IslMja
vsak mase« ankrat.
Uredništvo In uprav« •OStvo Je v Šetenbur-govl uHtl St».
_________________i
Oglasa sa ralu na po posebnom ceniku.
Tiska tiskarna Maftso Hrovatin v Ljubljani.
Odgovorni urednik* tvea PetkooSek.
Glasilo Pokrajinske zveze druitev klinih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani.
Ifov. 1.
Ljubljana, 29. januarja 1924.
Leto IV.
Kdo bo pripravil stonovonjo?
Tojna nas je naučila, da »e * ailo, z uredbami, naredbami, /. izjemnimi zakoni, pravilniki in kar je take paragrafske ropotije, ne odpravi pomanjkanja. Ko so morali oddajati kmetje žito, je zmanjkalo moke. Ko so morali oddajati krompir, pa ■i bilo dobiti več niti krompirja. Isto je bito s fižolom. Isto s surovim maslom. Isto z mlekom. Edino sadja je bilo še dovolj. To pa samo radi tega, ker sadje ni bilo pod paragrafom. Kakor hitro bi bil razprostrl paragraf svoja krila tudi na sadje, bi ga bilo pa tudi zmanjkalo. Pomanjkanje je trajalo vse dotlej, dokler so obstojale za dotični predmet prisilne odredbe. Kakor hitro je bil dotični predmet prost, ga je pa bilo dobiti. Dokler je visel nad mlekom paragraf, ga ni pripeljala nobena kmetica in nobena mlekarica. Ko pa je odnehala sila, se je jelo takoj pojavljati in sicer vkljub temu, da so imeli kmetje po vojni vsled dolgotrajnih rekvi-zicij živine in mrve, vsled vojne službe kmetskega prebivalstva in vsled tega, ker so morali sejati in saditi za lastno hrano pretežno živež, le malo krav, katere po vrhu niti niso bile dobro rejene.
Imamo zdaj n. pr. dovolj mila. Postavite pa milarne pod paragraf in videli bodete, da ga ne bo več dobiti. Enako je s trgovsko robo. Dokler je bila sila, ni bilo blagfl. Ko pa je prenehala sila, je bilo kmalu dovolj vsakega blaga.
Kmetijske pridelke nam more dati le kmetovalec, trgovske predmete pa nam more dobavljati le trgovec. Kmet ima skušnje pri kmetijstvu, trgovec pa pri trgovini. Skušnja sama pa še ne zadostuje, treba je tudi pridnih rok in treba je založiti denar. Ker pa paragraf nima ne skušenj, ne pridnih rok in ne denarja, nima on nikjer uspehov. Le poizkusite kmetovati po paragrafih! Kila moke bo stala KXI kron, liter mleka 60 kron!
Kakor nam morejo dobaviti kmetijske pridelke le kmetje, trgovske le trgov-ei, tako nam morejo pripraviti stanovanja le hišni posestniki. Dokler se bodo gia-4iia stanovanja po paragrafih, bodo tako redka in tato draga, da za ljudstvo no pridejo v poštev.
Hišni posestniki so navadno ljudje, W imajo gospodarski talent. Dajte ljudem brea tega talenta milijone in milijone. — Razmetali bodo denar, a stanovanj ne bolto pripravili, oziroma bodo ta stanov an ja •tračno draga. A ko se informiramo, kako
je bila pozidana ta ati ona hiša, izvemo, da so bile pozidane večinoma le z vnetim delom posestnika. Gospodar ni gledal samo na to, da si je nabavil material bolj poceni, da je dpbil takega deloma od sorodnikov, da so navozili material deloma sorodniki in znanci itd., temveč vidimo tudi, da je sodeloval posestnik večinoma tudi sam s svojimi rokami in da so mu pomagali često tudi sorodniki, prijatelji, znanci.
Seveda je treba za to železne volje. Treba se je žrtvovati. Posestnik, ki si je pozidal hišo tako, z manjšimi sredstvi, je pravi junak in trpin obenem. Garal je bolj kot živina, zraven najtršega Jela pa večkrat ni imel niti najpotrebnejšo hrane. V misli na to, da bo imel potem s svojci svoj dom, v katerem bo gospodoval on sam, je prenesel vse to. To mu je utrdilo voljo tako, da je premagal vse težave. Moderna veda (fizio-psihologia) pravi, da je treba imeti za vsako delo najprej voljo. In sveto pismo pravi, da prestavlja trdna volja gore, to se pravi, da premaga vse.
Zdaj pa vprašamo: kje pa naj vzame tako trdno voljo dandanes hišni posestnik? Marsikateri hišni posestnik ima pri svoji hiši nekaj praznega sveta. Ima skušnje, ima morda še tudi nekaj novcev in nekaj bi si jih mogel najeti. Lahko bi pozidal takoj kako hišico. Če pa ne more tega, bi pa napravil stanovanje pod streho. Ali bo pa to pri današnjih razmerah storil? Ali je za to razpoložen, ko mora trpeti, da gospodujejo v njegovi hiši drugi? Ali si bo želel še kako stranko, če mu nagajajo že sedanje stranke toliko? ~Ne in ne!
Dokler bodo hišni posestniki v verigah, ne bodo pripravljali nikakih stanovanj. Dokler pa ne bodo skrbeli za nova stanovanja oni, ki so v to poklicani, namreč: hišni posestniki — dotlej stanovanj ne bo! Kmet nam more priskrbeti hrano, trgovec trgovsko robo — hišni posestnik pa stanovanja. Paragraf pa ne priskrbi nič. Tako Je bilo in tako bo!
Konferenco delejntos drniteo hišnih posestnikov v Brado no Sovi.
