Izhaja vsaki četrtek. ',b 8. url popoldne Rokopisi se ne vra čajo. Nelrankov rna pisma se ne spre-|emajo. Cena listu znala ia celo leto 4 krone, ra pol leta 2 kroni. Za manj premožne ra celo leto 3 krone, za poi leta K 1‘50. Za Nemčijo je cena listu 6 K, za druge dežele izven Avstrije 6 kron. Rokopise sprejema ..Narodna Tiskarna" v Oorid, ulica Vet-turini St. 9. Naročnino in naznanila sprejema upravniStvo v Gorici, SemeniSka ni. St. 16. -rv.-.; < jpVenako Posamezne Sttv. vilke se propajajo v tobakarnali v Gosposka ul. 9, v ulici Silvio Pellico, v ul. Ponte Ntiovo 9, v Kapucinski ulici 1, v SemeniSki ul. 12, v prodajalni »Kat. tiskov, društva« Se-meniška 10, v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, po 8 v. Oglasi in poslanice se računijo po petit vistah in sicer: če se tiska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. XIX. letnik. V Gorici, 12 oktobra 1911. 41. številka. Revizija ljudskega štetja v Gorici dovoljena! Iz zanesljivega vira z Dunaja smo doznali, da je c. kr. ministerslvo za notranje zadeve odredilo na pritisk naših poslancev revizijo ljudskega štetja glede občevalnega ali pravzaprav materinskega jezik&T Že takrat, ko so bile oddane popisovalne pole za ljudsko štetje, smo vedeli, da bodo magistratni organi izkrivili vspehe ljudskega štetja na korist Italijanom. NisrTKEtf^nmtml Dolgo smo morali čakati, da skuhajo mestni uradi do-tični „uradni" izkaz o občevalnem jeziku v našem mestu. Se le koncem mesca julija so naznanili javnosti, da so sešteli v Gorici komaj borih 6653 Slovencev. Kako so prišli do tega števila?! Ni mogoče si misliti, da bi bilo le tako malo število Slovencev v Gorici, kateri bi se ne sramovali svojega materinega jezika. To se je drugače moralo zgoditi. Magistratovi revizorji so hodili od hiše do hiše ter na že večkrat omenjeni način prisilili oziroma prevarili stanovalce, da so smeli napisati italijanski namesto slovenski jezik kot občevalni jezik. Na ta način in vsled še drugih v uradu izvršenih poprav se jim je posrečilo spraviti tako majhno število Slovencev v Gorici. To število pa stoji z istinitimi razmerami v takem protislovju, da smo morali goriški Slovenci odločno nastopiti proti takemu početju ter zah tevati od vlade revizijo ljudskega štetja. Kajti po zasebnem ljudskem štetju, ki ga je izvršil tozadevni narodni odbor, bi moralo biti število Slovencev v Gorici za več tisočev večje. Vse te tisoče pa so Lahi požrli in ne bi prišli še dandanes na dan, da se niso naši državni poslanci, v prvi vrsti svetnik Fon, zavzeli za to stvar in napravili potrebne korake pri vladi, ki je pač za to tu, da pazi na to, da se zakoni točno vršijo in da se nikomur krivica ne dela. Vlada je dala izvršiti najprej revizijo ljudskega štetja v Trstu in prav vspehi te revizije so jo nagnili, da se je konečno udala zahtevam naših poslancev, ker si je morala biti v svesti, da so goriški magistratovci morebiti v sporazumu s tržaškimi pri ljudskem štetju s Slovenci jednako postopali kakor se je ž njimi postopalo v Trstu Ni treba posebe omenjati, kake vrednosti je izid ljudskega štetja za posamezne narode v narodno mešanih pokrajinah. Omenimo le, da se na podlagi številk upošteva, je li kaka narodno ■ politična zahteva upravičena ali ne. Pri prejšnjem štetju, t. j. 1.1900 so na Dunaju sicer dobro vedeli, da so številke Slovencev pri nas za mnogo znižane, ali takrat so molčali, sedaj so se pa vendar udali zahtevam naših poslancev ter odredili revizijo, katero bodo izvršili vladni organi, da se razkrinkajo laške sleparije. Gotovo bodu te dni mnogi goriški Slovenci pozvani k revizijski komisiji, da se prepričajo, je li njih popisna pola izvirna ali ne. Takemu pozivu naj se takoj vsakdo odzove. Sicer pa se bode bavil s to zadevo tudi odbor za ljudsko štetje ter dajal našim ljudem potrebna navodila. Sedaj je čas, vsi na delo! Premišljevanje o štirih strelih v državni zbornici. Štirje streli iz revolverja so prestrašili dne 5 t. m. avstrijsko državno zbornico. Izstrelil jih je socialni demokrat Njeguš-Vavrak iz Šebenika. Namenjeni so bili v prvi vrsti pravosodnemu ministru Hochenburgerju pa tudi drugim ministrom. Naučnemu ministru Sltirgkh je krogla oplazila levo roko, ne da bi ga bila ranila. Tako so začeli sedaj socialisti praktično izvajati svobodo, ki jo uči liberalna brezverska šola. To svobodo lic-čejo socialisti, ki so otroci liberalcev, priboriti z revolverji. Vsa krivda pada na liberalce, ki so jih slabo učili. Liberalci nimajo sploh nič očitati socialistom, ker je socializem nujna posledica liberalizma. Tudi ministra Hoclrenburger in StUrgkh sta liberalca. Še nedavno je minister Sliirghk zagovarjal svobodo glede sv. zakona in njega ločljivosti. Povdarjal je svobodno svoje prepričanje, ki se mu zdi kajpada bolj pametno ko nauk Jezusa Kristusa. Ali naj se potem čudimo svobodi nadraženih socialistov?! qfudi z govorom, ki ga ie imel po napadu v zbornici ministerski predsednik Gautsch, nismo zadovoljni. Rekel je, da je tropetaje doživel zločinski napad na zbornico. Dalje pa je s povzdignenim glasom izrekel te-le besede: „Gospodal Eno danes ne velja in to naj zna celokupno prebivalstvo, to je strah. Vi gospoda se ne bojite in Jaz se ne bojim. Reči vam hočem v imenu vlade eno samo besedo: Ne pustimo se odtisniti od črte, ki se imenuje zakonitost. Opozarjam, da predstavlja v tem trenotku r e d tista sila, ki je poklicana, da napravi redi" Ministerski predsednik je tedaj govoril o zakonitosti in o redu. To pa ni dovolj, kajti socialisti trdijo, da je ta red pravi