NOVO MESTO 3. marec 1986 št. 3 časopis kolektiva industrije motornih vozil Kako uresničujemo finančno konsolidacijo IMV V zadnjem času v naši družbi veliko slišimo in lahko preberemo o »finančni konsolidaciji«. Preprosto povedano, gre za finančno sanacijo vrste subjektov in države kot celote, saj drugače ni možno zagotoviti trajnih obratnih sredstev, narediti finančni red in spoštovati vrsto finančnih zakonskih predpisov. Glede na to, da v IMV poslujemo že vse od leta 1980 z izgubo, kar pomeni, da nismo izboljševali, ampak poslabševali strukturo virov sredstev, ki jih imamo angažirana za opravljanje naše dejavnosti, smo izdelali temeljito strokovno analizo bilance stanja vseh sredstev in njihovih virov. Ta je pokazala, da obstoječi kot tudi ne nov program, niti nosilec sanacije, finančno ne bo zmogel pokrivati akumuliranih bremen preteklih let, zato jih moramo predhodno razrešiti. V ta namen smo v drugem polletju 1985, ko nam vsebina nove zakonodaje za izvedbo finančne konsolidacije gospodarstva še ni bila znana, zaradi težkega lastnega finančnega stanja in ukrepov družbenega varstva, pripravili vsebino in rokovno zahteven program finančne konsolidacije IMV kot celote ter program potrebnih aktivnosti za njeno izvedbo. Oba programa je sprejel ZKPO kot tudi KONZORCIJ BANK, ki obstaja in deluje za pomoč pri sanaciji naše OZD. Predlog finančne konsolidacije temelji na rešitvah, ki pomenijo dokončno saniranje finanč- nih bremen iz preteklih let, kar pa bo vplivalo na: — bistveno znižanje stroškov in izboljšanje finančnega rezultata tekočega poslovanja (že v letu 1986), — zboljšanje strukture trajnih obratnih sredstev, — večjo likvidnost in — zagotavljanje lastnih sredstev za bodoči razvoj. Vse to pa bo omogočilo, da tudi naša organizacija prične iz finančnega vidika normalno poslovati in stvarno izpolnjevati iz dneva v dan strožjo finančno zakonodajo. Kaj predvideva predlog finančne konsolidacije? S predlogom finančne konsolidacije predvidevamo, da moramo doseči naslednje: — dokončni odpis že odloženih obresti poslovnih bank za leto 1984, — odpis dela obresti za leto 1985, — odpis obstoječih kreditov za pokrivanje izgub od leta 1980 do vključno izgube po zaključnem računu za leto 1984, — moratorij (odlog) za glavnice in obresti od dinarskih kreditov za osnovna sredstva, ki zapadejo v plačilo v letu 1986, — konverzijo (spremembo) deviznih kreditov za osnovna sredstva v dinarske kredite po tečaju 30. 06. 1985 ter moratorij vračanja le-teh za leto 1986, — konverzijo kratkoročnih kreditov v dolgoročne (20 let, 9 % obrestna mera), — zagotovitev in odprodajo deviz po čimnižjem tečaju za /VVNAAAAA/WVWWWSAA/VWWW\A/WVVW\AAAAAAAA^VN/'V V Čestitamo dan žena, 8. marec vsem delavkam našega kolektiva samoupravne in družbenopolitične organizacije DO IMV 1 1 L d J* v T% I ■ wm 1 k poravnavo starih zapadlih deviznih obveznosti (krediti za osnovna sredstva, obveznosti do tujih dobaviteljev in obveznosti do Železniškega gospodarstva Ljubljana), ter — zagotovitev 480 mio din za pokritje pričakovane izgube TOZD TA po ZR/85. Upoštevajoč navedeno smo pripravili v skladu s programom aktivnosti za uresničevanje finančne konsolidacije vse potrebne vloge, obrazložitve in izračuna ter jih posredovali posameznim udeležencem, ki smo jih predvideli, da sodelujejo v naši finančni konsolidaciji. Opravili smo izjemno veliko število delovnih razgovorov v OZD po vsej Sloveniji, poslovnih bankah, skladih skupnih rezerv gospodarstva, družbenopolitičnih skupnostih in republiških organih in institucijah ter se udeleževali sej izvršilnih organov, zborov bank in skupščin skladov skupnih rezerv gospodarstva v občinah in republiki. Kakšni so doseženi rezultati? Ugotavljamo, da smo v dosedanjih aktivnostih uspešno zaključili le prvi del finančne konsolidacije. Finančni učinki te so naslednji: 1. LB-TDB Novo mesto in JUGOBANKA, TB Ljubljana sta dokončno odpisali odložene obresti iz leta 1984 v skupnem znesku 1.479,6 mio din. 2. LB-TDB Novo mesto in JUGOBANKA-TB Ljubljana sta sprejeli delni odpis obresti za leto 1985 v znesku 2.116.0 mio din. Žal pa Beogradska -TB Ljubljana ni sprejela našega predloga za delni odpis obresti, ampak je odložila našo obveznost do plačila obresti v znesku 57,2 mio din do 31. 3. 1986 in 155,8 mio din do 30. 6.1986. 3. Skladi skupnih rezerv gospodarstva (občinski in republiški) so sprejeli delni odpis obresti v znesku 833.1 mio din. 4. OZD so odpisale del obresti v znesku 33, 6 mio din. 5. LB-TDB Novo mesto in JUGOBANKA-TB Ljubljana sta odpisali dani kredit za pokrivanje izgub v preteklih letih v skupnem znesku 1.002.0 mio din. Beogradska banka-TB Ljubljana ni sprejela našega predloga za odpis danih kreditov za pokrivanje izgub, ampak je 37,4 mio din odložila vračanje za 5 let, znesek kredita 18,0 mio din pa do 30. 03. 1986. 6. Do 20. 02. 1986 smo prejeli od OZD sklepe za odpis kre-ditgv za pokrivanje izgub iz preteklih let v znesku 30,0 mio din. Na osnovi razgovorov in obvestil pa pričakujemo, da bodo OZD ob obravnavanju svojih zaključnih računov za leto 1985, sprejele še sklepe za odpis kreditov, ki sojih dale IMV-ju za pokrivanje izgube za okoli 500.0 mio din. 7. Republiški sklad skupnih rezerv gospodarstva Slovenije (po njem se ravnajo tudi občinski) je sprejel več sklepov, in sicer: — spremenil je premostitveni kratkoročni kredit 633,5 mio din po ZR/83 in 1.119,0 mio din po ZR/84 v dolgoročni kredit za pokrivanje izgub po obrestni meri 5 % (dosedanja 20 % in 30 %) s triletnim moratorijem (to pomeni, da v tem času plačujemo samo obresti) in vračilom v petih letih, — odobril še triletni moratorij za dolgoročne kredite v znesku 2.633,2 mio din za pokrivanje izgub po ZR/80, ZR/81 in ZR/82 po 5 % obrestni meri, — odobril triletni moratorij odplačevanja sanacijskega kredita 150 mio din, ki ga je v letu 1983 odobril namensko za sanacijo osnovnih sredstev Tovarne prikolic Novo mesto po 15 % obrestni meri. 8. Poslovne banke so odložile plačilo glavnice vračila kreditov za osnovna sredstva pri-koliške dejavnosti, ki zapadejo v letu 1986 za dobo 4 let, niso pa sprejele odloga plačevanja obresti. 9. Stare devizne obveznosti, ki so znašale USA S 13,0 mio, smo zmanjšali za USA S 5.0 mio, in sicer z odprodajo USA S 2.0 mio od LB-TDB Novo mesto po uradnem tečaju in z nakupom USA S 3.0 na deviznem trgu v mesecu decembru 1985. 10. Z zagotovitvijo pozitivnega rezultata po ZR/85 vseh TOZD in s tem IMV kot celote (prvič po letu 1979) je odpadel ukrep iz programa finančne konsolidacije po zagotavljanju tujih virov za pokrivanje izgube po ZR/ 85. preostanek kratkoročnih kreditov pa sočasno vodimo aktivnosti, da jih spremenijo poslovne banke, seveda pod enakimi pogoji. S pomočjo konzorcija in drugih institucij v republiki iščemo in preverjamo možnosti ter načine, kako se razbremeniti negativnih tečajnih razlik iz naslova starih deviznih obveznosti do ŽG Ljubljana (te bodo samo za leto 1986 znašale najmanj 1.500,0 mio din od 6,9 mio USA S nezaprtih starih deviznih obveznosti). Najtežji problem pa zagotovo predstavlja USA S 26. 6. mio še ne odplačanega in nezapadlega deviznega kredita glavnice . za uvoz opreme za tovarno avtomobilov. Ocenjujemo, da pred sprejemom programa o dolgoročni rešitvi avtomobilske dejavnosti (sklenjene pogodbe z ino-partnerjem) ni realno računati na uspešno razreševanje tega vprašanja in sočasno znižanja obsega tovrstnih obresti. Podobno lahko rečemo, da je tudi dokončni odpis dolgoročnih kreditov za pokrivanje izgub in preostalih dinarskih kreditov za osnovna sredstva, odvisen od programa o dolgoročni sanaciji avtomobilske dejavnosti. Aktivnosti v zvezi z omenjenim programom intenzivno potekajo, zato računamo, da bodo končane v prvem polletju letošnjega leta. Naj zaključimo, da so doseženi rezultati iz prve faze finančne konsolidacije zelo pomembni, seveda je pred nami še veliko trdega dela za doseg popolne finančne konsolidacije, ki jo želimo in moramo doseči. Nujno pa je, da se vsi vključimo v prizadevanja za dosego tega cilja in to na tak način, da bomo z izpopolnjevanjem planskih nalog in pozitivnimi rezultati poslovanja v letu 1986 omogočali tistim, ki so nosilci teh nalog, da bodo lahko z argumenti prepričljivi do vseh tistih, ki bodo odločali o predlaganih naših ukrepih iz predloga finančne konsolidacije. Podpredsednik ZKO DO IMV Franci Borsan Izvlečki iz poročila o poslovanju: Leto 1985 — brez izgube Katere ukrepe moramo še uresničiti? V drugem delu finančne konsolidacije moramo uspešno uresničiti še naslednje ukrepe: — konverzijo (spremembo) kratkoročnih v dolgoročne, — razrešiti nošenje negativnih tečajnih razlik od deviznih obveznosti, do ŽG Ljubljana, — konverzijo deviznih kreditov TOZD T A- za osnovna sredstva v dinarske z dolgim rokom vračila in nizko obrestno mero, — dokončni odpis vseh kreditov za pokrivanje izgube. Za konverzijo kratkoročnih kreditov iz primarne emisije (krediti za pripravo izvozne proizvodnje in kreditov za izvoz prikolic) lahko povemo, da bomo del (40 %) spremenili v dolgoročne na podlagi določil zveznega zakona, ki bo po hitrem postopku sprejet v prvem četrtletju 1986. Ocenjujemo, da bomo po tem zakonu spremenili 1.050,0 mio din kratkoročnih kreditov v dolgoročne kredite za zagotavljanje trajnih obratnih sredstev z vračilno dobo 20 let in po 15,5 % obrestni meri. Za Organiziranost Zaradi iskanja novih razvojnih možnosti ter prilagajanja trenutnemu reševanju gospodarskih problemov je bil poslovni sistem IMV deležen v kratkem času precej sprememb ter reorganizacij . Skupščina občine Novo mesto je 28. 2. 1985 uvedla podaljšanje ukrepa družbenega varstva za SOZD IMV. Razlogi za ta ukrep so bili predvsem v: — neizpolnjevanju sanacijsko-razvojnega programa, sprejetega iz leta 1983, — neurejenih odnosov s samoupravnimi splošnimi akti v IMV, — razrešitvijo dotedanjih vršilcev dolžnosti poslovodnega odbora, ki jim je potekel mandat. Z ukrepom je bil imenovan nov poslovodni odbor, začasno pa so bile omejene posamezne samoupravne pravice delavcev glede določanja poslovne poli- tike ter ukrepov za izvrševanje planov. Do maja je IMV deloval kot SOZD s štirimi DO ter DSSD SOZD. 7. maja so delavci na referendumu sprejeli odločitev o preoblikovanju SOZD v delovno organizacijo z 9 proizvodnimi TOZD ter 4 TOZD storitvenih dejavnosti: Tehnoservis, Transport, Razvojni inštitut in Commerce in delovne skupnosti skupnih del DO. Poslovno poročilo je prilagojeno novi obliki organiziranosti: a) avtomobilska dejavnost, ki vključuje: 11 TOZD Tovarno avtomobilov Novo mesto (TOZD TA NM) 13 TOZD Tvornico servisne opreme Beli Manastir (TOZD TSO B.M.) b) prikoliško dejavnost, ki vključuje: 21 TOZD Tovarno prikolic Novo mesto 22 TOZD Tovarno avtomobilskih prikolic Brežice 23 TOZD Tovarno opreme Črnomelj 24 TOZD Tovarno opreme Podgorje Šentjernej 25 TOZD Tovarno opreme Mirna 26 TOZD Tovarno oken in kovinske galanterije Šmarjeta 27 TOZD Tovarno opreme Semič c) storitveno dejavnost, ki vključuje: — TOZD Tehnoservis — TOZD Transport d) komercialno dejavnost, ki vključuje: — TOZD Commerce — TOZD Zastopstvo inozemskih firm e) razvojno dejavnost, ki vključuje: — TOZD Razvojni inštitut f) dejavnost skupnega pomena — DSSD DO IMV (ter za 1. polletje DSSD DO ter SOZD) 1. Proizvodnja Avtomobilska dejavnost Proizvodnja je v letu 1985 potekala v zelo težkih pogojih. Kritična je bila oskrba z repro-materialom (nepravočasna dobava kvalitetne pločevine, kemikalij, lakov, sedežev, gum za osebna vozila ter menjalnikov in elementov zavor za dostavna vozila). Motena je bila tudi oskrba z rezervnimi deli zaradi pomanjkanja dinarskih in deviznih sredstev. Zato je večkrat prihajalo do okvar strojev in naprav. V TOZD Proizvodnja avtomobilov je bilo izgubljenih 58.633 ur zaradi različnih vzrokov. Velike težave je povzročala fluktuacija proizvodnih delavcev. Število delavcev se je zelo zmanjšalo, tako da je prišlo do premeščanja delavcev po posameznih proizvodnjih linijah. Zaradi tega in pa neustrezne kvalifikacijske strukture je trpela predvsem kvaliteta proizvodov. V letu 1985 je bilo proizvedenih 8.661 vozil R—4 za domači trg, kar pomeni 119 % glede na letni plan in 38 manj % kot v preteklem letu. Za izvoz smo izdelali 28.899 vozil R-4 ali 96 % letnega plana in 34 % več kot v preteklem letu. Zaradi pomanjkanja repromateriala je linija R-4 stala 4,5 delovnih dni, poleg tega• pa so v nedovršeno proizvodnjo predali 3.775 vozil, za kompletiranje le-teh je bilo potrebnih 9135,5 ur. Na liniji R-18 je delo oviralo prepozno prispetje kolekcij in gum, tako da je linija stala 4 delovne dni. Večkrat smo delavce premeščali v ostale oddelke in imeli manjšo postavitev. V letu 1985 je bilo proizvedenih 2.239 vozil R—18 in dosežen plan 100 %. V primerjavi z letom 1984 pa je bilo izdelano 13 % manj vozil R—18. Delo