Letnik 2. Maribor, torek 4. marca 1919. Štev. 51. Neodvisen političen list. Naročnina znaša: Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 4 50 mesečno. Če si pride naročnik sam po Ust: Mesečno K 4—, četrtletno K 14'—, polletno K 28'—, celoletno K 56‘— lnserati po dogovoru. Ust izhaja vsak delavnik po 5.jdri popoldne. Posamezna številka stane 20 vin. Zarota „komunistov“ razkrinkana. A ko ne želimo — ia kdo bi to želel — ' ponovitve krvavega pondeljka 27. januarja, ako si želimo miru in iz sedanjega izjemnega stanja povratka k normalnim razmeram svobodnih državljanov, se moramo odločili za radikalno operacijo.,Imamo pred seboj težko bolno, naše do mozga zastrupljeno rene-gatstvo. In imamo med njimi nekaj se danes strupenih modrasov, voditeljev agitatorjev proti obstoju Jugoslavije, oziroma .njenih pravicah do mariborskega ozemlja. Naj se ne varamo, da je tistih par strelov na Glavnem trgu že poruvalo strupeno zobovje tem modrasom. Izginilo je le par nestrupene golazni, modrasi so ostali. Najnevar-neji m .o med našim zidovjem v klopčič potuhnjeno zviti, ampak glavna gadja zalega gnezdi gori v nemškem Gradcu. Tako se glasi v članku »Antanta v Gradcu«, z dne 7. februarja naša sodba o upornikih proti obstoječi državni oblasti. kdor ima še dotično številko lista, stori dobro, da omenjeni članek še enkrat prečita. Sicer pa, kdor je imel po krvavih dogodkih z dne 27. januarja oči in ušesa odprta, je moral videti in Vstaja Srbov pod vodstvom Črnega Jurija. Strašne so bile posledice poraza, ki so ga doživeli Srbi 1389. 1. na Kosovem polju. Narod, ki so ga prejšnji vladarji iz slavne rodbine Nemanjičev povzdignili na tako visoko stopnjo, je jel pod turškim jarmom propadati, izpremenil se je v rajo, v tiho bitje, nižje od živali, rojeno za večno suženjstvo. Vsak Turek v Srbiji je bil gospod, Srb pa hlapec, ki je moral brez obotavljanja izvrševati povelja svojega krutega gospodarja, če ni hotel spraviti sebe in drugih v najhujšo nesrečo. * Nad štiri stolet je trajalo to suženjstvo, a slednjič je napočila tudi krščanskim narodom na Balkanskem polotoku zarja svobode. Do tega so pripomogle razmere v Turčiji sami, kjer je jelo za Napoleonovih časov vreti na vseh koncih in krajih. Povsod so se pojavljale roparske tolpe, ki so plenile po Bolgariji, Trakiji in Makedoniji. Posebne preglavice pa so napravljali- Turčiji janičarji, ki so nekctaj pripomogli. Turčiji do tolike moči. Vsled svoje organizacije so se povzdignili nad yse druge državne orgatiizacije ter so postali polagoma klika, proti kateri se nihče ijii mogel dvigniti. Nasilno so nasto ali zoper mohamedance, predvsem pa so se bogatili na stroške uboge srbske raje. Centralna slišati, da naših Nemcev tudi krvava šola na Glavnem trgu ni še izučila, ni prav nič spametovala. Za onim v krvi njih žrtev ponesrečenim načrtom so kovali naprej drugo izdajo na širši podlagi, na eni strani bolj rafinirano, ta. drugi še bolj — bedasto, kot pri prvem poskusu. kačrt zarote. Iz gotovih ozirov se danes še ne moremo pečati s podrobnostmi novega načrta. Omejimo se le na nekatere glavne točke: Kakor prvi, je bil tudi ta načrt zasnovan v Gradcu. To pot so k načrtu poleg naših nemških železničarjev pritegnili tudi komuniste, ki so dozdevno neopažen' prihajali iz Gradca ter skušali svojo agitacijo širiti med