nered. Vprašamo, kaj je zakonitost in kaj je red in zakaj bi moral ta red veljati ? To bi bil moral ministerski predsednik povedati. Žal, da so besede: Bog, Jezus Kr. itd. izključene iz zbornice, iz vseh uradov in iz vseli uradnih in šolskih knjig. Zato pa je vsa tista zakonitost in ves tisti red, o katerem govore liberalci, brez podlage. Kar je ministerski predsednik izjavil, češ, da se ne boji, ne moremo verjeti. Ne boji se tisti, ki zaupa v Boga! Ko bi bil ministerski predsednik rekel v tistem trenotku, da zaupa v Boga in da se zato nič ne boji, bi radi verjeli. Liberalni nauk o svobodi gre v klasje. S to liberalno frazo nas hočejo sedaj socialisti s pomočjo svinca in smodnika oropati vse svobode, vsega napredka, vse kulture, vseh šol, vseh cerkev itd. Tu je edina pomoč — sv. vera I Vero torej spet v deželo, vero med ljudstvo, pročz liberalnimi frazami, pa tudi proč z ljudmi, ki se ogrevajo za ločljivost sv. zakona I Otvoritev drž. zbora. Revolverski napad na ministre. V četrtek je bilo otvorjeno jesensko zasedanje državnega zbora. Že pred otvoritvijo se je na Dunaju zvedelo, da se pripravljajo za ta dan demonstracije. Vsled tega so se izdale varnostne odredbe. Okrog parlamenta je bilo vse poino redarjev in garnizija je bila tudi konsigni-rana. — Pred parlamentom se je zbrala kaka stotina čeških mater s svojimi otroci, ki so prišle protestirat proti zaključenju čeških šol. Hotele so se podati k ministerskemu predsedniku in k raznim češkim poslancem. Policija jim je zabranila pot ter dovolila, da sme samo 5 žensk vstopiti v parlament. Poslanec Tomašek se je zaradi tega pritožil pri min. predsedniku, ki je potem dovolil, da sme 30 mater z otroci vstopiti v Ispreobrnjeni demokrat. (Dalje.) Oni so zoper krščanski zakon. (Naravno za opice I) Hočejo, naj bo poroka po rokovnjaško — ciganska: In nomine patre — naj bo za ene kvatre; če drugo dobiš, pa to zapodišl Hočejo Sodomo in Gomoro, hočejo izpodkopati pomen in namen krščanskega zakona — ženitev za voglom. Ali kristjan potrebuje posebno milost za težko, odgovorno življenje; zato je zanj zakon sa-krament, božja naredba. Socialisti hočejo, naj se staršem otroci odvzamejo in vzgajajo v posebnih kasarnah, morda od žensk, ki so bile že 10—20 krat poro čene in ločene in zdaj niso za drugega. (Tudi govedo zamahne za odrastlim mladičem; ga ne pozna več..) Pri divjakih (menda Botokudih) velja ženska 6 šivank, drugod škatuljo užigalic, v Afriki kolikor ena koza — in socialist jo tudi šteje menda za žival brez ve- ljave; hočejo prostost na paši, za voglom... Tudi jim ne ugaja 4. zapoved o gosposki, vladarjih. Opice nimajo kraljev Katoliška vera vsprejme sicer pošteno državno obliko, tudi ljudovlado, vendar pa uči razodetje, da'je n. pr. kralje Bog postavil. In v nobeni armadi niso sami oficirji, ali sami prostaki... Posebno pa jim je še na poti 7. in 10. zapoved; kajti po njih menitvi bi ne smelo biti zasebne lastnine, ampak moralo bi biti skupno, moralo bi se razdeliti Vse imetje... Ali pri ljudeh je treba, da vsak ve, za koga dela in da je gotov, da mu nihče — zoper njegovo voljo — ne bo kratil njegove lastnine in njegovih prihrankov. Kdo naj še dela, če ve, da mu to drugi vzamejo; saj vidimo, da je robota sirota. Čemu bi delal; rajši pojde, pa ubije drugo „opico“ ter jej pobere, kar je nagrabila. Šiler pravi: Nekaj mora človek svoje zvati, ali jel bo moriti, požigati! Taki nauki so torej novi, ali pa hudobni. Pa še govorijo o prostosti, naj dela človek, kar hoče. Nu, če vidijo, da imajo drugi več, zakaj pa ne upijejo, naj se vzame n. pr. judu Rotšildu. Rotšild — štejejo — ima 11 milijard premoženja, dohodkov pa 50 tisoč kron na uro, 13 kron na sekundo. — Hiša Rotšildova ima toliko kot pri delitvi na 2 in pol milijona ljudi. — Pred leti je prodal n. pr. svoj grad voditelj socialistov: zakaj ni razdelil skupička med delavce, če mu je toliko mar za nje? Čudno, da so skoro vsi voditelji bedndi socialističnih delavcev bogatini? Zakaj ne razdelijo tega bogastva med uboge ? N. pr. Vaillant ima 1,500.000 frank, Lafargue 1,200.000 fr., Jaures veličastno vilo in veliko kupčijsko hišo, Van Koi 5 milijonov, Vandervelde je dobil z nevesto 4,000.000 fr. Singer je miljonar in Bebel ima vilo pri Kiissnachtu. Ali miljone med bedne delavce, ki so jim tako na srcu, kakor se hlinijo! Zakaj imajo voditelji demokratov take plače? Adler 3000*) Grassmann 2000, Bo-kany 2040, Aron 3500, drugi tovariši 32,000, 20 drugih 3500; vsi skupaj nad 100.000 kron na leto I Kaki osrečevalci so, vidimo po vzgledih. V Marseillu je izginilo iz občinske blagajne 11 milijonov, občino Rou-bais so pripravili v bedo, v Guasdali so si določili dosmrtne rente iz občinske blagajne, v Polineli Georgiji na Moden-skem in v Fiirthii so v dveh letih zvišali doklade za 100 odstotkov itd. Ko so pograbili na Francoskem cerkvi premoženje, so mislili delavci to dobiti, a pograbili so vse judje in drugi preku-cuhi I Nauki demokratov postanejo včasih po hudomušni naključbi tudi smešni, in za nje usodni. (Dalje prih ) •) Še nedavno od trgaje »prosti« socialist Stark krtačil soc. demokrate, češ, da samo varajo ljudstvo in izžemajo svoje pristaše. Na zatuZuo klop bi morali dr. Adler i dr. itd. parlament. Nekateri nemški poslanci so bili proti ti odredbi in pričeli so kričati. Posegli so še drugi češki poslanci vmes. Nastala je rabuka med poslanci, ki so se obdelavali s pestmi. Ženske in otroci so kričali. Med ra-buko je zaklical bivši minister Schreiner: „To je nemška zemlja! Proč od tod!" Nemir je trajal kake pol ure. Konečno so