na linji dostavnih vozil je bilo več- krat prekinjeno zaradi pomanjkanja menjalnikov in elementov zavor. V letu 1985 je bilo izdelanih 198 vozil, kar pomeni le 20 % doseganja letnega plana in kar za 73 % manj kot v letu 1984. V presernici smo poleg delov za domačo uporabo izdelovali tudi dele za kooperante (TAS Sarajevo, Iskra Tolmin, TT Štore, LTH Škofja Loka,...). Zasedena je stiskalnica Dual-form na kateri izdelujemo dele z ZCZ — Razvoj. Doseganje fizičnega obsega proizvodnje glede na leto 1984, operativni in letni plan je razvidno iz tabele L Prikoličarska dejavnost V teku celega leta nas pesti pomanjkanje materialov, kar se je odražalo v dvigu nedokončane proizvodnje iz 49 v drugem, na 125 v tretjem in 167 v četrtem kvartalu. Nedokončano proizvodnjo so pogojevale sledeče postavke uvoza in domače nabave: hladilniki, tablične luči — Saturnus, servis, centri — Iskra, nekvaliteta vlečnih vilic, sklopka, vrata pohištva. V obravnavanem obdobju smo posvečali izredno skrb realizaciji planskih nalog. Zaradi velikih izpadov proizvodnje v začetku leta in konstantnega primanjkljaja 50 proizvodnih delavcev smo organizirali delo v praktično vseh sobotah od aprila naprej, zmanjšali koriščenost dopustov in s tem poskusili nadoknaditi zamujeno. Pomanjkanje proizvodnih delavcev smo uspeli delno pokriti šele v zadnjem tromesečju. V Novem mestu je bilo v letu 1985 izdelanih 9.749 prikolic, kar je 85 % glede na letni plan, glede na leto 1984 pa smo izdelali za 14 % več prikolic. V Brežicah je bilo proizvedenih 2.589 prikolic ali 88 % letnega plana in 33 % več kot v letu 1985. Plan CKD kolekcij je bil dosežen 100 % in sicer je bilo izdelanih 1.355 komadov. FIZIČNI OBSEG PROIZVODNJE VOZIL januar-december 1985 v kom Zap. št. Osnovni program Proizvod Doseženo 1984 Letni plan 1985 Oper. plan I-VII/85 Doseženo I-XII/85 Indeks 1985 na 1984 na plan na OP L Osebna vozila R4TL Y 4.218 1.957 2.160 1.996 47 102 92 R4GTLY 9.646 5.321 6.630 6.665 69 125 101 Skupaj za DT 13.864 7.278 8.790 8.661 62 119 99 R4LF — - 2.223 2.296 - - 103 R4LI - - 1.052 1.124 - - 107 R4GTLI — 2.100 1.000 1.000 - 48 100 R4TLI - 3.900 4.300 4.315 111 100 R4TLF 8.910 9.400 8.575 8.834 99 94 103 R4GTLF 12.665 14.600 10.912 11.330 89 78 104 Skupaj za izvoz 21.575 30.000 28.062 28.899 134 . , 96 103 Skupaj R 4 35.439 37.278 36.852 37.560 106 101 102 Skupaj R18 2.573 2.247 2.248 2.239 87 100 100 Skupaj 1 38.012 39.525 39.100 39.799 105 101 102 2. Gospodarska vozila Program IMV 746 968 279 198 27 20 71 2. Kakovost Kakovost vhodnih materialov v avtomobilski proizvodnji V letu 1985 je kakovost vhodnih materialov občutno porasla. Zavrnjenih je bilo 6,3 % pošiljk, kar pomeni 55 % izboljšanje glede na leto 1984 in 33 % nad planom. Pregledanih je bilo 73 % več pošiljk kot v preteklem letu, kar pomeni, da je tudi ocena kakovosti bolj realna. Iz zavrnitev in reklamacij materiala se vidi, da se je struktura kritičnih dobaviteljev spremenila. Manj je trgovskih hiš, saj je Nabava v sodelovanju s sektorjem kontrole kakovosti naredila pozitiven premik k navezovanju trajnejših in kvalitetnejših poslovnih odnosov z dobavitelji s ciljem zagotavljanja kakovostnega vhodnega materiala. Kakovost prikolic Od začetka ocenjevanja izhodne kakovosti prikolic v mesecu juniju 1985 in do decembra, so narejeni na področju kakovosti veliki premiki naprej. V zadnjih mesecih so skoraj v celoti doseženi planski cilji kakovosti (december 110), predvsem so se zmanjšale napake na funkcionalnosti in varnosti prikolic. Rezultati so nekoliko boljši zaradi tega, ker področja tesnenja ni bilo mogoče preizkušati v nobenem od TOZD. Nivo kakovosti je še vedno nizek in ga je potrebno dvigniti vsaj na 120 AQR točk, da bi zadovoljili minimalne zahteve visoko razvitih zahodnih tržišč. 3. Nabava Nabava iz domačega trga V letu 1985 smo nabavili repromaterial v vrednosti 8.774.970.000 din in sicer za: — tovarno avtomobilov 5.486.154.000 din, — tovarno prikolic 3.288.816.000 din. Značilni so veliki premiki na področju cen kot tudi velik porast stroškov, ki ga domači dobavitelji vključujejo v prodajne cene svojih izdelkov: — naftni derivati 45 % do 200 % - hlodovina 150 % - dekapirana pločevina 118 % - tekstil 50 % do 113 % - jeklo 100 % - stiropor 94 % - gume 85 % Oskrba z repromateriali, ki jih domači proizvajalci izvažajo, je še vedno problematična. Predvsem gre za les in lesne proizvode, aluminij ter izdelke črne in barvne metalurgije. Pomembno pa je, da se je stabilizirala situacija aluminija. Posebne težave smo imeli z zagotavljanjem materiala za dele za proizvodnjo prikolic, ki so delno izhajale iz nepravočasno definiranih planov potreb. Zaradi nesposobnosti, 'da združujemo sredstva pri razširitvi kapacitet v MKS Smederevo, je bila otežena oskrba z dekapirano pločevino. Vezani smo bili na trgovsko mrežo, kar je povzročalo še dodatne težave glede kvalitete in asortimana. Posebno, kar otežuje nabavo na domačem trgu, je: 1) neurejena tržna razmerja in visoka inflacija, ki so večino dobaviteljev pripeljala do meje rentabilnosti ali celo v izgubo, 2) pomanjkanje dinarskih sredstev in nepokrivanje dolgov s strani IMV, kar pogojuje ustavitev dobav in težave s proizvodnjo. Nabava na tujem trgu Osnovni in največji problem pri dobavah repromateriala iz uvoza je bila devizna nelikvidnost, ki je povzročila ustavitev dobav s strani dobaviteljev, zastoj v proizvodnji in neugodne komercialne pogoje kot so plačila z akreditivom in povišanje cen. Uvoz za potrebe Tovarne prikolic preko c/c Deinze je potekal normalno. Dinarska nelikvidnost je oteževala uvoz zaradi nezmožnosti plačevanja carine in ostalih odvisnih stroškov. Na področju cen za reproma-teriale prikoliške dejavnosti smo menjali nekatere dobavitelje in dosegli znižanje cen pri nekaterih repromaterialih: — surova vezana plošča 18% - oplemenjena vezana plošča 16% — folija toalet, prostora 7% - karnistri za vodo 71%. Za potrebe avtomobilske dejavnosti smo uvozili za 77.113.490 S (1 S = 185,70 din) repromateriala. 4. Prodaja Prodaja na domačem trgu V letu 1985 smo gotove izdelke prodajali preko petih lastnih poslovalnic in preko 27 trgovskih organizacij. Plan prodaje vozil je bil dosežen v višini 108 % glede na količino, glede na vrednost pa v višini 115 %. Na področju prodaje so potekale aktivnosti za racionalizacijo celotnega priliva sredstev na podlagi predračunov. Dobavni rok je znotraj 90 dni, kar izboljšuje dohodkovni učinek. Izključuje pa tudi negativni učinek obresti. Tekoče poslovanje je oviralo predvsem težko prilagajanje proizvodnje tržno zasnovanemu konceptu poslovanja, kar se je odrazilo na prekoračitvi dobavnih rokov pri vozilih R-18 TL J, kakor tudi negaran-tirane in visoke prodajne cene v primerjavi s cenami konkurenčnih vozil, večkrat zaradi prednosti realizacije izvozne obveznosti in nepravočasne odpreme v prodajna mesta s strani TOZD Tovarna avtomobilov in TOZD Transport. Prodaja prikoliškega programa gledano količinsko, je zaostala za lansko za 68 %, medtem ko je letošnji plan presežen za 55 %. V letu 1985 smo realizirali za 3.358 mio din rezervnih delov, kar je glede na letni plan 88 %. Preko konsignacije smo prodali 119 vozil, kar predstavlja 52 % letnega plana. Vzrok za nizko prodajo je v nedefinirani politiki konsignacijske prodaje v sklopu aktivnosti TOZD Commerce, kar je povzročilo nepravočasno in neenakomerno naročanje vozil. Prodaja rezervnih delov je bila realizirana 80 %, zaradi boljše oskrbe domačega trga in visokih cen, tako da se kupci odločajo za nakupe v tujini. Prodaja na tujem trgu V skladu z generalno poslovno politiko smo realizirali blagovno menjavo z našimi partnerji RNUR in AL-KO ter po kooperaciji s podjetjem v tujini IMV Deinze. Realizacija osebnih vozil R-4 na tujem trgu znaša 28.895, to je 34 % več kot v letu 1984 in glede na letni plan 96 %. Vrednostno smo letni plan dosegli 102 %. Poleg tega smo firmama RNUR in AL-KO prodali različnih delov v skupni vrednosti 1936,5 mio din, kar je 86 % planirane realizacije za leto 1985. Razliko v blagovni menjavi pri RNUR smo zmanjšali za cca 49,7 mio FF od 76,7 mio FF v začetku leta, pri partnerju ALOIS KOBER pa smo jo v celoti odpravili. To je sicer negativno vplivalo na likvidnost, toda na drugi strani so bili doseženi izjemni rezultati na hitrosti obračanja zalog, tako da se problem likvidnosti v celotni DO zmanjšuje. V letu 1985 smo izvolili 12.624 prikolic in 1.355 CKD garnitur, kar je 89 % letnega plana in 35 % več kot v preteklem letu. 5. Investicijska dejavnost IMV-2 Z investicijo smo pričeli v začetku leta 1984, do konca leta 1985 je bila realizirana v višini 1.193 mio din, kar predstavlja 53,6 % predračunske vrednosti. IMV-3 Investicija je bila realizirana v višini 1.768 mio din, kar je 98,2 % predračunske vrednosti. V letu 1985 so se zaključila gradbena in obrtniška dela ter montaža domače opreme. 1.8.1985 so se pričela izvajati tudi strojno cevne instalacije in elektroinstalacijska dela. 23. in 24. 12. 1985 je komisija za tehnični pregled Komiteja za urbanizem pri Sob Novo mesto opravila tehnični pregled naslednjih objektov, pripadajočih instalacij, naprav in opreme: — tovarna prikolic z zunanjo ureditvijo, — carinsko skladišče, — medprodor s severno energetskim aneksom, — južni energetski aneks, — južni aneks ob razširjeni pre-sernici, — glavni vhod z južnim platojem. 6. Kadrovska dejavnost in zaposlenost po TOZD Kadrovska problematika Zaposlenost je v celem letu nezadržno padala, kar je na eni strani posledica povečane fluktuacije in na drugi strani splošne prepovedi zaposlovanja po sklepu IS Sob Novo mesto. Zato smo zaposlovali le štipendiste in visokostrokovne delavce ter delavce za pokritje najnujnejših potreb v proizvodnji prikolic. Padec zaposlenih za 4,9 % je ob 13,9 % fluktuaciji že dosegel spodnjo kritično mejo. Poleg potrebnih dodatnih delavcev za zagon nove tovarne prikolic bo nujno potrebno pokriti vse potrebe iz naslova fluktuacije. Čedalje bolj pereč problem postaja pomanjkanje strokovnih kadrov na področju razvoja, komerciale, podjetij v tujini, operativnem vodenju proizvodnje ter njenih spremljajočih dejavnostih. Zaostajanje prilivov kadrov nad odlivi negativno vpliva tudi na kvalifikacijsko strukturo zaposlenih, kar bo dolgoročno vplivalo na slabšo kvaliteto izvajanja posameznih funkcij. Referendumsko odločitev o reorganizaciji SOZD IMV v DO IMV katere posledice je ukinitev vseh delovnih organizacij in združitev njihovih DSSD, je bila delno realizirana s 1. 6. 1985, dokončno pa s 1. 8. 1985. Reorganizacije DSSD pomeni prenos vseh tržnih funkcij v TOZD Commerce, prenos operativnih nalog, ki so vezane na proizvodni proces v proizvodne TOZD in združitev visoko strokovnih in skupnih nalog v DSSD. Po razporeditvi vseh delavcev v nove organizacijske enote je ostalo 11 delavcev še nerazporejenih. Razporejanje je težavna naloga, saj so nerazporejeni delavci vseh stopenj izobrazbe od 01 do 05 v povezavi s težjim zdravstvenim stanjem, porodniškim dopustom, disciplinskimi ukrepi ali starostnimi problemi. Zaposlenost in fluktuacija Stanje zaposlenih po TOZD in kvalifikacijski strukturi na dan 31. 12. 