Dne 8. decembra 1923 sestali so »e delegati skoro vseh društev hišnih oziroma zemljiških posestnikov iz cele Jugoslavije v Brodo pa Savi, da sklepajo o svojem bodočem skupnem delu. Predno s« je pričela konferenca so vsi delegati
kumovali ustanovitvi društva hišnih in zemljiških posestnikov v Brodu na Savi. Zborovanje je otvoril g. Josip ,Hansa, ki je pozdravil vse delegate, zlasti pa predsednika iz Zagrebu in Ljubljane. G. predsednik čačkovič je razložil pomen društev hišnih posestnikov, kakor tudi o delu, ki nas čaka posestnike v naši državi. Priporočal je ustanovitev društvu hišnih posestnikov v Brodu, kar se je sprejelo z velikim odobravanjem. Predsednik naše zveze g. Ivan Frelih iz Ljubljane istotako priporoča organizacijo posestnikov in izreka solidarnost v imenu hišnih posestnikov iz Slovenije ter se zahvaljuje za pozdrave povdarjajoč, kako velike važnosti je naša organizacija in kako je treba vsestransko čuvati, da nam ostane lastnina neprikraj-šana. Jednako pozdravlja podpredsednik udruženja vlasnika zgrada v Beogradu g. Živojin Moskovljevič, ki zlasti povdarja, kako velike uspehe so slične organizacije dosegle na Francoskem in Angleškem. Nato so se odobrila pravila novega društva ter se izvolil pripravljalni odbor. Zvečer so se delegati porazgovorili o delu prihodnjega dne. 9. decembra 1923 sestali so se odposlanci v gasilarni, kjer so se cel dan razgovarjali in sklepali o bodočem delu. Kot delegati so bili navzoči odnosno zastopana so bila sledeča društva: Beograd po dveh zastopnikih, Zagreb tudi po dveh, Belovar, Brod na Savi, Karlovac, Zveza hišnih posestnikov za Slovenijo in društvo hišnih posestnikov v Ljubljani je zastopal predsednik Ivan Frelih, dalje Metković, Novi Sad, Pančevo, Sarajevo, Split, Subotica, Krapina, Petrinja, Sisek, Sušak in Varaždin. Konferenco je otvoril ob 9. uri predsednik g. čačkovič, ki je pozdravil delegate ter predlagal za predsednika g. Modrušana iz Karlovca, ki je prevzel predsedstvo ter podal besed > g. čačkoviču, ki takoj pride na glavno točko dnevnega reda to je, da je treba hitro likvidirati neznosna stanovanjska vprašanja in ukiniti vse omejitve, ki so vpregle posestnike, da ne morejo razpolagati * svojo lastnino. Predlaga, da se napravi takoj spomenica na kraljevo vlado in vse narodne poslance z zahtevo, da se takoj prične likvidacija stanovanjskega vprašanja. Navaja primere drugih držav ter predlaga, da se izbere odposlanstvo, ki se poda takoj v Beograd, da preda memorandum vladi in drugim merodajnim faktorjem, pri tem pa je treba odločno porvdariti nevzdržno sedanje slanje. •— Moskovljevič pozdravlja v imenu beogvad
skega udruženju kuće vlasnika ter želi komerenei dober uspeh, posebno želi, da »kupne organizacije iz cele države »kupno delujejo in, da se ustanavljajo takoj še društva, kjer taka še ne obstoje. Predloži načrt memoranduma, katerega je izdelal odbor beogradskegu društva, ki naj bi služil kot podlaga za spomenico, ki naj jo izdela odbor današnjih delegatov.
Predsednik da na razgovor predlog, da se izvoli ožji odbor za sestavo memoranduma, ki se ima podnesti v Beograd.
G. Frelih pozdravlja v imenu ogani-zacije iz Slovenije in navaja hujše razmere posestnikov v Sloveniji, to pa tudi zaradi tega, ker so »tonarine nižje, na drugi strani pa morajo hišni posestniki plačevati na državnem davku in dokladah celo nad 100% najemnine. Priporoča nujno potrebo rešitve stanovanjskega vprašanja ter predloži na razpolago od društva hišnih posestnikov v Ljubljani izdelani predlog o stopnjema izvršeči se likvidaciji sedanjih omejitev že v letu 1924. Nato posebno povdarja, da je treba to važno in neznosno vprašanje vladi stvarno dokazati, pri tem pa seveda skušati pridobiti vse poslance, da nas bodo v tej zadevi podpirali. Za tem pride na konferenco predsednik prostovoljnega gasilnega dru-stva na Brodu g. Perpič, katerega pozdravimo, ki nato poroča o organizaciji ognjegascev ter pride v razgovor predlog, da bi ognjegasci prevzeli opravljanje dimnikarskih del. G. Cačkovič zahteva, da ne »prejmemo nobenih kompromisev, temveč zahtevamo brezpogojno prostost. G. Popo-vič priporoča novelacijo zakona, ker je mogoče samo polagoma zakon ukiniti, zato ga je treba takoj novelirati. Govorili so še delegati skoro vseh društev ter opisovali neznosne razmere v dotičnih krajih. Po obširnih debatah se izvoli ožji odbor, v katerem je bil tudi naš predsednik, da izdela dotično spomenico. Odbor se je sestal k seji popoldne ob 2. uri in je sestavil memorandum do 4. ure, nakar se je vršila zopet plenarna «eja delegatov. Spomenica se je po nekaterih sremembah odobrila ter jo priobčimo v prihodnji številki Mojega doma . Izvoli se odbor, ki se še isti dan odpelje v Beograd radi izročitve spomenice kraljevi vladi in posameznim poslaniškim klubom.
Končno se je razpravljalo še o ustanovitvi skupnega denarnega zavoda, o pospešitvi organizacije v celi državi, katero so prevzela posamezna društva, govorilo se je o dimnikarskih delih, o agrarni reformi, zakonu o taksah ter drugih važnih stanovskih zadevah. Zborovanje je pokazalo popolnoma soglasnost posestnikov v celi državi, na drugi strani pa tudi koliko dela čaka še naše organizacije. Sklenilo se je tudi pristopiti k mednarodni zvezi društev hišnih lastnikov v Parizu. Nato je g. predsednik ob 6. uri zaključil to prvo konferenco hišnih posestnikov z željo, da bi imela konferenca uspeh in, da se v kratkem zopet skliče nova konferenc» o«.'.’*sr.no kop^res v Zagrebu.
Plotnlte redno (Mno!
Nednorodnl Kongres hitnih posestnikov v Parizu.
Zveza francoskih hišnih lastnikov v Parizu je pozvala vse odbore zvez hišnih posestnikov v Evropi, tla pošljejo «voje delegate na mednarodni kongres, ki se je vršil od 22. do 30. oktobra 1923 v Parizu. Skoro vse zveze v Evropi in Ameriki so poslale na kongres svoje zastopnike. Povabljen je bil tudi predsednik naše pokrajinske zveze, a je vse hišne posestnike iz cele Jugoslavije zastopal jeden delegat. — Na kongresu so nastopili referenti iz cele Evrope, posebne važnosti so poročila posameznih odborov, katerih resolucije je kongres sprejel z jednoglasnim velikim odobravanjem. Velikega pomena so sklepi gled glede raznih davčnih sistemov, da se vsi pojednostavijo in pridejo na pravo mero. Zelo zanimiva je bila debata o zastoju zidanja hiš in o izvanrednih zakonih, ki omejujejo pravo posestnikov. Sklenjeno je, da se z vso energijo dela, da se ti zakoni ukinejo in povrne zopet svobodno razpolaganje s stanovanji. Najvažnejši je bil sklep, da se ustanovi mednarodni savez organizacij hišnih posestnikov’ s sedežem v Parizu, kojemu je pristopilo takoj 20 nacionalnih zvez. Naloga mednarodnega saveza bo, delovati po eksekutivnem odboru v obrambo socijalnih, moralnih in materijalnih pravic posestnikov zasebnih hiš po vsem svetu. Pri zaključni svečani seji kongresa je bilo navzočih 7000 posestnikov.