se ženske odstranile in le majhna deputacija je bila vsprejeta od ministerskega predsednika. Potem se je pričelo zasedanje poslanske zbornice. Prvi je govoril o draginji socialist dr. Adler. Uvodoma je omenil italijansko turški konflikt. Označil je postopanje Italije kot nekako roparsko podjetje. Rekel je, da so tudi v Avstriji stranke, ki in-Irigirajo za vojsko. V Avstriji da ni nikdo razpoložen napraviti zaradi Tripolisa ali Albanije niti koraka. Te vojskoželjne stranke v Avstriji je označil kot stranke prestolonaslednika. Vsako vojno podjetje v Avstriji da je proti interesom celokupnega prebivalstva. Avstrijsko vojaštvo naj se za sedaj zadovolji z zmagami v Ottakringu in Drohobyczu. Omenif je, da je za ta dan izdala vlada na Dunaju izredne varnostne odredbe, kar kaže, da nima mirne vesti. Beda se ne da odstraniti s puškami in ječo, marveč treba drugih korakov. Napadel je potem kartele, katerim pripadajo visoke osebe. Tako, je rekel dr. Adler, ni nadvojvoda Friderik več podjetnik marveč akcijonist. Nadalje se je dotaknil mesnega vprašanja in kritiziral gospodarsko politiko prejšnjega trgovinskega ministra dr. Weiskirch-nerja. Potem je ojstro obsojal postopanje vlade ob draginjskih demonstracijah na Dunaju. Posebno pa si je privoščil pravosodnega ministra Hochenburgerja zaradi neprimerno strogih kazni, ki so se izrekle proti demonstrantom „zaradi par razbitih šip". Ko je pričel opisavati pogrebe žrtev onega dne, sejesprožil na galeriji strel in zaslišal se je vsklik: „Živio mednarodni socializem 1“ Potem so sledili še trije streli eden za drugim. Vsled tega nenadnega do-godljaja je nastala za moment grobna tišina, kateri je pa sledilo mrzlično vrvenje in razburjenje. Mnogo poslancev se je namreč nahajalo v buffet-u, in ko so čuli' strele, so vsi drli v dvorano. Podpredsednik je takoj po prvem strelu alarmiral sluge in zbornični predsednik, ki je skoro v istem hipu pritekel, je prekinil zborovanje. Zaprli so se uhodi v parlament in sluge so se podali na galerijo da primejo nca. Krogle niso zadele nikoga Orožje je bilo obrnjeno proti ministerski mizi. Napadalca so prijeli ter odvedli na policijsko ravnateljstvo. Policija je potem po dvorani stikala po eventuelnih sokrivcih napadalca a brez vspeha. Napadalec je neki 25 letni Nikolaj Njeguš-Vavrak iz Šibenika. Njegova družina se je pred 25. leti preselila iz Črnegore v Dalmacijo, ker je bila zapletena v zaroto proti črnogorskemu knjazu. V Šibeniku je Njeguš podedoval neko posestvo, ki ga je prodal za 3000 K; s tem denarjem se je podal na Dunaj, kjer je s posredovanjem nekega Paulina dobil od socialističnega poslanca \Vidholz vstopnico za parlament. Paulina so tudi aretirali. Pri izpraševanju je Njeguš izjavil, da je hotel vstreliti pravosodnega ministra Hochenburgerja, ker se je ta smehljal, ko je govoril dr. Adler o pogrebu dunajskih žrtev demonstracij. Ko se je zasedanje nadaljevalo, je imel besedo dr. Adler. Ljudstvo je kričalo: »Doli Adler, vun Adler, živio Hochenbur-ger!“ Vkljub kričanju je dr. Adler nadaljeval svoj govor, odklanjajoč vsako odgovornost za revolverski atentat. Za dr. Adlerjem je povzel besedo ministerski predsednik baron Gautsch — Imel je sledeči govor: „Visoka zbornica! V trenotku onega hudodelskega napada, ki ni bil naperjen le proti ministerski klopi, temveč proti celi zbornici in parlamentarizmu, sem imel namen spregovoriti. To mi je bilo radi predpisov poslovnega reda in radi onega dolgega prekinjenja, ki je trajalo od trenotka, ko so ojstre kroglje vdarile v leseno steno, do tega trenotka nemogoče. Gospoda! Vi ne boste pričakovali od ministerskega predsednika, da Vam bo v tem trenotku govoril o draginji. So še višja dobra v državi nego ona, o katerih smo čuli danes v nekem hujskajočem govoru iz ust gospoda dr. Adlerja. Opozoril Vas bi rad na to, da je v tem trenotku reprezentant tega reda ona moč, ki je pozvana da napravi red. Po- vdarjam izrecno, da vse, kar se je dogo- dilo v zadnjem času in tudi današnji zločin gotovo ni v neposredni zvezi z govorom, ki smo ga slišali danes. Pa, ali naj se čudimo, ako je prišlo do takega zločinskega atentata, ako se dan za dnevom govori po javnih shodih, ki so zelo podobni temu, kar smo z frazo doživeli tu. Prosim gospoda moja, imam pred seboj list, po katerem je isti gospod govornik, ki je danes govoril tu v zbornici, včeraj rekel v Favoritih sledeče besede • . . . »Ali najznačilnejše in najvažnejše je, da vidimo žal, kako se nahajajo tisoči, da stotisoči ljudi v nevarnosti, da se jih polasti obup, da tisoči in stotisoči ljudi začnejo vpraševati, kaj nam je življenje, predno poginemo lakote" . . . »Pride še boljše!" Čita dalje: „Predno poginemo lakote, in crknemo, se hočemo vsaj maščevati nad našimi sovražniki." Gospoda! Eno danes ne velja in to naj zna celokupno prebivalstvo, to je strah. Vi gospoda se ne bojite in jaz se ne bojim! In gospoda moja! Reči Vam hočem imenom vlade eno samo besedo: Ne pustimo se odtisniti od črte, ki se imenuje zakonitost in mi bomo na isti način kakor dosedaj postopali tudi v bodoče. Mi znamo, kaj je naša dolžnost in to bomo vedno spolnjevali. Potem se je nadaljevala draginjska debata. — V petkovi seji zbornice je finančni minister dr. Mayer predložil proračun in podal obširnejši ekspoze. Nato se je' vršila definitivna volitev predsedstva, predsednik dr. Sylvester je dobil 237 glasov, podpredsedniki Conci, German in Pogačnik 295, krščanski socialec Ju-kel 268, Pernerstorfer 183. Nato se je nadaljevala debata o draginji. — V torek in včeraj se je tladaljevala