1985 je prikazano v naslednji tabeli: TOZD VII/2 VII VI V IV III II I Skup. % TA 6 38 230 526 348 1108 2256 43,2 Beli Ma- nastir 2 7 44 104 3 183 343 6,6 Commerce 16 32 119 78 30 41 316 6,0 TP Novo mesto 2 2 40 63 38 320 464 8,9 TAP Brežice 1 2 26 54 4 2 128 217 4,2 Črnomelj 3 30 29 102 62 226 4,3 Šentjernej 12 19 2 13 93 139 2,7 Mirna 4 19 70 18 30 172 367 7,0 Šmarjeta 2 3 6 8 54 73 1,4 Semič 5 7 6 41 13 72 1,4 Tehnoservis 1 3 31 127 8 81 251 4,8 Transport 2 6 20 29 29 86 1,6 RI 19 11 51 25 7 12 125 2,4 DSSD 2 34 42 117 48 17 24 284 5,4 SKUPAJ: 2 81 147 733 1176 30 681 2320 5219 100 % 0,1 1,6 2,9 14,1 22,6 0,6 13,1 44,6 100 Delovno razmerje je v letu 1985 sklenilo 1146 delavcev (koeficient prihoda 21,9 %), delovno razmerje pa je prenehalo 1417 delavcev (koeficient odhoda 27,2 %). Fluktuacija je torej 21,3 %, če pa ne upoštevamo premestitev in JLA pa 11,6 % poprečna mesečna fluktuacija je bila 1,8 %. Število zaposlenih je padalo iz meseca v mesec. Ob koncu leta imamo zaposlenih 271 delavcev manj, kar pomeni 4,9 % pad zaposlovanja. Povprečno število zaposlenih je 5342. Med zaposlenimi je 3597 ali 68,9 % moških in 1622 ali 31,1 % žensk. Poprečna starost moških je 35,5 let, žensk 32,7 let, poprečna starost celotne DO pa je 34,1 leto. Po TOZD se je število delavcev gibalo takole: TOZD Stanje 1.1.1985 Prišli Odšli Razlika Stanje 31.12.1985 TA 2193 552 489 63 2256 Beli Manastir 322 31 10 21 343 Commerce 228 118 30 88 316 TP Novo mesto 414 132 82 50 464 Brežice 181 98 62 36 217 Črnomelj 224 24 22 2 226 Šentjernej 142 19 22 -3 139 Mirna 403 5 41 -36 367 Šmarjeta 85 7 19 -19 73 Semič 73 5 6 -1 72 Tehnoservis 209 81 39 42 251 Transport 119 4 37 -33 86 RI 122 20 17 3 125 DSSD 775 50 541 -491 284 SKUPAJ: 5490 1146 1417 -271 5219 V tabeli so upoštevane tudi prerazporeditve delavcev znotraj DO IMV. Izobraževanje V letu 1985 smo skupno štipendirali 368 štipendistov, 134 jih je šolanje v letu 1985 tudi uspešno zaključilo. V študij ob delu je vključenih 74 delavcev, 7 pa jih je šolanje zaključilo v lanskem letu. Imamo tudi dva delavca, ki študirata iz dela in prejemata Titovo štipendijo. Slušatelj na VEKŠ pa si je pridobil Titovo štipendijo za študij ob delu. V program usposabljanja mladih je bilo vključenih 5 skupin s 132 udeleženci. Program so uspešno zaključile 4 skupine s 106 udeleženci. Proizvodno delo in delovno prakso je opravilo 563 učencev usmerjenega izobraževanja pretežno kovinarske, delno lesne, kemijske, elektro in družboslovne usmeritve. Praktični pouk učencev usmerjenega izobraževanja je opravilo 7 skupin s 113 učenci. Počitniško prakso je v zimskem času opravilo 21 štipendistov, v poletnem pa 38 učencev in 5 študentov ter študentka strojne fakultete iz ZDA. V letu 1985 je pripravniški izpit opravilo 122 pripravnikov od II. — VII. stopnje. Preko 250 učencem zaključnih razredov osnovnih šol smo omogočili ogled naše proizvodnje. Več ekskurzij smo organizirali tudi za učence srednjih šol in strokovno ekskurzijo prosvetnih delavcev. Socialno delo S področja uveljavljanja pravic iz starostnega zavarovanja je bila nudena pomoč v 75 primerih, s področja invalidskega zavarovanja pa v 169 primerih. Starostno je bilo upokojenih 27 delavcev, invalidsko kar 79 delavcev. Delavci se vse pogosteje obračajo na socialne delavce zaradi neurejenih razmer v družini (alkoholizem, bolezni, problemi otroškega varstva, stanovanjski problemi, finančne stiske,...). Za 5 primerov smo posredovali na dentru za socialno delo za vrednostni bon za nabavo živil. Za 35 primerov je bilo odobrenih 780.000 din finančne pomoči delavcem, med katerimi je bilo največ romskih družin. Komisija za sprejem otrok v vzgojno varstvene ustanove je pripravila gradivo in sodelovala na sami komisiji. Od 79 prošenj jih je bilo 59 ugodno rešenih. V 27 primerih smo izdali potrdilo za podaljšanje bolniškega staleža za nego otroka. Na skupnost otroškega varstva je bilo poslanih preko 500 zahtevkov za družbeno denarno pomoč otrokom, pozitivno jih je bilo rešenih 434. Družbeni standard V letu 1985 zaradi pomanjkanja sredstev nismo pridobili nobenega stanovanja, prav tako nismo dodeljevali stanovanjskih posojil. Dodeljevali smo le stanovanja, ki so jih izpraznili delavci zaradi preselitve v lastne hiše oz. druga stanovanja. Takih stanovanj je bilo 14, od tega 6 kadrovskih. Skupno z drugimi DO smo razrešili 2 stanovanjski vprašanji, 12 delavcem je bilo dodeljeno solidarnostno stanovanje, 10 mladim družinam pa stanovanja za nedoločen čas (doslej so imele stanovanja za določen čas). Zimski oddih s šolo smučanja smo organizirali v Sarajevu, udeležilo se ga je 38 delavcev in družinskih članov. Letni oddih smo organizirali v vseh krajih, kjer imamo prikolice in ustvarili 17.000 nočitev. Organizirali in udeleževali smo se posameznih športnore-kreativnih aktivnosti tekom vsega leta, organizirali sejem športne opreme, srečanje upokojencev, krvodajalcev, itd. Osebni dohodki V letu 1985 smo izplačevali osebne dohodke po veljavnih samoupravnih, aktih ter zakonskih omejitvah, ki urejajo področje rasti sredstev za osebne dohodke v OZD, ki poslujejo z izgubo ter v skladu z zakonom o zajamčenem osebnem dohodku. V letu 1985 smo izplačali za osebne dohodke 3.413.941.910 din brutto, kar je 111,2 % letno načrtovane mase. V letu 1985 se je brutto masa sredstev za osebne dohodke povečala za 85 %, netto pa za 83 %, medtem ko je število delavcev na podlagi delovnih ur nižje za 5,7 %. Povprečni netto osebni dohodek v letu 1985 je 39.321 din in je za 94 % višji kot v preteklem letu. Gibanje netto OD v IMV in primerjava s podskupino proizvodnje prometnih sredstev, gospodarstvom SRS, republiko SRS in občino Novo mesto: Poprečni netto OD Obdobje IMV Pr. prom. sr. SRS Obč. NM SRS Gos. SRS December 1984 30.323 31.862 38.393 38.340 36.806 1-12/1984 20.244 22.919 25.628 27.762 27.111 December 1985 59.637 66.700 78.188 82.650 79.960 1-12/1985 39.321 46.320 49.647 54.967 53.711 % zaostajanja netto OD IMV za Obdobje Pr. prom. sr. SRS Občino NM SRS Gos. SRS December 1984 5 21 21 18 1-12/1984 12 21 27 25 December 1985 11 24 28 25 1-12/1985 15 21 29 27 7. Razvojna dejavnost Razvojno raziskovalne naloge so se v letu 1985 odvijale po gospodarskem načrtu za leto 1985. Glede na pomembnost in vsebino so bile naloge razvrščene po dejavnostih odnosno proizvodnih programih in to: — program dela za proizvodnjo avtomobilov, — program dela za proizvodnjo prikolic, — naloge skupnega pomena. Za realizacijo programa terenskega vozila je bila izdelana projektno-konstrukcijska dokumentacija, kompletna tehnološka dokumentacija za fazo prototipa, izdelana so vsa potrebna orodja in priprave za obdelavo elementov ter sestavo podsklopov in sklopov, izdelano je bilo predprototipno vozilo namenjeno internim preiskusom pri katerih so sproti odpravljali napake in predlagali izboljšave, izdelani so elementi za izdealvo treh prototipov, sklenjene so pogodbe in dobavljeni deli domačih in tujih kooperantov, izdelan je predlog končnih preis-kusov, prednačrt PKP, navodila za izdelavo vozila, pričela se je sestava karoserije in okvirja šasije za 3 prototipna vozila. Glede na zastavljeni program dela na terenskem vozilu ocenjujemo, da je bilo realizirano 90 % dela po obsegu. Za program dostavnega vozila ni bilo v letu 1985 narejenega ničesar, ker ni prišlo do odločitve o realizaciji nalog zastavljenih že v letu 1984. Za tovorne prikolice za osebne avtomobile je izdelana konstrukcijska dokumentacija ter dva prototipa, izdelan je tudi del tehnološke dokumentacije za izdelavo prototipa. Izdelan je tudi predprototip prikolice za terensko vozilo. Na področju proizvodnje osebnih vozil so bile izvršene analize o možnosti proizvodnje avtomobilov drugih proizvajalcev (dodatni ali nadomestni program). V letu 1985 je bil z Inštitutom Jožef Štefan v Ljubljani sklenjen sporazum za razvoj dinamičnega stabilnega vozial DSU 4 x 4 za stabilno in varno vožnjo na hri- bovitem in razgibanem terenu. Vozilo je izdelano v fazi pred-prototipa in začeli so se interni preiskusi. V preteklem letu so se intenzivno odvijale aktivnosti na razvoju prikolic sezone 86. Naj-večje spremembe so bile izvedene na prikolicah serije »C«. V projektu specialnih prikolic je bil izdelan prototip super lahke prikolice (366 kg), ki je namenjen za vleko manjših vozil. Nadaljevalo se je tudi delo na prikolicah gozdarski bivak in vojaška kantina. Izdelanih je tudi 5 prototipov prikolic ČARGO različnih izvedb (prevoz kruha, pohištva, tekstila in splošni namen). Izdelana sta prototipa mobil-homov MH 860 in 500 za katerega je že uveljavljena doku-mentaicja za »O« serijo. Začela se je tudi montaža prototipa MH 760. Izdelan je bil prototip avtodoma. Zaradi ugodnih rezultatov predstavitve je bilo določeno, da pričnemo s proizvodnjo manjše serije v Belgiji. Za področje prikoliške dejavnosti so bili pripravljeni parametri in izdelana ponudbeno-tehnološka dokumentacija za transfer tehnologije proizvodnje podvozja prikolic v sklopu transfera tehnologije proizvodnje prikolic v SZ. Na področju spodbujanja inventivne dejavnosti se je uveljavil sistem posamičnih inventivnih predlogov. Prijavljenih jih je bilo 39, od tega so bile za 7 predlogov izplačane nagrade, 6 predlogov ni mogoče realizirati, ostali pa so še v razpravi. Na področju zavarovanja blagovnih znamk IMV je bilo doseženo podaljšanje zaščite znaka ADRIA. 8. Storitvena dejavnost TOZD Tehnoservis Vse zadane naloge smo uspešno opravili, čeprav so delovni pogoji slabi in je bilo potrebno mnogo dodatnega napora za realizacijo nalog. V drugem delu poslovnega leta so se potrebe po uslugah zelo povečale, še zlasti v orodjarni in na področju investicijskega vzdrževanja. Ena od primarnih aktivnosti je bila tudi sanacija stanja v energetiki. V izdelavo je bil dan dvojček glavnega transformatorja, tečejo tudi priprave na sanacijo kompresorske postaje in glavnega energetskega razvoda. Služba investicijskega vzdrževanja je opravila adaptacijo prodajalne rezervnih delov in skladišč v TOZD Commerce, rekonstrukcijo centralne kurjave v TOZD Semič ter kuhinje v obratu Suhor, sodelovala pri selitvi skadišč TA ter predelala palete za prehod na dobavo po delih, pripravila prostor za razrez pločevine, izdelala priprave in vozičke za program IMV-3, rekonstruirala oz. prestavila obstoječi cevovod komprimi-ranega zraka za napajanje Tovarne avtomobilov. Skupaj je opravila 150.483 delovnih ur, kar je 3 % več od planiranega. Služba energetike je skrbela za proizvodnjo in distribucijo energetskih medijev v NM, prevzemanje objektov IMV—3 in črpališča mazuta v upravljanje, pripravo za namestitev drugega transformatorja, sodelovala pri pripravi rekonstrukcije kompresorske postaje in selitvi glavnih energetskih vodov med glavno energetsko postajo in Tovarno avtomobilov. Orodna služba je vzdrževala orodja, izdelala delovne priprave za program IMV-3, orodja, priprave in dele za terensko vozilo ter orodja za Adrio in Alko-šasije. Skupaj je opravila 52.898 ur ali 16 % več od predvidenega. Skladiščna služba je skrbela za prevzem, skladiščenje in izdajanje repromateriala in drobnega inventarja za Tehnoservis in rezervnih delov za celotno IMV ter opravila selitev na novo lokacijo. Družbena prehrana je pripravila 881.790 malic in 6.600 kosil. Vse službe so se pri svojem delu srečevale s prostorsko^ utesnjenostjo in razdrobljenostjo, slabo opremljenostjo in pomanjkanjem operativnega kadra, ter nedorečenimi delovni odnosi v IMV. TOZD Transport Oddelek avtobusnega prometa, ki je že v začetku leta 1985 razpolagal s 32 avtobusi, je ob polletju zaradi izločitve starih avtobusov razpolagal le s 23 avtobusi. Potrebe po prevozih smo morali kriti z najemom avtobusov javnih -prevoznikov. Ker za obnovo starega in dotrajanega avtobusnega parka ni bilo na razpolago zadostnih sredstev, smo po sklepu ZKPO dne 4. novembra 1985 prenesli k delovni organizaciji Gorjanci 18. avtobusov, od tega 8 v dobrem stanju, ostalih 10 pa v dokaj slabem. Od 34 voznikov se je pri Gorjancih zaposlilo 24, 8 delavcev pa smo razporedili v oddelek tovornega prometa in TA, 2 voznika pa sta zapustila TOZD. Sedaj se avtobusni promet opravlja na 24 progah; prevozov se poslužuje 2469 delavcev. V letu 1985 smo prepeljali 29.356 delavcev, kar je 94 % letnega gospodarskega načrta. Oddelek cestnega tovornega prometa razpolaga z 28 tovornjaki, 20 dostavnimi vozili, 8 kombiji ter dvemi traktorji. To zadošča za potrebe medobrat- nega transporta, ves lokalni transport, ter transport za potrebe nabave in rezervnih delov, vendar le ob pravočasnem naročanju prevozov. Zaradi objektivnih težav z repromate rialom pa to večkrat ni bilo mogoče in smo morali naročati zunanje prevoznike. Velik problem predstavlja tudi tehnično vzdrževanje vozil zaradi neustreznih prostorov, servisnih kapacitet in pomanjkanja rezervnih delov. Skupno je bilo prevoženih 1.492.733 ali 113,6 % letnega plana. Delo Oddelka osebnega prometa je zastavljeno po sistemu: — najem vozila po principu Rent-a-car, — najem osebnih vozil z voznikom, — stalni najem vozil z zadolžitvijo TOZD ali posameznikov. Povprečna starost vozil je 4 leta, vozila so v slabem stanju in potrebno bo veliko sredstev, če jih hočemo ohraniti. Poleg tega se pojavljajo tatvine, uničevanje notranjosti vozila ter prometne nezgode. Skupaj je bilo prevoženih 1.477.831 km, kar je 118,3 % letnega plana. Oddelek železniškega prometa je odpremljal vozila in prikolice v izvoz in na domači trg ter skrbel za prevoz materiala in 9. Poslovni rezultat DO IMV - skupaj V letu 1985 je ustvarila delovna organizacija 61.867.000 tisoč din celotnega prihodka, kar je 99 % na plan. V primerjavi z letom 1984 se je povečal za 100 %, k čemer so največ prispevali večji prihodki od izvoza, ki so se povečali za 152 %. V celotnem prihodku predstavlja izvoz (z izvoznimi vzpodbudnimi in pozitivnimi tečajnimi razlikami 51,4 % deleža pa se je v primerjavi z letom 1984 povečal za 10,6 %. sestavnih delov za lastno proizvodnjo. Za prevoze avtomobilov in prikolic smo uporabljali najete tuje vagone. STWA in TWA, ki so cenejši na enoto prepeljanega izdelka. Probleme smo imeli z razkladanjem vagonov iz uvoza. Zaradi nepravočasno urejene carinske dokumentacije, pomanjkanja denarja, neustreznega delovnega časa carinarnice oz. carinske hrambe IMV ter neenakomerne proizvodnje, je prihajalo do nepotrebnega zasedanja tirov, kar je včasih onemogočalo nakladanje prikolic. V letu 1985 se je železniški prevoz močno