iT~nn—i Timm,amn Izhaja ob 2. popoldne Sft, s; V Ljubljani, v soboto dne 2. decembra f922. Posamezna št- 50 NAPREDNA LJUBLJANA GLASILO CENTRALNEGA VOLILNEGA ODBORA JUGOSLOVANSKE DEMOKRATSKE STRANKE Položite orožje, zajedničarji! Javen poziv voditeljem „Jngoslovenske zajednice111. Naj novejša poroSila na 4. strani Ko ste osnovali «Zajednico», ste računali na razpad Demokrat* ske stranke ter na padec koalicijske vlade, v katerem slučaju bi po Vašem načrtu mogla «Zajednica» prevzeti vodstvo napredne politike v Ljubljani. Oboje je bila kruta zmota. Ko ste razglasili «Zajednico», ste trdili, da ste jo osnovali zato, da bi bivša NSS ne šla v koalicijo s klerikalci in v glavnem zato, da obvarujete napredno Ljubljano pred klerikalno • komunistično opasnostjo. V zadnjem mesecu ste se mogli sami prepričati, da je povsem nemogoče in popolnoma izključeno, da bi mogla «Zajednica» že z ozirom na napačne premise, na aterih je bik zgrajena, kljubovati klerikalno-komunistični sili. V tem času ste lahko spoznali, da nedoslednost, breznačelnost in neznačajnost Ljubljančanom ne imponira, kakor tudi to, da vsa dopustna in nedopustna sredstva, ki jih porablja v boju «Zajednica», kakor forsiranje slovenskega separatizma nasproti edinstvu jugoslo-venskega naroda, politična zloraba Sokolstva in drugih odličnib nad* strankarskih kulturnih institucij, ironiziranje ideje socialne pravičnosti, zloraba demokratskega imena ter poleg vsega drugega tudi še najostudnejša zloupotreba častitljivih imen na smrt bolnega dr. Ivana Tavčarja ter predsednika demokratske stranke Ljube Davido-viča — nele da niso mogla «Zajednici» pridobiti zaupanja, pač pa da je izgubila še tisti ugled, ki ga je imela ob svojem rojstvu. Zadnji shod, ki ga je «Zajednica» sklicala v Union, katerega se ni udeležilo niti 800 pristašev «Zajednice», dasi je bil ta shod namenjen manifestaciji njene moči, pa je končno ugotovil, da je «Zajednica» kot politična skupina najheterogenejših elementov, za katerimi ni prav nobene, niti moralične niti politične zaslombe, v Ljubljani sploh nemogoča. Ko sedaj pripovedujete naivnim volilcem, da bi Vaša zmaga pomenila zmago «bele» Ljubljane, jih — vedč ali nevede — grdo varate. Ako bi mogla priti «Zajednica» res v relativno večino — kar je, kakor Vi sami najbolje veste, popolnoma izključeno — ali se ne zavedate, da bi s tem bila na magistratu gospodar le zopet stara črno-modro-rdeča koalicija? Vi bi pripeljali v občinsko hišo v velikem številu one narodne socijalce, ki so bili včeraj ponižni sluga klerikalcev in ki so več nego sposobni, da se jutri, v posesti mandatov, zopet zvežejo s svojimi bivšimi prijatelji. S tem dejansko narodni socijalisti in tudi klerikalci že računajo in zatrjujejo, da je trajna zveza z Vami, ki zastopate najkonservativnejše socijalne in javno-gospodarske nazore, nemogoča, ker so se jim pa popolnoma spodmaknila tla med lastnimi pristaši. Ali se v očigled temu ne zavedate, da je Vaša Zajednica samo sredstvo za izigravanje novega volilnega reda, ki naj bi po Vaši zaslugi le zopet odprla vrata občinske hiše ljubljanske bivši magistralni koaliciji samo s to razliko, da bi v tem slučaju klerikalci po odpadu komunistov bili še močnejši nego so bili zadnjič? Da je temu tako, tudi Vi veste, kakor tudi veste, da je demokratska stranka kot velika državna stranka edini resni tekmec proti kle-rikalno-komunističnemu naskoku na belo Ljubljano, da pa tej nalogi ni kos osamljen drobec politične frakcije v Knaflovi ulici. Znano nam je, da v vodstvu Vaše Zajednice samem prevladuje potrtost in prepričanje, da ste bitko že izgubili In da gre sedaj odločitev le še zato, ali bo Ljubljana klerikalna, ali pa demokratska. Uverili ste se o nemo-gočnosti, da bi velika stranka kapitulirala pred skupino dezerterjev. Zberite v zadnjem trenotku svojo raoralično moč, pahnite od sebe strast osebnih mrženj in ambicij, strast slepega sovraštva in pokažite, če imate v sebi res kaj požrtvovalnosti za napredno stvar. Bolj možato kot sramotno propasti ter povrh še nositi vso odgovornost za to, da nastopi za Ljubljano klerikalno-komunistična opasnost, je, da se v zadnjem trenotku spomnite onih svojih dni, ko ste še bili bojevniki za napredno stvar, ko ste še proklinjali izdajice in uskoke in ko ste disciplino in zvestobo slavili kot največje čednosti moža. Le tako bodete v trenotku največje opasnosti popravili svoj smrtni greh. Voditelji Zajednice! Ljubljana, ki se boji, da bi jo po Vaši krivdi mogla osramotiti zmaga klerikalnega sovražnika, Vam kliče: Pokažite, da nočete biti izdajalci. Prekličite svojo listo! Pozovite vse one, ki so se dali od Vas preslepiti, da se vrnejo v fronto svoje preizkušene demokratske stranke! Gospodje zajedničarji, položite orožje! Mussolini in dr. Ravniharjev program o ireh narodih (Brezvestnost nacionalne politike Zafetinižarjev) Mussolini jc dal izjavo, da hoče Italija delati napram «Srbiji» prijateljsko politiko, zlasti ße krene «Srbija» pravo pot proti Egejskemu morju in ne proti Jadranu. Mussolini je poudarjal, da simpatizira v prvi vrsti s Srbi, potem šele s Hrvati in na zadnjem mestu s Slovenci. Kaj znači Mussolinijeva politika drugega nego