draginjska debata. Razstave goveje živine. c) Razstava v Kobaridu. Na to razstavo je bilo prignanih letos 54 glav živine. Tudi tu je bila vsa živina iste vrste, namreč belanskega plemena. Druga leta je bilo na razstavah v Kobaridu več glav; letos je menda neugodno vreme oviralo živinorejce, da niso pripeljali svoje živine na raztavo. •Lilo je ta dan kakor iz škafa. Vkljub temu in tudi z ozirom na to, da Livek, ki ima mnogo lepe, rekel bi, najlepše Živin«., ni bil letos zastopan na razstavi, je komisija in so tudi drugi prijatelji živinoreje priznali, da je najlepša živina na Tolminskem, sploh v slovenskem delu Goriške. Kobariški okraj nosi še vedno visoko zastavo prvenstva v živinoreji. Na tej razstavi so bila tudi mlada nerezana teleta, za katere so se razpisala posebna darila. Bikov je bilo 21, in so bili zanje obdarovani: 1. Simon Matelič, Kobarid — 50 K ; 2. Anton Darijelčič, Potoki — 40 K; 3. 3. Ignacij Stegar, Sužid — 30 K in Andrej Menič, Borjana — 20 K. Za mlada, nerezana teleta so dobili darila : 1. Miha Komavec, Svino 9 — 30 K 2. Ivan Strgar, Staro selo 39 — 20 K; 3. Anton Manfreda, Idrsko — 20 K; 4. Anton Danjelčič, Potoki 32 — 10 K; 5. Andrej Kranjc, Svino 11 — 10 K; 6. Josip Jakli, Kobarid 22 — 10 K in Janez Sovdat. Ladra 6 — 10 K. Krav je bilo 19 in so dobili darila : 1. Andrej Uršič, Sužid 36 — 40 K; 2. Anton Danjelčič, Potoki 32 — 30 K; 3. Josip Frandolič, Kobarid — 20 K; 4. Anton Sokol, Smast 5 — 20 K in 5. Anton Golja, Kobarid 163 — 20 K. Nagrade po 10 K so dobili: Fran Sovdat, Idrsko 32; Andrej Kranjc, Svino 17 in Josip Uršič, Kobarid 132. Junic je bilo 14 zelo lepili, zanje so dobili darila: I. Anton Juretič, Kobarid 81 — 40 K; 2. Jakob Fon, Smast 39 — 30 K; 3. Ivan Karmel, Kobarid 86 — 20 K; 4. Anton Kranjc, Sužid 37 - 20 K; 5. Ivan Volarič, Idrsko 93 — 20 K; 6.Anton Uršič, Kobarid 52 — 15 K in 7. Anton Sokol, Smast 5 — 15 K. Tomaž Kranjc, Trnovo 5, je dobil nagrado 10 K. č) Razstava v Bov cu. Na razstavah v Bovcu je bila vedno lepa živina. Vidi se, da so Bovčani razumni živinorejci in tudi podjetni. Še preden so se uvedle živinske razstave, so si nabavili lepe krave in bike belanskega plemena, kar se je pokazalo vže na prvi razstavi. Okraj je pa zelo obširen, zato pa ni bilo mogoče spraviti na razstavo mnogo glav živine. Iste so se udeležili le Jovčani sami in bližnji sosedje. Doslej je bilo število razstavljenih živinskih glav pičlo, a letos se je razstava tudi v tem oziru predrugačila. Bovec je imel na razstavi za Tolminom, ki je prignal na razstavišče 66 glav živine, največ goved, namreč 62 vkljub temu, da je znesek daril za ta okraj zelo majhen, znaša namreč le 200 K, dočim je odmerjeno tolminskemu sodnemu okraju 750 K, cerkljanskemu 550 K in kobariškemu 500 K. Zadevna komisija, ki je to razdelitev vprizorila, se je ozirala na število goveje živine v dotičnem okraju, toda v tem oziru bo vsekako potrebna revizija te razdelitve po novejših stati« stičnih podatkih. Bikov je bilo na razstavi 13, zanje so dobili darila: 1. Anton Kavs, Plužne — 15 K; 2. Isti za drugega bika — 15 K. Feliks Kavs iz Čezsoče je dobil 20 K nagrade za 2 bika in Janez Berginc iz Srpenice 10 K za enega. Za krave (17) so dobili darila: 1. Fran Kenda, Dvor 52 — 40 K; 2. Josip Kenda, Čezsoča 89 — 30 K; 3. Josip Kenda, Bovec 278 — 20 K. Nagrade po 10 K: Anton Sovdat, Bovec 164; Ana Hrovat, Čezsoča 99; Andrej Kenda Bovec in Jožefa Zornik, Bovec. Za junice, katerih je bilo 32, so oobili darila: 1. Ivan Šulin, Bovec 68 — 20 K; 2. A. A. Mlekuž, Bovec — 20 K; 3. Matija Kravanja, Bovec 37 — 15 K in 4. Alojzija Klavora Bovec — 15 K. Nagrade po 10 K: Marija Kravanja, Bovec ; AnaVulč, Čezsoča; Andrej Skočir, Čezsoča; Josip ivomac, Dvor. Italijansko-furška vojna. Mesto Tripolis zavzeto. Prva in največja zmaga združene Italije je zavzetje mesta Tripolis. Delo italijanskega brodovja je bilo prav lahko; kajti mesto Tripolis ni nikaka morska trdnjava, marveč je obdano od par brezpomembnih utrdb, najbrže srednjeveške vrednosti. Na ta čin pač ne more biti ponosna Italija. Menda se tudi Turki niso skoro nič branili, kajti Italijani nimajo na svoji strani niti ene človeške žrtve. Sedaj, ko so Italijani v posesti tripolitanske obale, so odposlali okupacijsko armado. Včeraj so se izkrcali v Tripolisu prvi oddelki okupacijskih čet ter se ustanovili v Tripolisu in okolici. Mornarica je bila napravila že poprej okolu mesta male utrdbe iz zemlje ter jih oborožila s strojnimi puškami. V noči na sredo so Turki, ki so se umaknili v notranjost dežele, napadli sprednje straže Italijanov pri Tripolisu, a so bili odbiti. Te sprednje straže so tako postavljene, da so pod varstvom velikih topov ilalijanske mornarice, ki se nahajajo v luki. Iz Carigrada se poroča, da so se potopile tri velike vojne ladije, ki so bile oškodovane od turških obalnih baterij povodom bombardiranja Tripolisa. Od albanske obali ni nič več slišati, zdi se, da so Italijani opustili začetne namere. V Balkanu grozijo zapletljaji. Bolgarija je baje že mobilizirala del svoje armade. Tudi Srbija je baje zbrala del svojih vojakov ob novopazarski meji. Na Dunaju se vrše tajna posvetovanja, o katerih se govori, da veljajo eventu-elnim balkanskim zapletljajem. Turki so proglasili sveto vojsko. Razni poglavarji raznih turških plemen so obljubili za sveto vojsko skupno 140.000 mož. 0 posredovanju evropskih vele-vlasti ni nič več slišati. Kakor se čuje, neče Italija pripoznati niti turške suverenitete nad Tripolisom niti ni pripravljena spustiti se v pogajanja, ki bi zahtevala