naše vojaštvo. V koliko so v ta načrt zapleteni tudi neki tuji elementi, o tem poročamo pozneje. Glavna naloga je bila poverjena nem. železničarjem na koroškem kolodvoru, ki bi bili morali uprizoriti štrajk in izsiliti, da se naši slovčnski železničarji na važnih mestih takoj odslove. Vsled tega nastalo raz- Uredništvo in uprava: Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice) Telefon št. 242.' burjenje naj bi jim bilo služilo kot dobro došlo orožje, da izvršijo glatfni namen celega načrta. Štrajk naj bi bil le fin-giran. Zahtevali so namreč le zase povišanje mezde, bili so pa sami uverjeni, da svojih zahtev ne bodo dosegli. Ves načrt pa so to pot vodili nemško-av-strijski oficirji, preoblečeni v civilu. Ko so mislili, da je ves načrt do-žorel za izvršitev, so ga — verujte ali ne verujte, neumni dosti so bili — pod zvito pretvezo izdali v »Marbur-gerci«. Ta je dne 26. februarja v štev. 45 priobčila uvodnik, pod naslovom: »Hand angelegt!« Kar v zvezi z celim načrtom pomeni toliko, kakor: Udarimo! ali čas je, da pričnemo! Kako zvito so skušali s tem pozivom pritisniti tudi na tiste^Nemce, koje je krvava šola na Glavnem trgu 27. februarja vendarle izučila, da z nasiljem ne morejo ničesar ' doseči, se najbolj razvidi iz sledečih odstavkov: , „Nicht dure h Hande in den Sačk stecken kommt die neue Freiheit, das neue Glitck; Handangelegt! gearbeitet! sonst gehen wir dem Hunger, der V e r z w e i f- vlada Turčije je bila napram tem nasilnostim brez vsake moči; razmere so zlasti v. turško-srbskih deželah postale nevzdržljive, kjer nt bil človek več varen ne svojega imetja in ne svojega življenja. Liberalni elementi med Turki so sicer spoznali, da tak razvoj mora dovesti turško državo do propada, a niso si mogli pomagati. Slednjič so posegli paše, ki so jih poslali proti janičarom, po novem sredstvu: oborožili so Srbe, jih organizirali vojaški ter so tako dvignili njih narodno zavest. Toda še enkrat so zmagali janičarji, premagali in ubili so zlasti onega pašo, kf je bil Srbom najbolj prijazen, Mustafa Pašo, od Srbov imenovanega »Srpska majka«. Os-veta janičarjev je zadela zdaj tudi Srbe, 1804 so poklali vse odličnejše Srbe, posebno pa kneze in nadkneze. Tedaj so se dvignili Srbi na več krajih hkrati; vodili so jih knezi, ki so ostali 1804 še pri življenju, podpirali pa so jih zlasti duhovniki in menihi. Podžigala je Srbe tudi zavest, da so v pravici, ker se ne dvigajo proti turški državi, temveč le zoper uporne janičarje in njih voditelje, zoper katere so jih razni paše poprej sami klicali na pomoč. Tedaj je stopil na čelo Srbov mož, ki je združil vse posamezne vstaje ter ustvaril takov pravo vstajo celega naroda. Ta mož je bil Črni Jurij ali Karagjorgje, sin preprostega kmeta Petronije iz Viševicev v kragujevhčkem okraju. V prejšnji avstrijsko-turški vojni Je bil v avstrijski vojaški službi, po končani vojni pa se je vrnil v svojo domovino in ši je pridobil z umnim gospodarstvom, zlasti z živinorejo, precejšnje premoženje, Za vstaje 1804 so ga proglasili v srednji Srbiji, v Šuma-diji za poglavarja vstašev. Črni Jurij je-bil hraber, impulziven in brezobziren. Sam je rekel: »Jaz sem ljut in hud človek, kdor me ne posluša ali kdor se izogiblje, jaz ga ubijem«. Srbi šo zaupali svojemu »vrhovnemu voždu« ker so videli v njem ne le