konsekventno izvajanje dr, Ravnikarjevega programa o treh narodih? Mussolini v svoji izjavi sploh negira obstoj Jugoslavije, zato naše države ne nazivlja niti s tem, niti s pravim imenom. Njemu konvenira formula treh narodov mesto skupnosti enega jugoslovanskega naroda. Po starem avstrijskem receptu: Divide et impera bi rad gosp. Mussolini postopal zato, da bi najprej zbrisal z zemljevida Slovence in nato vsaj še del Hrvatov. Mussolinijeva izjava je najeklatant-tiejši dokaz na eni strani zato. kako pravilna je demokratska politika, ki stoji neomajano na stališču Jugoslovan s k ega nacionalizma in unitarizma, obenem pa tudi striktna obsodba dr. Ka-v-aiharja in vseh drugih naših državljanov, ki uganjajo plemenski separatizem. Ne samo to! Mussolinieva izjava dokazuje, da je fašistovski ministrski predsednik o teh separatističnih pokre-tih v Jugoslaviji prav dobro poučen in tla ima o njih take informacije, da lahko računa pri svoji poHtiki na uspeh, ako jo zasidra na princip treh jugoslovanskih narodov. Za gospoda Mussolinija so radi tega enako drago-«eni pojavi, ki jih uganja Radič s svojo hrvatsko seljačko republiko, ali jm s svojimi intervencijonalnimi memo-rändi, kakor ljubljen, ki razvija 30 'kilometrov za granico Italije svoj po-ijtičea program na ideji treh narodov. Dr. Ravnihar sedaj lahko vidi, kam vodi njegova politika in kam bi prišla naša država, ako bi sledila njemu in raznim rovarjem proti narodnemu ediu-stvu! Le pomislimo, v kak položaj bi prišli Slovenci, če bi se Srhi postavili na dr. Ravnikarjevo stališče. Naši ne-odrešeni bratje bi bili za vse veke vekov absolutno izgubljeni, kajti koncesije, ki jih ponuja gosp. Mussolini Srbom, so tako velike in tako vabljive, da značijo za srbski narod — ako se tu poslužujemo dr. Ravnikarjevega žargona — mnogo več nego pozicija vseh Slovencev. Na srečo se Srbi zavedajo, kaj je njihova nacijonalna dolžnost, zato po svoji ogromni večini odklanjajo dr. Ravnikarjevo stališče. Vzemimo pa, da bi dr. Ravnihar sedel v Beogradu in bi njemu napravil ponudbo na Egejsko morje. Ali bi on tako postopal kot to delajo danes vodilni možje naše države? Vzemimo obratno. Da bi Slovenci dobili od Bolgarov ali Angležev, ali od kogar koli izjavo analogno oni gospoda Mussolinija in le s to razliko, da bi se nam ponujala Adrija s Trstom in Goriško v zameno za, recimo, Macedonijo. V tem slučaju bi gospod dr. Ravnihar konsekventno svoji teoriji niti ne smatral za narodno izdajstvo sprejeti tako ponudbo, kajti njegov nacijonalni program je program treh narodov. Katastrofalne in nedogledne bi bile posledice, ako bi dobil nadvlado v Jugoslaviji tak nacijonalizem, kakršnega propagira Zajednica. Za Mussolinijem bi si plen našega dela naroda delil še morda gosp. Hajniš in guverner gosp. Horty. Sedaj, ko smo samo na enem vzgledu dokazali brezvestnost nacijo-nalne politike o treh narodih, ee mora- mo le še vprašati, kako je sploh mogoče priti ljudem, ki so se še do včeraj deklarirali kot integralni nacijona-listi, do takih absurdnosti? Tri klerikalcih, katerim je Rim vse, ali pri komunistih, ki gledajo na svoj uzor v Moskvi, je vse mogoče, ako govoriš ž njimi o narodnostnem vprašanju. Tudi narodni socijalisti, katerih politično obzorje ne presega območja vaškega zvonika, je vsaka teorija in ideja mogoča. A dr. Ravnihar, da bi ne vedel, kaj dela s popolno zavestjo?^ Samo slepa strast, osebno sovraštvo in nepo-tolaženo častihlepje more roditi pri izobraženemu človeku take sadove kot jih kaže Ravnikarjeva in njegovih prijateljev politika. Tovarišem državnim nameščencem v premislek! (Drž. nameščenec Joža Bekš.) Mnogo jih jc, ki na občinske volitve ne polagajo posebne važnosti. Pasivni so. politični boj motrijo od daleč, ker politično niso opredeljeni in se ne vedo odločiti, s katero stranko bi šli. Tudi državnih nameščencev je med njimi. Vse stranke jih snubijo, vsaka jih s svojim programom reklamira zase. Oni pa se ne odločijo in mnogi so že ves teden razmišljali o tem, kam napravijo 3. decembra — izlet, da se izognejo neprijetnemu volilnemu vrvenju, da se nobeni stranki ne zamerijo. Vsem tem abstinentom, ki jim je vseeno, ali zaplapola na mestnem magistratu črno - rdeča zastava ali pa zavi-hra na njem neomadeževana naša trobojnica. so namenjene te besede. Vsem tem mlačnežem bodi povedano, da pri jutrišnjih volitvah ne gre samo za občino, ampak da bodo te volitve ognjena preizkušnja za prihodnjo volilno borbo, ko bo šlo za izbor našega parlamentarnega zastopstva. Vsako oklevanje teh tovarišev bi pomenjalo politično nezrelost, vsak oportunistični obzir bi dokazoval njihovo nesamostojnost v n oziranju In pomanjkanju odločne volje. Zato je potrebno, da stopijo jutri na volišča prav vsi javni nameščenci in odlože svoj izlet na prihodnjo dni. očrtala tvoje dolžnosti in pravice ter pravno razmerje do države, izrabiti za demisi jo vlade, s tem, da vladi ne bi dovolila — sreča, da je za to prešibka — novih virov dohodkov, ki bi izboljšali tvoj gmotni položaj. Kot državni nameščenec take stranke ne boš volil, ker bi s tem dokumentiral svojo prott-državnost in reakcijonarnost, ker bi * tem oškodoval sebe in svojo družino. Kot državni