plačilo kake odškodnine. Torej hoče Italija dalje okupirati TripoFs. Ker se še le sedaj prične pravi boj za posest te dežele, bo pokazala prihodnost, ali bodo Italijani tako zmagoslavni proti sovražniku, kakor so bili pri mestu Tripolis, kjer niso imeli skoro odpora. Politični pregled. Politični položaj. Cesar je v soboto sprejel minister-skeda predsednika Gautscha v posebni avdijenci. Gautsch je cesarju poročal o političnem položaju. Cesar je izrazil željo, da bi se vse delavoljne stranke združile čimpreje. Po avdijenci se vršila seja ministerskega sveta, v kateri je Gautsch poročal o svoji avdijenci pri cesarju ter povdarjal, da treba storiti vse možno, da se združijo vse delavne stranke v močno parlamentarno večino. Stališče hrvaško-slovenskega kluba nasproti vladi. Vodilna oseba Hrvaškoslovenskega kluba je nasproti korespondentu »Slovenca" izjavila, da se vse vesti v listih, da je hrvaškoslovenski klub zavzel nasproti vladi gotovo stališče, popolnoma brez podlage. Hrvaškoslovenski klub o tem ni še nič sklepal in še nič sklenil. Aehrenthal, Georgi in Oonrad v avdijenci. Cesar je sprejel v posebni avdijenci ministra za vnanje zadeve grofa Aehrenthal, ministra za deželno brambo Georgi in šefa generalnega štaba Conrad pl. HOtzendorf. Laška iredenta hujska proti Avstro-Ogrskl. Iredentistiško glasilo »La grande Italia* vprašuje savoysko dinastijo, če bo podpirala tako, kakor je podpirala ljudsko zahtevo za zasedbo Tripolisa, tudi ljudsko zahtevo da se osvojita Trst in Trident. List upa, da se to zgodi, pred vsem naj se pa odstranijo krive zveze. Darovi. Jubilejni darovi za .Slovensko sirotišče": Za prodane razglednice 7 K 94 v; Pirih Jakob, vikar 2 K: tvrdka 1. Dru-fovka 2 K; Nekdo 1 K; Josip Rijavec, Trnovo pri Gorici 1 K; Marija Jakil, Priloga »Primorskemu iislu" šl. 41.2 dne 12. oktobra 1911. Rupa 1 K; I. Jakin, pekovski mojster 1 K, Nekdo 1 K; Andrej Mavrič, krojač na Kolekah 56 vin.; Primožič Franc, Log 40 vin.; Ernest Klavžar, dež. tajnik v p. 2 K; Neka kupčija 1 K 92 v. Bog plačaj stoterol Vse v boljšo bodočnost slove 11 s k ega naroda pod slavno v la do Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa L! Domače in ra2ne vesli Občine, pomagajte 5I! Nekatere občine so letos po suši hudo trpele; po nekod je tudi toča razbila pridelke — in ker je bila že lani v obče slaba letina — je ljudstvo v velikih gospodarskih stiskah, tako da trka bleda beda marsikje na duri. — Povoda zadosti, da se občine zatečejo za pomoč do pri stojnih obiaslev. Županstvom takih občin priporočamo, naj se z vse stransko vtemeljenimi prošnjami obrnejo do c. kr. okrajnih glavar stev, da dobe kaj podpore za javna dela ali sploh za take namene, da bode ubogemu ljudstvu v sili po magano. Dve vprašanji. — 1. Vsakdo naj se vpraša, ali je storil kaj v letošnjem letu za katoliški tisk, ki ga katoliška stranka nujno potrebuje. Živimo v resnih časih. Naval na katoliško stranko in katoliško cerkev je čedalje hujši. Kdor hoče v tem boju kaj pomagati, naj stori kaj za katoliški tisk, bodisi, da ga širi bodisi, da pridno dopisuje. .Primorski list" v vsako krščansko hišo! 2. Vsakdo naj se vpraša, ali je že plačal »Primorski list" ? Cenjeni naročniki, ki dobe položnice, naj jih čimpreje izpolnijo in odpošljejo. To je sveta dolžnosti Rojaki 1 Skrbite, da se bo »Primorski list", kakor do zdaj, čedalje bolj utrjeval in širili Dalmatinski namestnik vpokojen. C. kr. kor. biro je zvedel, da je dalmatinski namestnik baron Nardelli iz zdravstvenih ozirov na lastno prošnjo umirovljen in da mu je bilo tem povodom za njegovo izvrstno službovanje izrečeno najvišje priznanje. Ob enem je bilo vodstvo namestništva v Zadru poverjeno namestniškemu podpredsedniki: grofu Mariju Attemsu. Razun tega je bil namestniški svetnik dr. Fran grofThun-Hohenstein imenovan dvornim svetnikom pri tem namestništvu in ne pri tržaškem namestništvu, kakor se je pred nekaj dnevi iz Prage poročalo. Dmrl Je v Št. Vidu pri Vipavi na-gloina tamošnji župnik preč. gosp. I. Olo belnik, ki je še le letos nastopil ta-mošnjo župnijo. N. p. v m.l Konrad Nussbaumer, bivši profesor goriške gimnazije od leta 1881 do 1907, torej celih 26 let, ki je živel zadnja leta v pokoju v lastni vili v mestu Hall pri Inoinostu, je ondi po dolgi mukapolni bolezni umrl dne 6. t. m. R. i. p. Vipavski vodovod. Zadnja »Soča" se drgne zopet ob naše poslance in namiguje vipavskim občinam, da so jih imeli isti z vipavskim vodovodom za norca. Kar „Soča“ o tem pripoveduje, ni res. Ni res namreč, da je prva in druga inštanca odobrila načrte za vodovod, in tretja (ministerstvo) iste zavrgla. Res je, da so bili odbiti le tozadevni c. kr. odloki, katere je izdal bivši zaveznik »Soče". Ves svet ve tudi, da vodovod za vipavske občine je bil odvisen od glavnega vodovoda za go-riško mesto. Če pade zadnji, pade dosledno tudi prvi. Če je res, kakor »Soča" trdi, da iz zadnjega ne bo nič, je nerazumljivo, kako se more trditi, da so imeli naši poslanci vipavske občine za norca. To zamorejo trditi le brezvestni in brezstidni obrekovalci. Sicer pa stvar ni še dozorela. Ko se to zgodi, bomo govorili bolj jasno in glasno in razkrinkali vso tozadevno liberalno perfidnost. »Duhovska Zvoza". -- Občni zbor »Duhovske Zveze" se bo vršil dne 19. t. m. ob 10. uri v prostorih »Centralne Posojilnice". Dnevni red : Razpust društva. Ako bi občni zbor ne bil sklepčen radi premajhne udeležbe, bo nov občni zbor z istim dnevnim redoin dne 26. t. m., na katerem se bo sklepalo brez ozira na število došlih članov. Deželna trtnica v Gorici