. da je potrebna izpre-memba zistema. Zvršiini odbor nemško-svobodomiseiiuii strank je imel popoldne kratko sejo, v kateri so izjavili, da predno ne rešijo začasnega proračuna, se ne morejo pogajati s »Slovansko Unijo. . Danes se pogajanja nadaljujejo. Veliko se piše o rekonstrukciji vlade in da se zahteva v vladi nariteta med Nemci in Slovani. Naglašatj moramo, da se jc »Slovanska Unij''« izjavila zoper parlamentaren kabinet in da se zavzema za izvenparlamentaren prehodni kabinet, 'ki ga je predlagal v »Slovanski Uniji« •Slovenski klub«, kar ie obveljalo v »Slovanski Uniji« z dvotretjinsko večino. V poučenih krogih se presoja položaj zelo pesimistično, ker visi vse v zraku. Načrt, da sestavi novo ogrsko viado grof Zichy, sc je popolnoma izjalovil, ker postane grof skupni finančni minister, ko odstopi Burian, ki ne bo čakal delegacij-skega zasedanja. Ogrski ministrski svet je sklenil, da sedanja ogrska vlada nc more več voditi poslov in da prosi, naj vladar odobri njen odstop, nc da nasvefu.ic naslednike. Najbrže sestavi novo ogrsko iz-venparlamentarno vlado grof Khuen l ie -dervary, ki namerava izvesti splošno volivno pravico in podržaviti upravo, nakar razpiše nove volitve. Barabas dela na spravo Košutovcev in lustovcev. V olomuški trgovski zbornici so imeli 7. t. m. zelo viharno sejo. Neki češki zbornični član je predlagal, na i ustanove deželne železniške direkcije na Dunaju, v Lvovu. v Pragi in v Brnu. Nemca Brass in dr. Oberleitlmcv sta nasprotovala. Cehi so burno ugovarjali. Nemci so predlagali, naj se nastopi proti političnemu vplivanju na promet državnih železnic. Cein so biii ogorčeni. Češki zbornični člani so nagla-sali. da se po državnih železnicah ponem-čuje. Ker je zbornični predsednik Priina-vesi vzel nekemu zborničnemu članu besedo, so češki člani po seji povedali gorke predsedniku. Neki Ceh jc vrgel podstavek proti predsedniku. SEBEMSTOLETNICA FRANČIŠKANSKEGA REDA se je vršila v Ljubljani natančno po sporedu. Frančiškanska cerkev je bila krasno ozaijšana in razsvetljena. Veliki oltar je bil ves v zelenju, na oltar je bila postavljena podoba Brezmadežne, okvir krog podobe so tvorile trojne električne žarnice v raznih hojah; na gorenjem delu oltarja pa jc stala podoba siigmatizacije sv. Frančiška v transparentu, krog nje jubi-iejske letnice iz žarnic 1209 — 1909. Nad podobo krona in vrhu vsega križ i/, žarnic. Tudi stranski oltarji in pomoli so bili okinčani z zelenjem, z oboka doli pa so viseli zeleni festoui in bili pritrjeni na stranskih stenah. Sedem električnih loste-ccv jc razsvitljevalo božji hram. — Misi-jon, ki so ga vodili očetje iz Jezusove družbe, čč. gg. p. superior Žužek, p. Kun-ste.lj in p. Prislov, je privabil mnogo poslušalcev; pri vseh govorih je bila cerkev napolnjena do zadnjega kotička. Bili so pa govori skrajno zanimivi, času primerni, temeljiti; ciasi so trajali po eno uro. se vendar nihče ni ganil iz cerkve, ijg. govorniki niso nič strašili, marveč mikali, dostikrat naravnost duhovito zabavali, seveda v najlepšem smislu. Obbajil-na miza je bila oblegana vse dni, zlasti pa na praznik Brezmadežne. Vseh obha-jancev za časa misijona je bilo 9000; na praznik so imeli možje iu mladeniči ob 7. zjutraj sveto mašo in skupno sveto obhajilo. Sveto mašo je služil preč. g. stolni de-. kan M. Kolar, ki je po svojem obhajilu prisrčno nagovoril može in mladeniče in jih obhajal 700 no številu. To je bila najlepša iu najbolj tolažljiva točka ccle slavnosti. Slovesne in pontifikalne svete maše so se obhajale z največjim sijajem ob obilni asistenci redovnih duhovnikov in bogoslov-cev. Na praznik Brezmadežne, ki ie pa-trona vseh treh redov sv. Frančiška, je bila ob deveti uri nova maša, ki jo je imel bogoslovec -1. leta p. Engelhart Avbelj. in se je krasno prilagodila seriji' jubilejnih slavnosti. Ako še povemo, da je pevski zbor pošteno izvršil svojo neiahko nalogo, in ob novi maši dosegel višek svojega stremljenja z. orkestralno mašo. opisali smo vse važnejše momente izrednih slavnosti, ki naj bodo Bogu v čast, vernikom v izpodbudo in trajen spomin. Ljubljana je pokazala, da jc in ostane verna! š Shod. katerega jc priredila „ Kmečka zveza" dne 5. decembra 1.1. na Velikem Kamnu pri gospodu Jan. Serbcc sc jc vršil sijajno. 250 mož j c z velikim zanimanjem poslušalo namestnika dež. glavarja gosp. dr. Jankoviča, kateri je v svojem krasnem čez eno uro trajajočem govoru naslikal položaj v slovenskih deželah v gospodarskem in narodnem obziru , poučil nas o nameravanem vinskem davku in podal črtice iz deželnega zbora. Gosp. dr. Jankovič pozna vse težnje slovenskega kmeta, zato so mu kmetje pa tudi gromovito pritrjevali in so mu izrekli popolno zaupanje in zahvalo za njegovo požrtvovalno delovanje. Proti nameravanemu vinskemu davku se je z veliko navdušenostjo sklenila soglasna resolucija na državni zbor, na poljedelsko in finančno ministerstvo. š Maribor. V soboto se je v parku ustrelil neki ncznanec 28 do 30 let star. Na nekem listku so našli napisano, da je vi Dunaja, in da se je ustrelil radi hude želodčne bolezni. Denar in druge vrednosti je sam že prej odposlal na Dunaj. š Ljutomer. Odlikovan je s častno medaljo za 40 letno zvesto službovanje g-. Janez Robič, nuclučitelj v Ljutomeru, čestitamo ! š Umetno zobovje je pogoltni! v Mariboru 27 let stari Maks Egger. Mladega moža so takoj operirali, a je kljub temu umrl. § Meščani — prašičerejci. V graški •Montags Zeitung« poživijo nekdo v uvod-, nem članku meščane, naj se združijo v zadrugo. ki bi gojila prašiče. Člani bi morali skrbeti, da bi se kuhinjski odpadki shranili. ker bi se porabili za prešičjo krmo. Pisec dokazuje, tla zadostuje jedilnih odpadkov od 40 ljudi ali 10 gospodinjstev /a rejo enega prešiča. Ker ima Gradec 180.000 Pudi, bi se moglo na ta način rediti okoli -1500 prešičev v mestu. Me $i\ ZMleale. £ bali j (5* Napredek hrvaške katoliške akcije v Istri. Dne 6. t. m. se je ustanovilo v Pazinu društvo »Obrana«, kojega svriia jc podpirati naraščaj in vzgojo katoliškega laikata. Odbor se je sestavil tako-le: Slo-kovič Liberat. župnik v Sv. Petru v Šumi. predsednik; Bačič Josip, učitelj c. kr. pripravnice, podpredsednik; Bolomič Peter, nadučitelj v Sv. Petru v Šumi, tajnik; Zl-ganio Ivan. kaplan v Sv. Križu, namestnik tajnika; Ladavac Jakob, župnik v pokoju, blagajnik; Polonio Mat., škofijski kancelar na Krku, namestnik blagajnika: Defar Širne, trgovec v Tinjaiui; Krivičič Fran, kaplan v Cresu in Ladavac Antc, posest- naielih otaMtf spme Mantuani.) 