Okoli 300 zastopnikov je slovesno sprejel celo predsednik francoske republike Millerand in se za njih pozdrav zahvalil s toplimi priznalnimi besedami ter izjavil med drugim:	In kar je še več in
še silnejše, vi zastopate eno veliko moralno moč, vi zastopate one vrline, ki so temelj vseh narodov, ki hočejo napredovati . Sprejel je isto odposlanstvo tudi ministrski predsednik Poincare, ki je rekel med drugim:	Četudi so stavbe desetih d ep a: -
tementov pretrpele od Nemcev strašne poškodbe, vendar me veseli, da je prišla ravno federacija francoskih hišnih lastnikov, Id šteje že 155 zbornic, na srečno misel, da je vzela nase prireditev teh velikih in važnih zborovanj, katerih važnost povzdiguje 19 tujih z nami zvezanih narodov. Kajti narod, ki širi lastnino, razvija in vstvarja med rojaki voljo za osebni trud in napor, navaja jih, da mislijo na bodočnost, na varčnost na veselje do dela in svobode. Od dela do varčnosti, od varčne ti do lastnine, od lastnine do domovinske ljubezni in svobode — to so stopnjice do blagostanja in moči vsake države. — V vsaki hiši, ki se vzdiguje na francoskih tleh ali na tleh katere izmed vaših 19 dežel, naloženi so nešteti zakladi truda in vrednote — in ob to nepremično steno se bodo razdrobili pljuskajoči ralovi boljševizma in komunizma-
Francoska zgodovina nas uči, kako propadajo končno pred našimi nogami nazadnjaški poskusi onih ljudi, ki bi želeli, da se povrnejo nekdanje omejitve laatnine in svobode in da presahnejo istočasno najboljši viri državnega blagostanja. Vi ste
»e združili, da preprečite uorosti, in z» i« so vam zahvaljujem in rani častita* v imena francoske vlade«.
Tako misli in se prav nič ne boji tudi povedati ministrski predsednik in slavni državnik najnaprednejše države!
Na prvem kongresu je bilo zastopanih 19 držav, ki so zastopali nad 9 milijonov udružencev. V Franciji sami pa je organiziranih 9,915.000 posestnikov. Ko ste hišni posestniki v Sloveniji prebrali te krasne besede morda pi vih d\‘eth svetovnih državnikov, ste bili gotovo ojačeni in dobili trdno zavest, da je naša svetovna zveza lako močna, da se nam ni treba bati bodočnosti za našo lastnino. Jasno in odkrita sta dva mogočna državnika povedala, da smo posestniki steber vsake države in pogoj vsakemu delu. Zato je pa tudi Pokrajinska zveza društev hišnih posestnikov za Slovenijo sklenila takoj pristopiti k mednarodni zvezi v Parizu, do tako dobi svetovno moralno oporo.
Zločin.
Nismo sicer optimisti, toda znamenja kažejo, da je postala stanovanjska atmosfera nevzdržna in da ni tako daleč čas, ko bodo roko, ki ščiti najemnike, zbili v straa najemniki sami. Na vsakem prstu te roka visi v podobi paragrafov čudo zanjk in v teh zanjkah binglja že marsikteri zadrg-njenec. Ne blagoslavljajo zaščite, pač pa jo že preklinjajo. Najnovejše tragedije, evo je:
Privatni nastavijenec K. k Lj. je dobil službo v M. in se takoj preselil. Ženo z dvema malima otročičema je pustil v Lj. v svojem stanovanju. Po polletnem iskanju je našel stranko v M., ki je bila zadovoljna zamenjati svoje stanovanje v M. s stanovanjem v Lj. Tedaj pa se je pričet za K.-ovo ženo, Id je z vso silo ljubeč« žene in matere stremela k možu-očetu, pravi pravcati križev pot. Hišni lastnik v M. in oni t Lj. sta bila z zameno zadovoljna; tudi stanovanjski urad v M. je pritrdil, le ljubljanski — ne. Zakaj ne? Zato ker se je neki javni nastavljenec potegoval za to stanovanje v Lj... — K-jeva žena, vsa zbegana, je letala dan za dnem, teden za tednom od Poncija do Pilata«, kakor govori ljudstvo. Po neštetih prošnjah od g. šefa pa do sluge dotičnega urada je naposled dotični javni nastavljenec odstopil od svoje zahteve. Ln tako se je zgodilo, da j® dobila neko soboto K-jeva žena pri stanov. uradu ustmeno sporočilo, da je zadeva urejena. In kedaj dobimo pismeno v roke?* <Čez teden dni L »Ne toliko časa ne smemo čakati, bom prej umrla« je odgovorila vsa presrečna žena. Telegrafirala je svojemu medu veselo novico in ga pozvala, da mora takoj v Lj., ker se hoče takoj seliti. S prvim vlakom se je pripeljal K. v Ljubljano, pa je našel svojo ženo — blazno.
Stanovanjski zakon ima na svoji duši nov greh.
In kdo jih šteje vso? In, ali ni razlaščanje hišnih lastnikov najsilnajši zločin? Stanovanjski zakon je odibrcnil temeljni
zakon ustave, ki jamči državljanom zasebno last. Pa še nekaj.
Pred mesecem je prinesel >Činovnič-ki glasnike, glasilo javnih nastavljencev v Beogradu, podlistek, ki v priprostih besedah popisuje trpljenje neke hišne lastnice. Vsilili so ji neko zloglasno družino, ki jih ni zamogla ne z lepa ne z grda potaviti na cesto. Podreti je morala hišo do tal, zidati si novo, a ji je naposled nedostalo denarja. Poginila je vsled dušne boli. Podlistek je vzbudil, ker skoro gotovo iz resničnega življenja, vseobčo pozornost. Značilno je, da je objavil podlistek časnik, ki najbolj zagovarja stanovanjski zakon. Videti je, da prihaja spoznanje, počasi sicer, zato pa tem bolj zagotovo.	M. A.
Dobrota je sirota.
V zadnjem času krožijo s strani izvr-ševalnega odbora organizacij najemnikov in podnajemnikov neki hujskajoči lepaki po deželi, kateri v svrho zaščite najemnikov in podnajemnikov brez priznanja stvarnosti resničnega položaja, čez lastnike hiš strastno in brezvestno udrihajo.
Lepak ima nekako sledečo vsebino:
>S 1. jan. 1925 ima biti ukinjen zakon o zaščiti najemnikov in podnajemnikov, na kar bode sto hi stotisoče bednih družin vrženih na cesto, stanovanja pa bodejo '.'živali v&rižniki, bogatini in slični ljudje<.
Ta okrožnica zadeva najmanj bogataše, kateri no potrebujejo računati na hišno najemnino in tudi ne zidajo pal:.- ia vil morda radi najemnikov, zato je naperjena ta okrožnica največ proti reva g-šim hiš. posestnikom, kateri so si sami ali njih predniki v potu svojega obraza, z marljivostjo, strandanjem in podobnim trpljenjem lastno hišo posta» ili, od katerega prihranka pa danes ne le nič ne vživajo, nego imajo poleg dragega popravila, plačevanja neznosnih davkov in drugih dajatev vživati s strani nehvaležnih najemnikov še brezvestno nasprotovanje in niso več sami gospodarji tako težko si priborjene lastnine.