nameščenec ne boš md-gel voliti druge stranko, kakor tisto, ki je doslej za državne nameščence ob vsaki priliki pokazala svoje popolno umevanje ne s praznimi obeti in puhlimi frazami, marveč z dejanjem, vo lil boš tisto stranko, ki je vedno znala resno in smotreno ščititi napram vsem parasitom in izkoriščevalcem državni in tvoj interes, volil boš državotvorno stranko. In katera je ta stranka? Ali je mar državotvorna SLS, ki se je za Ijubljam ske občinske volitve pod blestečo firmo Zveze delovnega ljudstva pobratila z boljševiki in komunisti, da bi zavladala nad Ljubljano z demagogijo i& absolutizmom in ki bi se v «vrho vdej-stvovanja federativnega avtonomizma za Slovenijo zvezala v Beogradu Drsamo z Radićem, ampak tudi e hudičem, če bi bilo to mogoče in ako bi to ustrezalo njenim ambicijam?! Je li državotvorna enodnevnica «Jugoslovanska» zajednica, koje en del je bil še v lanskem občinskem svetu ta^ no objet z ravnokar navedeno kliko, drugi njen del pa si je z neslavnim uskoštvom iz matice pod plaščem zavodljive zagrebške resolucije vtisni] na čelo pečat trajnega političnega izdajstva?! Ali nisi čul njene čudne teorije o treh narodih? Ne bo ti težko soditi! Odločiti V“ bo? meral samo za jugoslovansko demokratsko stranko; ker je edina ta ostala zvesta svojemu programu, ker je edina ta stranka preko vseh natolcevanj, klevet, zahrbtnosti, preko efijaltstva, sebičnosti, ode ruštva in demagogije drugih strank ohranila čiste roke in je v pozitivnem delu za državo tudi edina ostala državotvorna. Državni nameščenec si in ljubiš državo, ker ji služiš. Ljubiš pa tudi del te države, svojo ožjo domovino Slovenijo in nje glavno, tvoje rodno mesto Ljubljano. Zato se jutri ne boš pomišljal in ne boš zdvajal nad svojo dolžnostjo, ki ti veleva, da spustiš Urogljico v prvo skrinjico. Greš volit., pa še *a»i * seboj nisi na jasnem, kateri stranki bi oddal glas? Nameščenec države si, ki jo ljubiš, o kateri si sanjal že pred leti. pritajeno sicer in skrivoma, toda z vsen žarom svojih misli in z vsem prepričanjem svoje notranjosti. Nameščenec države si. za katero si med vojno trpel v mnogem oziru še večje pomanjkanje kakor danes, ko se ta država polagoma konsoliduje, ko ti v težkih časih svojega preporoda in reargv» ..sadje še ne more poplačati tvojih žrtev, kakor bi želela in kakor se bo v tem večji meri oddolžila tvojim otrokom. Državni nameščenec si, ki ti ne more biti vseeno, ako tvorijo severno državno mejo Karavank-r in ako se rije Soča daleč onkraj, ako ječe tvoji bratje in sestre pod tujčevo peto same še nekaj let ali pa celo stoie\je. Državni nameščenec si, zato boš volil državotvorno stranko. Kot državni nameščenec ne boš šel s stranko, ki je uporabljala in še uporablja vsako priliko in vsako sredstvo, da državo na znotraj in na zunaj oslabi. Opozicija zadržuje v državnem za-stopstvu nujno delo, s tem. da hoče | službeno pragmatiko, ki ti bo točno i Primorcem! V zadnjih dneh vas za občinske volitve hujskajo poslanec Brandner in drugi proti demokratom z dvemi oblastmi v Sloveniji, ki da bi bile za vašo stvar škodljive, in pojo vam, da bi vas samo nerazdeljena Slovenija mogla odrešiti. Ne glede na to, da dve slovenski oblasti nista delo demokratov, vam to lahko govore samo politični otroci. Kdor pozna prave razmere in komur je res za odrešenje naših primorskih bratov, pa mora uvideti, da je edina prava pot za dosego vaših ia naših idealov moč naše celokupne države. Sama Slovenija, pa naj bi bila še tako enotna, bi ne mogl« nikdar uresničiti naših skupnih sanj. Samo konsolidirana, trdna, edinstvena država, ne glede na število njenih oblasti in srezov, nam bo garancija za našo zmago. In kdor hoče tako državo, mora z demokratsko stranko, ki se zanjo bori od vsega svojega postanka. Primorci, vi ste preveč zavedni, da bi nasedali političnim ničlam. Pokažite jim jutri svoje zaničevanje. Pokažite, efe ste dobro razumeli gospoda Mussolinija! Volite vsi do zadnjega demokratsko stranko 1 — Primorski volilni odbor. Značajni možje,u so zadnjič volili Demokratsko stranko kodo tudi tokrat vrgli kroglico g pran shrinjico! Napredni Ljublfančani 1 Odkrite besede vsem, ki jim je mar blagor napredne Ljubljane Pri sedanjih občinskih volitvah gre v prvi vrsti za občinsko gospodarstvo. • Kandidati demokratske stranke z fnženjerjem Vidmarjem na čdlu, izbrani, da vpoštevajo interese vseh stanov in okrajev, dajejo najboljše jamstvo, da se bodo problemi naše komunalne politike reševali moderno, pametno in na splošno zadovoljstvo vseh Ljubljančanov. Velike naloge, ki čakajo ljubljanski občinski svet, je mogoče izvesti samo, če ima Ljubljana zadostno zaslombo v državni upravi. Od volilnih skupin, ki kandidirajo v občinski svet, je edino demokratska stranka kot najjačja stranka v državi dovolj politično jaka, da lahko realizira komunalne točke svojega programa. Občinske volitve so v drugi vrsti pomembne, ker tiči za njimi politično ozadje. Ljubljana bo povedala, ali hoče ostati zvesta ideji ujedinjenja jugoslovanskega naroda. Ljubljana se bo izjavila, ali reflektira, da ostane jugoslovanska orestoUca, ki jo vežejo kulturne, gospodarske, socialne in politične vezi z drugimi