'Ves kulturni svet preveva dandanes prepričanja, da sc morajo zgodovinski in umetniški spomeniki čuvati in njihov po-giu zabraniti. Ni ga več omikanega človeka, kateri bi temu stremljenju nasprotoval. Posamezniki se ločijo drug od drugega le še glede mere. v kateri naj se vdejstvujejo ta načela. Tisti, ki bi bil zoper temeljne zahteve tc struje, imel bi se smatrati za neomikanca. Tega preje ni bilo. Veljala so načela nebrzdane proste volje, hipne odločitve, najskrajnejše oportunitete. Zato je zanimivo, če pogledamo malo globlje v zgodovinski razvoj te smeri. Prvi temelji leže mnogo globlje, nego 'Tgitatorični pisatelji, priznavajo, ako pišejo v prilog modernim nazorom. Ce hočemo biti posebno temeljiti, zadeti moramo s krščanstvom v po-^•onštantinski dobi, Krščanstvo je zaceio Konservirati staropaganske, to je klasične stavbe, prirejavši jih v cerkve. To je bilo takrat mogoče in potrebno. Mogoče, ke:: je bila ona doba še popolnoma zraščeua z rimsko kulturo in ker jo je že občudovala kot nedosežen vzgled na polju umetnosti. Potrebno je bilo zato. ker je po Konštan-tinovih ediktih krščanstvu — rekel bi kar črez noč — vzrastla umetniška zadača, katere tedanji dekadentni umetniki niso bili junak. Tudi je bilo njihovo število veliko preskromno, kot da bi bili mogli vstreči vsem zahtevam, pojavljajoči!! se na vseh koncih širnega zapadno - rimskega cesarstva. Kjer torej niso mogli postaviti nove bazilike, tam so konscrvirali stare poganske stavbe, tempcline, mavzoleje, privatne hiše in vile s tem, Ja so jih porabili in preustrojili v svetišča. Teh trditev nc moremo razviti v nastopnih vrsticah v podrobno preiskavo, katera bo svoj čas objavljena na drugem mestu, a opozoriti moramo na najznačilnejše vzglede. Kedo nam je ohranil Dioklecijanov mavzolej v Sljitu in ž njim vse bistveno okvirje njegove palače, če ne krščanstvo? Mavzolej ic postal bazilika, zasebna domača kapela pa krstilnica. Hodnike in druge palačine dele pa so porabili za oporo hišnemu zidovju in ulicam razvijajočega sc mesta. Poglejmo v Za-dar. Ondi stoji na tlaku nekdanjega poganskega tempcljna, zgrajena od njegovih delov, cerkev sv. Donata. Iu baš sedaj izkopavajo v Ogleju ?:;-.nimivc starokrščan-ske mozaike v baziliki, postavljeni ob sra- ropoganskem svetišču, ki se ie po svoji obliki ohranilo v bapiistei iju. Iu pa Rim! Kje bi bi! danes »panteon«, da ga niso posvetili v cerkev? iu poglejmo dolgo vrsto drugih poganskih svetišč iu privatnih poslopij. katere je samo krščanstvo ohranilo naši dobi, kot n. pr. s. Costanza, s. Crocc di Gerusalemme, Lateran. s. Lorenzo, s. Maria Maggiore. s. Nicolo in Carcere, s. Prisea in še drugih več. To se pa ni godilo samo v Italiji, ampak tudi povsod drugod, kjer sc je krščanstvo vkorenmilo v tleh starorimske kulture. Kristjani torej niso uničevali umetniških spomenikov iz verskega fanatizma, kot posebno »temeljiti zgodovinarji« še dandanes mnogokrat trde. ampak ravno nasprotno. To konservatorsko delovanje traja nekako do srede dvanajstega veka. Tedai pa prestane za kakih 300 let. Zakaj? V icir času je bilo krščanstvo vsepovsod razširjeno, imelo je dovolj svetišč, starih stavb, potrebnih ali zahtevajočih ohranjevanja in pretvarjanja v kultske namene —■ takih je pa zmanjkalo. Vrhu tega je odločeval iuui verski preporod, novi stavbeni slogi, osobito gotika, in pa temeljna kultura one dobe. Proti sredi petnajstega veka se pa stara načela spet pojavijo v. novo močjo, dasi v popolnoma drugi obliki. Oprt ob luimanistiske študije pride spomeniški hi-sioricizem do ugleda iu do veljave. P;-\ i nik v Pazinu, odborniki. V nadzorstvo so izvoljeni; Grašič Josip, župnik v Bermu; Fraukolo Fran. c. kr. profesor v Pazinu; Baf Fran. ravnatelj ljudske šole v Kastvu. — Vrla hrvaška istrska duhovščina se marljivo giblje in trezno ter počasi, toda nevzdržema brez napačne pregorečnosti dela za napredek krščanske misli kljub velikim težkočam in ostri sapi, ki pod vla-Jo Bienerthovo zopet na jugu piha. Pa ni dvoma, da zmaga katoliška in hrvaška ideja na vsej črti, ker ima vztrajne ter, žilave delavce, ki jih ne ukloni nobena ne, germanska ne iridentovska burja. >• V S. K. S. Z. v Ljubljani je v to-; rek, 7. t. m., predaval Franc Te r šegi a v in sicer o silno zanimivi tvarini, o takozvanem d r u g e m v i d u« , ki ga Nemci imenujejo »das zvveite Gesicht«, Irci »the banshee«, Škotci »second sight«. drugovidcem pa pravijo n. pr. Vestfalci »kieker«. Predavatelj je o tem govoril poljudno in izredno zanimivo, da je vladala napetost do konca ter se je marsikatera navidez tajinstvena stran tega pojava čisto naravno pojasnila. Navedel je zelomnogo slučajev drugega, boljše rečeno, predvida iu daljnovida, kakor jih je zlasti zbrala angleška Society ior Psychical Research« in prof. Zurbonsen v znani knjigi. Nato je govoril o činiteljih, ki pridejo pri »drugem vidu« vpoštev: halucinacija!!. kojih naravo je zlasti po Krae-pelinovi učni knjigi za psyhiatrijo zelo jasno iu pregledno pojasnil, nadalje o slučaju. ki pojasni veliko teh pojavov in o te-iepatiji ter prerazvitih čutih, oziroma čutnosti, ki pride mogoče pri dal.inovidcih v, poštev. Poslušavci smo se od predavanja težko ločili iu želimo še kaj enakih. K. I Prireditev društva litijskih delavk, ki se je vršila 5. t. m. v Šmartnem je v vsakem oziru krasno uspela ter dokazala, kaj zmore požrtvovalnost in ljubezen do dela na izobraževalnem polju. Priredbo so otvorili pevci s tremi pesmimi iu častno rešili svojo nalogo. Potem jc urednica gospa Ivanka K I e m e n č i č iz Ljubljane v lepih besedah orisala velik pomen ženskega dela na verskem, gospodarskem, socialnem in izobraževalnem polju ter bodrila ženstvo k vztrajnosti in gorečnosti na započetem potu. Žela jc obilo polivalo. Nato se je vršila igra »Večna mladost, ki so jo predstavljale skoro izključno litijske delavke, ki so vse še-le prvič nastopile. Ne bomo navajali posameznih imen, toda toliko rečemo brez najmanjšega pretiravanja: Take predstave bi se tudi mestnim društvom ne biio treba sramovati. Ako pomislimo, koliko časa iu truda jc stala priprava, da je prva pred-| stava tako izredno lepo izpadla, potem početki so imeli samo praktično smer. Bruneleschi in Donatello. -oba praktična umetnika, sta izkopavala starorimske spomenike in stavbinske podrtine zato, da sta merila njihove posamezne člene in proiičevala proporcije. Te študije so imele, nadaljni namen, biti zanesljiva podlaga novim stavbam, katerih estetika sc je morala opirati na starorimska pravila, če je hotela veljati za umetniško. Ko bi bili tedanji umetniki imeli še kaj celili klasičnih; stavb, ali pa vsaj porabnih njihovih podr-tin, gotovo bi se ne bili obotavljali niti en trenutek in bi jih