razpošlje po občinah izkaz vseh v trtnici se nahajajočih vrst trt in sadnega drevja. Cena trtam iri sadnemu drevju niso visoke. Ljudje božji ne pravdajte se I Kam privede človeka trma in kapric, naj pojasni ta le resničen slučaj, ki se je te dni izvršil nekje na Goriškem. Mizar A. je naredil peku B. neka dela v njegovi trgovini. Ko mu je predložil račun, se je le ta peku B. zdel previsok. Znašal je namreč okoli 80 K. Mizar A je znižal račun na 66 K, pek B. pa le ni hotel plačati. Mizar A. je peka B. tožil. Najela sta si vsak svojega advokata Na lice mesta je prišla sodnijska komisija in zapriseženi cenilec. Mnogo besedi je bilo, mnogo jeze in prepira. In konec vsega kak je bil ? Razsodba se je glasila: Mizarju A. se odbije od računa par kron, stroške pa mora plačati vsak svoje. Mizar A. je imel nad 50 K stroškov, pek B. pa nad 40 K, skupaj torej 90 K. Stroški so znašali več kakor je bilo vredno mizarsko delo. — Tako torej I Mizar A. je oblal in žagal ter se potil za svojega advokata, pek B. pa je pekel kruh za svojega advokata. Kdo je bil konečno najbolj zadovoljen, mizar A., pek B., ali njiju advokata? Advokata sta dobila, mizar A. in pek B. pa sta zgubila I — K antentatu ua Justionega ministra v poslanski zbornici. — V neposredni bližini justičnega ministra Ho-chenburgerja se je nahajal, ko je streljal nanj Njeguš-Vavrak,' tudi -naš poslanec Fon. Poslanca Pogačnika takrat ni bilo napredsedniškem mestu; kajti, ko bi se bil Pogačnik nahajal na svojem mestu, gotovo bil bi zadet od krogije. Oni Paulin, ki je preskrbel napa-daicu vstopnico, je Goričan, rojen je bil letu 1875. Pazite na bankovce I Avstro-ogrsku banka je zasledila zelo posrečene fal-zifikate bankovcev po 100 in 20 kron, in sicer lOOkronske izdaje i/ leta 1910, 20kronske izdaje pa izleta 1907. Banka je razpisala 5000 K nagrade za /asle-ditev ponarejevalca. Ponarejeni bankovci so se izdali na Dunaju, v Pragi in v Trstu. Če se 20kronski bankovec površno pogleda, napravi vtis pravega, že nekoliko obrabljenega bankovca. Če se pa natančneje ogleduje, se razločujejo barve ponarejenega bankovca od pravega. Ponarejeni bankovci kažejo masten blesk, pravi imajo pa temen blesk. Če potipamo falzifikat, čutimo, da je papir debelejši in mehkejši kot oni pravih bankovcev. Požar v Gradišču. V četrtek je uničil ogenj popolnoma poslopje, v katerem se je nahajala gostilna »Alla Speranza" v Gradišču. Škodo cenijo na 100.000 K. Poslopje je bilo zavarovano. Vžigalice hočejo podražiti. — Z Dunaja poročajo, da so imeli avstrijski tvorničarji vžigalic v hotelu »National" zaupen sestanek, kjer so sklenili ustanoviti kartel in podražiti svoje blago za 20 odstotkov. Napredek Slovanov v Istri. — eta 1900’ bilo je v Istri Slovencev 47.717, a leta 1910 57.576, t. i. za 9859 več. Hrvatov je bilo v Istri leta 1900 143.057, a 10 let pozneje 166.756 t. j. za 23.699 več. Skupaj smo Slovenci in Hrvati napredovali v Istri zadnjih 10 let za 33.558. Pa tudi Italijani so napredovali od 136.191 na 147.420. to je za 11.238 duš. Slovani v Istri so torej na-rastli za 22.220 duš več kot Italijani. Preosnova hlšnoga davka. — Vlada je predložila predlogo o hišnem davku. Davčna prostost bi naj se po vladnem načrtu omejila na šest let. Odpade pa dosedanji petodstotni davek. Pri malih hišah se zniža davek na 17 odstotkov. Za prezidave se z ozirom na špekulacije obdrži dosedanji petodstotni davek. Ameriški Čehi so poslali sveto-vaclavski osrednji Šolski Matici lep dar 9700 K, katerega je dopolnil ameriški konzul Fr. Korbel na 10.000 K. Posnemanja vredno. FrekventaciJa avstrijskh visokih šol. V poletnem tečaju 1910(11 je bilo na avstrijskih univerzah 24.804 slušateljev in sicer: 10.884 teologov, 11.422 juristov, 4217 medicincev in 7491 filozofov. Vsepravaška sloga. — Združenje hrvaških pravašev je gotova stvar. Za predsednika vrhovne uprave skupne stranke za Hrvatsko, Slavonijo, Bosno-Hercegovino, Dalmacijo in Istro je izvoljen soglasno dr. Mile S t a r č e v i č, za podpredsednike: za Hrvatsko Slavonijo dr. Aleksander Horvat, za Dalmacijo državni poslanec Ivo Pr o-dan, za Istro dr. M. Laginja, za Bosno in Hercegovino dr. Nikolaj Mandič, za tajnika: dr. VI. Prebeg in Ivan Peršič, za blagajnika dr. Josip Paz man. Na sestanku se je razpravljalo tudi o razmerju vsepravaške stranke do Slovencev ter je bilo sklenjeno : »Oslanjajuči se o hrvatsku pra-gmatičku sankciju, podupirati če stranka prava svom snagom nastopanje brade Slovenaca, Ja se i slovenske zemlje prikupe hrvatskom državnom tielu. Radi toga stranka prava utirati če puteve tom sjedinjenju jediristvenom i složnoni gospodarskom organizacijom hrvatskoga i slovenskoga naroda i medjusobnim podupiranjem na privrednoin polju." Razstavo čeških gospodarskih strojev so otvorili koncem preteklega meseca v Sofiji, glavnem mestu Bolgarije. Pivovarne v Trutnovem, v Libercih, Jonči, Stolčovsi in Kladnem so sklenile oddajati pivo po starih cenah. Bojkot piva. V nedeljo se je pričel v Ottakringu na Dunaju bojkot proti podraženemu pivu. V vseh gostilnah Ottakringa in Hermalsa se ni točilo piva. Gostje so pili vino, mošt in malinovec. Deželni odbor moravski je dovolil 200 000 K za odpomoč pomanjkanju krme, ako dovoli vlada za isti namen 500.000 K. O tem ima še sklepati deželni zbor moravski. Vinska letina v Italiji je izpadla ugodno. — Cenijo jo na 48 milijonov hektolitrov, dočim je lani znašala 29.293.000 hektolitrov. Pojavljajo se skrbi za nabavo sodov, priskrbo vagonov za prevoz itd. Cene za staro vino so visoke. Na Benečanskem notira belo vino boljše vrste 40 - 60 lir hektoliter, navadno belo 30 —40, boljši rebozo 42—52 in navadna črnina 32—42 lir hektoliter. Žitna let na v Italiji znaša letos 52 milijonov in pol kvintalov, t. j. skoraj 11 milijonov kvintalov več nego v minolem letu. Enako je tudi na Francoskem žito precej dobro rodilo. Izseljovanje Iz Italije je meseca avgusta izdatno padlo nasproti isto časnemu izseljevanju v preteklem letu. Iz italijanskih luk in iz Havra se je podalo v Ameriko 5927 izseljencev, lani pa avgusta mesesa 18872 tedaj 12955 manj. 8301 manj se jih je izselilo v Združene države ameriške, 4744 manj v Argentinijo in 210 v druge ameriške države. Manjše izseljevanje v Argenti- nijo izvira iz prepovedi, ki je bila izdana z ozirom na izseljevanje v to državo. Trgatev v Dalmaciji se je v nekaterih krajih 20. 