deli naše velike države. Ljubljana bo pokazala, ali zna spoštovati eno največjih pridobitev svetovne vojne, načela jugoslovanske demokracije. Z ozirom na obstoječo politično situacijo bo Ljubljana povedala, ali odobrava prizadevanje neumornih političnih delavcev za notranjo konsolidacijo države po principu nacionalne harmonije vseh slojev. Občinske volitve bodo povedale, ali Ljubljančani odobravajo obsežno zasnovano akcijo za izboljšanje valute v korist vseh državljanov, katerim je blagor in bodočnost naroda in države na srcu. Volitve bodo pokazale, ali se Ljubljana strinja z velikopotezno protidraglnjsko akcijo vlade v korist konsumenta. Ljubljanski državni nameščenec, od čigar glasovanja največ zavisi uspeh pri volitvah, se bo izrazil, če odobrava nujne posledice, ako bi vsled njegovega nezaupanja prešlo reševanje uradniškega vprašanja v roke drugih, ki se ne bodo za državnega nameščenca tako zavzemali, kot sta se do sedaj minister Žerjav in poslanec Relsner. Vsa zgoraj našteta vitalna vprašanja za Ljubljano !n njeno prebivalstvo zavisijo v največji meri od demokratske stranke. Vsak zaveden in preudaren Ljubljančan priznava, da je edino le demokratska stranka resna stranka, stranka sistematičnega dela in «eomajljivih principov, kar edino daje jamstvo za lepšo in srečnejšo 'bodočnost Ljubljane. Vsi naprednjaki na deželi so ostali zvesti pristaši demokratske stranke. Bodite ji zvesti, Ljubljančani, uidi Vi! Vabimo in pozivamo Vas, napredni Ljubljančani, da oddaste pri volitvah volilno kroglico za demokratsko stranko, katere skrinjica ?e prva. V Ljubljani, dne 30. novembra 192?. NAČELSTVO DEMOKRATSKE STRANKE. ’lJa Pnrfali, ivvtditikh tđfea, Žkb'jik’, Rožna ulica, Hrenova ulica, Vožarski pot, Ulica na Grad, Reber, Osojna pot, Sodarska steza. Karlovška cesta, Merosodna ulica, Tesarska ulica, Zvo-narska ulica, Sredina, Privoz, Gruberjevo nabrežje, Za Gradom 5t. 1, 3 in 4. baraka na Prulah, Stari trg od ši 20 do konca. IV. volišče: Šola na Cojzovi cesti. Cojzova cesta, Emonska cesta, Mirje, Vrtna ulica, Rečna ulica, Cerkvena ulica, Kolizejska ulica, Kopališka ulica, Ze-ijarska ulica, Karunova in Vogelna ulica, Pri brvi, Razpotna in Trnovska ulica. Trnovski pristan, Konjušna ulica. Pred konjušnico, Cesta v mestni log, Zelena pot. Stranska pot, Jeranova ulica, Na mivki, Pot na pasji brod. Cesta na loko, Opekarska cesta, Mala čolnarska ulica, Velika čolnarska ulica. Veliki stradon, Cesta dveh cesarjev. Pot na Rakovo jelšo. V. volišče: Obrtna šola. Jurčičev trg, Zidovska ulica. Čevljarska ulica, Turjaški trg, Gosposka ulica, Breg, Salendrova ulica, Križevniška ulica, Valvazorjev trg, Rimska cesta, Go-rupova ulica, Aškerčeva ulica, barake ob Aškerčevi ulici, Marmontova ulica. Lepi pot, Na bičevju, Tržaška cesta. Tobačna ulica, Glinška ulica. Zadružna ulica, Pred Igriščem, Igriška ulica št 10 in 11, Bleiweisova cesta št. 4, baraka ob Bleiweisovl cesti št. 6, Simon Gregorčičeva ulica št. 3 in 11, Gradišče 12, 14, 15 in 17, Hilšerjeva ulica št. 3, 5 in 7, Vegova ulica št. 7, 10 in 12, Kongresni trg št 11, Dvorni trg. VI. volišče: Realka. Wolfova ulica, Kongresni trg brez št. 11, Gledališka stolba. Gledališka ulica 1, 2 in 4, Vegova ulica št. 2, 4, 6 in 8, Soteska, Hilšerjeva ulica št. 2, 4, 6, 8, 10 in 12, Gradišče 1, 2, 3, 4, 5, 7, 8, 9, 11 in 13, Simon Gregorčičeva ulica št. 4, 16 in 18, Bleiweisova cesta brez štev. 4 in 32, Zagata, Igriška ulica 6, Levstikova ulica, Erjavčeva cesta, Nunska ulica, Vrtača, Cesta na Rožnik, Pot v Rožno dolino, Večna pot, Šubičeva ulica, Muzejski trg, Knafljeva ulica, Šelenburgova ulica, Aleksandrova cesta št. 1, 3, 5, 7, 9, 11. 13, 15 in 17, Marijin trg št. 1, 2 in 3, Beethovnova ulica brez št. 15 in 16, Prešernova ulica št. 1, 3, 5, 7, 9 in 11. Vil. volišče: Gimnazija. Aleksandrova cesta št. 10, 16, 20, 22, 24 in 26, Pod turnom, Bleiweisova cesta št. 32, Beethovnova ulica št. 15 in 16, Gledališka ulica št. 7 in 10, Gajeva ulica Tomanova ulica, Kolizejska ulica, Gosposvetska cesta. Cesta na gorenjsko železnico, barake na sejmišču, Krsnikova ulica, Dunajska cesta, leva stran, barake ob Dunajski cesti, Hranilnična cesta. Vodovodna cesta št. 1, 24, 26 in 28, Za Bežigradom. Vffl. volišče: Jastična palača. Kam Šc pred volifvifo 7 Volilci, ki boste volili demokratsko, javite se, preden greste volit, v naših spodaj navedenih lokalih pri naših volilnih odborih, kjer dobite še vsa eventualno potrebna pojasnila in navodila. Javite se tudi po volitvi v volilnem lokalu JDS. Naši volilni lokali so: I. volišče: Mestni dom. Gostilna pri Košaku, Krekov trg. II. volišče: Magistrat. Gostilna pri Kosu (Tabor) Krojaška ulica. III. volišče: št. Jakobska šola. Bivša gostilna pri Težaku, Sv. Jakoba trg 5. IV. volišče: šola na Cojzovi cesti. Dtrenda, Emonska cesta 8. V. volišče: Obrtna šola. Gostilna pri Panju, Vegova ulica. VI. volišče: Realka. Gostilna pri Panju, Vegova ulica. VII. volišče: I. drž. gimnazija. Pri Novem s;etu, Gosposvetska cesta. VIII. volišče: Justična palača. Pisarna dr. Grablovica, Sodna ul. 11. IX. volišče: Učiteljišče. Gostilna pri Brezovšku, Komenskega ul. 26» X. volišče: šola na Ledini. Gostilna pri Brezovšku, Komenskega