Je danes mnogo, (ne rečem da vsi) najemnikov in podnajemnikov, kateri bi si bili sami ali njih predniki svojčasno ravno tako lahko ali še lažje, kakor današnji lastniki hiš svoje lastno bivališče pripravili, ako bi bili le ednako tudi marljivo štedili, stradali in svoje življenje trezno in pametno uravnali (kakor hočejo imeti danes ednake ali pa še v ečje pravice pn lastnini hiš. posestnikov), ne pa krčme, veselice in drugo razsipanje svojega zaslužka strastno ljubili, kakor mnogi v brlogih in (neobstoječi) poželjivosti hiš lih posestnikov, proti katerim naj bi se končno še z orožjem v roki branili. — Organizacije obstojajo danes ravno največ r.idi krivičnih zakonov. —
Vsi vemo, da pred vojno ni bilo tega zakona o zaščiti najemnikov, pa se je metalo manj najemnikov na oesto kakor danes, je bilo mnogo več sloge in malokje nasprotstvo med hiš. posestniki in najemniki, za revne sloje se je zidalo takrat mnogo več stanovanj, ker se ni gazilo po manj iraovitih hiš. posestnikih, kakor da-
nes, ko obstoji še ta izjemni zakon izza svetovale vojne. —
Namesto tega nič manj najemniku n le škodljivega zakona, zahtevajte rajši odločnejše pravični zakon, da bogatini, \ r-rižniki in slično osebe1 sploh nimajo pravice do drugih stanovanj v kolikor si postavijo lahko lastno hišo.
Zakaj se z strani vlade in najemnikov ne nastopa v ednaki večji meri proti draginji živil in oprave, k^er je v resniri mnogo več poželjivosti, krivice in korupcije najti, kakor pri hišni najemnini. Zakaj se najemniki in podnajmniki ne borijo ednako proti neznosnim hiš. davkom in podobnim dajatvam hiš. posestnikov, kar bi bilo tudi najemnikom v korist. — Treba je zidati, ne pa ovirati. Kdor si je postavil hišo in stanovanje za najemnike, je v pravem pomenu besede samo dobrotnik tistim, ki nimajo lastno stanovanje.
Kdor misli, da se danes hiš. posestniku dobro godi, je čudno, da se ne potrudi sam po tej dobroti postati hišni posestnik.
U;.nuno joBište v Celju.
Upravno sodišče v Celju je začelo poslovati. Pozdravljamo to institucijo tudi mi hišni posestniki v nadi, da dobimo tam vsaj nekaj zaščite za naše oropane pravice, Danes pač hišni posestniki niti pii sodi ščih ne dobe zaščite za svojo lastnino ter delajo najemniki ž njimi, kar se jim poljubi. Tako je tudi pri odmeri najemnine, kjer se noče priznati nobenih poviškov. Hišni posestnik mora plačevati davke in vzdrževati hišo, da mu ne razpade, torej mu je treba pri današnjih ogromnih davkih in stroških doplačevati za vsakega najemnika, da pri njem skoro brezplačno stanuje. Isto je pa tudi pri državi, kjer kol najemnica za dotične prostore noče pri znati povišanja najemnine. Naš gospod finančni ministar je izdal svojim uradom nalog, da imajo pri stanovanjskih razsodiščih dotični uradniki, ki zastopajo državo kot razsodniki glasovati proii povišku. V slučaju pa, da bi se kak razsodnik-uradnik vendar spozabil in glasoval za povišek, se ga ima dejati v disciplinarno preiskavo. Kaj tacega mislimo, da je edino še pri ua» mogoče! Torej od države, od katere bi morali pač pričakovati podpore in leatere dolžnost bi bila, da bi s pravilnim postopanjem končno rešila stanovanjsko krizo., ter zgradila za svoje urade poslopja, ko ima danes zasedeno veliko privatnih hiš, ni storila pri nas najmanjše stvari. Kazen da je zgradila v Ljubljani na Gasposvetski cesti za državne železnice jedino zgradbo, ki pa je bolj kaki baraki podobna kot pa za ravnateljstvo, in pa malo hišo nasproti obrtni šoli, katera pa pri današnji stanovanjski krizi že skoro dve leti stoji popolnoma prazna in nedodelana.
Posledica tega je bila, da ni mogel noben zastopnik države v razsodišču glasovati po zakonu in svoji vesti, ker je go-spod finančni minister vže naprej zaukazal g. uradnikom kako imajo glasovati.
Vsled tega ja hišnim posestnikom bilo treba pritožbe na stanovanjsko sodišče.
Prva razprava pri upravnem sodišču bila je ravno tožba finančne prokurature, katera se je protivila povišku, ki se je dotočil pri stanovanjskem sodišču, češ, da je država finančno slabejši in se torej ne more od njo zahtevati poviška najemnine. Upravno sodišče pa je zavrnilo priziv finančne prokurature in potrdilo razsodbo stanovanjskega sodišča.
Dalje priobčujemo v izvlečku za hišno posestnike zelo važno razsodbo upravnega sodišča:
Hišui lastnik v boju za stanovanje pod lastno streho.
Upravno sodišče za Slovenijo je izreklo prve svoje sodbe menda v stanovanjskih zadevah. Te sodbe so pač zelo važna, potrebna in odločilna razdaga stanovanjskih predpisov, ki imajo slej ali prej na tej podlagi itak priti v rekodifikadjo.
Ena izmed prvih sodb je odločila dolgi boj hišnega lastnika N. za stanovanje v lastni hiši. Najprej je po večkratnih pri-ložbah zoper odloke stanovanjsko oblasti na stan. sodišče dosegel eznačbo enega izmed stanovanj v lastni hiši za nujno potrebno osebno stanovanje. Sedanji najemnik N. N. je seveda zoper to odločbo stan. oblastva vložil pritožbo na stanovanjsko sodišče, ki jo obširno pritožbo zavrnilo z razlogom, da imajo upravna oblastva odločati edino o vprašanju ustreznosti stanovanj in da je dotično stanovanje lastniku hiše ustrezno, dočim spada razsoja o odpovedi stanovanj v kompetenco rednih sodišč.
Najemnik N. N. je po vsem tem naperil tožbo na upravno sodišče radi pomanjkljivega postopka in nepravilne uporabe zakona, češ da upravno oblastvo ni vpo-»tevalo pritožbenih razlogov tožitelja, da se dve važni dejstvi v upravnem postopanju nista zadostno ugotovili in da sega predpis čl. 10 odst. 2 stan. prav. glede označbe ustreznosti preko odredb člena 5 stan. zak.