bili prirejali — s svojimi, sredstvi — za tedanje razmere. Ker jih. pa niso imeli, trudili so se, vsaj nekaj podobnega iznova vstvariti. Tem potom so dobile podrtine starih rimskih stavb velik pomen: videli so v: njih nedosežen vzor rimske, to je za takrat edino merodajne umetnosti. To jc moralo toliko bolj vplivati, ker so vedeli, kako velikanske vspehe jc imel Nicolo Pisano že v zadnji tretjini trinajstega veka s svojimi plastiškimi umotvori, naslanjajoč se na estetiko in tehniko rimskih sarkofagov. Ti so stali prosto, vsakomur na vpogled. ker so jih bili slučajno našli in izkopati. Sedaj so se glede stavbarije in slikarije podali sistematično na ravno tisto pot ter začeli pod zemljo zakopane vzorce dvigati in proučevati. nas mora"res s spoštovanjem navdati požrtvovalnost toliko igralk kakor tudi njih učiteljev. Vsem skupaj čast! Želimo le, da bi čim preje stal v Šmartnem društveni »Dom«, v katerem se bo izobraževalno delo moglo še - le prav razgibati in razvijati in bo k predstavam moglo priti še več ljudstva. Dosedanji prostori so bili žc ob tej prvi predstavi veliko premajhni, kar kaže veliko zavednost naših ljudi. Po tej poti krepko naprej! + Orel v Sodražici. Včeraj se je vrši! ustanovni zbor Orla v Sodraž;ei, katerega se je udeležilo nad 60 mož in mladeničev. O potrebi in namenu Orla sta govorila domači župnik Traven iu načelnik zveze Orlov br. Vojteh Jeločnik. Dalje so govorili deželni poslanec Franc Bartol, podpredsednik društva »Glas« Franc Pire in tamošnji trgovec Anton Lavrenčič. K Orlu je pristopilo takoj 33 rednih in 14 podpornih članov. Predsednikom je bil izvoljen brat Anton Lavrenčič, podpredsednikom pa Ivan Levstek, v ostali odbor jc bilo iz voljenih šest vrlih mož in mladeničev. Za načelnika in podnačelnika sta bila dalje izvoljena br. Josip Pirnat in br. Anton Stupica, katera sta se udeležila 14-dnev-nega tečaja v Ljubljani. — Mlademu Orlu, ki je 99.. naš krepki: Na zdar! +• Društveno življenje. V nedeljo, S. t. m. je predaval v izobraževal, društvu na Ježici dr. Alojzij Merhar o Italiji in nje prebivalcih. Rojaku, ki je duša vsega našega društvenega gibanja, smo hvaležni za podučni in bodriini govor. — Pri odbo-rovi seji se je sprožila misel o zidanju društvenega doma, kateri je pri nas tako zelo potreben, če hočemo, da se bo organizacija ljudstva ohranila in širila. Marsikaj se je že tukaj z združenimi močmi naredilo, tudi to bo mogoče izpeljati, če bo kaj vneme za koristno stvar. + Shod v Stari Loki. Dne S. t. m. je bil pri gosp. Jelovčanu shod. katerega so se udeležili najodličnejši možic in mladeniči. Pred shodom ie zapel moški zbor »Jadransko mor.ie« pod vodstvom novega organista gosp. R. Kramaršiča, ki je res izborna moč. Potem je govoril gospod kanonik Ivan Sušnik v najnovejših iznajdbah glede zrakoplovstva zelo poljudno in podučno. Gospod Ivan Baloh je govoril o delovanju nasprotnikov cerkve. Sprejeta je bila soglasno sledeča resolucija: Shod izraža skrajno ogorčenje liberalni stranki, ki je v umazane namene uprizorila in še nadaljuje uprav Iopovsko .pohu lanje mladine in izreka, da bo slovensko ljudstvo s pohujševalci temeljito obračunalo. Zajedno izreka shod neomajno zvestobo knezoškofu in katoliški cerkvi. Ljubljanski obilnsk! ml Ljubljana, 7. decembra 1909. Predsedstvena naznanila. Zupan naznani, da je neznan dobrotnik daroval mestni občini in kapelici sv. .Turja več srečk. Raini Fran Rant v Spod. Šiški je volil ubožnemu zakladu 200 kron. Občinski svetnik Rotlil je daroval bodočemu mestnemu muzeju star rimski ročni mlin in šest kosov rimskega denarja, kar so izkopali pri kopanju temelja za stavbo uradniških stanovanj. Nujni predlogi. Lenče predlaga, naj se podaljša davčna prostost za nove stavbe, ki poteče I. julija 1910. — Dr. Švigelj utemeljuje nujni predlog glede na mestno zastavljalnico, ki rabi ustanovnega kapitala. Najelo sc je od Kreditne banke kontokorentno posojilo 1,000.000 kron, ki se morajo obrestovati za 1 % višje od vsakokratne obrestne mere avstro-ogrske banke. Predlaga, da sen omet), ki .so krasile stene pogrebenih prostorov, so imenovali »pitture grote-sche« ali pa samo »grotesehe« in posnemali njihove motive ,sestajajoče iz živalskih, rastlinskih in drugih osnutkov. Ime je ostalo za fantastične kompozicije do danes. Prvi umetniki so bili precej navezani na te starorimske vzglede. Kmalo pa so se oddaljili od posnemanja in postopali samostojno. Čim dalje, tem prosteje so izrabljali dane vzorce. Ti so torej izgubili polagoma glorijolo edino pravega merila. A spoštovanje, da ne rečem obožavanje klasičnosti je pa vedno napredovalo in tako prouzročilo, da so se ohranile razvaline in kar je bilo ž njimi v zvezi vsaj za teoretično zanimanje. Zato se je vzgojil namenoma nov čut in naziranja, osobito v mladini in v ženstvu: romantično veselje nad razvalinami. To je posebno jasno in neovrženo videti pri slikarstvu koncem petnajstega, potem v šestnajstem in sedemnajstem veku. Kar je bilo res še otetega, to so si;kali in risali po izvirnikih, kar je bilo uničeno, to so rekonstruirali na popirju in na deskah. Povsod pa se kaže kot vodilo naporno stremljenje, o t e t i in ohraniti spomenike. (Dalje.) so posojilo in obrestna mera odobri. — Predlog se sprejme. Personalni in pravni odsek. Na priporočilo odsekovo se podeli meščanstvo Zalarju, ki mora za to plačati 100 kron kot sprejemščino in 200 K v meščanski zaklad. — Prošnji Nikolaja Webra za zagotovilo domovinstva v ljubljanski mestni občni se ugodi s pogojem, da dokaže avstrijsko državljanstvo in plača v meščanski zaklad 200 iiron. Finančni Odsek. Prošnji »Društva v pospeševanje obdelovanja ljubljanskega barja«, naj bi mestni magistrat dal zavarovati sadno drevje ob cesti v Črno vas, se ne ugodi. — Glede na stavbeno parcelo št. 11. na mestni, sedaj -Slovenskega pisateljskega društva« posesti ob Poljanski cesti, sc sklene, da se ta parcela obdrži toliko časa, dokler ne bo mogoče odpreti nove ceste s Poljanske ceste k Ljubljanici. — Petru pi. Radlcsu se dovoli 200-krpnski prispevek k stroškom za izdai,ie knjige Joliann \Veikhard Freiherr von Valvasor«. Stavbeni odsek. — Turk proti Kregariu. O prizivu Ivana Kregarja proti odloku mestnega magistrata glede na zgradbo verande na dvorišču Medičeve hiše na Elizabetlni cesti št, 5, poroča Turk. Kregar je namreč protestiral proti zgradbi, češ, da jemlje luč iu zrak njegovi hiši. Kre-garjev priziv se odkloni z motivacijo, češ, da je cela zadeva zasebno pravnega značaja. Policijski odsek. Sklene^ se, da sc v tržni red sprejme določba v § 4., da do 8., oziroma do 9. ure dopoldne ni dovoljeno