ulica 26. XI. volišče: Ubožnica v Vodmatu, Knjižnica Političnega društva, Bohoričeva ulica 9. XII. volišče: Strelišče. Gostilna pri Plankarju, Dolenjska cesta 5. XIII. volišče: Šola v Spodnji šiški. XIII. in XIV. volišče: Šola v Spodnji šiški. Gostilna Grčar, Gasilska cesta. Somišljenikom, agitatorjem! Na podlagi volil skih list je Vaša dolžnost, da sfcogo parite, da nihče naših somišljeniiov ne izostane. Opozorite jih, da naj že v prvih jutranjih urah pridejo vsi ni, volišče. Pridobite pomočnikov, da Vm podprejo pri delu od moža do moža. Pazite na nasprot- nike ki v zadnjem hipu širijo vse tti6-goče’ laži. Zabeležite točno vsakega, zlasti duhovnike in obrtnike ter trgov, ca nasprotnike, kako in kaj delajo, da bomo vedeli, ali res hočejo boj na nož, da bomo vedeli vrniti po volitvi šilo za ognjilo. Kandidatska lista Zajednice. Na prvih treh mesti«, ki pridejo za «Zajednico» pri volirii v poštev, so naslednji trije kandidati: 1.) dr. Ravnihar, 2.) Tavčar Ivan. uradnik agrarne direkcije in tajnk bivše NSS in 3.) Ferant Anton, vrtnar. Med kandidati, ki ne bodo izvoljeni, se nahajajo med drugimi sledeči gospodje: veleindustrijalec Bonač (pomotoma označen kot trgovec); Jelačin Ivan ml., veletrgovec in upravni svetnik «Kreditne banke»; Babnik Jakob, inštalater; dr. Hacin Josip, odvetnik in kandidat za upravnega svetnika; Sušnik Rihard, lekarnar in predsednik «Salusa» (Jadranska banka); dr. Vodušek Konrad, upravni svetnik «Narodne tiskarne»; Vojska Drago, tovarnar; Kajzelj Bogumil, uradnik «Kreditne banke»; Rupnik Fran, strojevodja v pokoju in agitator NSS; Franc Pogačnik, upravni svetnik «Trgovske banke»; šalehar Franc, hišni posestnik in ekonom gospodarskega oddelka poštne upiave; Urbančič Karol, predsednik Peskove banke in poštar na dopustu; Martinc Anton, uradnik Kreditne banke»; Vidmar Stane, stnik bivše tovarne Bašin in drug; ± Tavčar Franck, upravni svetnik N'arcdnc tiskarne»; Pinter Jankom ilavič Jernej, trgovca iz šiške; Me-en Viktor, veletržec in lastnik vele-Tanjarne ter upravni svetnik «Tr-ovske banke»; Jeras Ivan, ravna-:lj sladkornega kartela (Jadranska anka); dr. Pavlin Ciril, uradnik Kreditne banke»; arh. Costapera-ia Josip, npravni svetnik podjetji Jadranske banke»; Simončič Vladi-lir, knjigovodja «Narodne tiskar-e»; dr. Zupanc Fran, odvetnik, rizjak Ivan, korektor «Slovenskega Jaroda»; Pustoslemšek Rasto, glav-i urednik «Slov. Naroda»; Gabri-d čič Mihael, pravni zastopnik «Ja-iranske banke»; dr. Kokalj Alojzu, dvetnik in npravni svetnik «Narod-e tiskarne»; dr. Bole Ivan, ravna? »li «Banke Slavije» («Kreditna banal.) - Zajsđiri&irsH kandidati sto-; pod protektoratom g. dr. K. Tnl-jria, podpredsednika «Kreditne ban* {.» ter g. Ivana Kneza, podpred- Kandidati Demokratske stranke Kak® Is 1.19®® ® dr. Ravnikarju sadil dr. Tavčar. «Kaj se pri gospodu Vladimirju skriva za njegovo masko, pravzaprav sam ne vem. Ali občutek imam, da bi bil mož rad nekaka politična pilpogačica, katera bi rada okrog frfotala malo v svitu, malo v temi. In sedaj Vas, čestiti volilci, vprašam, ati Je Ljubljana mesto za take politične netoplrčke? Če Ljubljana še kaj nase gleda, če še kaj da na politično odkritosrčnost, mora politikom, ki se ne upajo z odprtim vizirjem stopiti, prag pokazati... Za stranko smo in zvestoba stranki se ral vidi prva dolžnost vsakega politika!» (Dr. Ivan Tavčarjev govor 16. februarja 1908.) „Slovenski Narod“ le nagnal Ravniharja z Efialtom «Ko Perzijancem ul bilo mogoče prodreti skozi grške vrste, poslužiti so se Eflalta. Ker se klerikalna stranka ne upa zmagati, skriva se za dr. Ravniharja, podala Je roko izdajstvu, da prevara napredno meščanstvo?» («Slov. Narod», 25./II. 1908.) „Črna zemlja nal pogrezne tega, kdor odpada!_________________ KOMUNISTIČNI MANDATI. t. Dr. Milan Vidmar, univ. profesor, 2. Josip Turk, prevoznik. -1. Anton Likozar, nadučitelj. 4. Dr. Franc Tominšek, odvetnik', 3. Franc Kavčič, gostilničar. 8. Josip Beki, višji davč. upravitelj. 7. Rihard Tory, trgov, poslovodja. 5. Anton Merljak, stavb, delovodja, v). Miro Luznar, poštni uradnik. it). Mihael Srakar, stavbni polir. It. Franc Batjel, trgovec. !2. Franc Stare, slikar in posestnik. 13. Simon Praprotnik, mizar, 14. AlojzJ Accetto, etavbnik, 15. Ivan Bajželj, trgovec. 16. Franc Tumpej, paznik, 9.7. Vinko Janežič, višji poštni oficial. J 8. Peter Šterk, trgovec. Hi. Dr. Živko Lapajne, zdravnik. 50. Franc Planinšek, želez, nadzornik. 21. Josip Primc, prekajevaleo. :23. Viktor Turnšek, inženjer, 38. Ivan Gjud, brivec. 34. Leon Macoratti, progo v. mojster. 25. Dr. Dinko Puc, odvetnik. L volišče: Mestni dom. Ambrožev trg, Poljanska cesta, Poljanski nasip. Cesta na Kodeljevo, De-iarnska ulica. Mesarska cestr, Zrlnske-sa cesta. Domobranska cesta, Stross-nayerja ulica. Stara pravda, Dr. V. Zarnikova ulica, Vojvode Mišiča cesta, Ciril-Metodova ulica. Ozka ulica, Kapiteljska tfflca, Barvarska steza, Zivinordravska ulica, barake pri klavnici, na Ambrožo-■vem trgu In Poljanski cesti št. 33. U. volišče: Magistrat. Kopitarjeva ulica, Krekov trg, Streliška ulica, Za gradom št. 9 In 11, Strmi 26. Edvard Roš, državni uradnik. 27. Dr. Joža Bohinjec, uradnik. 