gospodarske, obertnijske
m
nárocfske
Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fi., sicer3fl.; za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl.30 kr.
V Ljubljani v sredo 16. aprila 1856.
Kdaj in kako je naj bolje sadje cepiti?
snemanji, sama beseda le prepogostoma ostane klic upi-jočega v puščavi. Neizrečeno veliko dobička bi dohajalo
Večidel vse vertnarske bukve pravijo, da eepiti sadje naši mili domovini po lepi in koristni sadjoreji!
je naj bolji
čas
mesca sušca in malega travna (aprila). Po
Po
V)
Ver. Frauend. BI."
sebno priporocajo prav
zg
odaj
in naj pred cepiti breskve.
Gospodarske skušnje.
(Koliko semena mnogoverstne zelen jadi se Tudi moj stari oče, ki so pridno v Geigérjevem vertnarji potřebuje za pose te v, daje prav, da ga namreč brali, so me kot fantiča že učili, naj si dobro zapomnim, ni premalo ne preveč?) V Berlinu je za letošnje leto
marelice, češnje in slive (češplje) ; potem naj se cepijo hru-ške, in med temi najprej zgodne, in nazaduje še lejabelka.
da je dobro zgodaj cepiti.
přijel vertnarsk koledar na svetio pod naslovom: Hilfs-und
Al tako ravnaje nisem kaj srecen bil, posebno pri sadji Schreibkalender fur Gartner und Gartenfreunde"
več
izdal ga
s kosicami ne: ali se mi je ponoćni mraz še pozneje pokvaril.
F —un.ivmivuuuv , I^UML 5
cepičev přijelo ni ali pa jih je jrof. dr. Koch. V tem močno hvaljenem koledarji ime
nitni visji vertnar Bouché med drugimi poduki popisuje tudi Napravljal mero zelenjadnega semena za posetev in sicer za prostor sem si vsako leto sam ali sem od drugod naročil cepičev vseh dveh sežnjev (klafter) na široko in dveh na dolgo; potem
Pred 7 leti sem se lotil
drugac
tega
delà.
sort sadja
V
ze
mesca svečana (febr.); pripravljene cepice se vé da se mera semena prerajta lahko za večji ali manji
sem hranil vselej na hladném suhem kraji v vlažen pešek prostor.
vtaknjene. Hruške in jabelke sem zacel kar se je naj vec
dalo pozno cepiti, večidel
še
Ker bo gotovo marsikdo naših gospodarjev ali go
• V	MM
spodinj pravo mero rad vedil, jo prepišemo iz imenovanih
le v drugi polovici ma- bukev.
lega travna (aprila), breskve, marelice, cesnje in slive, ki sem jih nekdaj čepil najpred, sem cepil sedaj najpozneje.
Tn hirovi 7 «p ïtu vsako leto s»dje	bo'je obnaša
kakor poprej. Posebno zadovoljen sem sedaj s košičnim sadjem, in menda ne bom napcno sodil, ako rečem, da posebno zato se na kmetih žlahne češnje in češplje (slive) tako redko
nahajajo, ker se cepici od teh sort prepozno jemljejo, ce-pljenci pa prezgodaj cepijo.
Vse male za perst debele drevesca cepim jez domá v hiši. Ako je vreme dobro, cepljence potem z lepo pořezáními koreninami vsadim v drevno sadišče (vertno šolo); ako je pa vreme slabo, jih postavim v škaf, ki je le s to-
liko vode nalit, da koreninice v mokrem stojé ; mesto pa, kjer je drevesice cepljeno, se ne smé močiti. Da edine plemena vselej vkup zvežem in natanko zaznamovam, to vsak vé
j
zakaj brez natanjčnega zaznamka vsih sorts
stevilkami nobeno drevno sadisee ni vredno, da bi se tako imenovalo.
J
2 i lot
in kumnje naj se za gori omenjeni prostor
tirj. sez. vzame
2 lota, kregul
3 lote
I il
fut, k ť e ft c o lotifi ,
Ok
m a j u 1 a n a ^ Ic . 1 lot, met
fi a ? ij w

mat
d
v •
Cíl!
V «
e r-s ■
ňriiř
2 lota
k
(merkve) 4 lote, retk ve 2 lota, pése rudeče in
r e n n é

1 1-
burgunsk 1 lot, š p i r
1 lot
?