111. 111. pričela in se po redu nadaljuje do koncem fekočego meseca. Ponekod, kjer jč palo nekoliko dežja, zlasti v splitski okolici in v Kaštelih, je grozdje precej uspelo; marsikje pa je ves piidelek vzela suša, tako 11. pr. na otoku Braču, od koder se ljudstvo trumoma seli. Žitna letina na Ruskem, toliko evropskem, kolikor azijskem, je izpadla mnogo slabše nego v minolem letu. V Sibiriji vlada razun v nekaterih krajih popolna draginja. Rezerve na skladiščih so povsod malenkostne v primeri z lanskimi. Llstnloa uprave. G. Bajt Jakob p. Mauthen im Gailthale: Denar prijeli! Plačano do konec I. 1911. Hvala lepa! Mestne novice. Imendan NJ. Prevzvlšenostl kne-zonadškofa. Nj. Prevzvišenost knezo-nadškof goriški dr. Sedej je praznoval včeraj svoj imendan. V pondeljek in torek je prišlo mnogo duhonikov čestitat duhovnemu nadpastirju. Revizija ljudskega štetja v Gorici. Z ozirom na dovoljeno revizijo ljudskega štetja v Gorici, katero bodo izvrševali pod vodstvom tukajšnjega glavarstva vladni organi že te dni, skliče odbor za ljudsko štetje najbrže v nedeljo javen shod, kateri bode na primeren način pravočasno naznanjen in katerega naj se goriški mestni Slovenci udeleže v prav obilnem številu. Pleši, pleši, medvedi »Narodna Delavska Organizacija" v Gorici nima boljše naloge ko prirejati plese. Sedaj naznanja, da pričnejo redne plesne vaje za delavce v nedeljo dne 15. okt. t. I. v veliki dvorani »Zlatega jelena". Vprašamo, ah se ne pravi to zavajati delavce k zapravljivosti in potratnosti ? In ali ni zapravljivost in potratnost glavni vzrok narodnega propadanja? Ali ni zapravljivost v zadnjem času zakrivila, da je toliko slovenskih trgovcev in obrtnikov v Gorici propalo? S temi večnimi plesi se koplje grob slovenski narodnosti. Se te nesreče iz Trsta nam je bilo treba! Zakaj bi rajše ne posnemali Tržačanov v dobrem? m Poročil se je minuli torek pro-vijanlni častnik pri tukajšnjem 47. pešpolku g. I. Podboj z g.čno Ivanko Kovšca iz Planine pri Rakeku. Bog daj srečo! Ali znajo slovenski ua goriški telefonski postaji? — Telefonski naročnih nam piše: Na goriški telefonski postaji ne poznajo uradniki, posebno pa uradnice slovenščine tako, kakor se od njih zahteva. Pred časom sem se obrnil za nekatera pojasnila potom telefona na telefonsko postajo. Oglasila se je gospodična, ki ni znala nič slovenščine. Prišla je k telefonu druga, ki tudi ni znala slovenščine, nakar je prišel nek uradnik, ki me je laški vprašal, kaj hočem. Ker pa sem jaz le slovensko govoril, me ni razumel. Postal sem uže nervozen. Konečno se je oglasil uradnik Slovenec, ki mi je postregel res z vso uljudnostjo. Sicer pa vprašam slavno poštno vodstvo v Gorici, ali ne more nastaviti k telefonu le take uradnike in uradnice, ki razumejo vsaj naša dva deželna jezika. Nepotrebne sitnosti z uradniki, ki ne znajo našega jezika, morajo odpasti. Zahtevamo — ker plačamo, — da smo slovenski telefonski naročniki ravno tako postreženi v naši slovenščini kakor Lahi v laščini. Uradniki ali uradnice, ki ne znajo slovenščine na goriški telefonski postaji, ne spadajo tja! m Goriški tramvaj — V zadnjem času so pritožbe proti uslužbencem gor. tramvaja deloma prenehale. Pač pa niso prenehale šikane gotovih goriških La hov, ki pisano gledajo Slovence v tram vajskih vozovih. Uslužbenci tramvaja imajo namreč nalogo, da morajo spre jemati v tramvajske vozove tudi jerbase, katere nosijo ženske ali moški na go riški trg. Takih jerbasov je v tramvajih v zgodnjih urah vse polno. Večina štan-dreške zelenjave se vozi na goriški trg z električnim tramvajem. Reči se mora, da uslužbenci tramvaja gredo našim ženskam z jerbasi res na roko. Tega pa ne morejo trpeti nekateri laški zagri-zenci. Zabavljajo proti vsprejemanje jerbasov v tramvajski voz kar se da. Le tem rečemo, da bi morali biti zadovoljni, da polnimo Slovenci laške žepe. Zraven tega pa vprašamo: Ali ne kupujejo goriški Lahi ravno to zelenjavo na gori-škem trgu? Ako niso zadovoljni, da se vozi zelenjava v tramvajskih vozovih na trg, zakaj pa jo kupujejo na trgu ? Kaj bi rekli goriški Lahi, ako bi naši okoličani ne nosili zelenjave na trg? To bi šele bilo vika in krika I Gradba nove vojaške bolnišnice v Gorici. — Gradbo nove vojaške bolnišnice v Gorici je deželni odbor poveril stavbenima tvrdkama Mozetič in Rossi. Zidala se bode za kosarno planincev, ki se nahaja na tržaški cesti. 