28. Miroslav Urbas, trgovec. 29. Anton Bončar, gostilničar. 30. Gvidon Gulič, višji grad. komisar. 31. Franc Vrhovnik, profesor. 32. Ladovik Štih, knjigovodja. 33. Ivan Zamljen, čevljar. 34. Lovro Grčar, gostilničar, 35. Josip Bizjak, krojač. 36. Josip Lovša, posestnik, 87. Ivan Svetina, etavbnik. 38. Franc Martinšek, poštni podurad. 39. Franc Verbič, trgovski eotrudnik. 40. Dr. Josip Plemelj, univ. profesor. 41. Franc Breskvar, gostilničar. 42. Ivan Jerančič, poslovodja. 43. Josip Gaberjevčič, želez, nadzor. 44. Ferdo Primožič, mizar. 45. Dr. Pavel Pestotnik, profesor. 46. Karel Žerjav, paznik. 47. Franc štrukelj, računski revidant, 48. Rudolf Geyer, ključavničar. 49. Ivan Jakopič, knjigovez. pot, Lončarska steza. Na stolbl, Vodnikov trg, Študentovska ulica. Grajska planota (ljubljanski grad), Semeniška ulica, Lingarjeva ulica, Pogačarjev trg, Šolski drevored. Pred Škofijo, Mestni trg, Stritarjeva ulica, Cankarjevo nabrežje, Ribja ulica, Ključavničarska ulica, Krojaška ulica. Pod trančo, Stari trg do št. 19, Vodna steza, Sv. Jakoba nabrežje št. 17, baraka Cankarjevo nabrežje. HI. volišče: Št. Jakoba šola. Sv. Florjana ulica, Zatiška ulica. Sv. Jakoba trg. Sv. Jakoba nabrežje št. 39 in 41, Trubarjeva ulica, Pred Prulaml, Dunajska cesta, desna stran, Prešernova ulica, desna stran, Marijin trg št. 4, Frančiškanska ulica, Dalmatinova ulica, Sodna ulica, Janez Trdinova ulica, Cigaletova ulica, Miklošičeva ulica, Praža-kova ulica, Dovozna cesta, Pokopališka cesta, Linhartova ulica, Sv. Petra cesta do št. 12, Sv. Petra nasip do št. 11, Obrežna steza. Kolodvorska ulica leva stran, baraka ob predilnici in Dovozni cesti. IX. volišče: Učiteljišče. Kolodvorska ulica desna stran. Cesta na južno železnico, vagoni na kolodvoru, barake ob Resljevi cesti, Prečna ulica, Komenskega in Slomškova ulica, Resljeva in Čopova cesta. Sv. Petra cesta od št. 12 do 48 na desni ter od 13 do 53 na ievi strani, Sv. Petra nasip št. 13 do 47, Karel Kotnikova ulica. X. volišče: Šola na Ledini Sv. Petra cesta od 48. oz. 55 do konca, Sv. Petra nasip od št. 49 do konca, Stanko Vrazov trg, Radeckega cesta, Metelkova ulica, Tabor, Na Friškovcu, barake istotam, Vojaška ulica, Prisojna ulica, Usnjarska ulica, Škofja ulica, Vr-hovčeva ulica. Ilirska ulica, Ahacijeva cesta, leta stran. Hrvatski trg, Župnijska ulica. XI. volišče: Ubožnica v Vodmatu. Sv. Martina cesta. Med hmeljniki, Ko-rytkova ulica, baraka ob Martinovi cesti, Vagoni pri Sv. Križu, Jenkova ulica, Japljeva ulica, Bohoričeva ulica, Poljanska cesta, Vodmatski trg, Stara pot, Za vrti, Ravnikarjeva ulica, Zalokarjeva ulica, Cegnarjeva ulica, Ahacijeva cesta št. 10, Holzapflova ulica. Zaloška cesta. XII. volišče: Vojaško strelišče. Hradeckega vas, Dolenjska cesta, Orlova ulica, Rakovniška ulica, Galjevica, Ižanska cesta. Ilovica, Hauptmanca, Črna vas. XIII. volišče: Šola v Sp. šiški. Spodnja Šiška, volilci z začet. A do L. (Tudi barake.) XIV. volišče: Šola v Sp. Šiški. Spodnja Šiška, volilci z začet. M do Z. (Tudi barake.) Na nekem včerajšnjem sestanku je klerikalni agitator izvajal sledeče: «Mi itak čisto gotovo vemo, da bo vlada razveljavila vsakemu komunistu mandat občinskega svetnika ljub-Ijanskega, ker je v to prisiljena po zakonu. Mandatov SLS se ne more uničiti. Pač pa bodo uničeni komunistični mandati sami od sebe pripadli nam.» Ta agitator je opominjal klerikalce. naj gredo vsi do zadnjega volit, ker niso vodje SLS še nikoli tako spretno nastavili svojih limanic. Bil je prisoten tudi komunistični vo-lilec, ki je ogorčen vprašal: »Potemtakem smo komunisti šli na lim?» na kar so mu klerikalci v hrupnem smehu pritrjevali: «Da, tako je, na lim!» «Potem je vsak komunist, ki gre volit. tepec!» je jezno zakričal prevaran rdečkar in jo odkuril. V STISKI. Dva dni pred volitvijo le Ravniharjev štab dognal, da je bila lista Ravnihar vložena 11. dan po raz-položitvi imenikov in ne v roku 1» dni, kakor to predpisuje zakon. Ni naša stvar, da se s tem bavimo. To je stvar vlade. Mi tudi ne bi bni besedice rekli o tem, a zdaj, ko hodijo plačani agitatorji «Jadranske banke» od moža do moža in trdč, da smo mi «zapeljali» Ravniharja, da Je zamudil rok za en cel dan, moramo vendar protestirati. Mi ne moremo nič zato, če so frakarji biti na lovu in če so zamudili rok. Tudi ne moremo za to, če ne znajo računati, da je od 20. oktobra do 1. novembra enajst in ne 10 dni. Mi smo o tem molčali, a klerikalci že 14 dni agitirajo, da je le njih tista razen naše veljavna in lovijo s tem Uudi sebi Kfc bomo volili? Porazdelitev cest, ulic in trgov na poedina ljubljanska volišča. Slino demokratska stranka jo sposobna vzdržati ter odbili naval klerikalizma in komunizma, Stam mora krcnfil tfiiblfana? Samo slovenska ali jugoslovanska In zato slovenska Ljubljana? Mo časa, da se uÖrie za^e nezära.' Velikl časi so v vseh dobah človeštva našli tudi pritlikave ljudi. V tem pogledu smo Slovenci bili do-sedaj pravi Liliputanci, ker nismo nikdar igrali v velikih svetovnih dogodkih niti majhne uloge; razen če izvzamemo svetovno vojno, ko so naši možje in fantje pod bičem Habsburga, na pritisk slovenske duhovščine ter na priganjanje SLS kakor besni drveli v