hrabregh junaka temveč tudi nesebičnega moža. Buna je pod vodstvom Črnega Jurija brzo napredovala, v treh mesecih so padla glavna mesta Kragujevac, Jagodina, Šabac in Požarevac v srbske roke. Voditelji janičarjev — razni begi — so se držali še v močno utrjenem Smederovem in Beogradu. Pri vsem tem pa so Srbi še vedno nastopali kot zvesti podložniki Turčije. Sultan Selim III., ki je bil o teh dogodkih obveščen, je prijazno sprejel srbske poslanike, ki so se prišli v Carigrad pritoževat radi postopanja raznih begov. Zapovedal je bosanskemu veziru Be-kirpaši, da naj plane s Srbi vred nad nepokorne bege. Tako je došla vojska bosenskega vezira pred/Beograd, kjer se je združila s četami Črnega Jčtrija. Obleganci so videli, da so izgubljeni, umaknili so se na bližnji donavski otok, a njih poveljnik jih je izročil Srbom, ki so jih pobili, (Dalje prib.) Stran 2.____________________ . 1 u n g entgegen, alle, alle . . . lasst uns zu-einander fliehen v or der Elementargewalt >>des Hungers, vor dem Schreck der staat-lichen Unordnung des Biirgerkrieges. ... so kann bald die Zeifc kommen, wo an ihrer statt Maschinengewehre argumentieren und Handgranaten Beweise erbringen. Der Ur-zustand, der Kampf aller gegen alle . . . Lasst uns aber zusammenkommen, nicht in Strassen-Versainmlungen von tausend Kopfen, laBt uns zusammenkommen hauserblockweise, ortschaftsweise, nicht mehr wie 200 Stimm-berechtigte in einem geeigneten Lokal . . . •Man berufe fiir einen Samstag Nachmittag die Einwohnerschaft eines jeden Hauserblocks einer Stadt, jeder Ortschaft einer Gemeinde “ Nato sledi • natančneji vspored za vsko uro posebej pričenši od 2. ure pop. do 7. zveč. Ta oklic podaje seveda še le v celoti pravo sliko, ki jo svojčas priobčimo tudi v slovenskem''prevodu. S tem oklicem, ki med drugim nesramno laže, da so naši Nemci obsojeni na obup in pogin vsled lakote, so se iz previdnosti hoteli prepričati, če je našim oblasti o tej žaroti kaj znano. In naša oblast je proti tej limanici nastavila drugo, v tem slučaju morda malo riskirano,-vsekakor pa kakor se je pokazalo še bolj pretkano past: članek je pustila v celoti nekonfisciran. Tudi mi in drugi listi so o njem molčali. To je brihtne nemške kovarje in rovarje zavedlo, v zavest, češ, hvala bogu, ničesar ne slutijo, torej načrt naj se izvrši in sicer še to soboto. Štrajk se proglasi že dopoldne, ostalo sledi pozneje*. .1 Načrt je padel v Dravo mojstri načrta pa so obsedeli in bodo sedeli vsi, kolikor jih ni pravočasno odneslo pete preko naše meje, ko je bilo namreč gašim varnostnim oblastim tega nevarnega igrajčkanje zadosti, so iztegnili svoje prste. V petek večer, torej na predvečernameravanegapreobratajepolicija posegla po glavnih rovarjih, In s tem in še z drugimi sredstvi, ki jih še zamolčimo, je ves načrt padel v Dravo. Da bi se ne »spuntal« z Drave navdzgor ob mostu, je v soboto vojaštvo državni most zastražilo tudi s strojnicami, izvršile so se sploh vse varnostne odredbe, tako da do danes ni prišlo niti do najmanjega dogodka. ’ . t Z nami vred naj tudi pametni nasi nem-ški someščani za to da lahko v miru praznujejo pustne praznike, se zahvalijo tistim našim možem, ki noč in dan vse svoje najbolje moči žrtvujejo v blagorbit mesta, ki ne bo nikdar, nikdar več to kar je bil. -Danes bi bilo odveč, apelirati na