2 lota
P
i
4 lote

late 2 lota. k
?
bule 1 lot in pol, fiž
S
lotov, boba 12 lotov
y
(Gotov pripomoček zoper ke rte na vertih senožetih in kjer koli si bodi). Iz Marskega píše fran-čiskan Didiak Beneš v „Frau. Zeit." sledeče: ,,Luknja v kertíno naj se odkoplje, neugašenega apna noter nasuje in se potem spet zasuje. Kadar deževati začne, apnéni duh zaduší kerta. Probatum est (poterjeno je)". — Tako
piše gosp. Beneš
mi pa za njim
(Kako se zve: koliko je ktera riba stara?)
bro
Pravijo, da to je prav lahko in prav gotovo takole : Prerezi Tako v hiši cepljene jabelka in hruške se kaj do- rihi to ali uno luskino poprek. Vsaka luskina ima več ali
obnašajo ; malokterikrat
se primeri, da bi ktero drevesice
manj platničic, ki ena čez drugo ležé. Vsako leto se
usahnilo. Pri češnjah, s li vah in vsem sadji s košicami naredi na luskinah ena platničica, kakor les vsako leto eno
pa ne gré tako po sreči, če se v hiši cepijo in še le potem vsadijo ; to drevje se bolje sponaša kjer se je cepljenec že ukoreninil.
letino. Kolikor tacih platnic, toliko let je riba stara.
ako
, se cepi na mestu,
dom
Moja navada sadje cepiti je skoz in skoz le z nakla-(kopuliranje); to je naj bolja in naj hitreja pot v krátkém času lepih drevesic si napraviti. Le redkokterikrat cepim za kožo velike drevesa, ktere imajo na svojem mestu ostati, ker se mi bolje zdí, velikim drevesom glavne veje odrezati in drugo leto pognale mladike 7Š nakladom cepiti.
Rastlina.
Spisal Janez Tušek na Dunaji.
Kako
zamorejo nekteriterditi, da je bolje drevesa v sklad
in za kozo cepiti, tega jez nikakor ne morem zapopasti. Tudi s popkom cepiti prizadeva veliko vec delà, zlasti kadar cepici niso pri rokah in se dobivajo iz daljnih krajev, kar včasih ni drugač mogoče.
(Dalje, i
Niso nam samo nar potrebnije rastline, temuč tudi med vsimi stvarmí naj glasnejše govoré našemu sercu. Sicer so nam živali bližej v svoji podobi, pa nikoli jih ne bo člověk ljubil razun tistih, ki jih je k sebi v svoje stanovanje vzeL Sicer vidi člověk v živalih svojo podobo, pa gerdo osemar-jeno in popačeno. Rastlina pa mu je čudna stvar, ktere tihega življenja ne razume; celo rastlinsko bitje mu je skriv-nostno. Globok pomen ima, da so stare ljudstva deklice in mládenče v cvetlice spremenjene mislili, in še zmiraj pesniki
Naj bi se ljubezen do žlahne sadjoreje prav živo vnela ne vedó lepše popisati dekliške lepote in čistosti, kakor v
v •
uci
v sercu naših gospodarjev, posebno pa duhovnikov in teljev, ki zamorejo o tem naj več k povzdigi njeni pripo
podobi rože.
moči
z besedo in
djanjem; izgled,
Mislimo si vse naše sladké in grenke občutke v podobi izgled vleče k po- te ali une cvetlice; ta nam je prijetniša v veselji, una v

žalosti. V prijaznih popkih razcvetajoče vertnice gledamo podobo veselega pričakovanja, v krasno razcveteni popolno
hu zdolbljena, v vdolbki
lepoto, v zvenjeni pa vidimo naše upe k pogrebu nesti
Torej nas tudi cvetlice spremljajo po vsih naših potih zibeli do groba. Dete se nar raje igra s cvetlicami,
na v bene
hoees, se ti nikdar ne dá pride
pavoda; nobene luknj
no
pokline ne vidiš pod cisto vodo, pa ce jo izpeljati
Sam Bog vé, od kod ta voda
od rJ
ktere tudi deček rad terg
in device rade sade. Spomni
dalj
O m en il sem že nekega griča „Gradca" od sv. Trojice proti Snežniku. Ker je nekdaj , kar podertije kažejo.
se morebiti marsikdo še na mlade leta, kakor je pozimi ma- grad tu stal, se gric „Gradec" zove.
ter popraseval, če bo kaj kmalo sneg
skopnil, da bo mogel
iti trobentic
in marjetic tergat
pomlad
Iznova svet Tisuc pereš hitelo iz zemlje, Nebeska lu(
Saj tudi pesnik pr
ogrevala.
luknja, kteri „jama bi kamenje
dna
u
pravijo
Na verh u je neka
In res. metal sem
va
njo ; dolgo dolgo sem čul udar
na obkraj
prij etno
sijala ,
In v meni se smejalo je sercé.