podražil. Poleg povečanja tarifnih stroškov, so bile uvedene dodatne takse za uporabo. Transportne stroške za ino poteke smo morali plačevati v devizah. Železniški transport je tudi počasnejši od cestnega, zato smo že spravili z železnice prevoz težkih in drugih tovorov (motorji, menjalniki) iz uvoza. Na domačem trgu smo prešli na cestni prevoz gotovih vozil in materiala iz Belega Manastira. S sprotnim ugotavljanjem in uporabo najcenejših vrst prevoza, iskanjem najugodnejših prevoznih poti in tarif je bil dosežen velik prihranek. Deloma je bil prihranek zmanjšan za stroške stojnin, ki so v preteklem letu znašale več kot 23 mio din. Doseženi dohodek je znašal v letu 1985 6.097.000 tisoč din, kar je 108 % glede na plani V primerjavi z letom 1984 se je primerljivi dohodek povečal za 163 % in znaša 1.166 tisoč din na delavca. Na višino dohodka je negativno učinkovalo pokrivanje negativnih tečajnih razlik, ki so znašale 2.880.000 tisoč din in so porasle glede na leto 1984 za 120 %. Na poslovni rezultat IMV je učinkoval pozitivno odpis obresti poslovnih bank (LB TDB Novo mesto in JB — TB Ljubljana), sklada skupnih rezerv gospodarstva Slovenije ter občinskih skladov skupnih rezerv v višini 2.925.000 tisoč din. Odpis predstavlja realizacijo dela ukrepov, zastavljenih v »programu finančne konsolidacije IMV«. Brez te »korekcije« bi izkazoval IMV izgubo v višini 2.881.000 tisoč din, kar predstavlja 4,6 % v celotnem prihodku. Pri polnem obračunu obresti (od obratnih in osnovnih sredstev ter sanac. kreditov) bi znašal delež obresti 12 % v celotnem prihodku. Čisti dohodek IMV znaša 3.581.000 tisoč din in je v primerjavi z letom 1984 višji za 385 %. Predlagana razporeditev čistega dohodka je na ravni delovne organizacije naslednja: - za osebne dohodke (izplačane akontacije) razporejamo 3.417.000 tisoč din; - za stanovanjski del sklada skupne porabe izločamo 12.730 tisoč din, kar je obvezni del za pokrivanje oziroma plačevanje anuitet za najeta stanovanjska posojila do leta 1980; - za rezervni sklad izločamo sredstva do 4 % od ustvarjenega dohodkad (po TOZD različno), kar znaša 164.000 tisoč din; sredstva v višini 120.000 tisoč din bodo uporabljena za pokrivanje izgube iz preteklih let (1/3 razmejene amortizacije po zaključnem računu za leto 1982). 10. Zaključek Industrija motornih vozil Novo mesto je zaključila poslovno leto 1985 brez izgube, kar je posledica uresničitve eksternih in internih ukrepov in aktivnosti, sprejetih v gospodarskem načrtu ter konkretneje opredeljenih s programom finančne konsolidacije. Uresničevanje, internih ukrepov Avtomobilska dejavnost - področje proizvodnje: Fizični obseg proizvodnje osebnih vozil R-4 in R-18 smo realizirali v okviru plana, glede na preteklo leto pa smo proizvedli za 5 % več vozil, ob zmanjšanju zaposlenih. Proizvodnjo gospodarskih vozil nismo uresničili zaradi nerazrešene oskrbe uvoznih delov. področje kakovosti: Ukrepi na področju kontrole kakovosti vhodnih materialov, ki je boljša od planirane, zagotavljajo kvalitetnejšo kakovost gotovih vozil. Sistemsko delo na tem področju daje dobre rezultate, ki se odražajo v rasti kvalitete osebnih vozil. — področje planiranja in upravljanja proizvodnje: Poslovanje izključno z izposojenim kapitalom ob politiki visokih obrestnih mer ter sprejem predpisov na področju revalorizacije obratnih sredstev je zahtevalo intenziviranje aktivnosti na področju zniževanja vseh oblik zalog: repromateriala, polizdelkov, nedovršene proizvodnje ter načrtovano obračanje zalog, zaloge, vrednotene po stalnih planskih cenah pa smo uspeli znižati. Nedovršena proizvodnja je minimalna, zaloge gotovih izdelkov pa predstavljajo največ 2 — 3 dnevno proizvodnjo. Doseženi rezultati na tem področju so eni redkih v regiji. Zagotavljali smo kontinuirano proizvodnjo brez večjih zastojev. Aktivnosti na področju odprodaje nekurantnih materialov nadaljujemo. — področje trženja: Dosegli smo povečanje cen izvoznih vozil izven pogodbenega in sicer za 4,5 % s 1.1.1985, kot tudi cen avtomobilskih delov za pro-tidobave RNUR. S partnerjem RNUR smo dosegli še zapiranje blagovne menjave v razmerju 1 : 1 ter odpravili plačevanje licenčnine za R4 od 1.1.1985 dalje. Uskladili smo proizvodnjo s prodajo ter s tem optimalizirali dobavne roke pri prodaji na domačem trgu (v okviru 90 dni), prodajne cene pa smo usklajevali tekoče in s tem zagotavljali večje pokritje. — ukrepi na področju finansiranja: Doseli smo relativno znižanje obsega potrebnih obratnih sredstev zaradi hitrejšega obračanja zalog in relativnega znižanja stroškov na enoto proizvodnje. V drugem polletju smo uspeli tekoče poravnati devizne obveznosti, tako da smo konec leta 1985 skoraj v celoti poravnali devizne obveznosti do tujih dobaviteljev. Z RNUR smo znižali obrestno mero na negativni saldo blagovne menjave z RNUR iz 13,25 % na 12,50 %. Prikoliška dejavnost — področje proizvodnje, kvalitete ter upravljanje proizvodnje Povečali smo proizvodnjo prikolic v Novem mestu in Brežicah ter izdelali večje število tržno zanimivih modelov. Zmanjšali smo direktne in indirektne materialne stroške po posameznih proiz- vodih. Zastoje v proizvodnji smo omejili na minimum, kar je zagotovilo kontinuirano proizvodnjo. S povečanjem koeficienta obračanja zalog iz 2,18 v letu 1984 na 3,40 v letu 1985 smo zmanjšali zaloge. V letu 1985 smo organizirali službo kontrole kakovosti vhodnega materiala, proizvodnje in gotovih izdelkov, kar bo zmanjšalo stroške reklamacij, področje" trženja Dosegli smo relativno povečanje izvoznih cen na posameznih tujih trgih. Proračune podjetij v tujini smo znižali, predvsem z zmanjšanjem števila delavcev. Prodajne cene na domačem trug smo uskladili in dosegli relativno povečanje pokritja. Izvozili smo za 24 mio S. — področje finansiranja Z hitrejšim obračanjem zalog smo dosegli relativno manjše potrebe po tujih finančnih sredstvih. Povečali smo priliv iz tujine ter prvič v zadnjih petih letih poravnali vse dolgove do tujih dobaviteljev. Pri domačih dobaviteljih smo zmanjšali neto plačilne roke. Uresničevanje eksternih ukrepov Poslovne banke, sklad skupnih rezerv gospodarstva Slovenije ter občinski skladi so v skladu z gospodarskim načrtom, zaključki bančnega konzorcija ter programom finančne konsolidacije odpisale 2.925 mio din obresti, kar je vplivalo na poslovni rezultat. Poslove banke so zagotovile del deviznih sredstev za plačilo fiksnih in garantiranih obveznosti ter tekočih obveznosti do ŽG in tujih dobaviteljev. Postopno se uresničuje tudi predlog za odpis sanacijskih kreditov pri poslovnih bankah in OZD. Pomen informatike v zagotavljanju kakovosti Živimo v času ekonomske stabilizacije našega gospodarstva, ki se krčevito bori za izhod iz težkega položaja v katerem se nahaja. V okoliščinah, ko se moramo vključiti v čim večji meri na svetovni trg, na katerem vladajo neusmiljene ekonomske zakonitosti in velika konkurenca, pomen kakovosti postaja strateško pomembna opredelitev naše družbe. To pomeni, da je potrebno spremeniti odnos vsakega posameznika do kakovosti na vseh nivojih. V naši tovarni že več kot dve leti obstaja Sektor kontrole kakovosti na nivoju DO IMV. Ustanovitev sektorja kontrole kakovosti predstavlja potrditev pomembnosti ki jo ima kakovost in spremembo odnosa do kakovosti v IMV. V dveh letih delovanja Sektorja so doseženi premiki glede kakovosti in postavljene osnove za uvajanje integralnega upravljanja kakovosti na katerem intenzivno delamo s strokovnjaki ZOP-a iz Ljubljane. Na ta način bomo uspeli zagotoviti kakovost od ideje in zasnove izdelka do eksploatacije. Eno od pomembnih vlog pri tem ima tudi informatika, ki je ena od služb v Sektorju. Osnovna naloga Službe informatike je postavitev celovitega informacijskega sistema, ki bo omogočil krmiljenje kakovosti na osnovi sistematično zbranih, točno izmerjenih, verodostojnih in primerno interpretiranih podatkov o kakovosti proizvodov. Zbiranje in obdelavo podatkov vršimo na klasičen način, kar je zelo težavno in zahteva več sasa. V perspektivi je predvidena Računalniška obdelava, ki bo omogočala zelo hiter pretok informacij mora biti zelo hitra in točna ter mora služiti ukrepanju torej mora vsebovati vse tisto, kar je za ukrepanje potrebno. Paralelno s tem smo v sektorju intenzivno delali na izdelavi sistema nagrajevanja po kakovosti. Rezultat tega dela, ki je trajalo več kot eno leto, je izdelan sistem nagrajevanja po kakovosti, ki je že uveljavljen s 1. 1. 1986 poskusno pri TOZD finalisti prikoliškega programa. Za ostale TOZD-e v DO IMV se predvideva vpeljava sistema nagrajevanja po kakovosti s 1. 2. s 1986. Menimo, da je to en velik korak naprej v prizadevanjih za dvig nivoja kakovosti in uresničitev zastavljenih ciljev. Vse to pa ne pomeni, da ena služba ali en sektor lahko reši probleme. Potrebno je sodelovanje vseh predvsem pa proizvodnih organizacijskih enot, kjer se kakovost dejansko proizvaja, kako bi dosegli skupni cilj a to je kakovosten izdelek s čim manjšimi stroški. Edino na ta način se lahko enakopravno vključimo v tokove našega in svetovnega trga ter si zagotovimo boljšo prihodnost. Sektor kontrole kakovosti Nebojša Semen Pedantnost naj postane vsakdanja stvar Vlado Bahč, član ZKO DO IM V: »V tozdu Tovarna avtomobilov, že ves čas dajemo precejšen poudarek kakovosti naših proizvodov, katera dovolj zgovorno pričajo rezultati tako v prodaji na domačem kot tujem trgu. Predvsem na slednjem smo bili deležni mnogih pohval glede kakovosti naših vozil (GMAQ.!). Vendar pa nas to nikakor ni uspavalo, nasprotno zagotoviti želimo, da vsak delavec, ki ima neposreden vpliv na proizvod zagotovi s svoje strani maksimalno kakovost svojega dela. Z druge strani moramo ustrezno kakovost tudi ustrezno nagraditi. V tozdu Tovarna avtomobilov imamo dobro razvito tehnologijo in informatiko o stanju kakovosti, kar nam omogoča, da v vsakem oddelku, vključno s posamezniki v njem, spremljamo kakovost dela. To pa je brez dvoma pogoj, če želimo kvaliteto opravljenega dela ustrezno nagraditi. V prvi fazi sicer ne moremo v celoti zagotoviti te stimulacije, pri slehernem posamezniku. Zato smo se dogovorili, da v startu spremljamo kvaliteto izhodov, tako da bo rezultat (% stimulacije glede kakovosti) čuten pri vseh (v enaki meri), ki so neposredno vključeni v nastanek končnega proizvoda. V nadaljevanju bodo razdelana merila za posamezne izdelke in delavce, tako da bo vsak neposredno, pri izplačilu osebnega dohodka spoznal svoj odnos do kakovosti. Vedeti moramo, da kakovost dela v neposredni proizvodnji ne zahteva nikakršnega posebnega ali večjega napora, niti večjih stroškov, pač pa le pedantnost in vestnost, vsaka najmanjša malomarnost pa stroške, krepko povečuje - temu pa se gotovo želimo vsi izogniti. Vodilo naj nam bo torej: »Prva kakovost je zastonj, vsako popravljanje nas stane preveč!« Iz Hadlove vile Sf, Da je stiska res precejšnja dokazujeta miza in stol, postavljena kar na hodniku, kar je presenetljivo, saj se stari »imevejci« gotovo še spominjajo časov TV žehtnika, ko so bili stoli pravo razkošje..., danes je očitno drugače. Ne! Strah, da bi staro ugledno hišo »napadli« in zrušili buldožerji; je odveč. Saj je to edina, od mnogih privatnih hiš (last IMV), kjer so raztepene razno razne službe naše delovne organizacije, ki je po adaptaciji postala res reprezentančna, a žal premajhna in pretesna, da bi bile v njej locirane vse službe, ki bi to želele. Posnetek narejen iz ptičje perspektive (iz starega kamina), v eni izmed pisarn v stari vili, zgovorno priča o omenjenih možnostih gibanja zaposlenih, saj ima vsak na voljo (le pičla 2 m2), kar je krepko pod normativom predvidenim za administrativne delavce. 8 KURIR TOZD TOVARNA AVTOMOBILOV DELAVSKI SVET TOZD 1. Fridl Srečko - predsednik 2. Mikec Vinko - nam. preds. 