poošteno čuječnost naših oblasti. Zakaj mi dobro vemo, da lov na vse tiste tiče, ki so si izmislili buda-lastni načrt z nasiljem zavzeti danes slovenski -Maribor, še ni končan. Kadar pa bo, tedaj bomo lahko brez ozirov govorili še, jasneje, ko danes. ®®®®®®®®©®®®®®®®l®l®®®®®®®®®®©®®®®6 Slovenci! Slovenek! co- vorlte povsod san%o slovenski! Mimho/ski ilelavec. Preskrbnine družin padlih (umrlih) in pogrešanih vojakov. Vdova ima do pokojnine pravico: Če je njen mož padel pred sovražnikom, to je zadet od sovražnikovega orožja, ali pa je umrl na ranah, težkih zunanjih poškodbah, naporih vojne ali nalezljivih boleznih, ki so ga doletele v izvrševanju vojne službe. Pokojftina pristoja vdovi ne glede na to, če si more sama kaj prislužiti ali ne, ali pa če je premožna ali ne. Vdova, ki ni živela skupaj z možem, predno je odšel v vojsko, nima pravice do pokojnine, razen če dokaže, 'da je prenehala zakonska skupnost z možem. Dalje vdova ne dobi pokojnine, če dokaže, da je njen' mož zagrešil velik zločin (mož, ki je pobegnil k sovražniku pred 30. X. 1918 se ne smatra kot vojaški begun, ravnotako ne oni, ki je bil radi svojega jugoslovanskega mišljenja obsojen na težko ječo). Če dobi vdova po moževi smrti pokojnino, se ji nakaže tudi za vsakega zakonskega ali pozakonjenega (legitimiranega) otroka, ki ga ima v oskrbi, vzgojevalnina, katera se ji izplačuje toliko časa, da otrok ni preskrbljen, in sicer pri dečkih končanega 16. pri deklicah do končanega 14. 1. Sirotam, ki obiskujejo tuzemske šole, se dovoli vzgojevalnina do konca študij, vendar ne dalje kot do končanega 24.leta. Nepozakonjene (nelegitimirane) sirote nimajo pravice do vzgojevalnin. Za take bi prišla slučajna miloščina v poštev. Obojestransko osiroteli otroci, ki niso še preskrbljeni, dobivajo posebno vzgojevalnino. Vzgojevalnina za sirote brez staršev ali pa za take sirote, katerih mati ali mačeha ne dobiva pokojnine, se nakaže varuhom (varuhinjam). Zakoni z dne 27. IV. 1887 drž. zak. štev. 41., 3. IV. 1891 drž, zak. štev. 48., 28. III. 1896 drž. zak. štev. 48 in 19. III. 1907 drž. zak. štev. 86. ostanejo do nadaljne naredbe še v veljavi. Vloge za pokojnino vdov in vzgojevalnino sirot naj vsebujejo sledeče podatke: 1. šarža moža (očeta). 2. ime in priimek umrlega (padlega) ali pogrešanega; 3. pri kateri četi, zavodu itd. je služil; 4. a) kdaj in,kje je umrl,padel ali se pogreša; b) kje je pokopan; 5. civilni poklic moža (očeta); 6. a) ime vdove (žene) ali b) ime varuha (varuhinje); 7. imena in rojstni podatki živečih otrok; a) zakonskih, b) pozakonjenih (legitimiranih), c) nezakonskih (nelegitimiranih); 8. ali so vsi otroci v oskrbi matere (mačehe,?); 9. je li vdova (žena)' do mobilizacije živela s pokojnim (pogrešanim) možem v zakonski skupnosti; 10. stanovališče in natančen naslov stanovanja vdove (žene) oziroma — ako so otroci tudi brez matere — varuhovo ime, stanovališče in natančen naslov stanovanja. (Ne pozabite navesti tudi zadnjo pošto, ker je to za pošiljate v denarja zelo važno); 11. ali prejema rod6ina, prispevek za preživljanje oziroma državno podporo (naklonitev), ali kako drugo)? K tej vlogi naj priloži vdova (žena, varuh, varuhinja) sledeče listine: a) krstni (rojstni) list vdove (žene); b) poročni list vdove (žene); c) krstne (rojstne) liste ; d) mrtvaški list (izvleček iz mrtvaškega Maribor, dne 4. marca l(ji!t ’• 'u : _______ ' • - spisa); e) spričevalo o zakonski skupnosti do mobilizacije (uvrstitve v vojsko). Varu i naj priloži tudi: f) mrtvaški list vdove. Vse te listine se lahko nadomestijo s poročilom župnega urada, ki vsebuje vse podatke iz krstne (rojstne), poročne in mrliške matice o družini, ter potrdilo o zakonski skupnosti. Stranka naj predloži vloge edino-le občinskemu uradu. Občinski urad jo pregleda, priloži domovinski list umrlega (padlega) ali pogrešanega in' predloži vse skupaj okrajnemu glavarstvu. Ako ni mogoče, napraviti domovinskega lista, naj se vzrok kratko navede, n. pr. družina ima domovinsko pravico v zasedenem ozemlju (n. pr. Lokkanu, Primorsko), ali izven naše države. Okrajno glavarstvo dopolni vlogo s spričevalom o nepremožnosti ali s premoženjskim izkazom ter uradnim zdravniškim spričevalom o zdravstvenem stanju vdove (žene) in s potrdilom, ako družina prejema vzdrževalnino ali kako podporo, (naklonitev). Tako spopol-njeno vlogo naj glavarstvo vpošlje pristojnemu vojnemu dopolnilnemu poveljstvu. Vo no dopolnilno poveljstvo preskrbi še vse potrebne listine v smislu točke 4, okrožnice z dne 14. septembra 1887, Pres št. 4872 (N. V. BI. 30). Iz vloge mora biti razvidno, da je pokojnik podlegel ranam, naporom, nezgodam ali drugim vojnim poškodbam, zadobljenim pred sovražnikom, oziroma brez lastne krivde v izvrševanju vojaške službe. Vojno dopolnilno poveljstvo predloži vlogo za preskrbovalnino vojaški intendanci ^a Slovenijo v Ljubljani. Do pokojnine imajo po zakonu o vojnih dajatvah pod danimi pogoji pravice tudi vdove po možeh, ki so bili med vojsko omejenem zakonu podvrženi ali, ki so prostovoljno opravljali vojaško službo. Vdove po vojakih, ki niso vsled vojske (izvrševanja -vojaške službe) umrli, ne dobe pokonjine. Lahko pa prosijo za milostno pokojnino. Takim vlogam za milostno pokojnino naj vdova poleg drugih prilog priloži tudi spričevalo nravnosti. Vloga in priloge so kolka proste. ' Vse stranke in uradi naj se strogo ravnajo po teh navodilih; pomislijo naj„ da nepravilno, napravljena vloga zelo otežkoči in množi uradno delo; največ pa trpi seveda st.anka ker se rešitev prošnje radi nepravilne vloge zelo zavleče. [j Političen pregled. ^ Madžarska grozodejstva. Tu sem dospeli ubežniki in Št. Gotharda ispoveda o grozodejstvih, ki jih Madžari vganjajo s slovenskim delom prebivalstva. Ropajo premoženje, nalagajo visoko kontribucijo, pobijajo kar na cesti in po hišah ljudi, ki so se izrekli za ^Jugoslavijo. V pondeljek in torek so madž. vojaki pobili na cesti kakih 12 tamošnjih' Slovencev. Kmeta Beraniča, ki je bil znan kot zavedni Slovenec in pristaš jugoslovanske misli v St. Gothardski okolici, so privezali roke na hrbet in ob voz, v katerega je bil zaprežen mlad konj. Nato so nagnali konja v divji dir. Nekajčasa je mož tekel, potem pa je padel in tako so ga vlekli pol ure daleč. Na pol . mrtvega so privlekli do vasi Sv. jurija, kjer je konj obstal. Tu so moža odvezali in vrgli v jamo, kjer so ga bili z gorjačimi. Mož je ftVajAfcfl.r, dne 3. marca 1919. Mariborski*delavec. Stran 3. storil mučeniško smrt, takor so ga zagrebli kot psa. Vznemirjajoče vesti iz Koroške naraščajo kakor vodna poplava Revolucija, meščanska vojna, razpad vojaštva — to je ena poplava. Druga