prekupovanje sena in stelje. — Receptov in zdravil se je oddalo za mestne uboge za -3877 K 32 vin. — Blagajna mestne posredovalnice se je našla v redu. Šolski odsek. Pavšal za snaženje prostorov šole na Barju se zviša od 200 na 360 kron. Občinski svetniki proti klavnici. — »Slo-venčeve« trditve priznane. — Hribar proti dr. Lampretii. Dr. Tavčar poroča o poročilu klav-ničnega ravnateljstva in finančnega odseka glede na poročila oskrbnika o prometu v mestni klavnici in na živinskih sejmih. Dr. Tavčar pravi, da klavnica ni vzorna in idealna. Klavnica je premajhna, in takrat, ko se je zidala, se ni mislilo, da bo Ljubljana naraščala. Sedanjim razmeram klavnica ne ustreza. Leta 1908. se jc pobilo v klavnici 4138 volov, medtem ko se je leta 1907. samo 3869 volov. Bikov in krav se je v letu 1908. manj pobilo kot leta 1907. Oskrbništvo priporoča, naj se klavnični regulativ izpremeni. V § 24. naj bi se upeljala nova določba glede pristojbine za pobijanje mlade živine. Predlog sc vrne oskrbništvu, da natančno določi, kako bi se določila pristojbina glede na pobijanje živine z ozirom na starost. Oskrbništvu tudi predlaga, naj bi se drobnica omamljala z udarcem predno se kolje. Klavnično ravnateljstvo sodi, da bi to ne koristilo preveč. — Hribar: Saj imajo to tudi v Škof ji Loki vpeljano. — Triller: »Je tudi modernejše mesto.« — Predovič je proti omamljanju drobnice z udarcem, predno se zakolje. — Sklene se, da se vpelje prosta stojnica, na kater-i bi se prodajalo meso manjše vrednosti, ki bi se moralo prej sterilizirati. Za to je seveda treba nakupiti sterilizator za meso, ki bi drugače ne bilo porabno. Dr. Tavčar sodi, da so dosedanji svinjski hlevi v klavnici zelo nedostatni in se vlada vsled tega upravičeno jezi. Novi svinjski hlevi bi stali 26.458 K 52 vin. Za pokritje teh stroškov bi se uporabila najemnina od Čeče-vička in sina. Predlog, da se zidajo novi svinjski hlevi, se sprejme. Sklene se, da se ustanovi takozvana prosta stojnica, kupi v ta namen sterilizator. za čegar stroške se vpostavi v klavnični proračun 14.050 K- V principu se izreče občinski svet za hladilnico v klavnici. — Končno se oglasi župan ter govori o »zlobnem« napadu dr. Lampretovern na njegovo osebo. Izvaja: »Iz tega napada je razvidno, da je imel dr. Lampret moj prvi načrt za tržnico, kot sem ga izdelal pred desetimi leti. V tem načrtu seveda ni bilo hladilnice. Trdil je, da mestni mag'strat ne misli na hladilnico. To pa ni res, ker imamo sedaj druge načrte, v katerih so hladilnice že določene.« — Sklene sc še dvema uslužbencema v klavnici povišati plače ter se dovoli oskrbivštvu, da naroči »Laibacher Zeitung« in si nabavi potrebne knjige za 100 kron, umivalnik in mikroskop, zaradi katerega se dr. Tavčar čudi, da ga klavnica še nima. — Obvelja županov predlog, da se sprejme v klavtrco še en paznik. Oskrbnik klavnice živino-zdravnik Slivnik pravi, da se ic dogodilo, da so med živimi prešiči vpeljali v klavnico že crknjencga, ki so ga šele opazili, ko so ga omavžali. Zupan zagovarja svoj predlog, kajti mogoče jc, da so vtihotapili več crknjenih prešičev, ki jih pa niso opazili. Mestni vodovod. Dr. Triller poroča, da je občinski svet skleni), da zida v zajemalnici na Klečali nov vodnjak. Sklenilo se je zidati vodnjak s trdo, žgano opeko. Nabava opeke bi trajala preveč časa in ker je potreba vodnjaka nujna, se je sklenilo, da se zida z betonom, kar bi bilo tudi 7000 kron ce-neje. Delo se je oddalo tvrdki Pittel 6c Brausewetter na Dunaju. Podrti rotovž. Dr. Triller se oglasi k besedi in vpraša župana, kaj misli storiti glede na vest. da namerava občinski svet podreti stari rotovž iu sezidati moderno suhoparno zgradbo. Sedanji rotovž ima tudi pomen, ker se ie vršil v njem lep del slovenske kulturne zgodovine. Gotovo ie, da se rotovž ne bo podrl. — Zupan Hribar pravi, da ni nikdar rokel v svojem poročilu, naj se rotovž podere. Omenjal je samo. kje bi bil lahko prostor za nove urade. Glede na to zadevo še ni nobenega sklepa. Sklep je le. da se prosi za posojilo za zidanje novega rotovža. Nekdo je poročal o tej zadevi centralni komisiji na Dunaju za zgodovinske spomenike. Centralna komisija poroča, da tega, kar se ji je poročalo, ne veruje. Zupan je odgovoril centralni komisiji. da ovadba ni bila toliko iz skrbi za rotovž, kot iz povsem drugega namena. Njegovo mnenje je, da bi se novi uradi sezidali na mestu sedanjih hiš, ki stoje ob straneh rotovža. Rotovž pa bi se v toliko izpremeni!, da bi izgledal tako kot prvotno. Tako bi se podrle v pritličju razne stene, ki so se pozneje sezidale med stebri, in bi rotovž stal na samem stebri-čevju, kot je stal prvotno. Javni seji sledi tajna. Strahovita korupcija v svobodomiselni vzor-državl. RESNICA O AFERI STEINHEIL. Afera Steinheil, ki je dvignila v časopisni toliko prahu in ki je ni razvoz ja!a niti sodnijska obravnava, razkrinkava se sedaj kot nepredvidjena posledica dobro preračuujenega umazanega »kšefta«, ki ga je hotel napraviti slikar Steinheil s »častjo« svoje žene, kakor že večkrat pre.ie. »Deutsches Volksbiatt« prinaša namreč 8. t. m. sledečo vest, ki jo je dobil od svojega pariškega zaupnika, visokega diplomata, čegar stališče je tako. da more resnico od blizu poznati. List piše, da Steinheil ni bil poseben umetnik, — kar se je tudi tekom afere ponovno izticalo, a tudi ne poseben poštenjak. Živel je sijajno in imel mnogo naročil, toda to je bila le zasluga njegove »krepostne« soproge. Te naročbe so bile namreč kavalirska protiusluga njenih »uslug« nasproti raznim visokim gospodom. Tudi to se ie sicer povdarjalo med sodno razpravo in je Steinheil to sama priznala, toda slednja kakor tudi vse židovsko časopisje se jj trudilo, da so vzdrži visoko mnenje o časti tega moža in celo stvar pokaže tako, kakor da bi Steinheil niti nikdar sanjal ne bil o virih njegovih naročb in obilnih sredstvih, s katerimi je razpolagala gospa Steinheil. No, zaupnik »D. V.