Upravno sodišče za Slovenijo je tožbo zavrnilo in obsodilo tožitelja na plačilo stroškov naraslih hišnemu lastniku kot soudeleženi stranki.
Iz zelo obširnih razlogov, ki se uvodoma pečajo z razlago čl. 5 odst 3 in 4 stan. zak. in čl. 10 stan. prav. naj navedemo izrek, da stanov, oblastvo ni pristojno odločati o tem, ali gre lastniku stanovanja pravica do odpovedi. Ima le na lastnikovo prošnjo predhodno označiti stanovanje, ki ustreza njegovi dejanski potrebi. Odpoved vrši redno sodišče, ki v slučaju ugovora odloča o pravici odpovedi. Stanovanjska oblast s svojim odlokom ne sme prejudicirati odločbi pristojnega rednega sodišča glede odpovedi. Ima le ugotoviti, odgovarja li stanovanje dejanski potrebi hišnega lastnika za osebno, lastno stanovanje ali ne. Njemu, ni treba prijaviti določenega stanovanja, katero naj stan. oblastvo označi za ustrezno, temveč na to njegovo prošnjo označi stanov, oblastvo vsa ustrezajoča stanovanja v nje-
govi hiši. ali hišah. Le če prosi, se omeji izjava stan. oblastva na z dotično prošnjo označeno stanovanje.
Stan. oblastvo ima v vsakem slučaju preiskati vsa v najem oddana stanovanja, če ne stanujejo v njih aktivni državni ali samoupravni uradniki ali uslužbenci in v koliko stanovanja ustrezajo potrebam lastnika.
V	danem slučaju prijavljeno stanovanje ni oddano državnemu ali samoupravnemu uradniku oz. uslužbencu. Pravno merodanje činjenice so bile zadostno ugotovljene. Pri podvajanju ugotovljenih dejstev pod abstraktno normo ima upravno oblastvo te činjenice oceniti po svojem lastnem prepričanju na podlagi svojih izkustev, tedaj po svobodnem preudarku. Upravno sodišče pa po svoji pristojnosti nima presojati, je-li lastno prepričanje toženega upravnega oblastva kadar gre za svobodni preudarek, povsem primerno ali ne. Ker je lastnik prosil za označbo točno določenega stanovanja, stan. oblastvo ni imelo povoda preiskati, je-li kako drugo stanovanje primerno ali bolj primemo.
V	vprašanju, ima-li po čl. 5 stan. zak. le oni lastnik, ki je najemnik, ne pa tudi oni, ki je podnajemnik, pravico odpovedi, kakor tudi v vprašanje, če more lastnik po prvi odpovedi še enkrat odpovedati stanovanje, se upravno sodišče ni moglo ozirati, ker ima o teh vprašanjih odločati redno sodišče povodom odpovedi stanovanj, nikakor pa stanovanjsko oblastvo. Ako bi že stan. oblastvo o teh vprašanjih odločalo, bi v mnogih slučajih redno sodišče sploh ne moglo rešiti zahteve po odpovedi, ker bi stanovanjsko oblastvo odklonilo predhodno označbo ustreznega stanovanja in bi bila rednemu sodišču s tem odvzeta prilika baviti se z odpovedjo stanovanja. Sicer so pa vse te činjenice in vprašanja pri označbi ustreznosti povsem brezpomembne.
O prošnji za odlog izvršitve odloka stanovanjskega sodišča ima sklepati upravno oblastvo, ne pa upravno sodišče.
Povllonle dimnlkatsHli tarifo#.
Na podlagi določil § 51. obrtnega reda se določa z veljavnostjo izza dne 15. cembra 1923. do preklica nastopni maksimalni cenovnik za dimnikarski obrt v Sloveniji.
Za enkratno ometanje:	vjilr",ili
1. odprtega kuhinjskega og-
njišča	 2. navadnega prolaznega d imnika:	3.— 3.50
a)	v pritličju .... b)	za vsako nadaljnje	2.50 3.—
nadstropje	 3. ruskega ali valjastega dimnika	—.50 —.75
a)	v pritličju .... b)	za vsako nadaljnje	1.50 2.--
nadstropje	 4. štedilnika z enim kotli-čem in eno pečico (vštev-	—.50 —.60
ši dimno cev do 1 m dol-	• -
žine)		2.75 3.—
Ijubljagi, Msrltor, Vil oitall Celja. Ptuj kraji
5. štedilnika z enim kotli-čem in dvema pečicama (vštevši dimno cev do 1
meter dolžine ....	3.50	3.75
6. štedilnika v večjih gostilnah, kavarnah itd. (vštev-ši dimno cev do 1 m dolžine)		5.—	5.50
7. štedilnika v zavodih in hotelih (vštevši dimno cev do 1 m dolžine) . . .	10.50	11.50
8. male železne peči (vštevši dimno cev do 1 meter dolžine)		1.25	1.75
9. srednjevelike železne peči (vštevši dimno cev do 1 m dolžine) ....	2,—	2.25
10. velike železne peči (vštevši dimno cev do 1 meter dolžine)		2.50	3.—
11. izredno vel. železne peči vštevši dimno cev do 1 m dolžine)		3.25	3.75
12. cevi od vsakega metra .	—.75	—.75
13. majhnega aparata za centralno kurjavo . . .	13.—	13.--
14. srednjevelik. aparata za centralno kurjavo . .	18.—	18.—
15. velikega aparata za centralno kurjavo ....	26.-	26. -
16. cevi v steklarnah in hmeljnih sušilnicah za 1 meter		1.50	1.50
17. pekovskega duška . . .	1.50	1.50
Za enkratno požiganje: 18. prolaznega dimnika . .	7.50	8.—
19. ruskega ali valjastega dimnika		4.—	4.25
20. dimne cevi		3.50	3.50
21. pri opravilih pod točkami 18.) do 20.) za zamudo časa za vsako uro, ne vštevši prve ure zaposlenosti 		a.-	3.-
Za enkratno ometanje: 22. majhnega kotliča v zasebnih hišah 		i.—	1.—
23. srednjevelikega kotliča v zasebnih hišah	. . .	1.50	1.50
24. velikega kotliča v zasebnih hišah 		1.75	1.75
25. prolaznega dimnika v pekovskih obratih (vsakih 14 dni)		a—	3.25
26. ruskega kakor dimnika, omenjenega pod točko 25.)		2.25	2.50
27. majhnega kotla v pivovarnah in tvornicah . . .	36.—	36. -
28. velikega kotla v pivovarnah in tvornicah . . .	60.—	60.--
29. izredno velikega kotla v pivovarnah in tvornicah	78.—	78.-
30. za pregledovanje in snaženje novih dimnikov .	4.—	4.50
V nočnem času od dne 1. aprila do dne 30. septembra od 20. do 5. ure in od dne 1. oktobra do dne 31tega marca od 18. do 6. ure se zvišujejo vse gorenje cene za 50 odstotkov.