Prijatel prijatlu pri ločitvi izročuje
stene, pa zmiraj tiheje, dokler naposled ni bilo glasú več. Ko sem pa lani ravno to dělal, sem bolj pažljivo poslušal in čul na zadnje tih „plopa, kot bi bil kamen v vodo padel.
cvetlic
spo
mm
i
pr
veselicah so tudi vmes cvetlice, ki naso radost
Pravijo, da je nekdaj kamba volovskega jarma noter padla in druzega jutra so jo pri Polčjeh (neki vasi) iz neke luknje
povišujejo. Na ljublj
mater
grob
priti vidili
i
oda izvira; tudi v to jamo padši pès je
sadé pobo
Kjer trava zelena 'Z trohljivosti upanja znamnje
hčere dušeče cvetlice, ki
tam ven připlaval. Sicer
• V
poganj
haj
se po tem gricu mnogo jam na
v •
azsirjajo svojo

sko dišavo, ker jih spominja na veselje, ki ga njih dobra mati zdaj vživa v nebesih.
vecjih in manjih. Ena je na zagorskih grižah . ktera
■njo veržeš, ti přiletí dokaj
je zlo globoka. Ako kamen va
golobov iz nje. Lovci, ako drugod nieesa ne morejo ustre
liti, se vernejo k
Zategavolj
di
i
ki ga
ni bre usmilj
pomena, da se nam v serce smili Al vse take jame
ti jami in gotovi so svojih deset golobov
so Pivcani že do malega zamašili, da jim kaka ovčica v nje ne pogreznila , kar se je že
hudodelnik nalaš poškoduj
Ali
bi
nam ne izbuja mocni hrast, ki se hrabro ustavlja viharju, pa nazadnje vendar od prevelike sile premagan na tla telebi, enacih občutkov, kakor hrabri mož, ki vse uime so vražné
večkrat přiměřilo.
Malo pod tem Vilharja, star
11
Gradcem" je grad gospoda Miroslava
grad in lep
Pr
osode čversto premaguje in se ne gane
i
dokler
ne obleží
vhodu stojite veličastni lipi
Ima okolica tega grada v sredi kamnitih
pod prehudimi težavami. Hrast nam je mozka hrabrost, verba
dobo oaze v puščavi
gone pr
po
Morebiti se ne motim, ako rečem, da
uje
skal trebili
ženska gibljivost, ili kakor se terta po berstu, terdnejši pod- se tù do 2000 centov sená nakosí. Kako lahko bi Pivcani, pori, ovija, tako se opera ženska na moža, ki jo vai varne sile.
Se vé da pri tacih lepih sanjah ne smé začeti,
k d o r
se hoče pečati s tistimi majhnimi sostavki rastlin, ki mu jih se le pokaže mikroskop in od kterih prosto okó nič ne vidi. Kdor njih skrivno življenje prav spoznavati hoče, mora zunaj pustiti vso nepotrebno poetično obleko, ktera pogled tamni, in le na pot vzeti svoj um, kteri bo imel dovolj opraviti.
ako bi ob delaprostih dnevih kamnite planj si tudi kak krajcar iz sená skupili, namesti da okoli sv. Jurja na Kalec in še celó na Verhniko kupovat
Od grada na Kalcu dalje proti vzhodu je vas, kteri
ga hodij
V » #
zavoljo njene lege „Koritnice" pravi. Stoji namreč v znozji
ze omenjeneg
hriba Loze
V .
V nekem kotu tega znozja je
Palica
avoslov
Je
ki ga spremlja po vsih potih
?
bi
velika skala, izpod ktere je nekdaj, kakor pravijo, voda izvirala. Tekla je ta voda proti Zagorji in od tod po pivki-
kroskop (drobnogled), nem otoču v postojnsko jamo. Kako pa, da zdaj več ne njega bi bil ta mož
kar
tece? Govori se, da je popotnik les od Reke prijasil
V
vojak bi
puške
Še zmiraj bi bilo ostalo
avoslovj
Bistrici na zadnjem izviru reke so ga bili prijazno sprejel
pervi stopnji svoje cvetalo v močno dr
asti v
zadušeno ili bi se ne raz- in mu prijazno postregli. Gré dalje in pride na Pivko
N
ki svoje dobrotlj
veje po celi vé se več, kaj so se mu bili zaměřili K
V
(stanov
z e m lj
prostila, ako bi ne bili iznajdli mikroskop
niki pei
vasi od Zagorja proti Reki ) ; ali začaral je, pra
Mikroskop nam je še le odperl nov svet, ki je ravno tako vijo, da je Pivka nehala
ati in jela je teči pri Bisti
veličansk, kakor ta, ki ga s prostimi ocrni vidimo, in more biti še bolj vreden občudovanja.