« pa to stvar postavlja v mnogo naravnejšo in jasnejšo luč in pravi, da je Steinheil prav dobro vedel za »zasluge« svoje, žene in jih tudi z največjo radovoljnostjo vžival. Pa ne le to, ampak Steinheiia sta igrala dogovorjeno igro iu sporazumno nastavljala pasti vplivnim in petičnim velmožem, ki so imeli v rokah vajeti francoske republike. Ko j.e tako nenadno umrl predsednik republike Faure, mogočni zaščitnik in oboževateij slikarja Steinheiia, takorekoč v rokah njegove žene, tedaj je jela pojemati njegova slikarska slava, to se pravi, naročil ni bilo in seveda tudi ne mastnih »honorarjev« — pri razvajenih Stein-heilovih je posta'o neprijetno tesno v dc-. narnem oziru. Da si pomagata zopet na noge, sta vzorna zakonca sklenila, izvršiti na enem ženinih čestilcev — visokem državniku — svoj stari trik: Steinheil je imel presenetiti ženo in potem izsiliti od »zapeljivca« lepo vsoto denarja. Stvar se je vršila ono znano noč. a izpadla je čisto drugače, kakor sta vprizoritelja nameravala. Steinheil je izgubil glavo, planil je na državnika, a ta pravi hrust ga pograbi za vrat s tako silo, da je slikar po kratki borbi iz njegovih rok zdrknil mrtev na tla. Mater Steinheilovke je od strahu zadela kap. Do tu sega škandal in korupcija zasebne francoske družbe, sedaj pa se pričenja policijski in državni škandal, ki mu ga doslej menda ni para na svetu. Državnik je namreč po dogodku nemudoma poiskal šefa pariške policije gosp. Lepine, in mu vso stvar zaupal. Skupaj sta potem napravila načrt, da se državnika reši neprijetnih posledic umora- Policijski šef ic nato vse potrebno odredil za fingiranje roparskega napada v vili Steinheil, končno dejanje v tej pristni moderni francoski tragikoincdiji pa je moralo igrati pravo francosko sodišče kakor jc ia obstoji kot najsvetejša državna insti- tucija vsakega kulturnega naroda ... Dr žavnika pa je vlada o pravem času pre stavila v kolonije. To je kričeča slika framasonske »ku| turne« ere na Francoskem. Naši liberale si tudi to lahko vtaknejo za ogledalo! Dnevne novice. + Skrajni boj sedanji vladi! Od dn do dne je bolj jasno, da sedanja vlada za sleduje izrecno germanske cilje. Dogodk na Koroškem so dovolj jasen dokaz, d; stoji vse uradništvo v službi gernianiza cije, prav kričeč pa je s.učaj, da se jt ustavila discipl narna preiskava zope uradnika, ki je vodil razbojniški napa« nemško-nacioualne tolpe zoper Društven dom v Brnci. Zdaj pa izvemo, da se ua merava v Gradcu ustanoviti »Deutschi HeimstSttenbank«, ki je pravkar izdal; oklic na Nemce v rajliu, v katerem pojasnjuje svoje namene, ki obstojajo v iz-rečni germanizaciji zlasti v Spodnjem Šta-jenu. V oklicu je rečeno, da treba delo »Siidmarke« po posebni banki izpopolniti, in sicer se je treba pečati izključno z naseljevanjem Nemcev iz južne Nemčije na| slovensko-nemško mejo v avstrijskih alpskih deželah. Nase jevalo se bo same pro testante, ker ti osta.ne.jo vedno »reichs deufsch«. Na Nemško se je zda-j odpelja pastor Al bani iz Lipnice, da pridobi vse ondotne kroge za to ustanovo. Denar z, to »Heimstattenbank« bodo dajale: »Allge meine Deutsche Kreditanstalt«, »Bayeri-sche Handelsbank«, »Bankhaus Stahl & Federer in Stuttgart«, :'V/urzener Bank — vse banke iz rajha! — Tako se snujejo pod sedanjo vlado v Avstriji očito veleizdajalska iu protestantovska podjetja z izrečnim namenom izpodriniti svojemu Bogu jn cesarju zvesto slovensko ljudstvo iz dedne zemlje! Mi prav odkrito rečemo, da rešitve nc vidimo prav v nobeni drugi stvari, kakor v skrajnem narodnem radikalizmu, iti vsak pravi kristjan, ki vidi, kako je germanizacija obenem protiverska, mora brezobzirno po staviti nacionalne ideale z verskimi vred na prvo mesto, kajti zadnji čas je, da pokažemo, da kdor je proti nam, ne sme ua nas v nobenem oziru več računati! Iz Berolina gre in preko Dunaja doli do nas piha in nam hoče vzeti vero, jezik in zemljo, ampak tiste napačne obzirnosti Slovencev je danes za vselej konec, to si naj zapomni vlada in vsi, ki so v njeni službi! Sedanji rod ne bo več, kjer ni treba, krivi« hrbta! -f- Veleizdajstvo v cvetu. Pod sedanjo vlado uganjajo Nemci vnebokričečo vele-izdajalsko propagando. 6. t. m. je poslanec Jesser predaval v Monakovem v društvu »Alldeutscher Verband« in je Nemce iz rajha poživljal, naj denarno podpirajo nemški živeli na Češkem ter začno z nemško kolonizacijo v sredini Češke ter Moravske! Kakor se iz slednjega vidi, se Nemcem pod sedanjim režimom začenjajo možgani nevarno kisati. kajti večje buda-losti, kakor nemška kolonizacija v sredi Češke, si pač ni mogoče misliti. Ampak v nemški norosti je metoda in kar se ne bo na Češkem posrečilo, se kaj lahko recimo na Koroškem in Štajerskem. Kljub temu pa, da naši Nemci zdaj zopet kar trumoma romajo v državo Viljema II., ne bo noben nemški list v Avstriji govoril o veleizdaji, Če pa Slovenci samo v Zagreb hodimo, spravljamo monarhijo že v nevarnost! Nemška ošabnost ra.ste, da se z nosom že oblakov dotika, radovedni smo le, kako dolgo bo trajala . . . + V tržaškem občinskem svetu so slovenski poslanci energično nastopili za pravicc slovenščine v šolah. Radikalni narodni duh se na Tržaškem vedno bolj učvrstuje, kar mora vsakega Slovenca, naj bo tega ali onega strankarskega prepričanja, le veseliti. Le na ta način si moremo Slovenci zasigurati bodočnost, če pravice svojega jezika, svoje kulture in svojih tradicij odločno varujemo na vseh poljih brez izjeme in proti vsakomur. + Strašen fiasko so doživeli Italijani v Trstu s svojim shodom za laške šo'.e dne 8. t. m. Shodu je prisostvovalo kakih 600 oseb, večina otroci in gimnazijci. »Manifestacije« po mestu se je udeležilo kakih 200 ljudi. Policija je par smrkolinov zaprla. Slovenci pa so zadnjič spravili tisoče na ulico in par Mazziniancev, ki so izzivali, pošteno naklestili. Za Lahe v Trstu so šteti časi sedmih debelih krav in tudi germanizatorične tendence nimaio ob Adriji nobene nade na uspeh. Slovani korakamo! + Občni zbor »Narodne stranke « S- je vršil 8. decembra v Narodnem domu v Celju. Ta tretji občni zbor ni bil več tako dobro obiskan kakor prva dva. Tudi pra vega navdušenja ni bilo. Menda generali sami niso zadovoljni ž njim. Saj jitu je od povedal prihod državni poslanec Ježov-nik, kar sicer nič ne pomeni, ter župan Hribar iz Ljubljane, kar pa nekaj potneni, Cela kranjska liberalna stranka ninu boljšega zastopnika, kakor dr. Oražna, ki ga jc poslala za govorirka narodnim radi kakem v Celje, Narodni radikalizem Oražnova Nemcem prodana pivovarna, ali je večja Ironija mogoča? Facit vsega je bil ta: Tretji občni zbor Narodne stranke za Štajarsko se je vršil v »znamenju krvave manšete<. s pomočjo katere hočejo vseslovensko liberalno stranko reformirati. ..... -i- Rdeča jeza. V 72 vrsticah -kriti-kuje« »Rdeči Prapor« v prostaškem tonu sijajno uspeli IV. vseslovenski delavski shod. Rdeča gospoda, ki piše = Prapor«, jc Šla očividno v šolo v znano kranjsko tiskarno, in kakor kaže, s krasnimi uspehi. Saj njena pisava je že dosegla finost, resnicoljubnost in plemenitost zelenega prijatelja. Nam je vse to všeč, ker nam to priča, da je razvoj slov. kršč. soc. delavske organizacije v dobrem tiru. Na vse klevete rečemo le: Po letih boste z obupom zrli na svoje redke čete, ker nimate in ne boste imeli nikdar patenta, da po