je pobija ravno i/. nasprotne strani: Ne le koroški Nemci med seboj so‘ edini, ampak pridružili so se jiin tudi Slovenci pod en klobuk, češ, mi vsi smo najprej Korošci in ne maramo ne za Nemško Avstrijo, še manj pa za Jugoslavijo. In ravno tako vojaštvo ne razpada marveč njegova moč narašča in se pomnožuje tako z moštvom kot z vojnim materijalom od strani najnovejših prijateljev, Lahov Načrt za skupen vpad v Jugoslavijo na eni, na drugi strani tudi čez mejo v Nem. Avstrijo je že izdelan tako podrobno, da čakajo le na ugoden trenotek — pa gremo vsi vkup rakom žvižgat. Ampa\ ljudje božji, potolažite se s starim pregovorom: Navadno se ne je tako vroče, kot se kuha Zlasti mi tu v Mariboru in zlasti sedaj morama biti previdni pred vsem, kar se nam od neznane strani vsiljuje kot golb resTnica. Gotovo je le, da na Koroškem za nas še ne rastejo rožu c in da treba od vo dilnih strani skrajne previdnosti, istotalh) pa l.udi od naše strani glede vseli vznemirjajočih vesti ma namenjena v Nem. Avstrijo vračajo nazaj, Istotako ie ^lede odpošiljatve pisem na Češkoslovaško, Polsko in Ogrsko itd. Baje je la odredba v zvezi z žigosanjem bankovcev v Čeho-Slovaški Vojaštvo ne sme rekvirati živine. Vsled občutnega pomanjkanja mesa, je vojaška oblast prepovedala vsako samolastno rekviriranje živine od strani vojaštva. Vojaški oddelki morajo živino dobavati le potom pristojne indendance, oziroma meso le potom vojaških oskrbovališč. Zaplenjen fižol. Nemci so včeraj v Er-novžu zaplenili 4 vagone našega fižola z izgovorom da je fižol tja prišel brez voznih listov. To bi bilo zelo/umestno, da se ugotovi čigav je bil fižol, kam je bil namenjen in kam so izginili vozni listi. [] Telefonska poročila. p Pogačnik — poslanik. Ljubljana, 2. marca (L. D. U.) poroča iz uradnih virov: Prejšnji predsednik za N. V. za Slovenijo Josip Pogačnik je imenovan za poslanika kraljestva SHS na Dunaju. Seja izvrševalnega odbora J. D. S. Lfjubljana, 2. marca. (Lj. D. U.) Izvrše valni oiibor J. D S. je imel danes dop. pod predsedstvom župana dr. Tavčarja važno sejo O političnem položaju sta poročala poverjenik dr. Ravnihar in podpreds. dež. vlade dr. Žerjav. Med^ drugimi resolucijami je bilo tudi soglasno sprejeta resolucija v kateri se zahteva, naj se delegacija naše kraljevine na mirovni konferenci v Parizu nemudoma odpokliče, ako bi hoteli Italijani, prodreti s svojim londonskim paktom. Ženski protestni shodi proti ital. na-silstvom. • • Ljubljana, 2. marca (L. D. U) Danes so se vršili na raznih krajih po Sloveniji protestni shodi slovenskega ženstva proti londonski pogodbi. Posebno sijajen tak shod je bil v Ljubljani. Odposlale so se tozadevne resolucije naši delegaciji na pariški mirovni konferenci. g Posebne vesti. —□ Predavanje o Cankarju. V sredo, 5. t. m. pop. piedava dr. Prijatelj v veliki dvorani »Narodnega doma" v Mirihoru o Cankarju. Z.