Res, podobo ima vso tisto korito in tista skala, kakor da bi bila res kadaj voda ondi tekla ; al pri Bistrici tudi teče,
menda kar svet stoji, lzvir Koritnišče je morebiti kak po
Ozir po domaćih
Znamenitosti Notranjskega in popis Pivke.
ti
zamašil, in voda si je
drug
izhod našla. fDalje si.)
(Dalje.)
Nekoliko nižja od Javorníka
Odgovori,
je gora sv. Trojice
i
Oku
9 99
ravno pod njim. Gora ta je proti Postojni obraščena
1
od
epidemii
(Konec.)

•> 99
skernini"
druge strani, proti
• #
z gornji
Pivki namrec, pa je gola, pa ne
Pri Ložu in v tisti okolici pravijo „skernina, oskernina,
leži mertva, ampak mnogo centov sená se nakosí ob prestransko konjištvo. Kaže to, da bi se dala pusta dolina
nji za skerneti, oskerneti" v. a. (v. r. se) sich epidemisch ver-
breiten; slove „skernina, skvernina, ali oskernina, oskver-spremeniti v prijetnišo. Pridšemu verh gore se ti lep pro- iiina, skerneti, oskerneti, skverneti, oskverneti", epidemisch
oskerneti se", sich epidemisch ver-
zor odprč. Vidiš celo Pivko pod sabo z njenimi vasmi; vidiš sebi nasprot Nanos in za njim v daljini sinje jadransko
anstecken, „skerneti, breiten. Besede „skernina" itd. so z besedo ,,s kvariti

na
morje; proti Reki se oberni in pokaže se
visoka Ucka ravnost
v žlahti, kakor, na pr
(Monte maggiore) nar višja gora istriška. Na te pa gle
jajca",
., „skernje jajca" ali pa „skvarjene jajca",
i
ali „skvernje
verdorbeiie Eier, je po mo
data Javorník in Sneznik, kot poglavarja. Stojiš zraven jem dozdevku vse eno. Pri besedi „skernina" razvaline, ktera je nekdaj cerkev sv. Trojice bila , mnogo nina",
ali „skver
ali
11
skvara" se vselej poguba nekacih zdravih sokov
ene ali druge stvari,
cloveka ali živine, zastopi. Pri kugi

obiskana božja pot. Pripoveduje se od nje, da so težke kamne za podzidje in za zid lahko kravice navkreber vozile in da je pošasti in napasti kake bolezni je to vselej „Verderb-kmali kmali sozidana bila. Zakaj je neki vaščan iz ene niss der Sáfte", in od tod tudi smert ali pa nevarnost umreti.
spodnjih vasi cerkev zažgal, se ne vé; pogorela cerkev se pa vendar še zdaj mnogo obiskuje od pobožnih ljudi. Za
Tudi se ume pri
slovah ,.skernina
ali oskernina" nekak
smrad, ali vsmrajenje, nalezljivost, nevarnost zdravje in živ
zidanje neke cerkve v dolini so hotli lepo rezano kamenje ljenje zgubiti, akoravno smert še ni bila v následku.
one gorske cerkvice porabiti, al kravice vprežene se niso mogle iz mesta z vozom ganiti, pravi pripovedka.
Pod to goro je homček in na njegovem znožji skala,
99
Svoje dní sem tudi pogosto od Slovencev slišal besede škerljivost ali oškerljivost, škerljivo, oškerljivo". Na pr.: če pojdeš v sejm , varuj se , škerljive ali oškerljive živali
■ i«»-» •
123
kupiti
da se ne okupiš
oljfaš)
Škerljiva živina pićo
V
je pa enmalo prismojen. Nek večer poleti
o*"1 ■ " 1
le oslini, zbera boljšega kaj vèn, se ne nazrè dobro, in se
tudi odobeliti ne dá. Oslinjene pice za oškerljivim volom so ravno žabe pridno druga živina tudi ne žré
v •	•	V
je imela mati sina. Jaka mu je bilo ime. Bii
gré na polj
lj ale
„jaka
y
jaka, jaka
u
itd
ko
Naš
y
y
ćesi ravno bi jo na lepem soncu Jaka leta od luže do luže, od mlake do mlake
y
posušil, in če se med drugo pičo pomeša, tudi drugo ne-	joce na zadnje domu	materi ocitovaje: „Kaj neki ste pove
okvarjeno nekako osmradi ali okuži, in ako bi jo tudi kaka	dali žabam, da mi je	Jaka ime; niso mi dale mirú te ne
druga voleja žival povžila, se škerljivosti nazrè, in si jo	srečne klepetulje; na	vse strani so me klicale kakor da bi vcepi. Ecce epidemija
i i>i ■
mislih s slovo „škerljivosť
S ker ni na je tudi po mojih me bile hotle povsod imeti
í
v eni koreniki. Ce ve kdo za
Bi utegnila prilika biti marsikteremu ošabnežu
i
ki
kaj boljšega, naj reče od kod? Nisem ravno tako terdokorn, ima visoke misli od sebe, da se povsod le za-nj vlečej
Ko so svoje dní po slovenskih šolah še silama u
ce mi
kdo z boljšo besedo nos zaviha, da bi se ne
podal.