3. Gosenca Franc 4. Klobučar Franc 5. Medic Janez 6. Ovniček Branko 7. Kerin Ivanka 8. Kodelič Jožica 9. Liberšar Franc 10. Perše Ivan 11. Bernardič Martin 12. Gazvoda Brane 13. Turk Franc 14. Vovko Aleš 15. Skok Franjo 16. Kovačevič Miro 17. Kadvanj Stjepan 18. Tratar Stane 19. Živkovič Joka 20. Mihelič Franc 21. Vinovrški Štefanija 22. Golobič Janez 23. Robek Viktor 24. Paderšič Franc 25. Mikec Vinko 26. Klobučar Vinko 27. Kos Anton 28. Konda Martin 29. Bučar Jože 30. Gramc Jože KOMISIJA SDK 1. Perše Alojz 2. Lobe Janez 3. Kolenc Polde DISCIPLINSKA KOMISIJA 1. Ogrinc Franc — predsednik 2. Klinar Drago 3. Iskra Marjan 4. Vrban Nikola 5. Sarič Gavro 6. Strahinič Drago 7. Kastelic Stane Z LISTE ZZD: 1. Zajc Boris 2. Klemenčič Franc DISCIPLINSKA KOMISIJA OBRATA SUHOR: 1. Plut Anton - predsednik 2. Petrič Martin 3. Pezdirc Nikolaj Z LISTE ZZD* 1. Gerkšič Jože 2. Šuklje Boža TOZD TSO BELI MANASTIR DELAVSKI SVET TOZD 1. Cikač Josip 2. Dokič Radivoj 3. Dora Tilar 4. Galetič Mirjana 5. Kamenar Milan 6. Laketa Milorad 7. Lepoglavac Vlado 8. Leskovar Tomo 9. Lončar Ferenc 10. Martinus Ivan 11. Moric Pal 12. Nakani Zdenko 13. Skaledjija Ivan 14. Skeledjija Pavo 15. Vukašinovič Vlado KOMISIJA SDK 1. Perger Vjekoslav 2. Soskič Dušan 3. Trninič Pero DISCIPLINSKA KOMISIJA 1. Stadler Djula — predsednik 2. Barcan Pavle 3. Ivičin Stipan 4. Djukič Mirko 5. Martin Stjepan 6. Hren Antun 7. Turk Zlatko Z LISTE ZZD 1. Miljkovič Ilija 2. Vujovič Čedomir TOZD COMMERCE DELAVSKI SVET TOZD L Mirtič Venčeslav 2. Zupančič Drago 3. Kržan Darja 4. Bohte Marjana 5. Lazičič Davor 6. Maličbegovič Ludvika 7. Zrimšek Janez 8. Šuštaršič Jože 9. Kocjančič Olga 10. Gavrilovič Čedo 11. Markov Živa 12. Negovanovič Čedo 13. Kocjan Jože 14. Vogrinc Danica 15. Simonič Dragoljub 16. Šrak Oto KOMISIJA SDK 1. Kastelic Bogdan 2. Verstovšek Marjanca 3. Mervar Ignac DISCIPLINSKA KOMISIJA L Dular Robert, Mirko Dragičevič — predsednik 2. Mikulec Rajko 3. Petkovič Metka 4. Šinkovec Tatjana 5. Štrimpfelj Vili Z LISTE ZZD L Milenkovič Ljiljana 2. Miljan Miroslav TOZD TOVARNA PRIKOLIC DELAVSKI SVET TOZD L Ravbar Stane - predsednik 2. Kulovec Jože 3. Zupančič Janez 4. Jordan Olga 5. Pungerčar Janez 6. Strahan Martin 7. Kašič Alojz 8. Kolenc Janez 9. Bukovec Ivan 10. Hrastar Franc 11. Jakobčič Miha 12. Strajnar Franc 13. Sekulič Zora 14. Miklavčič Milka 15. Deželan Martin 16. Rauh Ivan 17. Smrke Marija 18. Beg Alojz KOMISIJA SDK 1. Hrovat Janez 2. Pavlovič Milka 3. Prešeren Ladislav DISCIPLINSKA KOMISIJA TOZD L Klobčar Marjan 2. Cvelbar Franc 3. Fink Viktor 4. Kermc Ivan 5. Luzar Anton 6. Novak Franc 7. Zoran Igor Z LISTE ZZD L Bambič Branko 2. Novak Mojca TOZD TAP BREŽICE DELAVSKI SVET TOZD L Bogolin Ivanka 2. Brenko Ivica 3. Cizelj Ivan 4. Debelak Erika 5. Fabinc Veronika 6. Grojzdek Franc 7. Jerič Branko 8. Pegelinc Darko 9. Sečen Ernest 10. Petine Jože 11. Uršič Peter 12. Wist Ivan 13. Zidarič Robert 14. Planinc Greta KOMISIJA SDK L Kelhar Anton 2. Medved Darko 3. Tomše Jože DISCIPLINSKA KOMISIJA L Omerzo Ivan — predsednik 2. Berstovšek Rado 3. Dolenšek Rudi 4. Kolar Milan 5. Kranjc Janez 6. Pinterič Vladka 7. Žibert Kristina Z LISTE ZZD 1. Ostrbenk Andrej 2. Šepec Anica TOZD TOVARNA OPREME MIRNA DELAVSKI SVET TOZD L Bizjan Miran - predsednik 2. Škarja Peter 3. Urana Anton 4: Fajfar Danica 5. Petran Marija 6. Pirc Jožica 7. Pirc Mihaela 8. Drčar Janez 9. Flajs Jože 10. Bevc Jože 11. Zupet Igor 12. Kašič Janez — nam. preds. 13. Kostanjevec Dušan 14. Jerič Rozi 15. Gracar Jože KOMISIJA SDK L Lokar Marjeta 2. Škarja Drago 3. Tratar Stane DISCIPLINSKA KOMISIJA L Berce Mitja — predsednik 2. Bartolj Anica 3. Dim Franc 4. Kneževič Roža 5. Mrlelj Ivan 6. Strah Jože 7. Travnik TOZD TOVARNA LESNE OPREME ČRNOMELJ DELAVSKI SVET TOZD 1. Penica Drago — predsednik 2. Šimec Vladka — nam. preds. 3. Dragoš Janez 4. Vajs Anton 5. Štefanič Alojz 6. Štrukelj Edi 7. Kozjan Janez 8. Matkovič Francka 9. Volf Anica 10. Zore Janez 11. Grahek Martin 12. Šuster Jože 13. Bcršič Jože 14. Konda Anton 15. Plut Ivanka 16. Sepaher Pavle 17. Sepanič Josip KOMISIJA SDK 1. Matkovič Zdravko 2. Perla Jože 3. Simonič Stane DISCIPLINSKA KOMISIJA 1. Jančan Matija 2. Malnarič Anton 3. Stipanovič Marko 4. Štalcar Zdravko 5. Vajs Drago 6. Verdnik Stane Z LISTE ZZD 1. Raztresen Boris 2. Zajc Anton TOZD »PODGORJE« ŠENTJERNEJ DELAVSKI SVET 1. Drmaž Anica 2. Grgovič Janez 3. Grubar Jože 4. Hudoklin Jože 5. Jordan Ivanka 6. Kovačič Ivan 7. Koželj Silvo 8. Luštek Franc 9. Narat Jernej 10. Praznik Franc 11. Prhne Marija KOMISIJA SDK 1. Bregar Martin 2. Narat Dragica 3. Sluga Slavko DISCIPLINSKA KOMISIJA TOZD 1. Luštek Franc — predsednik 2. Cujnik Lado 3. Dvojmoč Franc 4. Globevnik Martina 5. Jordan Jože 6. Prhne Marija 7. Župan Majda Z LISTE ZZD 1. Jevnik Štefan 2. Pezdirc Jože TOZD TOKG ŠMARJETA DELAVSKI SVET TOZD L Bokal Alberta — predsednik 2. Bečaj Silva 3. Bjelajac Dragica 4. Goli Silva 5. Kermc Jože 6. Makovec Jožica 7. Per Pavla 8. Šterk Pepca 9. Vovk Alojz KOMISIJA SDK 1. Gregorčič Marija 2. Jeglič Alojz 3. Tratar Cvetka DISCIPLINSKA KOMISIJA 1. Bobnar Ivan — predsednik 2. Blažič Marica 3. Devevc Julijana 4. Ilovar Ivan 5. Kern Jožica 6. Matko Jože 7. Povšič Viktor Z LISTE ZZD L Bizjan Jure 2. Goste Božo TOZD TRANSPORT DELAVSKI SVET 1. Vlašič Branko — predsednik 2. Tramte Milan - nam. preds. 3. Kikelj Janez 4. Kuralt Janez 5. Vrtačič Anton 6. Kovačič Alojz 7. Glavan Andrej 8. Zupančič Mirko KOMISIJA SDK 1. Gorišek Janez 2. Sajko Stane 3. Žic Zoran DISCIPLINSKA KOMISIJA 1. Miklič Zvone - predsednik 2. Badovinac Janko 3. Godina Anton 4. Nosan Franc 5. Šapanja Milan Z LISTE ZZD 1. Černe Franc 2. Sajevic Milan TOZD TEHNOSERVIS DELAVSKI SVET TOZD L Kolenc Janez - predsednik 2. Longar Anton - nam. preds. 3. Sivec Bogomir 4. \jdovč Jože 5. Šircelj Martin 6. Kralj Anton 7. Perme Gorazd 8. Golob Roman 9. Grahek Drago 10. Deželan Nežka 11. Miklavčič Ivanka 12. Androič Vlado KOMISIJA SDK 1. Dobravc Drago 2. Jakovac Vinko 3. Vardi jan Marija TOZD RAZVOJNI INŠTITUT 1. Yebuah Robert — predsednik 2. Jenkole Bojan — nam. preds. 3. Koncilja Anton 4. Muhič Alojz 5. Hočevar Alojz 6. Hlavaty Zagorka 7. Malerič Sonja 8. Murn Marjan 9. Rehar Igor 10. Šušteršič Zvonko 11. Grmaš Pavle KOMISIJA SDK L Butscher Adolf 2. Vrček Roman 3. Žerjav Feliks DISCIPLINSKA KOMISIJA 1. Čugig Vjekoslav - predsednik 2. Bradica Janko 3. Dravinec Zvonka 4. Hajko Barbara 5. Kraus Marjan 6. Perhaj Igor 7. Prus Ivan Z LISTE ZZD 1. Bricelj Katja 2. Kreus Rafko DSSD DO IMV DELAVSKI SVET 1. Marinč Ludvik — predsednik 2. Predovič Vera — nam. preds. 3. Erban Friderika 4. Popovič Darinka 5. Obradovič Marija 6. Bučar Marija 7. Kebelj Anica 8. Cvelbar Majda 9. Erbežnik Veronika 10. Golovrški Katica 11. Štampohar Katica 12. Ancelj Anton 13. Dajčman Branka 14. Šinkovc Milana 15. Derganc Anton 16. Grobovšek Rasto KOMISIJA SDK 1. Kalčič Majda 2. Škoda Brigita 3. Petkovič Zoran DISCIPLINSKA KOMISIJA 1. Semec Ivan - predsednik 2. Čosič Nikola 3. Grašič Darinka 4. Malenšek Zinka 5. Malnarič Marina 6. Oštir Marjanca 7. Rodič Majda Z LISTE ZZD 1. Medič Kristina 2. Hlade Anton DELAVSKI SVET DO IMV Selič Franc — predsednik TOZD Tovarna avtomobilov Kulovec Jože — namestnik TOZD Tovarna prikolic 1. Andolšek Franc — TOZD Tovarna avtomobilov 2. Bubnjevič Ostoja -TOZD Tovarna avtomobilov 3. Cvetko Marjan - TOZD Tovarna avtomobilov 4. Džudovič Milorad — TOZD Tovarna avtomobilov 5. Franko Anton — TOZD Tovarna avtomobilov 6. Goleš Ilija — TOZD Tovarna avtomobilov 7. Goršin Jože — TOZD Tovarna avtomobilov 8. Jakše Milena - TOZD Tovarna avtomobilov 9. Jurman Jože — TOZD Tovarna avtomobilov 10. Krhin Boris — TOZD Tovarna avtomobilov 11. Kastelic Tone — TOZD Tovarna avtomobilov 12. Kaplan Ivan — TOZD Tovarna avtomobilov 13. Levičar Peter — TOZD Tovarna avtomobilov 14. Ljubeč Na’da — TOZD Tovarna avtomobilov 15. Lukšič Franc — TOZD Tovarna avtomobilov 16. Marinkovič Vlado — TOZD Tovarna avtomobilov 17. Mihelin Ljubo — TOZD Tovarna avtomobilov 18. Narat Vinko — TOZD Tovarna avtomobilov 19. Novak Slavko — TOZD Tovarna avtomobilov 20. Pedišič Vojko — TOZD Tovarna avtomobilov 21. Piletič Jože — TOZD Tovarna avtomobilov 22. Sančanin Zdravko — TOZD Tovarna avtomobilov 23. Samardžija Drago — TOZD Tovarna avtomobilov 25. Sodja Alojz — TOZD Tovarna avtomobilov 26. Sladič Anton — TOZD Tovarna avtomobilov 27. Urbančič Anton — TOZD Tovarna avtomobilov 28. Zupančič Milan — TOZD Tovarna avtomobilov 29. Momčilovič Zlatibor — OOUR Tvornica ser. op. Beli Manastir 30. Blaguš Josip - OOUR Tvornica ser. op. Beli Manastir 31. Folk Jovan — OOUR Tvornica ser. op. Beli Manastir 32. Kovač Stevan - OOUR Tvornica ser. op. Beli Manastir 33. Kudjelič Ostoja - TOZD Commerce 34. Mirtič Venčeslav — TOZD Commerce 35. Slapničar Stane — TOZD Commerce 36. Vogrinc Danica - TOZD Commerce 37. Hrastar Franc — TOZD Tovarna prikolic 39. Ravbar Stane — TOZD Tovarna prikolic 40. Strajnar Franc - TOZD Tovarna prikolic 41. Zupančič Janez — TOZD Tovarna prikolic 42. Bogulin Ivanka - TOZD Tovarna avto. prikolic Brežice 43. Cizelj Ivan — TOZD Tovarna avto. prikolic Brežice 44. Sečen Ernest — TOZD Tovarna avto. prikolic Brežice 45. Gosenar Jože — TOZD Tovarna opreme Črnomelj 46. Kozan Janez — TOZD Tovarna opreme Črnomelj 47. Malnarič Janez - TOZD Tovarna opreme Črnomelj 48. Sepaher Ivan — TOZD Tovarna opreme Črnomelj 49. Globevnik Martina — TOZD Podgorje Šentjernej 50. Tomšič Polde - TOZD Podgorje Šentjernej 51. Bartolj Jože — TOZD Tovarna opreme Mirna 52. Bartolj Marjan — TOZD Tovarna opreme Mirna 53. Borin Franc — TOZD Tovarna opreme Mirna 54. Bračko Vanda — TOZD Tovarna opreme Mirna 55. Mandelj Slavka — TOZD Tovarna opreme Mirna 56. Hočevar Anica — TOZD TOKG Šmarjeta 57. Lavrič Peter — TOZD Tehnoservis 58. Longar Anton — TOZD Tehnoservis 59. Sivec Bogo — TOZD Tehnoservis 60. Zorko Jože — TOZD Transport 61. Staniša Ivan — TOZD Razvojni inštitut 62. Ljubeč Vanja — TOZD Razvojni inštitut 63. Erbežnik Veronika — TOZD DSSD 64. Kebelj Anica — TOZD DSSD 65. Pureber Marta - TOZD DSSD ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE DO IMV L Pedišič Vojko 2. Kner Ivan 3. Kastelic Bogdan 4. Pavlovič Milka 5. Tomše Jože 6. Matkovič Zdravko 7. Luštek Franc 8. Dim Anton 9. Dežman Anton 10. Jakovac Vinko 11. Gorišek Janez 12. Dvornik Marjan 13. Moravec Emil TOZD TA OOUR Beli Manastir TOZD Commeroe TOZD TP TOZD TP TOZD Črnomelj TOZD »Podgorje« Šentjernej TOZD Mirna TOZD TOKG Šmarjeta TOZD THS TOZD Transport tozd ri DSSD Komisije delavskih svetov TOZD in DSSD bodo imenovane na naslednjih sejah delavskih svetov TOZD in DSSD. n Prijavnica za letovanje v Podpisani ............................................................... rojen.................stanujoč.................... ................................................ zaposlen v IMV -TOZD (DSSD) od leta..................v., matična številka ... ......................, želim letovati v avtokampu počitniške skupnosti IMV: a) 7 dni, b) 10 dni, c) 14 dni, v prikolici tip ............., v terminu: od ............... do................. (rezervna termina: od....................do....................in od ................... do ................... (rezervna termina obvezo izpolniti)* Z MANO BODO LETOVALI: Priimek in ime Razmerje (oče, mati, sin, hči, Starost let zakonec, brat, sestra, prijatelj ...) 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. Naročam prevoz za Pakoštane za................oseb (obkrožiti številko pred osebami, ki bodo potovale z avtobusom IMV). V počitniških prikolicah IMV sem nazadnje letoval (a) leta ................ S podpisom prijavnice izjavljam, da sem podal točne podatke in se istočasno obvezujem poravnati vso škodo, ki bi nastala po moji krivdi ali krivdi oseb, ki bodo letovale z mano. Pooblaščam obračun OD, da mi od osebnih dohodkov odtegne stroške letovanja v 4 obrokih oziroma izjavljam, da bom celotne stroške poravnal 10 dni pred pričetkom letovanja. Soglašam, da se mi v primeru neopravičene odpovedi odtegne od OD 15 % stroškov letovanja, če podam odpoved od 22 do 30 dni pred pričetkom letovanja, 25 %, če podam odpoved 15 do 21 dni pred pričetkom letovanja, 50 %, če podam odpoved od 8 do 14 dni pred pričetkom letovanja, 80 %, če podam odpoved od 1 do 7 dni pred pričetkom letovanja in 100 %, če podam odpoved na dan letovanja. Izjavljam, da imam v času letovanja odobreno koriščenje letnega dopusta. , dne V Podpis: Kam na dopust? Ali že razmišljate, kje boste preživeli svoj dopust? Tudi v letošnjem letu vam nudimo možnost počitnikovanja v naših počitniških kapacitetah na lokacijah: Pakoštane (76 prikolic) Rabac (3 prikolice) Kaštel Stari (8 prikolic) Gozd Martuljek (2 prikolici) Sezono bomo pričeli 21. junija in jo zaključili 6. septembra 1986. TERMINI 7 in 14 dnevni 10 dnevni 21/6 do 28/6 22/6 do 2/7 28/6 do 5/7 2/7 do 12/7 5/7 do 12/7 12/7 do 22/7 12/7 do 19/7 22/7 do 2/8 (11 dni) 19/7 do 26/7 16/8 do 26/8 26/7 do 2/8 26/8 do 6/9 (11 dni) 2/8 do 9/8 (samo 7 dnevni termin) 9/8 do 16/8 (samo 7 dnenvi termin) 16/8 do 23/8 23/8 do 30/8 30/8 do 6/9 Za Rabac veljajo le 10 dnevni termini (tudi v času kolektivnega dopusta) s pričetkom 10/6 in zaključkom 20/9-1986. Za Gozd Martuljek termini niso določeni, prikolice bomo zapolnjevali po prijavah in potrebah. PREVOZ bo organiziran le v Pakoštane in sicer za 7 in 14 dnevne termine (avtobus bo vozil le ob sobotah!). Cena prevoza še ni dokončno izoblikovana, predvidoma pa bo za delavce IMV in njihove ožje družinske člane 4.000 din. Otroci, mlajši od 7 let bodo imeli brezplačen prevoz. CENE PRIKOLIC (na dan) Pakoštane in Kaštel Stari Tip 305 350 - 400 410 - 465 500 - 570 640 700 - 750 Delavci IMV 600 din 700 din 800 din 1.000 din 1.200 din 1.500 din Zunanji člani 1.200 din 1.400 din 1.600 din 2.000 din 2.400 din 3.000 din Rabac in Gozd Martuljek Cena prikolic v Rabcu