čete^v 6. uri. Vstopnina 2 K. Dijaštvo in vojaško moštvo vstopnine prosto. Na to predavanje so vabljeni vsi zavedni Siovenci, vsi naši uradi in šole. Kontrola v Špiljah. Včeraj j. v Špiljah vlak stal celo uro, ker je baje samo 1 organ Kontroliral celi % lak. Ako je to res, kar potniki pripovedujejo, če se na naši meji marsikaj vhv -7ri.bi se sicer ne m°Bl0 >n ne sme o zgoam. Zahtevamo pojasnila od pristojne stram ■0 j Mžitev Jugoslov. .soc. demokracij , od Nemške-Avstrijske soc. dem. stranke, e v polnem tiru. Včeraj so tu v tej zadevi konfenran: Anton Kristan iz Ljubljane, kot voditelj J. S. D. ter Resel in Pongratz iz Gradca, kot zastopnika za nemško soc. de-mokr. stranko. Naša, torej ]. D. S. postane popolnoma ločena od Dunaja in Gradca in se kot samostojna jugoslovanska organizacija morda še ta teden pri zborovanju v Beogradu združi z vsemi ostalimi ihrvatskimi in srbskimi) organizacijami v enotno J. S. D. stranko. Razdružitev so zahtevali tukajšnji slovenski socijalisti tudi na shodu v Studen- i »foLnrJ6- vršil liied t0 zgodovinsko va^no konferenco m o katerem poročamo jutri. Prepoved pisem y inozemstvo. Cenzurni urad v Mariboru naznanja, da se sva pis- Mariborske novice. Osebna vest. Mestni magistrat naznanja, da je moral vladni komisar dr. Pfeifer v nujnih zadevah za tri dni odpotovati in da ga bode 4.,-5. in 6. marca nadomfestoval okrajni komisar L. Klopčič. Maribor jutri zvečer zopet razsvetljen. Vsi, ki smo letos že tretjo zimo tavali v egiptovski temi po mestu; vi vsi, ki ste tudi v svojih domovih v tem dolgem času noč za nočjo trpeli boj med lučjo in temo in ste večinoma morali podleči sovražniku teme; , in še vsi vi drugi, ki ljubite svetlobe bolj ko temo; radujte se! Možje, stvarniki Slovenskega Maribora, so po dolgo trajnem trudu in v boju z raznimi sovražniki luči, vendai le v meso spremenili vsega stvarstva največjo, prvo besedo: Bodi luč! In glejte, luč pride!'Če prav nepooblaščeni, vendar si dovoljujemo v imenu vsega mesta stvarnikom nove • razsvetljene! dobe — zlasti pa še našemu za blagor vsega meščanstva neutrudno delujočemu prvemu »očetu« mesta, vladnemu komisarju g dr. Pfeiferju, tem potom doprinesti izraz naj-iskrenejega priznanja! Stranke, ki imajo plin se opozarjajo, da takoj preskrbe za vse varnostne odredbe da pri novi\vpeljavi plinove luči ne bo kake nesreče. Dramatično društvo v Mariboru priredi danes (torek,, ^4. marca) v veljki dvorani Narodnega doma ples z'vojaško godbo. Kostumi dobrodošli, krinke nedovoljene. Začetek ob pol sedmih, konec ob pol edeuajstih. Pustna nedelja mirna. Vsaj kolikor doslej 2nano, se je naš apel na zmerno vživanje lepe pustne nedelje v splošnem vpošteval. Isti klic po zmernosti velja tudi za današnji zaključek vseh predpustnih norosti. Proti vsakimi nepotrebnimi izgredi na cesti in razbijanjem po gostilnah se bode brezobzirno postopalo tudi od naše strani pride vsak izgrednik bodi Peter ali Pavel, na oder pepelnice. Naš položaj na zunaj nikakor tudi te dni ni tako rožnat, da bi mi na znotraj čez mero rajali in razsajali. Torej ! Streli iz semenišča — obrekovanje. Po krvavih dogodkih na Glaynem trgu, so Nemci trdili, da se je o$ naše strani nanje streljalo tudi iz okenj semenišča. Zdaj je policija izsledila, da je to obrekovanje po mestu trosila neka Terezija Rat, kateri se je zdaj da‘lo priliko, da bo svojo obdolžitev dokazala pred državnim pravdnikom. Zakaj še „Extrazimmer ?