V Janežičevem slovniku beremo: skor ni na za Gicht Fraissen. Kako bi se vendar to skupej ujemati zamoglo? To je težava, kakor se pozdeva, skupej sterniti: ali meni se to ne zdí tako težavno. Da se mertvica ali udolom od
cem nemscino bi Janezka:
azunika vtepali v glavo, vpi
učitelj
vcepi, ako bi vkupej ležala zdrav člověk po takem bolniku, po njegovi smerti,
enega
bolnika drugemu
y
ali bi
obleko
na-se natikal in nosil. Da je tedaj udolom nalezljiva bole-
tudi ni tako epidemisch
itd.
„No, Janezek, povej mi zdaj ti: Janezku se odgovor ustavlja.
„Was sind Engel?"
Učitelj: „No, janezeK, saj
Janezek
veš
Engel sind pure
pure
zen, sem ze pogosto slisal,
česi
y
Janezek hitro poprime besedo in pravi: „Engel sind
napast, močoh, kozé, kolera
.'U
kakor je kuga, pošast ali vendar se je člověk sčasoma naleze. Bi mar pri epidemijah naglica mogla biti?«-) Kar pa Fraiss(božjast) zadeva, ni-
pure, race in pa gosi
Ultra posse nemo teneturí
Ko so bili kmetje se grajscinam podložni, pride eden Štajarskem tacih v kancelijo po opravkih. Spehan zavolj daljne hoje bi otroka v otroka se bil rad vsedel, pa ne vidi nikjer stola. Pisarjev eden vcepi. Ali je pa mar g. Janežič v svojem slovniku jo tako zapazi njegove misli ter se ponorčuje ž njim: „No, oče, pa
sem še slišal, da bi nalezljiva bila, pa je mar na vera ali vraža kdaj bila, da se božjast iz
natanko ugodil, da bi mu naravnost verjeti mogli? Janezic se vsedite!" Bistroumni kmet se nekoliko ozrè po kancelii je besedo kjerkoli pobral, in v dobrem mnenji jo nam v in pravi: „Gospodje, ne zamerite, pri vas je kakor pri ineni
v skednji
polno cepcov, stolov
pa nič"
L
slovniku razodel, pa mar „Fraissen" ni prav zadel. Bodi si pa. kakor hoče, beseda skernina je tudi na Štajarskem domá, in dobro bi bilo, da bi se na njeni pomen bolj pazilo.
Od kod bi vendar beseda „kuga" svojo koreniko imela, to Bog nar bolj vé! Jaz bi djal od besede kuj at i se, ali kuhati se
po člověku, ali cloveka skuha in ga umori. „Ta bol se med hino in nima samo na sebi nobene posebne imenitnosti
ljudmí kuja; ji ni verjeti, da bi spet svoje glave ne po- razun kazine in drevoreda ob reški cesti ni tukaj nič, vzdígnila, in ko popred žeti začela". Slišal sem reči
r.
Novičar iz austrijanskih krajev.
Iz Istre 8. aprila. F. C. Přišel sem pred nekimi tedni
Bolezen se kuja ali se kuha v Pazin, kraj krožne istrijanske gosposke. Mesto je maj
y
yy
ni
nič
verjeti, da
bi se ta bolezen spet ne
m
BBH ■■■■^■^HVar
bi razveseljevalo praznuvajočo gospodo. Vendar pa je pravo
ponovila, kakor
se
središče Istre, ne le, ker stojí skoraj v sredi dežele, temuč
od kolere sploh govori. Leto dan se ta bolezen kuja ali
tudi, ker druzijo se tukaj ceste iz vsih krajev. Prebi vavci
y
in iz slamnate bilke bo še poskočila, in po ljudéh so prav prijazni, ljudomili in dobri ljudjé. Zapazil sem pred :	frančiskansko cerkvijo obelisk in krog njega nakupičene krogle,
ki pričujejo še dandanašnji o junaštvu in zvestobi Istrijanov do cara in domovine iz časov slavnega Lazariča. Stoji na-
kuha
lomastiti jela
Kar besedo „Seuche" zadeva, sem skruno slišal. Ćlo vek se od cloveka „oskruni". Vol vola, konj konja oskruni da se mu bol vcepi. Beseda „skruna" je ravno z zgorej slednji napis na obelisku: omenjenimi :
y
yy
skernina itd. v koreniki.