Za delo ob nedeljah in praznikih se računi k vsem gorenjim cenam še 50 odstotkov poviška.
Ilič—Gllnce—Rožna aolina.
Nam se je vsilil za župana človek posebne vrste. Duhovitosti pri njem ni. Tudi ni pri njem plemenitosti, kakršna je potrebna za župana. Tem več pa je v njem častihlepnosti in zlobnosti. Vsakdo ve, da delajo današnje stanovanske odredbe hišnim posestnikom velike krivice; vsakdo ve, da so dandanes posebno stan. najemniki predmestij popolnoma brezobzirni, tako, da so jim izročeni posestniki na milost in nemilost; vsakdo ve, da se stanovanske bede ne bo s prisilnimi odredbami odpravilo. Našega župana pa vse to ne briga. Lastna čast in slava — to je njemu vse. Za trhli županski stolec je prodal samega sebe. Da bi si ga zasigural še zann-prej, pa izrablja žalostni položaj hišnih posestnikov, občinskih davkoplačevalcev, ter šunta proti njim najemnike. Misli si: »Kogar mlatijo drugi, tega mlatim še jaz! Tako bom go tovo med zmagovalci k Čudimo pa se, zakaj ne išče svoje plače ter vseh občinskih potrebščin in davkov pri najemnikih! Zgleda, kakor da brez posestnikov paševanje pri občini vendar ni mogoče! — Znano je, kako se je umešaval gosp. župan v zadevo gospoda K. I. na Glincah. Ravno radi župana so postopale stranke proti posestniku tako brezobzirno, kakor je popisano v 10. štev. »Mojega Doma«. Takih primerov je več. On misli sploh, da je nekak paša in da sme delati, kar hoče in se vmešavati kamor hoče — Nasprotno pa ne vidi stvari, ki so res potrebne. Cest n. pr., se pod njegovim paše-vanjem (izvzemši one, ki vodijo do njegovega stanovanja) sploh ne popravlja. Zato izglodajo že tako, da bomo kmalu za zadnjo podeželsko vasjo. Hišni posestniki moramo plačevati poleg drugih visokih občinskih plač tudi cca 100% cestne doklade, a ceste naj popravljamo še zopet s svojim denarjem. Županovati na tak način — to ni nobena umetnost. Tudi mi bi lahko šli v njegovo hišo ter tam ukazovali n. pr., da sme zahtevati za to ali ono delo le toliko in toliko. Prepričani smo, da bi zagnal tedaj gosp. župan obupen krik, da mu delamo krivico. Zato pa naj pomisli, da boli krivica tudi druge. Pa nam se niti ni treba vmešavati v njegove zasebne zadeve. — Imamo dovolj javnih. In videl bo, da ga bo bolelo ( če nas v to prisili) dovolj ! — Hišni posestniki pa si moramo njegovo postopanje zapomniti!
Seznam prlsednlkov za mesto UuMjana za Ido 1924.
A. Predsednik podžupan dr. Ivan Stanovnik, namestnik dr. A. Brilej.
B) Prisedniki:
a)	iz vrst hišnih posestnikov:	Ivan
Frelih, Makso Hrovatin, Franc Malis, Franc Orehek, Matej Orehek, Josip Pirc, dr. Lovro Požar, Fr. Ks. Stare, Ivan Sušnik in Josip Uran.
b)	iz vrst najemnikov:	Fran Gale,
Hinko Glavan, Tomo Godec, Jernej Kilar, Blaž Korošec, Fran Lavtižar, Ivan Makuc, Ivan Papst, Avgust Zadnik in Joso Zidarič.
B. Razsodniki:
a)	Za hiš. posestnike: Ivan Frelih, Fr. Ks. Stare, Josip Pirc, Ivan Sušnik, Josip Olup, Simon Kmetec, Franc Kos, dr. Lovro Požar, Josip Uran, Franc Krištof, Matej Orehek, Avgust Jenko, Jernej Kopač, Ivan Ogrin, dr. Vendelin Megler, Gregor Pečjak, Franc Orehek, Ivan Dachs, ing. Vladimir Remec, Anton Rojina.
b)	Za najemnike: Jože Beguč, Viktor Bischof, Ivan Boštjančič, Gregor Cvelbar, Josip Dekleva, Rudolf Dovgan, Drago Golja, Ciril Golmajer, Rado Jeločnik, Jože Klemenčič, Miro Luznar, dr. Josip Mekuž, Josip Mozetič, Fran Osterman, Leopold Pehani, Vendelin Sadar, Anton Selan, I. Simončič. Josip Sfiligoj, Ivan Zorn.
Rožno.
Naredba, s katero se ukinjajo izpremembc in dopolnitve člena 55. pravilnika za izvrševanje zakona o stanovanjih *
Na podstavi členov 6- in 10- zakona o stanovanjih ukinjam izpremembe in dopolnitve člena 55- pravilnika za izvrševanje zakona o stanovanjih, ki so bile predpisane z odločbo z dne 6- julija 1923-, stili (Službene Novinec št 173 z dne 1. avgusta 1923.*“l‘) in z odločbo z dne 8. okt. 1923., št. 100.690 '»Službene Novine« štev. 237 z dne 16. oktobra 1923.-**) in ki se nanašajo na občo sejo stanovanskega sodišča.
Ta Izprememba velja od dne, ko se razglasi v ^Službenih Novinah«.
S predmeti, ki so bili do tega dne prejeti pri ministrstvu za socialna politiko, pokrajinskih namestnikih ali stanovanskih sodiščih, je postopati po dosedanjem predpisu člena 55. omenjenega pravilnika.
V Beogradu, dne 26. decembra 1923; št. 129.025.
Minister za socialno politiko: dr. Dušan Peleš >. r.
* Razglašena ▼ >Sluit>enili Novinah«. kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* M. 300, izdanih dn« 31. decembra 1928. objavljeno v »Uradnem Listu« z dno 7. jan. 1924 St. 1.
** »Uradni List« pod Sl. 239.
*** »Uradni Liat pod 8t. 380.
Davkoplačevalci v Ljubljani in drugod, katerim bi pristojni davčni urad ne bi hotel izgotoviti davčne knjižice ter v njo vpisati posamezne predpise davkov, kakor tudi izvršenih vplačil, se nujno vabijo, da to nemudoma, najkasneje pa v 8 dneh sporeče naši društveni pisarni, katera te podatke potrebuje za zelo važno akcijo. — Ravnotako naj se nam sporeče slučaji, v katerih bi se bilo od davkoplačevalca zahtevalo več vplačila kolikor znese letni predpis; dalje pa tudi one slučaje, v katerih bi se bilo od posestnika zahtevalo dvakrat plačilo enega in istega davčnega obroka, odnosno, če bi bil komu davek dvakrat predpisan. Navesti .je tudi, če je kdo moral za davčno knjižico plačati več kot predpisno pristojbino 1 Din ter končno zadeve, v katerih bi se bilo davkoplačevalcu predpisalo dohodninski davek od veliko višjih dohodkov, kakor jih je dotični faktično prejel.