strelske jarke za preljubo Avstrijo. Na začetku svetovne vojne smo bili Slovenci po krivdi klerikalcev in konzervativcev prvi narod v Avstriji, ki je manifestiral za vojno proti Srbiji. Ako današnji časi, ko si jugoslovanski narod gradi svojo novo državo, med nami ne Štejejo preveliko ljudi, ki bi hoteli z ljubeznijo in vnemo pozitivno sodelovati pri ustvarjanju srečnejše bodočnosti naše nove domovine, ni to z ozirom na naš zgodovinski razvoj prav nič čudnega. Šele bodoče generacije se bodo otresle preteklosti in šele tedaj bo vsepovsod nastopila treznost mesto demagogije 5n Sirokoustja, ki danes tako žalostno obeležuje naše politično življenje. Sedaj je zopet na stotine ljudi na poslu, da bi tudi Ljubljana zapadla v reakcijo. Politični boj, ki se bojuje sa občinske volitve, dokazuje, da se je v vseh onih ljudeh, ki niso nikdar bili do duše prežeti duha jugoslovanstva, pojavil zopet stari nesrečni duh, ki vrholi v plemenskem separatizmu in lokalnem ozkosrčnem patriotizmu. Kar so bili včasih v Avstriji Kranjci in Štajerci, to so danes IV Jugoslaviji Slovenci in Hrvati. Klerikalci so separatisti, ker vidijo edinole v politični avtonomiji Slovenije možnost, da zavladajo absolutno nad narodom kakor pred leti s Šušteršičem. Komunisti podpirajo vsako politiko, ki je destruktivna. Pridružiti so se sedaj prvim in drugim «zajed-ničarji», ki postavljajo 1. 1922 za svoj nacionalni program, program Slovencev iz druge polovice prejšnjega stoletja in kojih mentaliteta se pričenja pri vižmarskem taboru. Predstoječe volitve naj pokažejo, ali hoče biti Ljubljana separatistična, ali hoče biti samoslovenska ali pa jugoslovanska in zato obenem slovenska. Poglejmo si to vprašanje čisto fz praktičnega vidika, ki je za današnje materijalistične čase tolikrat merodajno. Ali je sploh mogoče, da bi Ljubljana mogla živeti, če bi se postavila na čisto separatistično stališče? V tem slučaju bi seveda morala Slovenija živeti sama od sebe in ne tako kot bi radi naši separatisti, ki državi nočejo ničesar dati, od nje bi pa radi vse imeli. Slovenija je v prehranbenem oziru pasivna zemlja, ki ne producira toliko kmetijskih produktov, da bi prehranila svoje prebivalstvo sama. Uvažamo 5000 vagonov moke in velike množine masti in sladkorja, torej produkte, brez katerih ne moremo izhajati. Že danes, ko vlada «centralizem», tožijo naši trgovci čez «Hrvate, da jim nagajajo» pri prevozu živil iz produkcijskih krajev (Vojvodina itd.), kaj bi bilo šele potem, ko bi stala carinska stanica še v Bre- žicah ali v Metliki? Po prevratu smo videli, kako je bilo, ko je vladalo «ministrstvo» v Zagrebu in «ministrstvo» v Ljubljani. Kako je ljubljanska vlada moledovala po Zagrebu! Dokler smo živeli od «vojnega plena», je še šlo, pozneje je bila huda. Naša industrija mora jutri ustaviti obrate, ako bi se pri njej z vso strogostjo začel izvajati separatizem. Na desettisoče delavcev bi bilo ob kruh. Že sama propaganda s separatizmom ubija našo veleobrt Ista je pri mali obrti. Le, če si bo naš obrtnik odprl pot po vsej državi, bo naša obrt cvetela, sicer mora propasti. Naš tujski promet zavisi predvsem od dobrega razpoloženja bratov Srbov in Hrvatov napram našim letoviščem. Le uganjajte pri nas Radićev-stvo in videli boste, kam boste spravili našo Gorenjsko in kam Ljubljano. Slovenija ne more doma zaposliti vsega svojega prebivalstva. Naš kmet ima kopice otrok. Kaj naj z njimi? Ali naj gredo vsi v samostane, ali lemenate? Od dekle in hlapca pa do absolventa visokih šol, vsak naš človek že danes ve, da je v ostalih delih države več kruha in več boljšega kruha kot doma. Izseljevanje v Ameriko, ki je postajalo tako po-gubonosno za naše ljudstvo v Avstriji, se sedaj lahko nadomesti in se bo še bolj z naseljevanjem naših ljudi po vseh krajih naše velike države. Gospodje separatisti, le vprašajte preproste ljudi, kaj Vam bodo ti povedali, ako naj se za poedine pokrajine upelje separatizem po klerikalnem ali zajedničarskem vzorcu. Vitalni naši interesi bi bili s tem ogroženi, ako naj se naše pokrajine obdajo s kitajskim zidom. Najbolj bi bili prizadeti baš Slovenci. Seveda drugače bi bilo, ako naj se pri nas separatizem razume tako, da naj to velja samo pri nas za vse, drugod pa bi ga ne smelo biti. Toda separatizem .vzbuja separatizem! Ni dvoma, da znači separatizem smrt za Slovenijo. Večje bedarije ni kot taka politika za naše kraje. Ljubljana kot ekonomski in kulturni cen-trum Slovenije mora v tem slučaju docela propasti. V političnem pogledu uganjati z Ljubljano separatizem znači pospeševati samomor Ljubljane. Vsakomur je srajca bližja kot suknja. To velja tudi v politiki. Klerikalci so se, ko so imeli oblast v rokah, zelo vestno držali po tem. Tudi «Narodov-ci» so bili mojstri v čuvanju svoje srajce. Ljubljana absolutno potrebuje zaslombe v ostali državi, zlasti zaslombe v vladi. Brez državne pomoči ne more Ljubljana izvesti niti enega večjega reformnega dela v mestnem gospodarstvu. Iz lastne moči Ljubljana danes pri skoraj milijardnem proračunu za nove občinske Investicije — ne more priti na zeleno vejo. Davkoplačevalci in vsi Ljubljančanje morajo obubožati pod težkimi finančnimi bremeni. Ljubljanski