V
yy
Haec Gallia Istriae Fidelitati Porna Reliquit £)uarta
Toliko za poskusnjo. Ce je pa nisem ugodil, prosim za dies Septembris Erat tune Aspera Gallis".
zamero, to je
y
ne da bi mi bratje
ne zaměřili. Z Bogom.
Slovenci zaměřili, ampak
J. Medved.
Lih a sodu.
skih, z
• v
V starem, nekdaj imenitnem gradu grofov Montekukul-
mnogimi vzidaniini gerbi, so zdaj krožni stavbini ured
y
jetnisnice in osebujne stanovanja.
Morda pri pisanji „liha sodu" a ne gré k lih, ampak da je za se besedica „gegen". Ko po Istri bočajo (Kugel-spiel), brojijo n. pr.: 3 a 5, 6 a 6. Da je lih res dis par
stom se vije globok prepad
yy
Vojba
a
V polokrogu pod me-imenovan, v kterem

svedoci Dellabella pod d i s p
y
Stulli pod lih in d i s p
dal
rabi
Polu tak je po Istri pol krajcarja, kar sem že pove-
. V.
V Paznu in kolikor sem zvedil po celi Istri se sploh
tece potok, in se izteka ravno pod gradom v podzemeljsko jamo. Preiskovala se je ta jama le nekoliko sežnjev do ve-likega tomuna z gorečimi baklami. Bilo bi tudi tukaj delo za gosp. dr. Schmidl-na.
ve
beseda ..lih". pa le v pomenu „
yy
y
gleich'
C
Drobtinice za kratek cas.
N
eno oko
soseda
i
slep člověk je srečal zjutraj zgodej ki je pa gerb as t (puklast) bil. Začne se med
Bral še nič nisem od tukajšnih šol, saj se še komaj , da imamo nižjo gimnazijo. Pa, če ktere, so naše šole spomina, in naši učitelji, gosp. frančiskani, pohvale vredni. Ker je tii ljudstvo na nižji stopuji omike, kakor na Krajnskem in v sosednih deželah , in pa tudi v veči rev-ščini, so že od te strani težave pri učenji toliko večje; pa tudi še druga težava je, da se morajo učenci tre h jezikov
njima naslednji pogovor
y
Samo oki: „No, G e r b e c : S a m o o k i
sosed, dobro jutro!" „Bog daj!"
: „Danes ste pa zgodej za
učiti (slovanskega, laškega in nemškega), kar je toliko težje ker zunaj šole večidel le enega slišijo. In pri vsem tem se
na druzih častno obnašaj o
nase gimnazije
y
G e r b e c : „Dá ! Moj sosed ima
déli".
kno zapert
u
Dobr
ga je bil splačal
Ne! to ni epidemij
**) Nikdar se ni se slišalo od epidemicnega protíná (udoloma)
_ 1 • 1 1	•	••	a	• 1	t V	. • .
kakor pri nas pravijo od epidem
putike
***) Koreniko besede „kuga" nam je menda dobro povedal gosp. ^alivu pa je zemlja rudeca in terte so visoke
ucenci stopivsi iz
kar je mogoče le zavolj posebne marljivosti njihovih učiteljev, kterim res prav na sercu leži dobra izreja mladine.
Povem naj še nekaj od tertn e bolezni, kakor so mi pravili. 0(1 Pazina proti reškem mořském zalivu je zemlja bela in terte pritlične; tù bolezen ni tako hudo dozdaj razsajala in přidělali so še precej vina. Proti teržaškem
in ondi
i
Terstenjak
Vred
niso ne kapljice vina přidělali.
124
Prijatlom naravoznanstva je Istra še velik zaklad.
Nisem se mogel precuditi lepemu marmoru, ki se tù nahaja matijam v okom lepo bel, rudečkast, rujavkast, zelenkast in raznopisan; tii potrebo, da
kih na-se obernil, in da bojo preiskovali, kako ondanjim ho
priti ; vsi pooblastenci
enoglasno spoznaja
to
iino na Laškem prenarediti
daje
~ ~ 7 * ~ ~------* 7--J -----7 --------------- - V 1-------7	r	7 -----V^ 111 Mtiv M. 1 Cl» JJUOIWIII pi tiiui UUHI^ ni ua ju
in tam leží železná ruda po poveršji zemlje. Čul sem od sila, te zadeve do dobrega pretresti". Povemo pa, da ta novíca
raznosortnih okamnin morskih žival, in najdel včeraj jih se ne ujema popolnoma s tem, kar se je malo dní pred go-
• • V •	"V • 1	1	n	_____• 1	1	•	ia V «	—	_ ^	_	_	_
za njim
fsi ostali
mnogo na najvisjem hřibu poleg Pazna.