je za vse tri prikolice enotna in sicer 2.000 din dnevno, v Gozdu Martuljek pa 1.000 din po prikolici dnevno. Turistična taksa v Pakoštanih še ni določena, računamo pa, da bo cca 40,00 din dnevno na osebo. Vsem, ki bodo letovali v Pakoštanih, bomo takso in stroške prijave obračunali skupaj z najemnino, v Rabcu, Kaštelu Starem in Gozdu Martuljek pa boste morali takso in stroške prijave plačati na recepciji kampa. V času predsezone in posezone od 21/6 do 5/7 in od 26/8 do 6/9 bodo cene prikolic v Pakoštanih, Rabcu in Kaštelu Starem za delavce IMV 50 % nižje. PRIJAVE Natančno izpolnjeno prijavnico, ki je objavljena v KURIRJU, oddajte najpozneje do 15. aprila 1986 v tajništvu TOZD (DSSD) ali v Oddelku družbenega standarda. Proste kapacitete bomo po tem roku ponudili drugim delovnim organizacijam po cenah, ki veljajo za zunanje člane. Delavcem IMV bomo stroške obračunali v 4 obrokih (prvi obrok 15. maja), če se boste prijavili do 15. aprila, sicer bo število obrokov ustrezno manjše. V času od 2/8 do 16/8 bodo imeli izključno prednost delavci, ki imajo planiran kolektivni dopust. V tem času bo možno v Pakoštanih letovati le 7 dni, če bo prijav veliko! Se enkrat poudarjamo: - natančno izpolnjene prijave oddajte najpozneje do 15. aprila (obrazce lahko dobite tudi v Oddelku družbenega standarda) — prevoz je organiziran samo za Pakoštane in še to le za 7 in 14 dnevne termine! POSEBNO OPOZORILO! Opozarjamo vas, da ste dolžni dajati točne podatke o osebah, ki bodo letovale z vami. Če prijavljate sorodnike ali prijatelje, jih prijavite z njihovimi imeni. V primeru, da bomo ugotovili lažne prijave ob prihodu na letovanje oziroma če ne boste javili sprememb v Oddelek družbenega standarda, bomo osebam, ki ne bodo navedene na potrdilu za letovanje, onemogočili letovanje. Vse osebe, ki ne bodo navedene na ustreznem potrdilu, ne bodo imele pravice letovanja in ne bodo dobile ključev za prikolico! Dodatne informacije lahko dobite v Oddelku družbenega standarda na interni telefon št. 85 ali direktni 24-495. Oddelek družbenega standarda V Novem mestu, 27. 2. 1986 Stimulacija za dvig boljše kakovosti Jože Zadel, ZPO Tovarna prikolic Novo mesto: »Vsi zelo dobro vemo, da je. Tovarna prikolic s svojimi izdelki usmerjena čez 90 % na zahodno evropsko tržišče, zato je pomembno, da dosegamo čim višjo kakovost prikolic. Adria je že imela svoj renome, ga že v preteklosti zgradila in želi ohraniti tudi v bodoče. Uvedli smo stimulacijo na kakovost. Skozi le-to stimuliramo slehernega posameznika, ki ima vpliv na kvaliteto. Imamo postavljen plan kakovosti, ki znaša v februarju 111 AQR točk, do konca leta pa ga bomo postopoma dvignili na 120. Za dosežen plan kakovosti dobi delavec 10 % stimulacije. Če plan ni dosežen se obračuna destimulacija. V TOZD Tovarna prikolic ugotavljamo, da sistem že poraja prve rezultate. Moram poudariti, da so delavci informirani vsakodnevno v dosegu kakovosti prejšnjega dne, iz diagramov, ki so nameščeni v proizvodnji. V mesecu januarju beležimo precejšen dvig realizacije. Realizirali smo namreč 126,2 AQR točk, kar predstavlja 14,7 % presežka plana. Iz tega naslova so proizvodni delavci in režija, ki je neposredno vezana na proizvodnjo dobili stimulacijo s faktorjem za kakovost 1,10. Povprečno število zavrnitev je bilo 0,31 planirano pa je bilo 0,80 kar predstavlja 258,1 % realizacije plana. Vsakemu nosilcu zavrnitve se obračuna 5 % destimulacije od njegovega osebnega dohodka. V Tovarni prikolic smo prepričani, da bomo lahko delavci dajali maksimalne efekte samo v tem primeru, če bomo bili vsi skupaj dovolj motivirani za svoje delo. Menim, da bo prav ta gibljivi del osebnega dohodka zelo pomemben, saj je vezan na dejanske rezultate dela, kar je tudi pravo merilo. Kot je znano se trenutno upošteva stimulacija na plan in kakovost, v najkrajšem času pa je potrebno pripraviti izhodišča tudi za upoštevanje gospodarnosti, kot jih predvideva naš samoupravni sporazum.« Delavci TOZD Tovarne prikolic na oglasnih deskah lahko vsakodnevno sledijo diagramu doseganja kakovosti in prodaje prikolic. Nova tovarna prikolic v Novem mestu V januarju 1986 je stekla preiskusna proizvodnja prikolic v novi tovarni prikolic, ki zajema predmontažo in montažo prikolic. V končni fazi pa je tudi montaža in zagon opreme namenjene za izdelavo karoserijskih elementov. V preteklih letih je tovarna prikolic dosegla dobre rezultate kljub pomanjkljivi tehnološki opremi in za to proizvodnjo neustreznim prostorom. Onemogočeno pa je bilo povečanje proizvodnje, izboljšanje kvalitete, uvajanje tehnoloških novosti in racionalizacij ter poboljšanje ekonomičnosti proizvodnje. Delovni pogoji so bili težki in nefunkcionalni za to proizvodnjo. V letih 1973 dalje sta bili zgrajeni in tehnološko opremljeni montažni tovarni prikolic v Brežicah in v Belgiji. V Belgiji je bila v letu 1981 montirana tudi linija za proizvodnjo karoserijskih elementov. V vseh teh letih pa ni bilo nobenih vlaganj v posodobitev tehnologije v tovarni Novo mesto. V letu 1982 se je intenzivno začela projektirati tehnologija za novo tovarno prikolic, ki pa se je vsled vključevanja programa IMV 2 v lokacijo prvotno namenjeno za tovarno prikolic večkrat spreminjala. Tako so se vrstile variantne rešitve v celem letu 1983. Končna varianta je bila sprejeta v decembru 1983, ko je bilo dokončno sprejeto, da se na novem že v 1980 letu začetem objektu locirata tovarna za program IMV 2 in tovarna prikolic. V zameno za prostor namenjen za IMV 2 pa se po tehnološkem projektu tudi v bodoče koristijo obstoječi prostori stare tovarne prikolic za spremljajoče dejavnosti prikolic, za kar pa bo potrebno še opraviti manjše adaptacije starih prostorov. Po končanih delih, ki morajo biti končani v letu 1986 bo proizvodnja karoserijskih elementov, montaža s predmontažo prikolic, kakor tudi skladiščenje osnovnega materiala in gotovih izdelkov koncentrirano na novi lokaciji v novi tovarni. Prostori stare tovarne pa bodo tudi v bodoče polno koriščeni za proizvodnjo in lakiranje drobnih kovinskih delov, lakiranje šasij prikolic, adjustiranje in popravila lakiranih površin prikolic, kompletiranje in popravila poškodovanih prikolic, proizvodnjo prikolic dodatnega programa (mobilne stanovanjske enote, prikolice po specialnih naročilih), skladiščenje materialov za dodatne programe, odpremo CKD kolekcij, carinsko skladišče uvoznih materialov, rezervnih delov in lahko vnetljivih materialov. Del obstoječih prostorov pa bo koriščen za dejavnost prototipne delavnice funkcijske laboratorije in druge potrebe Razvojnega inštituta. Tehnološke novosti v tovarni prikolic Nova tovarna prikolic je ena najmodernejših tovaren prikolic v Evropi. Koncept tehnologije je zasnovan za serijsko proizvodnjo prikolic v manjših serijah, kar zahteva zahodno evropsko tržišče. Nova tovarna prikolic je grajena za proizvodnjo 20.000 garnitur karoserijskih elementov za letno in montažo 15.000 prikolic v dvoizmenskem delu. Vsi materiali potrebni za gradnjo prikolic vključno z izdelanimi elementi v zunanjih TOZD in pri kooperantih se transportirajo v paletah v osnovno skladišče, kjer se količinsko in vzorčno kvalitetno prevzemajo. Od tu pa se dostavljajo direktno na delovna mesta k posameznim tehnološkim linijam brez vmesnega prekladanja. Celotna tehnologija je funkcionalno deljena na naslednje oddelke: — izdelava karoserijskih elementov — predmontaža elementov v sklope — montaža prikolic Nova tehnologija omogoča proizvodnjo prikolic zasnovano na predfabriciranih sendvič elementih karoserije, ki zagotavljajo sodobno, ekonomično serijsko in kvalitetno gradnjo prikolic. Posamezni sklopi karoserijskih elementov pa se serijsko pripravljajo na posameznih linijah ali strojih po krojnih načrtih. Za to služijo naslednje linije: Stroji za toplotni obrez izolacij stiropora v končne formate, linija za razrez, oblikovanje in preoblikovanje alu pločevin, priprave za sestavo ogrodij z vgrajeno izolacijo in elektroinstalaci-jami. Sestavljena ogrodja se polagajo na pretočno leplilno linijo kjer se v dveh pretokih nalepi na ogrodje notranja in zunanja alu obloga. Zalepljeni elementi se avtomatsko dostavljajo do numerično krmljenih rezkalnih strojev, kjer se ti obodno obrez-kajo ter izrežejo okenske, vratne in ostale odprtine po točno v naprej določenem programu. Podi prikolic se lepijo in obdelajo na ločeni liniji. Končno obdelani elementi se odlagajo na vozičke in transportirajo na predmontažo, kjer se priče vgradnja montažnih elementov. Linija proizvodnje karoserijskih elementov bo pokrivala potrebe montažnih tovaren v Novem mestu in Brežicah. Izdelani elementi karoserije namenjeni za tovarno prikolic Brežice se bodo transportirali na paletah v pokritih namenskih prikolicah. Sendvič elementi so tudi dokončno izdelane in lakirane stene prikolic, ki dajejo prikolicam končni zunanji izgled, zato morajo biti izdelani brezhibno. Tu so posebno problematične tolerance debelin letev in stiropora, zato je nujno v vseh TOZD kjer izdelujejo te elemente posvečati tem elementom posebno skrb, saj je že od kvalitete vsake letvice odvisen končni izgled in kvaliteta prikolic. Brine Janez (nadaljevanje prihodnjič) Konferenca »Adria caravan« Vodstvo Adria Caravan in TOZD Razvojni inštitut so dne 20. 2. 1986 organizirali konferenco Adria Caravan, katere namen je bil predstavitev novih materialov iz novega programa ža sezono 1987. Konference so se udeležili: član ZKPO odgovoren za program prikolic tov. Lavrič, vsi direktorji naših PVT (podjetje v tujini) in vsi odgovorni za izvedbo programa prikolic 1987 s .strani IMV. Direktorjem PVT smo predstavili proizvodne prostore TOZD Tovarna prikolic Novo mesto in novo tehnologijo proizvodnje sten, takoimenovana sendvič tehnologija. Naši zunanji sodelavci, ki zelo dobro poznajo konkurenco in njihove proizvodne možnosti, so bili enotnega mnenja da lahko s tako moderno in dobro opremljeno novo tovarno ter seveda z odbrim in prizadevnim delom vseh zaposlenih v Adrii, zopet dvignemo nivo naših prikolic v Evropi. V uvodnem delu sesjanka je pozneje tov. D. Lavrič seznanil vse prisotne s položajem in trenutnim stanjem in poudaril, da nam zaključitev poslovnega leta brez tekoče izgube oz. s pozitivno nulo, daje nove možnosti za razvoj in delo v bodoče. Glavni cilj konference je bil sprejetje programa 87 in čim večje poenotenje prikolic. Po nekajurni razpravi smo se poenotili in sprejeli predlagan program z nekaj spremembami s strani razvoja. Delavci razvoja so pripravili tudi predstavitev novih materialov za prikolice. Ob sodelovanju nabave, ki je predočila tudi vse nabavne težave pri dobavi različnih materialov, smo se v večji meri poenotili tako glede tekstila kot glede oblog sten, stropa in toaletnega prostora ter ostalih materialov. Dogovorili smo se tudi za vse nadaljnje aktivnosti za razvoj prikolic sezone 86/87. Konferenca se je končala v petek, 21. 2. 1986 ko smo dorekli tudi problematiko o izdelavi in odbavi avto-doma za določene dežele. Božo Kočevar, dipl. ing. Kvasič dr. Antun INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL TOZD TOVARNA PRIKOLIC NOVO MESTO Na podlagi določil samoupravnih splošnih aktov in sklepa komisije za delovna razmerja objavljamo naslednja dela in naloge 1. vodja kontrole kvalitete 2. vodja vzdrževanja 3. materialni knjigovodja Pogoji: Pod 1. — visoka šola strojne, lesne ali organizacijske smeri, — 3 leta ustreznih delovnih izkušenj Pod 2. — višja šola strojne, elektro smeri — 3 leta ustreznih delovnih izkušenj Pod 3. — srednja šola ekonomske smeri — 2 leti delovnih izkušenj v knjigovodstvu Prijave sprejema kadrovska služba IMV Novo mesto, Zagrebška 18—20 8 dni od dneva objave. Vse podrobnejše informacije dobite v kadrovski službi ali vodstvu TOZD Tovarna prikolic. Kandidati bodo o izidu izbire obveščeni v 15 dneh po izbiri. Vabilo k sodelovanju V članku Aktivno zdravstveno varstvo Kurir št. 1—2 z dne 6. 2. 