“ Rodoljub z dežele nam sporoča: Mislil sem, da je Maribor vsaj povsod že čisto slovenski, koder se shajajo naši ljudje. Pridem v tako slovensko gostilno, postojim, nad vrati sobe berem: »Extrazimmer«. Aha, sem mislil, to je še izza starih časov ohranjeno za nemške goste, da ne pridejo v dotiko s slovenskimi. Se ozrem na drugo stran, vraga, tu stoji zopet nemški »Schankzimmer«. Vprašam gospoda, ki je ravno prišel iz »extrazimmer«, kje je ta soba za Slovence. »O kar to notri, vsaj Nemci ne zahajajo več semkaj, odkar je Jugoslavija ustanovljena«. Ampak ljubi moj, sem mu odgovoril, na teh-le napisih se kar nič ne spozna, da bi se tu shajali pravi Jugoslovani, če noče krčmar, bi vsaj slovenski gostje reskrbeli za izbris te sramote. Invalid z razločno pisavo, mirnega značaja in veseljem do umetnega vrtnarstva (cvetličartva in semenoreje) najde prijetno zatočišče. Nudi se mu lepa bodočnost. Oglasi naj se v poverjeništvu za socijalno skrb A salnih in Šolskih potrebščin. Rj V zalogi razne ge, tudi v hrv. jeziku. I Šolske ter leposlovne knji« j?j 3, tudi v hrv. jeziku. V) Prevzame naročila na štampilije. kh VA x Se v zalogi se nahajajože drobnarije in igrače se n) razprodajo- ^ Pri slovenski rodbini išče sobo če mogoče tudi prehrano, naš sourednik. Ponudbe na uredništvo lista. Agitirajte za „Mariborskega Delavca” in prijatelji našega tiska za »Tiskovno zadrugo”. ^ V kratkem se otvori lastna knjigoveznica. • ^ o er ^3 er -cif^ -OO Cio— rser: —QO O J. Božič Maribor, Tegetthoffova cesta 34 Modni atellje za gospe in gospode. Naročila po meri se solidno in točno izvrše. Vojaške uniforme se Izgotovijo v najkrajšem času. Zaloga vsakovrstnih oblek za moške in dečke, kakor tudi vojaške čepice ter epolete. nar —SC Slike Kralja Petra in regenta Aleksandra male in velike, barvenc in ogljene, za šole, urade in zasebne hiše, dobite po nizkih cenah v trgovini papirja in šolskih potrebščin Ivanka Weixl, Gospodska ulica 33 Šteparica katera zna tudi gornje dele čevljev zgotavljati, se takoj sprejme. Mesečna plača K 310'—. Delavne ure od 8—11 dopoldne in od' %2—5 po-poldae. Poizve se v upravnišlvu »Mariborskega delavca«, Kupi se: Hiša na prometnem prostoru v Mariboru za trgovsko podjetje. Železna postelja. Ponudbe jja upravni- štvo tega lista. Posojilnica v Mariboru (Narodni dom) • sprejema hranilne vloge na knjižice in vloge v tekočem računu, daje posojila na hipoteke in na osebni kredit.1 Eskontira menice in daje 1 trgovske kredite. Lastno premoženje zadruge nad K 600.000. Upravno leto osemintrideseto. Konto poštnega čekovnega urada SHS v Ljubljani št. 502. Trgovska agentura in komisijska trgovina Franjo Vidovič Maribor, Cvetlična ulica št. 15 Preskrbuje prodajo in nakup vseh = v trgovino spadajočih stvari, = Obsežno posestvo obstoječe iz mlina, žage, 70 oralov gozda, 16 oralov polja in vinograda. Bremen prosto in pošta v hiši 8 minut oddaljeno od kolodvora. Pojasnilo daje pisarna dr. Kodermana v Mariboru, Tegetthoffova cesta štev. 30 Proda se: Velifco posestvo z žiigo in gozdom na Spodnjem^ Štajerskem. Dya hotela v Nemški Avstriji. Poizve se v upravništvu. Priporočam p. t. trgovcem, tvrdkam in občinstvu svojo trgovsko agenturo in komisijsko trgovino. Preskrbujem prodajo in nakup vseh v trgovino spadajočih stvari točno in hitro. Slavko Farkaš Lukavci, pošta Križevci pri Ljutomeru. V torek, V. marca 1919 pustni večer v veliki dvorani Narodnega .doma. E2 Maske brez krink dobrodošle. 0 Svira mariborska vojaška godba. E3 Vstopnina za osebo 4 K E3 Začetek ob 6. uri xvefer.» Dram. društvo v Mariboru. izdajatelj in odgovorni ured»ik: Fr. Voglar. — Tiskarna: Karl Rabitsch v Mariboru,