Vernili so se ravno danes zopet slávci, veseli oznano-vavei pomladi.
v
Iz Trebolj na Staj. 13. aprila. J. H. Veselja je
dosti, pa več še britkosti na svetu ; je dan pa je noc. Po teh besedah hočem Vam danes eno žalostno, eno pa smešno
vorilo, ko se je slišalo, da
ležk
sta ter jala
din ski poslanec in
pretres 1 a š k i h zadev
poslanci pa niso z unima edinih misel bili
Kaj je tedaj na
zgorej omenjeni novici, ki jo je prinesel „Jour, des Deb." resničnega, se bo kmalo zvedilo; to pa je gotovo, da vsi angležki časniki sedaj, ko je rusovsko-turška štrena izmo-
pisati.
Danes teden , 6. t. m., pride sin pridnih starsev
tana
5
so zaceli motati
ki klobčič
Maz
©
rusov
zvečer nekoliko vinjen domů, pa se po večerji zopet na pot spravlja; stari oče ga opominja, naj ostane domá in naj gré spat; al sin ne mara za nobeno besedo, in skerbna mati
kega cara od 19./31. marca, v kterem naznanja svojemu odu konec vojske, je sedaj od besede do besede znan.
Ker smo
važniš e
stopi za njim in ga za roko prime pa prosi: ostani domá, ljubi moj, lepo te prosim; al on jo sune od sebe in gré svojo
hoče železnico prekoračiti, se na šinah
nam ni treba ponavljati
reci iz njega že unidan povedali
?
ga
Ze se sliši iz več krajev od pretepov in kervavih glav na Turškem, ko je bilo tii in tam

pot. Blizo laških toplic spodtekne, pade in v pijanosti zaspí. Po pervem hlaponu zvečer šel, prehaja stražej železnico in
5
po kterem se zagotovljajo k
i
ki je
ga najde ondi,
al o groza ! ko ga budí in na noge spravlja, se še le nesrecni člověk zavé, da mu desne roke manjka, menda ravno tište, s ktero je svojo mater sunil; bila je tikama rame preč. Le-žal je namreč ravno tako na železnici, da je desna roka čez šino ležala, in z naglo pezo železnih vozov mu odrezana bila. Nesrečnež še živi, desna roka pa že na pokopališču
dobro
prebi r stija naturi s tij a
marsiktero Turkinjo kri zapadne krotkosti, radi verjamemo
5
o sultanovo pismo
)in enake pravice s Turkom. Malo pozná turško kdor misli, da bo mahomedanec kedaj prijatel kri-
Da so Francozi vlili v
i
kterega od nekdaj psuje

al Turk je vse di
koren ina
a jv, »ou uiuga ivuicniua. — Govorilo se je, u
38.000 vojakov francozke armade, ki je v Krimu, se bo po
da
dalo v Afriko v Alg
ondi bodo
ojsk
V •
počiva in kaze: „Sin spostuj oceta in mater, da tibo
in da boš dolgo živel na zemlji!"
Tudi po naših krajih
so
„Novice" naznanile,
da bo v Parizu sila slavoviten kerst
in da bodo najimenitneji botri pri kerstu carjeviča francoz
kega.
Marsikaj se naši prosti kmetje od tega menijo
5
naj
zoper neukrotljive Kabyle; pa sedaj se spet terdi, da francozka vlada ne bo začela ondi vojske in da vseh 143.000 mož bo šio na Francozko domů. — Novo znamenje prijaz-nosti francozke vlade do Rusov, po kterih se zamore Napoleonova rodovina na prestolu francozkem močnejše uter-diti, se kaže tudi v tem, da je unidan vse
m francozk
več pa kerst m e ž n a r j e skerbi. Janez pravi : „Jože ! tam tam bi jaz kaj rad stregel, bo več ko dvojačka v roke padla".
dnikom došel ukaz
i
da ne smejo več ziniti
zapadne civilizacije zoper severno barbarastvo
„od boja tište jim
Joze pomerda ter pravi : „kaj mislis, da smé nas eden blizo, če je kaj več dobička? bo pa že kak gospod se vmes vri-
nil in mežnarju službo pa dnar prevzel". ..Al
55
pogača
dosihmal tako pri lj ubij sovski časnik „Nord" da francozka vlada bo
prislov
tudi prepovedani ru
smé sedaj na Francozko
Slisi
r
močirnih zemljiš upelj se kor is tne
pravi Juri — bo tudi kaj vredna in velika; nemarajo bodo še nalaš veliko peč samo za to zidali". „Bog vé
vpraša Jernej
5
ÍÍÍ
da
d
povedala vsem posestnikom
Res ni napačno
j
ako
zemljišne naprave
p ove duj ej o, se vé da
55
kje bodo kaj botri po kerstu pili in pa
kakošno vino, nemara firindrajsgarja ali pa celó elfarja ga je še kaj na svetu?" In tako se menijo še dalje; jo po svojem pové.