svoje organizujete delavca. Razredčene čete in pa Vaša plemenita pisava — to bodo zadnji ostanki vašega dela. + Novomeška gimnazija v razpadu. Gimnazija v Novem mestu sc bliža svojemu razpadu. Poslopje je že v tako slabem stanju, da so morali nekaj sob podpreti z močnimi tramovi. Tudi kabineti so že tako razrahljani, da se profesorji več ne upajo tja voditi dijakov in tam eksperimentirati pred njimi iz hvalevredne previdnosti in upravičenega strahu, da bi se vse skupaj ne sesulo, bodisi nad njihovimi glavami ali pa pod njihovimi nogami. In to ni nikako pretiravanje. Naj le pošljejo gospodje okrog dunajske vlade kakega tehnika v Novo mesto, da si sam ogleda to gimnazijsko podrtijo in prepričal se bo, da odgovarja ta opis goli istini, suhemu dejstvu. Ali pa si jo naj pridejo gospodje sami ogledat, bodo vsaj uvideli, da je resničen po časopisih že tolikokrat omenjeni stavek: »V Avstriji je vse mogoče«. Ker tega pač ni misliti, da hi še kje na celem svetu dobili tako podrtiji, služečo za kulturen zavod, kot ie naša gimnazija. Oj, skromna je piča, ki jo dobivamo iz državnih jasli mi Slovenci! -f- V Dobju na Štajerskem r.o bih pri volitvah v občinski odbor dne 7. t. ni. izvoljeni sami pristaši S. K. Z., nasprotniki se niso udeležili volitev. -i- H katoličanstvu ie prestopil zgodovinar protestant dr. v. Ruville. profesor na univerzi v Halle. V nekoliko dneh izide njegova knjiga Zuriick z ur heiligen Kir-che«, v kateri bo opisal, kako je spoznal resničnost katoličanstva. GnjiJe veje odpadajo, zato pa poganjajo nove zdrave mladike. j ,, , , ,... — Ustje. S 1. decembrom smo dobili za tukajšnji okoliš: Ustje, Uhanje, Dolenje, Zapužc, Grivče in Fužine poštnega sela. Hodi trikrat na teden: pondeljek, sredo in petek. Zahvaliti se imamo zato v prvi vrsti našemu vzorno delavnemu poslancu velečast. g. dr. I. Žitniku. Bil je že skrajni čas, ker zadnji čas je nosilo šestletno dekletce po vasi, kaj čuda, če včasih zamuda. Razun par liberalcev je vse zadovoljno. Prometa je obilo, popolno zadosti za vsakdanjo zvezo. — Razne nesreče. Vid Rajkovič, delavec pri Lončariču, se ga je v Froncevi gostilni v Polhovem gradcu preveč navlekel. Pred gostilno ie pa tako nesrečno padel, da je butnil z glavo ob kamen in se smrtnonovarno poškodoval. — Antonijo Foschia, italijanski delavec, je padel pri delu na les in si pohabil rebra na desni strani života. — Marija Repe, mizarja žena na Jesenicah, je opirala z drvatni naloženi voz, pri tem si pa zlomila desno roko. __ Frančiška Lovše, posestnikova žena iz Tirna pri Št. Lamprtu, je doma otresala ajdovco, pri tem se pa zbodla v desno roko z vilami, katere so med slamo ležale. Poškodba je težka. Avstrijski prestolonaslednik v Bel-gradu. Belgrajski list »Zvono« poroča, da bo v kratkem prišel avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand v Zemun in bo ob tej priliki posetil tudi Belgrad. 100-milijonska dedščina. Iz Peter-burga se poroča, da je pred leti umrl maršal Muenis ter zapustil premoženje 10 milijonov rubljev, ki so bili naloženi v neki angleški banki in so se pomnožili sedaj na sto milijonov rubljev. Sedaj pa sta se javila v Odesi dva kmeta, ki sta brata Karol in Ivan Muenis in dokazujeta z listinami sorodstvo z umrlim maršalom ter imata tudi neko njegovo fotografijo. Seveda se z veliko vnemo potegujeta za bogato ded-ščino. Mestni blagajnik — defravdant. »Rovnost« poroča, da so odkrili pri mestni upravi v Kromerižu, da je poneverienih 150.000 kron. Mestni blagajnik Viktorin je obtožen, da je poneveril to vsoto tekom let. Mestni računi že več let niso bili nadzorovani in pregledani. Policijski agenti — tatovi. Časnik »Dilo« poroča, da je prišel novo imenovani policijski komisar v Stanislavu, dr. Lukomsky, ki se je že večkrat izkazal kot veščak v svojem poslu, na sled večini policijskim agentom, ki so bili domenjeni s tatovi, kateri so ž njimi delili plen in jih podkupovali, štiri policijsko agente so žc odpustili iz službe. . Italijanski dijaki se pripravijo za vstajo. Italijanski dijaki na Dunaju so imeli zborovanje, na katerem so zahtevali italijansko vseučilišče v Trstu. Ogromna večina je bila za to, da se započne energična akcija, a manjšina je razložila, da jc bolje nekoliko počakati z ozirom na politični položaj, a med tem naj se vzdržuje najtesnejše zveze z italijanskimi poslanci. Zaradi tega se je sestavila resolucija, v kateri se pozivlje italijanske poslance, naj se rtajživaliuejšč zavzamejo, da vlada otvori italijansko pravno fakulteto v Trstu za nadomestilo v Inomostu. poleg tega naj se prizna veljavnost izpitov, dovršenih na vseučiliščih v kraljevini Italiji. Ako viada tega noče, groze italijanski dijaki z uporom. Italijani so res prijazni ljudie. Ako bi se ugodilo njihovim zahteaam. bi kmalu preplavili Italijani iz kraljevine vse šoie in urade, sklicujoč se na svoje izp;te v tuji državi. Mislimo, da jim ta pšenica še ne bo tako kmalu šla v klasje. Prevoz srbske živine skozi1 Bolgarsko je bolgarska vlsdt dovolila. Ljubljanske novice. li Pri ožji volitvi v obrtno sodišče sta dobila kandidata Toni in Kušar 51 glasov, sta torej izvoijena. Znani knjigovez Bre-skvar Franc, ki je svojčas prestopil iz naše stranke k liberalcem, in ključavničar Pust sta dobila po 25 glasov in sta propadla. Ubogi Breskvar, ki zabavljaš po vseh oštarijah in kavarnah proti klerikalcem, kako se nam smiliš, ko iinaš med obrtniki samo dva tucata in enega prijatelja. Res, smiliš se nam, ker si tako .>kine-zarsko« pogorel. lj Katoiiško društvo rokodelskih pomočnikov je imelo včeraj. S. t. m., svoto mašo in skupno sv. obhajilo v cerkvi Jezusovega Srca pri Lazaristih. Cerkveno svečanost je poveličevalo dovršeno petje društvenega pevskega zbora pod vodstvom g. mestnega učitelja P. Gor-jupa, zlasti še umetniški, v srce segajoči solospev, ki ga ie v čast Mariji pel gosp. Ludovik Bajde. Udeležba pomočnikov in mojstrov je bila prav povoljna. lj Operetno predstavo priredi ^Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov« v nedeljo, 12. decembra, točno ob b; uri zvečer. Spored: 1. Govor. 