1986 je zapisano: »da bi zaživelo spoznanje, kako doseči višjo kvaliteto življenja in dela, je potrebno veliko dobre volje angažiranosti in sodelovanja«. Ko govorim o sodelovanju mislim na aktivnosti vseh nas, ki želimo lepše, boljše, kvalitetnejše m bolj zdravo živeti. Pri tem mi je jasno, da vsi ne moremo enako prispevati, zato predlagam, da naj vsak v skladu s svojimi zmogljivostmi prispeva k skupni koristi. Prepričan sem, da če bi vsi to idejo sprejeli in jo začeli uresničevati z današnjim dnem, bi že jutri vsi skupaj bolj zdravo in bolj kvalitetno živeli. To vabilo k sodelovanju je še posebej namenjeno vsem posameznikom in službam, ki bi morale že po opisu del in nalog, skrbeti in delati na aktivnem zdravstvenem varstu, kot delu celovitega varstva pri delu. Pri tem se moramo zavedati, da ne gre le za humanizacijo dela, ampak tudi za čut dobrega gospodarjenja. Seveda bi bilo popolnoma napačno govoriti, da sodelovanja do sedaj ni bilo samo menim, da je napočil čas, ko moramo dosedanje sodelovanje dvigniti na višjo raven in vključiti v njega nove subjekte v DO sami in tudi zunaj nje. Pri tem bi opozoril na smoter Svetovne zdravstvene organizacije iz davnega 1969. leta, katera je bila posvečena na »Zdravju, delu in produktivnosti«, (bilo je zapisano) — zdrav delavec na urejenem delovnem mestu je najbolj produktiven - zdravje, delo in produktivnost so najbolj pomembni dajavniki gospodarskega razvoja in družbenega napredka. Da bi zadovoljili ti dve potrebi, pa ni potrebno kakih večjih materialnih sredstev. Pogosto je dovolj naša pripravljenost, da damo več, kot smo dajali do sedaj, ali pa niti ne več, samo da to kar znamo ponudimo tako, da je sprejemljivo tudi za ostale. Pogosto smo vse preveč prepričani v svoj prav in gledamo stvari le iz svojega zornega kota, pri tem pa pozabljamo, da tudi drugi znajo in da ima tudi druga stroka svoj prav, z ozirom na njen zorni kot. In kateri »prav« naj bi obveljal? Sodelovanje je premagovanje naših lastnih strahov in interesov v prid skupnosti in v prid zvišanja kvalitete dela in življenja. Da bi lahko sodelovali moramo najprej znati in se tudi poznati. Ni sodelovanja brez znanja. In kaj moramo vedeti? — vedeti moramo koliko znamo — vedeti moramo, da tudi drugi znajo — vedeti moramo, da v času hitrega razvoja različnih strok, ved in specialnosti, ne moremo sami reševati vseh nastalih težav, ampak moramo poiskati pomoč tistih, ki ta problem bolje poznajo — vedeti moramo, da če nismo pripravljeni upoštevati mnenja drugih, jih raje ne kličimo na pomoč, samo odgovornost za rešitev pa moramo prevzeti sami. In kaj moramo poznati? — poznati moramo sebe, svoje kvalitete in svoje pomanjkljivosti — razen svojega dela moramo poznati več ali manj tudi delo drugih — vsaj do neke mere moramo poznati ljudi okoli sebe, njihov način razmišljanja, njihov pri- stop k življenju, njihovo življenje in okolje v katerem živijo in delajo - če želimo, da bi poznali, moramo sodelovati, ker samo skozi sodelovanje spoznavamo sebe svoje dobre in slabe lastnosti. In šele ko poznamo sebe lahko spoznavamo kvalitete drugih. Zelo pogosto govorimo o napakah drugih, pri tem pa niti ne pomislimo, zakaj je ta posameznik tako ali drugače ravnal?. Kot jabolko spora ali pa kot osnovo za sodelovanje navajam nekaj podatkov s katerimi mi jc postregla socialna delavka, o upokojitvah v sorodnih gospor darskih panogah v SR Sloveniji. V tabeli zajete Delovne organizacije imajo nekaj skupnega in za nas interesantnega kot so: sorodnost in težavnost dela, razvitost zdravstvenega varstva, podobnost pripadajoče populacije in podobno. Tabelarni prikaz števila upokojenih v letu 1984 izraženo v % Število upok. v % Zap. Naziv Število št. delovne organizacije zaposl. Inval. Starost. Skupaj upok. upok. upok. 1. Cimos - Koper 1.446 0,5 0,9 1,4 2. IMV - Novo mesto 5.342 L5 0,5 2,0 3. INA - Lendava 1.200 0,3 2,5 2,8 4. SAVA - Kranj 4.400 0,3 0,9 1,2 5. TAM - Maribor 7.672 0,4 0,7 1,1 6. TOMOS - Koper 2.510 1,2 0,6 1,8 7. ŽELEZARNA - Štore 3.673 0,5 1,2 1,7 Invalidske upokojitve daleč prednjačijo pred starostnimi V letu 1985 je v naši delovni organizaciji prenehalo delovno razmerje zaradi odhoda v pokoj 105 delavcem. Od tega je bilo 27 Pregled upokojitev po TOZD: ali 0,50 % starostno upokojenih in 78 ali 1,46 % pa jc bilo invalidsko upokojenih. Starostno Invalidsko TOZD M Ž Skupaj M Ž Skupaj TA 3 2 5 22 10 32 TP 4 2 6 9 - 9 THS 1 - 1 8 1 9 Transport - - — 1 — 1 RI - — — 1 1 Commerce - - — 1 1 DSSD 1 - 1 1 — 1 Šentjernej 2 - 2 “ 3 3 Šmarjeta 1 - 1 2 1 3 Mirna 3 3 6 8 1 9 Suhor - - — 3 2 5 Semič - — 1 1 Črnomelj 1 2 3 2 — ■2 TP Brezice 2 - 2 1 — 1 Kov. obrat Brežice - — — ~ ~ Skupaj 18 9 27 59 19 78 Poimenski seznam upokojenih v letu 1985: Cimos, TAM, IMV in Tomos sodijo v avtomobilsko industrijo. INA Lendava, IMV in Tomos so si podobne po pripadajoči populaciji zaposlenih, glede na njihov odnos do dela na kmetiji. Po razvitosti zdravstvenega varstva so si podobne INA-Lendava, Sava, TAM in železarna, na eni strani, ter Tomos in IMV na drugi strani. Opozoril bi še na podatke o invalidskih upokojitvah v INI, Savi, TAM-u in železarni, ki se gibljejo od 0,3 v INI in Savi, 0,4 v TAM-u do 0,5 v Železarni Štore«, katera ima od vseh v tabeli prikazanih delovnih organizacij najtežje pogoje dela. Znano pa je, da imajo te štiri delovne organizacije zelo dobro razvito zdravstveno varstvo (pasivno in aktivno) in dobro razvito sodelovanje med vsemi, ki so zadolženi, da skrbijo za boljšo kvali-tetpjživljenja, tako zaposlenih in tudi njihovih družin. Višji procent invalidskih upokojitev v IMV in Tomos-u naj ostane brez komentarja, v razmišljanje in kot spodbuda za nadaljnje sodelovanje. Mogoče bi bila zanimiva še primerjava uspešnosti pri delu v obeh DO. TOZD TOVARNA AVTOMOBILOV: A) Invalidsko upokojeni: 1. KLEMENČIČ Anton, roj. 15. 4. 1939 NK 2. MAKSL Franc, roj. 4. 12. 1926, KV 3. BARBIČ Ana, roj. 2. 7. 1932, NK 4. KULOVEC Mirko, roj. 23. 10. 1938, skladiščnik 5. MOŽE Martin, roj. 29. 9. 1937, NK 6. FRANKO Ana, roj. 15. 2. 1919, NK 7. DRAB Alojz, roj. 8. 9. 1940, NK 8. GOLOB Janez, roj. 1. 11. 1935, NK 9. MRAK Anton, roj. 1.7. 1933, NK 10. MARAROVIČ Franc, roj. 25. 1. 1928, KV 11. PUTISCH Ivanka, roj. 13.3.1937, NK 12. MURGELJ Katica, roj. 5.11.1962, NK 13. HORVAT Vitko, roj. 26.12. 1954, NK 14. BOBIČ Jože, roj. 9. 8. 1953, NK 15. VALENTIČ Pavle, roj. 1.5. 1932, dipl. strojni ing. 16. KRIŽMAN Jože, roj. 3. 8. 1932, KV !7. BRSAN Ciril, roj. 17. 1. 1952, NK 18. MANDIČ Dragan, roj. 26.6.1957, NK 19. KOPLENIK Marija, roj. 24. 11. 1923, NK 20. SUŠA Janez, roj. 5. 11. 1928, KV 21. SMREKAR Cirila, roj. 2. 5. 1934, NK 22. PEKOLJ Alenka, roj. 16. 5. 1960, NK 23. HROVAT Mara, roj. 23. 5. 1950, NK 24. DJURNEVAC Kata, roj. 28. 5. 1933, NK 25. BREGAR Stanko, roj. 23. 4.1935, PK 26. PADARŠIČ Frančiška, roj. 14.9.1940, NK 27. BARTOLJ Janez, roj. 11. 1. 1933, NK 28. RUPAR Anton, roj. 15. 5. 1928, NK 29. POTOČAR Jože, roj. 20. 7. 1927, PK 30. TUTIN Anton, roj. 19. 12. 1932, NK 31. PEČA VER Cveto, roj. L 5. 1933, KV 32. ŠTIH Anton, roj. 7. 6. 1937, NK B) Starostno upokojeni: 1. ŠINKOVEC Jože, roj. 16. 2. 1928, skladiščnik 2. VENE Ludvik, roj. 10. 2. 1925, NK 3. SKUPEK Antonija, roj. 13.2.1930, NK 4. DULAR Alojzija, roj. 25. 5. 1929, NK 5. KRUH Jože, roj. 4. 8. 1930, NK TOZD TOVARNA PRIKOLIC A) Invalidsko upokojeni: 1. KOŠMERLJ Jože, roj. 11.1. 1932, NK 2. PEPELNAK Štefan, roj. 31. 10. 1933, KV 3. PAVLIČ Alojz, roj. 14. 5. 1937, NK 4. VOVKO Franc, roj. 15. 1. 1932, KV 5. KIRINČIČ Janko, roj. 3. 7. 1924, NK 6. KASTELIC Franc, roj. 24. 8. 1932, NK 7. NOVAK Alojz, roj. 10. 7. 1930, NK 8. JELEN Bernard, roj. 5. 8. 1931, SŠ 9. TURK Janez, roj. 3. 6. 1931, NK B) Starostno upokojeni: 1. AVSEC Anica, roj. 12. 2. 1930, NK 2. JALOVEC Alojz, roj. 24. 3. 1925, NK 3. PIRMAN Alojz, roj. 13. 9. 1925, NK 4. ŠAFAR Štefanija, roj. 15. 10. 1933, NK 5. PETJE Anton, roj. 30. 9. 1930, NK 6. GODLER Ivan, roj.. 10. 4. 1930, SŠ TOZD TEHNOSERVIS A) Invalidsko upokojeni: 1. AVGUŠTIN Jože, roj. 17. 11. 1930, NK 2. JAKŠE Cicilija, roj. 15. 8. 1944, NK 3. SLAK Alojz, roj. 11. 8. 1923, NK 4. MEŽNAR Franc, roj. 20. 1. 1929, NK 5. CVELBAR Martin, roj. 20. 12. 1920, NK 6. PETERLE Alojz, roj. 26. 1. 1926, KV 7. UDVANC Anton, 8. 5. 1928, NK 8. KRAJNČIČ Leopold, roj. 17. 12. 1927, NK 9. HRLEC Franjo, roj. 26. 7. 1931, KV B) Starostno upokojeni: 1. ŽURGA Franc, roj. 26. 7. 1928, KV TOZD TRANSPORT A) Invalidsko upokojeni: 1. NOVOSEL Alojz, roj. 13. 7. 1932, KV B) Starostno upokojeni: TOZD RAZVOJNI INŠTITUT A) Invalidsko upokojeni: 1. BOBIČ Janez, roj. 23. 3. 1929, KV B) Starostno upokojeni: TOZD COMMERCE A) Invalidsko upokojeni: 1. MOHORIČ Dragica, roj. 16. 4. 1938, strojepiska B) Starostno upokojeni: DSSD A) Invalidsko upokojeni: 1. ČOSIČ Vladimir, roj. 27. 7. 1929, dipl. elektro ing. B) Starostno upokojeni: 1. TOVŠAK Ivan, roj. 25. 3. 1926, VIŠ TOZD PODGORJE ŠENTJERNEJ A) Invalidsko upokojeni: 1. MAZNIK Marija, roj. 18. 11. 1935, NK 2. CIZELJ Štefka, roj. 13. 12. 1946, NK 3. BRATKOVIČ Jožefa, roj. 30. 11. 1930, NK B) Starostno upokojeni: 1. RODIČ Janez, roj. 29. 6. 1920, NK 2. KIREN Anton, roj. 27. 12.1927, KV TOZD ŠMARJETA A) Invalidsko upokojeni: 1. HOČEVAR Alojz, roj. 8. 6. 1930, NK 2. ŠKRBINA Jože, roj. 5. 10. 1912, NK 3. MARTINJAK Marija, roj. 4. 10. 1927, NK B) Starostno upokojeni: 1. NUČIČ Jože, roj. 7. 2. 1933, KV TOZD TOVARNA OPREME MIRNA A) Invalidsko upokojeni: 1. JEROVŠEK Janez, roj. 8. 10. 1930, KV 2. ANŽIČEK Franc, roj. 27. 3. 1938, KV 3. RUGELJ Alojz, roj. 14. 6. 1931, KV 4. TOMAŽIN Ignac, roj. 21. 12. 1924, NK 5. LAMPREHT Pavel, roj. 14. 6. 1929, NK 6. VENE Jože, roj. 11. 12. 1936, NK 7. SMOLIČ Jože, roj. 7. 1. 1934, NK 8. FINK Avgust, roj. 10. 8. 1930, KV 9. SMOLIČ Ivanka, roj. 27. 12. 1927, NK B) Starostno upokojeni: 1. BEVC Dominik, roj. 4. 8. 1928, NK 2. IZLAKAR Frančišča, roj. 17. 2. 1935, NK 3. MARIN Anton, roj. 24. 11. 1926, KV 4. PATE Miroslav, 22. 7. 1929, NK 5. KALČIČ Ljudmila, roj. 29. 9. 1930, NK 6. VENE Anica, roj. 13. 12. 1935, NK OBRAT SUHOR A) Invalidsko upokojeni: 1. RAJKOVIČ Dušan, roj. 10. 11. 1933, KV 2. KRAŠOVEC Jožefa, roj. 18. 11. 1934, NK 3. FIR Franc, roj. 22. 5. 1942, NK 4. GAJSKI Cecilija, roj. 20. 11. 1928, NK 5. MAKAR Jure, roj. 29. 5. 1934, NK B) Starostno upokojeni: OBRAT SEMIČ A) Invalidsko upokojeni: 1. MALNARIČ Anton, roj. 17. 10. 1937, NK B) Starostno upokojeni: TOZD TOVARNA OPREME ČRNOMELJ A) Invalidsko upokojeni: 1. BARBERIČ Marija, roj. 7. 7. 1924, NK 2. SCHWEIGER Janez, roj. 1. 10. 1928, NK B) Starostno upokojeni: 1. BATANIČ Marija, roj. 1. 9. 1931, knjigovodja 2. PLANINC Antonija, roj. 29. 4. 1934, NK 3. MURN Alojz, roj. 14. 1. 1935, KV TOZD TOVARNA PRIKOLIC BREŽICE A) Invalidsko upokojeni: 1. OGOREVC Alojz, roj. 4. 4. 1935, KV B) Starostno upokojeni: 1. MEDVED Anton, roj. 17. 2. 1929, NK 2. NOVOSELIČ Jože, roj. 7. 2. 1926, NK KOVINSKI OBRAT BREŽICE A) Invalidsko upokojeni: B) Starostno upokojeni: V letu 1985 smo imeli ocenjenih na Invalidski komisiji v Novem mestu in v Celju 164 delavcev, samo v Novem mestu jih je bilo 158. 15 delavcev je bilo po 2 x ocenjenih. To pa iz razloga, ker medicinska dokumentacija ni bila popolna in je bilo potrebno pridobiti še dodatne izvedbe, v nekaterih primerih pa je prišla v poštev celo hospitalna obdelava. Pri 78 primerih je bila ugotovljena I. kategorija invalidnosti, kar pomeni, da gre za popolne izgube delazmožnosti. 20 delavcev je bilo ocenjenih z II. kategorijo invalidnosti (14 moških in 6 žensk) kar pomeni, da delajo skrajšani delovni čas. 7 delavcev je bilo ocenjenih s III. kategorijo invalidnosti (vsi so moški), kar pomeni, da so ustrezna dela zmožni opravljati mini delovni čas. Pri devetih >rimerih (8 moških in 1 ženska) e bila ugotovljena spremenjena lelovna zmožnost, kar pomeni, la jih je potrebno premestiti na istrezne dele. V 23 primerih (17 noških, 6 žensk) invalidnost ni )ila podana. Pri treh delavcih vse so ženske) je bila ocenjena elesna okvara. Razlika med lajmlajšim upokojencem iz TOZD TA (1962) in najstarej- šim invalidskim upokojencem iz TOKG Šmarjeta (1912) je kar 50 let. Število invalidskih upokojenih delavcev se je v letu 1985 (78) v primerjavi z letom 1984 (36) povečal za kar 102 %. Pritiski na invalidske upokojitve so vse večji. V letu 1986 imamo samo v mesecu januarju 10 upokojenih. Niso redki primeri, ko nam delavci očitajo, da se v delovni organizaciji nismo dovolj zavzeli zanje, da bi uspeli pri upokojitvi. Moramo pojasniti, da Invalidska komisija ocenjuje delazmožnost na podlagi medicinske dokumentacije, ne pa na podlagi priporočila delovne organizacije. Sploh si nekateri napačno razlagajo pokojninski in invalidski sistem. Menijo, da tudi če imajo le nekaj let delovne dobe, so upravičeni do pokojnine, pa čeprav bo ta majhna. Takih se oglaša vse več. Pred leti, ko je IM V organiziral prevoz delavcev, je marsikomu omogočil zaposlitev. Mnogim je bila zaposlitev pri nas prva, pa čeprav so bili nekateri že v letih (npr. delavka je začela delati pri starosti 62 let). Ob nastopu dela verjetno niso razmišljali o pokojnini. Z zaposlitvijo so si želeli zagotoviti določeno socialno varnost. Niso razmišljali niti o tem, da je potovanje na delo naporno. Danes, po nekaj letih vožnje na delo, pa si iščejo svoje pravice in zatrjujejo, da so zdravje in moči pustili v tovarni in tožijo, da jim vožnja na delo predstavlja vse večji problem. Med upokojenimi iz novomeških TOZD je bilo kar 41 vozačev. Prihod na delo in z dela predstavlja nekaterim večji problem kot samo delo. Prihod na delo pa ne obravnava noben predpis s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Problem so tudi delavci, ki so sprejeti