5
ce
je pa treba potem manj premožnim gospodarjem tudi naklo niti na kakošno vižo dnarne
pripomoći
vsak
Zornici !
Novičar iz raznih krajev.
Tebe še gledam.
Ti

nu se sijes
V saboto opoldne so
se, peljani
od velikega škofa praž
5
kega in kardinala kneza Švarcenberga, podali vsi na Dunaji zbrani gg. škofje k presvitlemu cesarju in Mu poklonili za-
hvalno pismo v latinském
jeziku, ki
ga je sostavil dunajski
Ljubo in milo Zgodnja danica!
Kakor sijala Meni otroku
V
* • •
varném narocji
veliki skof in kardinal. Cesar se jim je zahvali! tudi v la- Majčice mile.
tinskem jeziku in med drugimi rekel, da bo vsikdar moz beseda in zvesto se ravnal po
sklenjenem konkordatu; „za
Nepremenljivo
V/sreci in tugi Ti si mi sama Zvesta ostala
upajte Meni, kakor zaupam jez Vam" so bile poslednje ce-sarjeve besede. — Iz vsih krajev našega cesarstva se sliši, da polje kaj lepo stojí; le čez sušo tožijo po več krajih. Upe poderte
>
Vsako veselje Z mano dělila.
Ti me spremljala Z doma na tuje, Z doma po svetu Zgodnja danica!
Vendar še gledaš Moje domovje, Majki migljaš še V sreberne lase.
Je-li še zdrava Maj cica mila, Majčica mila, Cerkvica bela?
Še bi jo enkrat
Kanila z oka Solza bi gorka;
Vendar še šiješ Ljubo in milo Tje na mogilo
Moga očeta!
Rad bi pokleknil. Križ bi objel še Tamkej na grobu Svoga očeta:
Dvajset let že ne pomnijo tako majhne Donave kakor je
Znova budila.
Vidil v obličje,
Preden posiješ Ljubo in milo Meni na rako, Zgodnja danica!
Cegnar
letos; tako plitva je, da tudi majhne ladije ne morejo naprej. — Parižki zbor se nek res ne bo tako kmali ločil, kakor se je izperva govorilo.
Že dolgo je cesarja Napoleona navdajala želja, namestnike vseh pervih evropejskih vlad kadaj v Parizu imeti, da bi se pod njegovim predsed-ništvom porazumili od vseh tistih zadev, ktere je nekdaj vojska razsojevala, Iz vsega, kar se sedaj iz Pariza sliši, se smé misliti, da je ta čas sedaj přišel za Napoleona in da bo zbor še dalje časa ostal v Parizu, čeravno bo vsaka
Obligacije deržavnega
dolga
Stan kursa na Dunaji 14. aprila 1856.
5 % 85fl. |Esterhaz. srečkepo 40 fl.
4 7
4
3
68% fl.
2 55 55 55
8 4
vlada nadoniestovana le po enem
poslanců, in
se zbor ime
77 67'/ 51
2 y 42'/
Oblig. 5% od leta 1851 «89 Oblig, zemljiš. odkupa 5% 79 Zajem od leta 1834 ... 228
. 134
1/
55 55 55 55 55
Windišgrac. Waldštein.
55 55 55 55
Keglevičeve „ „ Cesarski cekini. .
20 20 10
55 55 55
23 »/
4 r>
23 /4 „
12'/4 rt
4 fl. 45
Napoleondor (20 frankov) 7 fl. 57
i
noval le komisija. Po tem takem utegne naj novejša novíca ki jo je telegraf prinesel iz Pariza 14. aprila, verjetna biti „da je stan laških dežel pazljivost pooblastencov pariž-
55
55
55
1839
4 55 55 55
Suverendor
13 9. 53
5
5
55
z loterijo od leta 1854
108% „ narodni od leta 1854
fluski imperial..... 8 fl. 10
Pruski Fridrihsdor . . . 8A.20 Angležki suverendor . . 10 fl. 4
86
Nadavk (agio) srebra:
55
na 100 fl. 2y, fi.
Odgovorni vrednik
Dr. Janez Bieiweis.
Natískar in založnik : Jožef Blaznik.