2. Kupleti, poie .1. Ložar. Veseli lovci. Opereta v treh dejanjih. - K obilni udeležbi vabi odbor. li Spremembe v rezidenciji oo. jezuitov. O. Janez Kunstelj, superi-jor in voditelj kongregaci:e za gospe in /a dijake. O. Jakob Verhovc, spovednik. O. Alojzij Žužek, o- Engelbert Rakovec, o. Janez Pristov, misijonarji. O. Karol Hoiek in o. Jožef Sehett, nemška pridigarja in voditelja nemških kongregacij. lj Vincencijeva družba ima nrihodnio nedeljo, dne 12. t. m. svoj društveni praznik. V Marijanišču bode zjutraj ob pol 7. uri sv. maša s skupnim sv. obhajilom, popoldne ob % 6. uri litaniie z blagoslovom in potem ob 6. uri zborovanje. Delavni člani družbe in prijatelji so vabljeni, da sc shoda v polnem številu udeleže. lj Vpokojen jc mestni policijski komisar g. Ivan Robida z naslovom višjega policijskega komisarja. lj Umrl je v noči na 8. t. m. po dolgi in mučni bolezni posestnik tovarne za vozove gospod Peter Keršič v Spodnji Šiški v starosti -14 let. Pokojni je bil načelnik tamoŠnje požarne hrambe, lastnik znane gostilne pri Keršiču. Zapustil ie vdovo in štiri otroke. lj Umrla >ie danes gospa Ana K u n -s t e 1 j, posestnica in mesarica. Poljanska cesta št. 81. N. v m- p.! Karainbol. Ko jc. v soboto zvečer pripeljat hlapec Ivan Leskovec z dvovpre-ženim vozom iz Cotičevega dvorišča na Zaloški cesti, je v trenotku nripeliaJ mirno električni voz, kateri je trčil v Leskovče-vega. Pri tem se je električni nekoliko poškodoval. lj Vojaški konj splašil se je v petek na Martinovi cesti ter podrl na tla delavca Mihaela Tičarja, kateri se je pri padcu na rokah in obrazu lahko telesno poškodoval. lj Prvi roditeljski večer na II. državni gimnaziji se je vršil preteklo soboto zvečer v telovadnici omenjenega zavoda. Zbralo se je ob določenem času k sestanku večina profesorjev, precej dijakov ter staršev in vzgojiteljev njihovih, pa tudi nekaj drugih prijateljev mladine. Z običajnim pozdravom je otvoril večer gospod voditelj zavoda šolski svetnik dr. Bezjak. Uspehi takih sestankov so se že lani pokazali. Zasledoval je gospod svetnik, da se starši in vzgojitelji bolj zanimajo za delo prolesorjev ita zavodu in večkrat povprašujejo o uspehih v oskrbo jim izročenih učencev. Da bo skupno delo profesorjev in roditeljev ali njih namestnikov, v šoli in doma enotnejše smotrenejše, se bodo tudi v tekočem šolskem letu vršili taki roditeljski večeri. Za tem sledi predavanje znanega, v naših krogih posebno priljubljenega pedagoga, gosp. dr. I Bezjaka. Za temo si je zbral gospod predavatelj vprašanje o dolžnostih. Obdelal i p« je v enotirnem govoru samo prvi del i obsežne tvarine, o splošnih in stanovskih dolžnostih ler o ddlžnosflfi poedincev. Vplel je opazke o dolžnostih staršev do otrok in obratno, o dolžnostih učiteljev in učencev, osvetljujoč posamezna mesta z mičnimi zgledi in citati zlasti iz pesnika-misleca Gregorčiča. Drugi del snovi, ki bo še zanimivejši, bo obdelal gospod predavatelj na prihodnjem večeru, na katerega občinstvo že danes opozarjamo. Ij Pravila novega društva kranjskega vojnega kora s sedežem v Ljubljani in od višje c. kr. oblasti potrjena ter se Člani sprejemajo vsako nedeljo od 9. do 12. ure dopoldne v začasni korni pisarni, pritličje Kolizeja, vhod iz nižje ležečega dvorišča ob evangeljski cerkvi. Bivši člani prejšnjega vojaškega veteranskega kora ljubljanskega naj prinesejo svoje prejšnje korne knjižice, novi pa svoje vojaške izkaznice "tboj. H Ženska — pomočnica v steklarski obrti. Gdč. Marija Tomšič, doma v Volčjem potoku pri Kamniku, uslužbena pri tvrdki Julij Klein, trgovina s steklom, porcelanom itd., je dovršila 4-Ietno učno dobo ter je naredila izkušnjo z dobrim uspehom glede steklarskih del. Gdč. Tomšič je prva pomočnica v steklarski obrti. li Mestni šolski svet je imenoval namesto učitelja Avgusta Kleca, ki je zaradi bolezni na dopustu, kot suplentinjo na mestni deški nemški ljudski šoli gdč. Vido Kobler. lj Umrli so: Anton Bajec, kajžar, 65 let, Radeckega cesta II; Anton Stular, posestnik, 62 let; Ivan Pušnik, gostilničar, 56 let; Ivan Kalan. pasarski pomočnik, 42 let; Anton Družinšek. vratar. 4.3 let. li Za kruhom. Včeraj sc -je z južnega kolodvora v Ameriko odpeljalo 60 Hrvatov in Macedoncev, nazaj je prišlo pa 25 Hrvatov. učiteljstvo. -f- Iz ljudskošolske službe. Za začasno učiteljico in voditeljico enorazrednice v Ligojni .ie imenovana Ernestina Blaznik; v Borovnico pride kot suplentka Marija Delak. — Na petrazrednici pri sv. Petru pri Ljubljani so dovoljene tri vzporednice iu sc dotična službena mesta začasno oddajo. Dovoljena je tudi vzporednica na trirazrednici v Moravčah. — Obolelo učiteljico Leopoldino Garbeis v Velikih Laščah bo nadomeščala dosedanja radovolj-ka v Ribnici Pavla Pirker. ~r Razpisane učiteljske službe. V šol. okraju Krško so v stalno nameščenie do 1. januarja 1910. razpisana: nadučiteljsko mesto na dvorazrednici v Velikem Trnu, voditeijsko mesto na enorazrednici v Črneči vasi in učiteljsko mesto na dvorazrednici v Št. Juriju pod Kumom. — Na enorazrednici v Kuteževem (okraj Postojna) ie do januarja 1910 razpisano voditeijsko mesto v stalno nameščenje. Inozemstvo. V Nemčiji so zelo v skrbeh, ker ined Alzačani in Lorenčani ni nič ljubezni do Nemčije. Velikansko število vojaških beguncev to dokazuje. Begunci vstopajo v francosko armado. Poneverjenja v srbskem vojnetu ministrstvu. Neki uradnik srbskega vojnega ministrstva je poneveril 150.000 frankov. Nered so zasledili po uradnikovi smrti. Carica je zdrava. Tako sc poroča iz Rusije. Dunajska »Neue Freie Presse«, »svetovna«, kakor hvali sama sebe, je v dolgih člankih pripovedovala, kako grozno da ie carica bolna. Končno se je pa pokazalo. da si je »svetovni« list carično bolezen kar izmislil. Proti angleški gosposki zbornici se bije zdaj boi po shodih. Sedanji angleški ministri se ga živahno udeležujejo. Ameriške Zjedinjene države nočejo zaostati za avstrijskim Bilinskijem. Pokazal se je namreč 34-milijonski primanjkljaj. v katerem pa niso všteti izdatki za panamanski prekop in za javen dolg. Vatikan proti centrumu v italijanski zbornici. Katoliški poslanci v italijanski zbornici so hoteli ustanoviti centrum po nemškem vzorcu. Kakor se poroča, nasprotuje ustanovitvi Vatikan. HOFRICHTERJEVA ZADEVA. Poroča se. da bodo vojaške oblasti obveščale javnost o tem, kako se razvije Hofrichterjeva zadeva. Zadeva o raini Hofrichterjevi nevesti Almacher ni obte-žilna zanj. Umrla ie na srčni napaki, kakor je izjavil njen zdravnik. Vez med Hof-richterjem in rajnico se je pretrgala po smrti rajtiice. Telefonska in brzojavna poroiila. POLOŽAJ. Novi načrt dr. Glabitiskega. Dunaj, 9. decembra. V političnem in parlamentarnem položaju ni nastopila dozdaj še nobena i/.prememba. Danes ob 6. uri zvečer se vrši konferenca med Poljskim kolom iu parlamentarno komisijo »Slovanske Enote.. v kateri ho dr. Globinski stavil nove predloge. Cuje se. da hoče predlagati, naj sc kabinet rekonstruira po drugem branju, in sicer na ta način, da ostane baron Bienerth predsed- nik, ministra za notranje zadeve iu za finance naj bi bila uradnika, ostala mesta pa naj bi zasedle »kapacitete«, večinoma iz gosposke