na delo s posredovanjem skupnosti skupnosti za zaposlovanje kot ozke in težje zaposljive osebe. Lani smo sprejeli 15 takih delavcev. Eden je telesno prizadet, 14 pa jih je obiskovalo posebno šolo. Ti otroci so vzgojno zanemarjeni, so mentalno prizadeti in pogosto že motorično zavrti, zmanjšane ročne spretnosti. Izhajajo iz neurejenih družin. Niso redki primeri, ko se s svojim ponašanjem v delovnem okolju moteči. Vprašljiva pa je tudi njihova delovna uspešnost. Z njimi bi bilo potrebno individualno ali skupinsko delati. Refundacija osebnega dohodka s strani skupnosti za nekaj mesecev za te delavce je le minimalni prispevek skupnosti z ozirom na probleme, ki ostanejo v reševanje delovni organizaciji. Ti otroci so sprejeti na delo mimo kadrov, ki se morajo pozneje z njimi ukvarjati. Iz tega kroga delavcev sta bila invalidsko upokojena lani 2 delavca. Oba iz TOZD Tovarna avtomobilov. Res pa je tudi, da smo v letu 1985 največ takih primerov sprejeli v IMV (15), KRKA 4, NOVOLES 4, PIONIR 4, NOVOTEKS 3, nekateri pa po enega. Pri tako množičnem zaposlovanju pa pri sprejemu delavcev na delo odgovorni niso bili pozorni na zdravstveno stanje teh ljudi, pač pa je bila pomembna le kvantiteta. Nihče se takrat ni vprašal, ali si bojo ti delavci, ki so se prvič zaposlili pri sorazmerno visoki starosti, sploh kdaj prislužili pokojnino. Taki primeri so prisotni tako v novomeških TOZD kot zunanjih TOZD. Posledice takega zaposlovanja so danes očitne. Imamo starejše delavce, ki imajo malo in premalo delovne dobe in zato ne izpolnjujejo pogojev za nobeno vrsto upokojitve. Ti delavci so brez kvalifikacije, in jih je težko premeščati na ustrezna dela. Fizično napornega dela ne zmorejo opravljati in njihove materične spretnosti so že precej zmanjšane. Pogosto je prisoten še alkoholizem, ki še dodatno hromi delovno sposobnost. Dolžni smo jih reševati. Niso redki primeri, da se iskalci zaposlitve npr. v TOZD Tovarni avtomobilov dogovarjajo kar s posamezniki za sprejem v službo. Kadrovski delavci iz DSSD so tu večkrat nemočni, saj njihovo mnenje glede sprejema ni upoštevano, čeprav je npr. pri povratnikih in drugih, ki jih poznamo ugotovljena negativna delovna karakteristika in je pri takih primerih pričakovati probleme. Če bi imeli organiziran sprejem, problematičen delavec ne bi prišel v tovarno. V ilustracijo naj navedem samo en primer: N. N. je na petek 14. 12. 1984 bil odpuščen iz psihiatrične bolnišnice. Na ponedeljek 17. 12. 1984 je nastopil delo v IMV. Ker gre za težje duševno obolenje, so kmalu nastali problemi v delovnem okolju. Začeli so ga premeščati, ker tista dela, za katera je bil sprejet na delo, ni bil zmožen opravljati. Od marca 1985 pa do 13. 2. 1986 je bil neprekin- jeno v bolniškem staležu, pa še dopust je vmes koristil. V mesecu avgustu je delal le par dni. Kako je prišlo do tega sprejema? Žal se nam pojavlja vse več duševnih bolnikov. Lani smo imeli upokojene kar 2 in 3 epileptike. Da bi ugotovili, kje se nahajamo glede invalidskih in starostnih upokojitev smo zbrali podatke nekaterih delovnih organizacij, kjer se ukvarjajo s podobno proizvodnjo kot pri nas in imajo tudi zelo dobro organizirano zdravstveno varstvo delavcev tako kurativne kot preventivne. Zaprosili smo za podatke v TAM Maribor, Cimos Koper, TOMOS Koper, SAVA Kranj, Železarna Štore in IN A Lendava. Podatki pa so za leto 1985 naslednji: Delovna organizacija Število zaposlenih Štev. starost, upokojenih Štev. invalid, upokojenih IMV Novo m. 5342 27 78 TAM Maribor 7672 57 27 CIMOS Koper 1446 13 7 TOMOS Koper 2510 15 29 SAVA Kranj ŽELEZARNA 4400 40 15 Štore 3616 45 18 INA Lendava 1200 30 3 Iz prikazanih podatkov lahko ugotovimo, kakšno je zdravstveno stanje naših delavcev in kako bolan kolektiv smo. Na tako visok porast invalidskih upokojitev pa vpliva neustrezna politika zaposlovanja kadrov in slabo zdravstveno varstvo delavcev. Tudi v letošnjem letu se nam obeta zopet visoko število invalidsko upokojenih, saj imamo samo v januarju zabeleženih že 10 primerov. Mislim, da sta sprejem delavcev na delo in zdravstveno varstvo tista področja, kjer bi morali pristopiti k reševanju takoj in z drugačnimi metodami dela. In kaj menijo na medicini dela? Praviloma naj bi vsak delavec, ki je sprejet na delo, še posebej pa tisti, ki se zaposli v proizvodnji, opravil zdravniški pregled. Drugače je npr. za ekonomista, pri katerem se ob spremembi delovne organizacije pogoji dela bistveno spremenijo. Zdravniški pregled naj bi opravili tudi tisti delavci, ki so že zaposleni in so premeščeni na drugo delovno mesto, kjer so pogoji dela in obremenitve drugačni in gre praktično za novo zaposlitev. Za tiste delavce, pri katerih so na podlagi zdravstvenega stanja predlagane omejitve pri delu, naj bi kadrovska služba, služba varstva pri delu, socialna služba skupaj z medicino dela našli ustrezna dela. Če ustreznega dela ni, pa tak delavec ne more biti sprejet na delo. Priporočajo tudi, da bi napotnice za zdravniški pregled izpolnjevali v službi varstva pri delu, kjer poznajo delovna mesta, poznajo obremenitve na delu in ekološke pogoje dela. Sedaj, ko je delovna organizacija dolžna plačati zdravniški pregled, imamo še dodatno možnost izbire kadrov. Pri sprejemanju delavcev na delo bi morali začeti razmišljati drugače. Morali bi začeti delati organizirano. Tu mislim na tista dela, ki žal vse doslej ni bilo za njih posluha. Vsak član tima bi s svoje strani prispeval k odločitvi o sprejemu delavca na delo. Tako prakso bi veljalo posnemati v tistih delovnih organizacijah, kjer imajo te zadeve dobro urejene. Slučajno poznam to delo v SAVI, TAM-u in Železarni Štore. Tu le redko kateri delavec pride v tovarno skozi zadnja vrata. Pri nas pa so kar pogosto odprta na stežaj. Ko smo se razdelili na štiri delovne organizacije, je bilo še več možnosti za sprejem na delo problematičnih delavcev. Zaradi neustrezne politike zaposlovanja že občutimo posledice in bojo te še daljnosežne. Tisti, ki planirajo potrebe po kadrih in odgovorni za sprejem kadrov bi morali dojeti, da IMV ni socialna ustanova, niti ni delavnica pod posebnimi pogoji. ŠPORTNI DAN • ŠPORTNI DAN • ŠPORTNI DAN ŠPORTNI DAN • ŠPORTNI DAN • ŠPOR1 Veleslalom na Ragovskem hribu Žal vse premalokdaj najdemo priložnost, da se sodelavci zberemo izven tovarniških zidov, pa še tedaj, ko se vendarle odločimo nam vreme ponagaja. Zimski športni dan smo že drugič organizirali kar na naj-bližjem griču, brez vlečnic in ostalih »cirkusov«, ki sodijo k resnim tekmam. Pa saj komu pa gre za rezultate, pomembno je, da smo skupaj na snegu in svežem zraku, da se sprostimo in zabavamo. Tokrat bi morda vlečnico res da rabili, a za navzdol saj so nekateri s težko smuko uspeli priti do cilja, a z malo vztrajnosti je to uspelo skoraj vsem. Ženske so ponovno potrdile, da so nežni spol na startu jih ni bilo ... Organizatorji pa so dokazali, da jim nič ne more do živega; tehnika naše SLO je zatajila, a so tekmo vseeno izpeljali do kraja brez pripomb. Rezultate objavljamo, dasi-ravno, so vsi udeleženci ob koncu delili mnenje: VAŽNO JE SODELOVATI, NE ZMAGATI! Vsem se vam ponuja še ena možnost, seveda, če nam bo vreme bolj naklonjeno in če nam bodo dopuščale snežne razmere, bo organiziran še en zimski športni dan na Gorjancih konec marca ali aprila. Kdor še trdi, da imevejski golaš ne velja, naj drugič pride na sneg, bil je enkraten in na srečo, da ni bilo vseh tekmovalcev, saj bi ga sicer zmanjkalo. 'Jti kf\ V uredništvu, v foto arhivu hranimo fotografije, ko sodnik Robert približno tako (kot megafon) drži nekaj drugega, pohvaliti moramo njegovo doslednost pri sodniškem delu. Andreju M. je bil tako všeč, da je zavil med tekmo s proge proti Robertu v objem, kar so mu preprečili »koli« na progi... »Asi med ase« — naši letošnji najbolji veleslalomisti na zmagovalnih kveljih! REZULTATI VELESLALOM IMV Moški Mesto Priimek in ime TOZD Čas Tč. 1. Arko Marjan Commerce 32,07 60 2. Požun Franc Commerce 32,84 56 3. Taborski Drago TA 32,96 53 4. Sever Rudi TP 33,12 51 5. Krušič Marko TA 33,53 50 6. Gorenc Franc TP 33,58 49 7. Gazvoda Brane TA 33,87 48 8. Štrumbelj Brane TA 34,52 47 9. Erjavec Zvone TP 34,63 46 10. Muhič Andrej TA 34,79 45 11. Mlinar Gorazd Commerce 34,91 44 12. Zupančič Janez TA 35,11 43 13. Črtalič Miran »Podgorje« Šentj. 35,48 42 14. Žvan Franc DSSD 35,69 41 15. Tutin Martin TA 35,84 40 16.-17. Miklič Zvone Tehnoservis 36,06 39 16.-17. Vohar Daniel RI 36,06 39 18. Srebrnjak Franc TA 36,27 37 19. Cujnik Cveto DSSD 36,31 36 20. Penca Milan »Podgorje« Šentj. 36,47 35 21. Gajič Dušan TA 37,21 34 22. Rajkovača Marko TA 37,29 33 23. Grubar Jože »Podgorje« Šentj. 37,34 32 24. Žalec Zdravko DSSD 37,89 31 25. Šinkovec Bojan TA 38,09 30 26. Lešnjak Ciril Commerce 38,56 29 27. Semec Ivo DSSD 38,79 28 28. Drenovec Vlado Commerce 39,46 27 29. Glavan Andrej Tehnoservis 41,43 26 30. Marolt Miro TP 42,25 25 31. Starešinič Peter TA 42,70 24 32. Kocjan Jože Commerce 43,91 23 33. Kecojevič Ivan TA 45,21 22 34. Peterle Slavko TA 45,22 21 35. Mohorič Andrej TA diskv. 20 Otroci nad 10 let 1. Štrumbelj Borut 32,80 2. Žunič Gregor 39,37 3. Muhič Aleš 39,43 4. Mohorič Gregor 40,15 5. Novak Igor 41,26 6. Suhorepec Aleš 41,55 7. Gorenc Tatjana 41,86 8. Negovanovič Barbara 42,78 9. Lešnjak Aleš 44,15 ŠPORTNI DAN • ŠPORTNI DAN • ŠPORTNI DAN • ŠPORTNI DAN • ŠPORTNI DAN • ŠPOR 10. Ambrožič Peter 44,76 11. Raj kovača Goran 45,81 12. Drenovec Sanja 48,55 13. Yebuah Irena 51,89 14. Bon Suzana 53,04 15. Yebuah Lita 57,23 Prvi v skupini nad deset let je bil Borut Štrumbelj, drugi Gregor Zunič in tretji Aleš Muhič. Otroci do 10 let 1. Sever Matjaž 41,40 2. Oštir Matej 43,95 3. Starešinič Mitja 44,63 4. Peterle Rok 46,32 5. Suhorepec Iztok 47,78 6. Negovanovič Danijela 49,35 7. Sečen Vojko 50,96 8. Miklič Monika 51,95 9. Mohorič Andreja 53,61 10. Gorenc Marko 59,93 11. Povše Urška 1.14,00 Diskvalifikacija: Žalec Tina, št. 24 Gajič Ksenija, št.33 Prizadevnim organizatorjem gre vsa pohvala za pripravo športnega dne, sneg, ki je ves čas neutrudno padal pa jo je zagodel tistim, ki smuči niso mazali... Kakšna gneča bi še bila na startu, če bi prišli vsi prijavljeni. Žal je zaradi sneženja ostal marsikdo doma, predvsem pa so se ga ustrašile ženske, tako da je ženski veleslalom odpadel. EKIPNO - Moški Tovarna avtomobilov 53 + 50 + 48 + 47 + 45 = 243 točk Commerce 60 + 56 + 44 + 29 + 27 = 216 točk Tovarna prikolic 51 + 49 + 46 + 25 = 171 točk DSDS 41 + 36 + 31 + 28 = 136 točk »Podgorje« Šentjernej 42 + 35 + 32 = 109 točk Tehnoservis 39 + 26 = 65 točk Razvojni inštitut 39 = 39 točk Žal nismo uspeli zbrati prve tri v skupini najmlajših, zato pa objavljamo sliko zmagovalca v tej skupini - Matjaža Severja. r \ Foto žebljički v Ne, to ni »enajsta šola pod mostom« — ampak delovno mesto locirano glede na čas in vremenske pogoje v novi TOZD Tovarna prikolic, kjer delavcem, ki tu pospravljajo odpaden papir ves čas veselo curlja po glavah, da niso ves čas mokri poskrbi prepih... eden od treh delavcev že leži doma bolan in ko bo ozdravel veselo (kdo ve za koliko časa — do naslednje bolezni) nazaj na delovno mesto, ali kot samo v šali pravijo: »v kazenski bataljon«. Tako pozabljen, zasnežen in kdo ve komu v posmeh je ostal »možak«, še iz pustnih časov na ograji TOZD-Tovarna avtomobilov. Letošnjo zimo smo (žal z zakasnitvijo) deležni obilice snega in z njim ne le radosti, pač pa tudi nevšečnosti. Ledene sveče, čeprav sicer romantične in simbol zime, nam tako grozijo iz streh, stopnice pa so prekrite z ledom in lomijo kosti od rok do trtic. Delavci TOZD Tovarna prikolic v Novem mestu z jedilnico tudi v novih prostorih nimajo sreče — iz tople proizvodne hale morajo naj-preje na hladno, pa preko ceste, kjer drvijo mimo njih »katre« in tu so — v ponovno premajhni a novi in sicer prijetno urejeni jedilnici. Zahvala Zahvala Ob izgubi brata se iskreno Ob izgubi naše drage mame zahvaljujem za izrečeno sožalje in stare mame se zahvalju-in podarjeno cvetje. Posebej se jemo OOS RI in še posebno zahvaljujem vsem sodelavcem, ki službi tehnične operative za so ga spremljali na njegovi zadnji izrečeno sožalje in podarjeno poti. cvetje. Brine Janez Hlavaty Zagorka Kranjc Barbara IMV KURIR izdaja delovna organizacija Industrija motornih vozil Novo mesto. Izhaja vsakih 14 dni v 5500 izvodih. Glavni urednik: Jasna Šinkovec. Odgovorni urednik: Čedo Negovanovie. Tehnični urednik: Mira Žonta. Člani uredniškega odbora: Zvone Pavlin (predsednik), Brigita Redek-Jeriček, Spa-senka Lazarov, Danica Mezič, Rudi Dolenšek, Anton Longar, Anton Luzar in Ljubo Skupek. Izdajateljski svet: Marko Rajkovača.Vida Rifelj, Vojko Gro-bovšek, Jasna Šinkovec, Miloš Jakopec in Spasenlča Lazarov (predsednik). Uredništvo in uprava: Novo mesto, Zagrebška c. 18/20. Grafična priprava in tisk: TISKARNA NOVO MESTO.