Ali more kiSai pesesfuik odpovedati stanovanje, ee se stranka žaljivo vede?
Hišni gospodar N. N. v Ljubljani, ki ima ošabno stranko v hiši in ki ga je ponovno žalila in kratila čast njegovi rodbini je obolel na živcih. Zdravnik je kmalu spoznal, da mora biti v hiši vzrok razburjenju, ki upliva na bolezen, dasi ni vedel o napetem razmerju med bolnikom in stranko. Svetoval mu je, da se preseli iz lastne hiše drugam.
Ker stanovanjski zakon določa, da ima najemodajalec pravico odpovedi, če izgubi najemnik s svojim ponašanjem pravico stanovanja, je bil gospodar mnenja, da na podlagi zdravniškeg izreka lahko stranki odpove. Radi sigurnosti pa je preje vprašal za mnenje sodnika.
G. sodnik pa mu je razložil, da bi se morala odpoved v tem slučaju razveljaviti. Po njegovem mnenju ponašanje najemnika ni tako, da bi se ga moglo po zgoraj omenjenem določilu stanovanjskega zakona (ČL 5) doložirati. To pa vsled tega, ker ČL 8 stanovanjskega pravilnika predvideva kot odpovedni razlog le materijelno škodo, katero povzroča najemnik, ne pa tudi nematerijelno škoda, če najemnik gospod aij a žali, obrekuje in povzroča razburjenje in bolezen.
Vse sotrpine opozarjamo, da hišni ; s-sestali ki za sedaj še ne morejo odpovedati strankam, ki se žaljivo vedejo. Pač pa seveda stranko morejo radi žaljenja časti tožiti.
Po našem mnenju je interpretacija stanovanjskega zakona (čl. 5) pri ckr. sodišču v Ljubljani pogrešna. Če škoduje bi vanje stranke zdravju hišnega gospodaija, mu tem dela gotovo materijalno škodo. - • Saj ima poleg bolezni stroške za zdravljenje.
Zdravemu razumu in pravnemu čustvovanju se ta interpretacija upira.
Pravlnik ali uredba ne more sodnika vezati, da bo sodil proti pravilno interpretiranemu zalconu.
Radovedni smo, kako interpretiraj» druga okr. sodišča zadevni čl. 5 stan. zakona, ter kakšno stališče bi zavzela višja instanca!
Narodni poslanci, katerim je kaj ležeče na blagorju hišnih posestnikov, naj zahtevajo v narodni skupščini avtentično Interpretacijo stanovanjskega zakona v našem smislu.
Strah v podstrešja. Stanovalce neke hiše pod ljubljanskim gradom je že nekaj dni strašilo. Vsako noč se je čulo iz podstrešja sumljivo hreščanje. Ko pa je postalo hreščanje že neznosno, se jih je vendar več odločilo in odšli so skupno pod streho, kaj bi to bilo. Na splošno začudenje pa so našli v podstrešju sostanovalko, ki je pridno žagala strešne tramove in si na ta način pripravljala ceno kurivo. — Torej najemniki so radi stan. zakonov pričeli že kuriti svoja stanovanja s tramovi streh, pod katerimi zastonj stanujejo.
Ukradena peč. Neka uajemuica v Vod-matu je odnesla hišnemu posestniku železno peč v vrednosti 5000 K in jo prodala za par sto kron. Res tedne razmere so pri
nas. Pa naj gremo na sodišče, da plačamo vnaprej ogromne» takse.
Vodarina r Ljubljani za L 1924. Naredba velikega župana Ljubljanske oblasti o pobiranju vodovodne naklade v Ljubljani v lebi 1924. — Na podstavi § 81 občinskega reda za mestno občino ljubljansko se dovoljuje sporazumno z delegacijo ui-nistrstva financ v Ljubljani, da se podaljša veljavnost tukajšnje naredbe z dne K. januarja 1923, Ur. L št. 58, do konca koledarskega leta 1924. 12 odstotna vodovodna naklada se odmerja od povprečja na-jemščin v dvoletju 1921 1922.
Socialdemokrat za opravičene z ah lev« hišnih posestnikov. — Wien, 11. januarja. (Priv. brzj ) Na sinoči v 9. okraju vršečem se zborovanju o zaščitni akciji za konservativno hišno posest v Avstriji, izjavil j« socialdemokratični okrajni predstojnik g. Schober, da opravičuje znane pritožbe hišnih lastnikov'; socialdemokratična stranka je tudi mnenja, da se ne morejo obte-rejoči oviri (najemniška zaščita) obdržati nadalje, in da mora nastati polagoma izenačenje obstoječih razmer. — Govornik zasigura, da se bo potrudilo tudi nadalje vse okrajno zastopstvo ter pripomoglo izvršiti opravičene zahteve hišnih posestnikov.
Franc Raveli: Vsak je sam svoje sreče kovač, ali kako povečam svoje dohodke, s* osamosvoji in kako naj pridobljeno pre-tein nalovom je izšla v Zvezni tiskarni v Ljubljani knjižica (74 strani), v kateri nam avtor pojasnjuje, kako naj se posameznik usposobi za dober zaslužek (negovanje telesa, čuvanje pred boleznimi, lepo vedenje, simpatija, splošna politična in gospodarska izobrazba, blagoznanstvo, ženitev, vzgoja obok k uspešnemu pridobivanju), kako in kaj je treba delati, kako varčevati in špekulirati, kdaj in kako naj se uslužbenec osamosvoji in kako naj pridobjeno premoženje sebi in drugim v prid upravlja. (Knjigovodstvo, delitev dela, kontrola, s i-udeležba uslužbencev, zavarovanje i. t. d.) Knjižica vsebuje mnogo lepih nasvetov in je pisana v lepem narodnem jeziku. Zato jo najtopleje priporočamo in to tembolj, kar je cena Din 10.— zelo zmerna.
Življenje brez hrane in spanja. Ameriški učenjak, kemik Irenfee du Pont je nedavno imel v Nevvyorku interesantno predavanje. Govoril je o prognozi ljudskega življenja v bodočih stoletjih. Najnovejša odkritja na polju kirurgije in medicine — je dejal — odkrivajo nov svet neshite-nih možnosti. Raziskovanje profesorjev Steinacha in Voronova vodijo v novo življenje. V doglednem času bo znanost odkrila neoperativno sredstvo za pomlajevanje. To sredstvo bo podaljšalo ljudem življenje za trikratno dobo. Kemiki bodo iznašli sredstvo, potom katerega bo spanec skrčen na minimalen čas. Ljudje bodo lahko delali 16 do 20 ur dnevno. Mesto hrane bodo zavživali kondenzirane preparate. Dandanašnje obilne jedilne obroke bodo nadome&tovali s par pilulami, ki jim bodo nadomestovale vsa prehrambena sredstva. Na jedi bodo gledali naši potomci kot na preostanek barbarske dobe. v._ j..*. ■	v.	-rf»-*,ä..