zbornice- Parlamentarci bi zasedli samo krajanska ministrstva. Jutri sc posvetujejo člani »Slovanske Enote« z Nemci. DR. ŠUSTERŠIČ IN POSL. JAKLIČ. ^ Dunaj, 9. decembra. Jutri govori o nudgetnem provizoriju dr. Šusteršič. Njegov govor se zlasti kar se tiče razmerja Slovanov do velevlasti, oz. trozveze, z veliko napetostjo pričakuje. — Govoril bo jutri v državnem zboru tudi posl. Jaklič. BILINSKEGA GOSPODARSTVO- Dunaj, 9. decembra. Danes je pri razpravi o budgetnem provizoriju govoril finančni minister Bilinski. Zagovarjal se je nasproti Steinvvendru, ki mu je očital, da je sestavil proračun, ki dejanski deficit zakriva in se branil tudi zoper industrijce, ki mu baje očitajo, da jim je sovražen. Dejanski deficit ceni Bilinski na 69 milijonov, pravi pa, da bi nastala veliko večja finančna škoda, ako bi parlament ne sprejel provizorija. Govoril je nadalje o predlogah. ki jih namerava vložiti, zlasti o komisiji, ki naj proučuje, kako izrabiti vodne sile v industrijske svrhe. Za ministrom je govoril posl. Bugatto. OGRSKE HOMATIJE. Dunaj, 9. decembra. Danes je sprejet cesar ob 1. uri ministra Wekerla, ki je imel prej posvet z Aehrenthalom. Avdi-jenca pri cesarju ne bo imela uspeha, ker cesar nikakor noče ministrstva rešiti nalog, ki jih šc ima. Budimpešta. 9. decembra. Naučili minister Apponyi je izjavil, v slučaiu. da cesar ministrov ne odpusti, kakor prosijo, bo odložil svoj poslanski mandat in se nc bo sploh več udeležil javnega življenja. (Ne bo velika škoda! Opomba stavca.) Budimpešta, 9. decembra. Sredi prihodnjega tedna bo seja državnega zbora. Košut je izjavil, da je cesar hotel sestaviti ministrstvo, ki bi mu stal na čelu grof Zichy, pa sc je čez noč premislil, HOFRICHTER. Dunaj, 9. decembra. Stotnik auditor je danes zaslišal ona dva dekleta, ki sta imela poleti v Lincu sestanek z dozdevnim dr. Hallerjem, ki da ie v resnici bil nadporočnik Hofrichter. Zasliševanje ic jako dolgo trajalo. Jutri zaslišijo Hofrichterja- Dunaj. 9. decembra. Cesar je prošnjo rodbine Hofrichter, naj bi se nadporoč-> niku dovolil civilni branitelj. odbil- PROCES CONTRA FRIEDJUNG — »REICHSPOST«. Dunaj, 9. decembra. Danes se je prod tukajšnjo poroto začela obravnava zoper zgodovinarja dr. Friedjunga in odgovornega urednika »Reichsposte Anibrosa, ki .iu toži 50 hrvaških poslancev, med njimi Supilo, Pribičevič iti Lufcinič. ker sta imenovana v več člankih očitala tem poslancem, da so od srbske vlade plačani in zasledujejo veleizdajniške težnje. Obravnava zoper odgovornega urednika -N. Fr. Presse« se ie odložila, ker je slednji zbolel. NOVO LAŠKO MINISTRSTVO. Rim, 9. dccembra. Novo laško ministrstvo bo najbrže tako sestavljeno: Son-nino, predsednik; Martini, zunanje stvari, ostali: Daneo. Bettolo, Spingardi, Arlotta, Finocchiaro.Apriie, Fani. Rubini. Salandra, Luzzatti. Edina pomembna oseba ic Luz-zatti, ki je za poljedelstvo namenjen, v kateri stroki je strokovnjak svetovnega glasu. NAPETOST MED RUSIJO IN JAPONSKO. Peterburg, 9. decembra. Zasebna poročila iz Vladivostoka javljajo, da zapuščajo Japonci mesto in postajajo trgovci zelo oprezni glede na kredit. Japonci najemajo povsod obrtnike, za izvrševanje vojnih potrebščin. SLIKAR UMRL. Monakovo. 9. decembra. Tu je umrl znani portretist otrok Hermanu Kaulbach. 3375 Prežalostnim srcem naznanjamo, da je Bogu Vsemogočnemu dopadlo poklienti k Sebi v boljše življenje, naScga predragega očeta, gospoda Franc Šarc-a danes dopoldne ob 11. uri, previ-denega s svetimi zakramenti za umirajoče, v 87. letu svoje starosti. Pogreb bode v petek, dne 10. decembra ob 3. url popoldne. Preljubega, nepozabnega nam očeta, priporočamo v bliifl spomin isi pobožno molitev. Moravče, 8. deccmbra 1909. Žalujoči ostali. — »Modri Janko«. Kakor poroča založništvo St. Siefan«. pridejo prvi eksemplnri to krasno ilustrovano knjige /a mladino že 4. divonihra v Ljubljano m se takoj razpeljejo kni^otržnicarn. Za Miklavža iu Boži. Ka pač n1 lepšega darla, kakor ic ta velekonstna knjiga, ki obenem mladino s svojim! segavimi kritičnim iu •lepimi podobami izvrstno . zabava. Segajte torej pridno po njej, slovenski starši! - Deželno pomožno društvo za bolne na pljučih izteklo si je veliko zaslugo s slovensko i xiaio te knjige. Ki naše otroke takorekoč izgraje nauči liigijene in čednega obnašanja. ki jih ni lahko ozdraviti, kakor izpuščaji in otekline, so mnogokrat, posledice slabe bolestne krvi. SCOTT-OVA je najboljše sredstvo za pomnoženje in ojače-nie krvi ter premaguje tozadevnih bolečin. Učinkujoče sestavine, ki so spojene po neprekosnem SCOTT-ovem ravnanju v lahko prebavno emulzijo, so pridobile SCGTT-OVI EMULZIJI na daleč in široko sloves vzor-emulzije in se ista pevsori smatra za najboljše sredstvo proii tem boleznim. 2615 Cena izviru! tiMm 2£50 vin. Dobi sc v vseli lekarnah. St. 18.472. .a^pis. 3365 5-r Za zgradbo mostu čer Krko pri Dobrava (oporniki zidani, stolice lesene, nosilci in ograja iz železa) in obojestranskih doovznih cest na 44.000 kron proračun j ena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave. Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali odplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože Otatež-Esrfeno, (Primorske) » cvRBsatf HHKBBuiaRCNKBittKMfiieaiBiiiianaHaivaavnai fzdelovaltiica vseh najnovejših s vrstharmemijev ameriškega s sistema po neverjetno nizkih ; cenah. - Cenik franko in gratis. 5 Podstavek. brez izplakovanja z vodo, nikakega prepiha, popolno brez duha, največja snažnost, se lahko namesti v vsaki hiši I udi brez podstavka v vsakem 317lJ klosetu. 10-1 Valentin Jlustertitz, iiunai, i.. Operitring 11, Tai. 2036. Največja Izbera umival, banj, kopalnih banj, kletk, 1.1, d. ilustr. ceniki brezplačno. Fr Čuden traovec *p urar v Singerjevi šivalni stroji od K 60'-- naprej tudi za pletenje (pouk brezplačen) Podružnice Splfet, Celovcc, Serafevo, Trst - OcHnSSIk« flJavjjJca -M 3*000.000. Ljubljanska kreditna toka v LinMjani 8Mi«swa afeas sprejema vloge na knjižice iu na te- /f|ji_ g/ O/ koči račun, ter jih obrestuje po čistih '-~.«HL ffi Kupuje iu prodaj« srečke in vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kuran. Založništvo Ig. pl. Kleinmavr § Fed. Bamberp v Ljubljani. Pravkar je izšlo v najinem založništvu: Kapitan Marryat; Morski razbojnik Iz angleščine pievel J. M. 3317 Marryot je najznamenitejši angleški opisovatelj mornarskega življenja in to prevod najboljšega Maršalovega romana. ' 8n, 244 strani. Broširan K 2 50, vezan K 3-70. Dobiva sc v vseli boljših knjigarnah. Podružnice ■ UM J f. -ritiBaiiriMvri Spljet, Celovec, Serajevo, Trst - Rezervni zaklad -K 359.080.