trgovci, obrtniki, delavci, duševni in ročni, pomnite, da vas politika klerikalcev in zajedni-čarjev vodi v samomor! vo stanovanje. Ovreči je sedanji nehigijenski stavbeni red in ga nadomestiti z modernim (prepoved kletnih, podstrešnih stanovanj, zagotovitev Čistega vzduha, solnca, kleti, stranišč, čistih dvorišč z obešalniki za perilo, prepoved dvoriščnih poslopij itd.). Ovreči je sedanji zdravja Ljubljanskega naroda kvarljivi regulačni načrt, katerega je v prejšnjem stoletju izdelal bogve kdo. Danes izdaja mestni stavbeni urad dovoljenje za zidanje po tem zdravju kvarlji-vem regulačnem načrtu. Tako n. pr. je projektovan strnjeni stavbeni sistem severno od južne železnice, ceste so večinoma samo po 10 m široke, kar bi zadostovalo le za pritlične stavbe. Zgradili pa so n. pr. mestno hišo za užitninarje po regulačnem načrtu, ta hiša bo izpostavljena velikanskemu prahu, ki ga bodo vzdigovali avtomobili. Ljubljanskemu labirintu: Kolizeju so zazidali še tisto solnce in tisti vzduh, ki ga je imelo do sedaj — češ: Kolizej se bo itak moral porušiti. Gradijo se nove hiše, vile itd., pa ni narejenih cest, ni upeljan vodovod, elektrika itd. Vse to pametno gospodarstvo prej prireja. Nasprotno je naloga občine, da odpira nove ceste, dovoljno široke, zasajene z drevoredi, preskrbljene s hodniki in s tem otvorja nova, zdrava in cena stavbišča, določa prostore za javne parke in že z dejstvom, da prepoveduje strnjeno zidanje (dovoliti bi bilo le higijenske bloke) pocenjnje zemljišča in zabranjuje verižništvo z zemljišči, ki že danes bujno procvita. Z raztegnitvijo stavbišč do Ježice in do št. Vida se bodo nadalje zabranjevale kvarne naprave n. pr. nezdrave tvornice, ki imajo določeno mesto že sedaj. Za vse to pa Je potrebno nove, moderne zakonodaje. Ali jo nam bodo dali frakarji? Treba je z vrtnih mest za železničarje v nadaljevanju šiške in za drugo delavstvo za južno železnico v podaljšanju Zelene Jame. Treba je vrtnega mesta za javne nameščence. Treba je kredita, da zamorejo delovati stavbene zadruge. Kdo nam bo to preskrbel? Mi Slovenci nikdar ne vemo ceniti svojih največjih mož, ali največ po smrti. Nikdo ne pozna hvale našemu res socialnemu ministru drju. Žerjavu in vendar bi brez njega ne imeli najmodernejše in najsocialnej-še uredbe v zaščito malega človeka. Treba pa jih je pravilno uporabljati. Veletovarnar g. Pollak ve n. pr. zelo dobro, kakšno stanovanje je potrebno, da zamore človek ostati zdrav, za vsakega otroka ima lepo vilo. Dobro! toda ker je mož pobožen, mora vedeti, da zahteva krščansko usmiljenje istotako ugodno stanovanje tudi za njegove delavce in njih rodbine. Kaj je storil? Nakupil je ulico hlevov pri Št. Petru in jo ponudil za stanovanje delavcev. Delavci, volite njegovo stranko, pa uvidite — seveda prepozno — kakšna stanovanja smatra krščansko-komunistično mišljenje za zdrava. Vprašam h koncu le eno: Kdo je v stanju izvršiti ves zgorajšnji program? Odgovor: Le močna in demokratična stranka! Vrzite kroglico v 1. skrinjico. Deržičeva sferi» za uredništvo Poslanec DeržiS je na shodu v Unionu govoril o sedmih dejstvih, ki naj dokažejo, da se je demokratska stranka na vseh koncih in krajih in ob vseh prilikah potrudila, da gmotni položaj uradništva ne izboljša, ampak že poslabša. Ker poslanec Deržič v svojih sedmin dejstvlli ni prav nič omenil, da foj On uredil vsa pereča uradniška vprašanja in ker je trdil, da dem okraski poslanci niso storili ničesar, zato ga vprašamo: Kdo pa se je potem za ugodno rešitev uradniškega vprašanja noč in dan brigal? Ker je Deržič samo demagog in ker je priznal, da on zna samo kritizirati, bo najbrže odgovoril, da je vse to težko breme nosil — Radič. Tako se upa Deržič javno norčevati iz našega vestnega trpečega uradništva. Če bi poslanec Deržič samo malce pripomogel k ureditvi uradniškega vprašanja, b imu bila država in vse naše urdaništvo hvaležno. Za demagoško kritiko bo pa dobil primeren odgovor v nedeljo. Uradnlštvo prav dobro ve, kdo se je moral boriti in se bori na vse strani za jedro države, za na neznani starilci napadli uredništvo tukajšnjega madžarskega lista «De I-Bacska» (Južna Bačka) ter popolnoma uničili 1 stroje v tiskarni i telefone ter vse uredniško pohištvo, tako da list ne more nekaj časa izhajati. Storilci niso znani BLOK — SLABA TOLAŽBA ZA* JEDNICARJEV. Zagreb, 2. dec. r. Včerajšnji «Beogradski dnevnik» javlja, da se danes pripeljejo poslanci Hrvatskoga bloka v Beograd. Ta vest je docela izmišljena. Ne le, da v Zagrebu ni o kakšnem potovanju bloka-ših poslancev v Beograd nič znano, !e gotovo, da takšnega sklepa v bloku sploh še ni in da je vse še v stadiju razmotri-vanj in nasprotujočih si mnenj, ne da bi bilo doslej katerokoli mnenje moglo prevladati. Blok je danes še vedno docela neorientlran in negotov. NACIONALNE MANIFESTACIJE V ZAGr,r?"TT. Zagreb, 2. dec. r. Včeraj je okrog 2000 omiadincev z veliko državno zastavo na čelu manifestiralo po mestu. Zvečer je v Sokolu I. predaval Lujo Vojnovič. Demofcfati» ne dajte se begati! Driife se trdno, ooteiri I© zmaga naša gotova! _____________________ Tisk Delniške tiskarne, d, d,. S Ljubljani Odgovorni urednik; Dr. Joža BoHnfrc.