Mu,-
KoliikO vzdrži človeški las. V zgodovini tttamo, da so pvi obleganj« meata Kar-ta-*e poir.tvt>va.lu£ ten« žrtvovale svoje las« v obrambo domovino, t. j. za pletenje tetiv za strelne loke in za oblegovalne prače. Človeški las je nenavadno prožen. Po-skufd so dokazati, da vzdrži srednje aio-čan Ženski la« 17 dkg. Na floveški glavi je približio 30.000 la«. Ženski lasje bi torej prenesli težo 5QQ0 kilogramov.
Starost svinčniku. Nihče bi ne verjel, da je več kot S>QO let, odkar so ljudje pisali s svinčeno šibico, zasajeno v les. Pravi svinčnik je star komaj 260 let. I. 1Ö0B.
so odkrili v Bonoudalu uu Anglešket» grafit. Fabrovo tovarno, ki izdeluje svetovno znan« svinčnike, so ustanovili leta 1760. na Norimberškcm in Hardtnautovo v Budjejovieah leta 1820.
Kavarna in gostilna „LEON“
Ljubljane, Kolodvorska ulica Stav. 29
se priporoča zlasti potni som z dežele, ki prihajajo s prvim vlakom, oziroma odhajajo z večernici vlakom, osobito lovcem In hribolazcem. — Izvrstna vina. Izborna kuhinja. Prijetna zabava. Točna postrežba. Zmerne
cene,	z velespoStovanjem
Fani In Leon Pogačnik.
T0PL0DHR
štedi kurjavo, peCi in §tedHmke. S« izplača v 1 mesecu sam. Ogromni uspehi Naročite ga sami, priporočajte ga svojim znancem in strankam v svoji hiSi. Cena Din 780 se Vam stotero povrne. Za aparat se garantira!
R. Nipič Jn drug, Maribor,
Slovenska utica Štev. 20
.•■Maua
■ ■««« • a MUMUTM »
S
m
š
■
Trgovina
v
[
liöbijaBa, ÜMtwa ama št. 5 \
priporoča svojo veliko zalogo vseh pisarniških potrebščin.
Tiskovine vseh vrst se natisnejo v najkrajšem ^	času.
**••■■■■ ■■■««■Oft ■■■•>■■■>•■■■■**
. Hišni posestniki! Pozor!
„JMietalUa“
S S S s : s
*	3
9i ■
i 3
*	«i
i/
v
izvršuje vse vrste kleparska dela, popravila žlebov, streh i. t. d. Vpeljava vodovodov, montaža klosetov in njihova popravila. Vsa kotlarska dela kakor kotle za pralnice, štedilnike i. t. d. Ključavničarska dela i. t. d. Glavno zastopstvo »Toplodarov« po najnižji ceni in najhitreje.
Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 18.
Telefon št. 729.

A
» *
l! : : s
v
s
R
i
B
n m
U
\l
o
f Oodoaodnl instalater, • I Klepar in Krovec
• zaloga škrilc (strešnikov)
i !
I i	5
i	*
S
• ■ >*
Poljanska cesta številka 6
» n «i'»cm b*«» o *■»■*»«•••»•»■ ••
	
Trgovska banka Ljubljana, Šelenburgova uSSca št. 1. Podružnica v Novem mestu.	Kapital K 20,000.000. — Rezerve okrog K 6,000.000. Interesna skupnost s Hrvatsko eskomptno banko in Srbsko banko v Zagrebu. Izvršuje vse bančne transakcije najkulantnije. OBnarne vloge — Map ia prodaja: efektov, dsvii, valut — eskompl menic, terjatev, faktur — akradilivi —- borza.
	
	’	i
Tehn. ing.
If
I-
oblastveno poverjeni stavbeni in žen er in mestni stavbenik.
Stavbeno podjetje in tehniška pisarna za visoke stavbe, arhitekturo, vodne, betonske in železobetonske zgradbe.
Ljubljana, Na Mirju.
Projektiranje ter izvršitev vseh stavb po naikulamnejših pogojih.
Rasno čelesnlno, potreb»?Ine sa stavbe, pohištvo, orodja aa obrtnike, poljedelce, Štedilnike, peit, kuhinjsko posodo, vodovodne cevi, scsalke, Portland-cement, strešna lepenka, suhe barve. CopICe, flrnež, karbotlnej, strojno olje, prlporoCa
Ai. Sušnik, železnina
Ljubljana, Zaloška cesta.
Fran Ravnikar
Ljubljana, Linhartova ul 25.
Stavbeno In umetno tesarstvo, stav-bno mlssrstvo, parna žaga In lesna Industrija.
Telelon št. t!5. PoSt ček. zev. ät. 11.428.
Prevsemanje sgradb, hiš, vil, stolpnih streh, balkonov, vrtnih utic, verand, stopnic, vrat, oken Itd.
Prodaj« na primerna odplačila !
Anterakanska tvrdka
hm n
Bourne & Co.v New York
je razširila svoje podjetje v državi SHS ter prevzema vse v to stroko spadajoče posle, kakor: urejevanje tvornlc a specljalnlml »Singer, šivalnimi stroji vseh vret z električnim pogonom; poleg tega ima v zalogi vse vrste strojev za obrt in ir.dBitrljo kakor tudi za rodbinsko porabo. V zalogi vedno tudi prvovrstne olje, igle in nadomestni deli.
„SUiGEIT fivalni stroji, Baume tl Co. Nev. Vork.
Ljubljana, šelenburgova ul. 3 Maribor, Dravska ul 10.
Mehanična delavnica povečana!
Generalni zastop
vzajemne zavarovalne banke
Pl
sprejema zavarovanja proti požaru, vlomu in zavarovanja na doživetje in smrt.
Rezervni fondi: K 125,000 000, Letna vplačana premija K 55.O0O.OCO.
Vsa pojasnila daje generalni zastop banke „Siavlje" v Ljubljani, Gosposka ul. 12,
v lastni hiši.
E*e*x*xxas#x)i£ 3it3Me*ietm«M¥3iC3im»t*noESiiK3«sa»an«iw5i«*B«***i«3Kao«iit »j
Ljubljanska kreditna tanka v Ljubljani.
Dunajska cesta (v lastni palači)
Ustanovljena 1900
Delniška glavnica In rezervni zakladi okrog Din 60,000.000.
čekovni ra«?, št. 10.509. — Brzojav, naslov: Banka Ljubljana« — Telef. št. 261, 419, 502, 503, 304.
Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle.
Mitnice: Bretlce, Celje. ČrnemeU. Gorico, Kranj, Marmor, Metković, M »d, Ptuj, Sarajevo, Split, Tul.
: KianiBiaKXKXXxaaKXOSsaKxianoasxxsioincK i