35 učiteljskih moči šteje profesorski zbor tukajšnje gimnazije. Iz goriške okolice. V Št. Ferjanu se bo vršil pri hodnjo nedeljo 15. oktobra ob 4. uri popoludne v prostorih Franca Trpina h. št. 187 javen shod, katerega je sklicalo na željo ondašnjih Občinarjev vodstvo slovenske ljudske strake. Na dnevnem redu so občinske razmere v St. Ferjanu, katere nimajo para v deželi. Državna oblast je zgubila vso moč nad Grego-rmovim zaščitencem, medtem ko z deželnim zborom postopa, kakor z neubogljivim paglavcem. Zato se glasi druga točka dnevnega reda: Sklicanje deželnega zbora. g Št. Andrež. — Novo vojašnico za pijonirje bodemo gradili. Delo se je oddalo v nedeljo najugodnejšemu ponudniku. Neka nemška tvrdka je delo prevzela. Sicer bi bilo na vsak način želeti, da bi dobila slovenska tvrdka to delo. A sliši se, da so bile ponudbe jako različne in županstvo se je odločilo za najugodnejšo. Iz bližnje okolice. V zadnjem zasedanju goriškega deželnega zbora je bil dovoljen kredit 10.000 K, za popravo oziroma razširjenje ceste Rubije Zdrav-ščine. Dosedaj se s tem delom še ni začelo. Želeti bi bilo, da bi se to skoraj zgodilo. Mi kmetje iz južne okolice najbolj občutimo potrebo razširjenja te ceste. Kakor znano, kupujemo v Furlaniji mnogo stelje in paluda, slame, pa tud sena in detelje. Dobro naložen voz komaj da se prerije skozi na nekaterih krajih na cesti iz Zdravščin do Rubij. Kaj bi pa bilo, ako bi se slučajno srečala na tej cesti dva s steljo ali senom malo naložena voza, a ne le s steljo ampak tudi dva navadna voza se le s težavo umakneta drug drugemu. Imeli smo na tej cesti uže marsikatero ne-priliko, ki bi se ne pripetila, ako bi se cesta uže razširila, kakor se to namerava storiti. Zatorej prosimo pristojne činitelje, da bi delali na to, da se z razširjanjem te ceste skoraj prične. g Sovodnje. (Raznoterosti.) — Brez dušnega pastirja smo. Začasno imamo administratorja v osebi č. g. kaplan Draščeka iz Mirna. Ni še prav nič znano, kedaj dobimo v svojo sredo stalnega duhovnika. Županske volitve bodemo imeli, kakor kaže, letos. Imeniki so razpoloženi štiri tedne občinstvu na ogled. Somišljenike prosimo, naj se potrudijo gledat, ali so v imenikih vpisani. Pozneje bo vsaka beseda zastonj. V naši občini mora priti do prevrata. . Vojaški kontrol je napovedalo naše županstvo za minuli torek pred-poludne. Dosluženi vojaki so prišli ob določeni uri v občinski urad, a v njem niso našli ne tajnika ne župana. Župan sivo je potegnilo doslpžene vojake. Dosluženi vojaki so odšli. Kaj pravi k takemu postopanju sl. c kr. okr. gla varstvo ? Plačo cerkovniku ni hotolo preskrbeti naše županstvo. Uže tri leta ni dobil plače. Poganjalo se ga jepo občini, naj si pobira od vsake hišne številke 1 K. Ker cerkovnik tega ni hotel storiti, je bilo županstvo sedaj prisiljeno mu preskrbeti plačo. S:cer mu ni še vsega izplačalo, a mu bo in o r a I o v kratkem Ncrednost vrh nerodnosti torej je pri nas. Skrajni čas je, da se pride tem razmeram v okom. Od levega brega Soče. Pred leti sem se uže oglasil v cenj. »Gorici" ter navedel, kako škodo provzročuje reka Soča od Gorice doli. Seveda tudi v gorenjem delu Soče ni vse tako, kakor bi moralo biti in je potrebna regulacija najprej gori, ki naj bi se potem nadaljevala proti izlivu. Trpimo pa veliko bolj mi v nižini kakor oni v višini. So-čina struga je pri nas široka ponekod 1 kilometer in v slučaju povodnji preplavi polje daleč na okoli. Kakor sinje morje izgleda Soča pri nas, ko naraste. Tako je bilo tudi minuli teden. Naredila je mnogo škode, izrula mnogo drevja, odnesla še to malo pokošene otave. Vsaj najnujnejša obrambna dela naj bi se pričela in sicer tam. kjer dela Soča naj več škode. A zganiti bi se morale tudi prizadete občine. Če se noben ne zgane, ne bo nič. Treba je trkati in trkati, da se odpre. g Vipolže. — V nedeljo ponoči so hoteli udreti v župnišče neznani lopovi ter okrasti našega g. župnika. Najprej so poskusili priti v župnišče skozi klet, Ker se jim je pa ta pol pretežavna zdela, lotili so se vrat pri glavnem uhodu v župnišče, katera so poskusili s silo ulotmti. Ta namera bi se jim bila mogoče tudi posrečila, da jih niso motili pri delu in jih tudi takorekoč pre podili ljudje iz neke sosednje hiše, ki so začeli klicati drug drugega, ker je bil nekdo izmed njih namenjen podati se nekam na pot. Lopovi so bili oboroženi z debelim kamenjem katero se je našlo pred župnikovo hišo. Isto noč so hoteli najbrže isti tatovi okiasti tudi udovo Prinčič, pa tudi odtod so bili prepodeni. in ko so zbežali, pozabili so s seboj vzeti večji zavoj, v katerem se je nahajalo perilo, catero ukradli drugje. Prav isto noč je bilo ukradenih neki udovi v Vipolžah pet kokoši. Orožniki zasledujejo lopove. Kot osumljenega so spravili pod ključ nekega Lenarta Benedetič iz Sp. Cerovega'. I? ajdovskega okraj-. Iz Rihenberga — V znani pravdi ki jo je bil g. župait Pavlica naperil proti Leopoldu Kerševauu radi razžalje-nja časti, je neki Franc Birsa, krčmar v Trstu, doma iz Rihenberga, pričal, da mu je župan Pavlica rekel 1. 1 9 07 v T r-t u, da mu ne napravi domovnice za vsprejem domovinstva pod Trst, ako od njega ne kupi največji sod vina. Taao je ta mož pričal proti županu. G. župan Pavlica pa se je sedaj obrnil na tržaško policijo s prošnjo, naj mu naznani, od ke laj biva Franc Birsa nepretrgoma v Trstu. Tržaška policija je odgovorila, da biva Franc Birsa šele od I. 1900 nepretrgoma v Trstu. L. 1907 ni bi! torej Eranc Birsa še 10 let nepretrgoma v Trstu in zato tudi ni mogel dobiti tam domovinske pravice To je resnica! Sedaj pa le oglasite se, grdi obrekovalci v „Soči“ in dokažite, da to m resnično. a Stomaž V nedeljo dne 15. t. m. se vrši prva veselica pri Sv. To mažu in sicer jo priredi .1. S. Z. Podpi sani odbor vabi naše somišljenike, da ta dan prihitijo v obilnem številu na to našo prireditev. Igrala se bode igra „Tr sestre", spisal dr. Krek. Nastopili bodo igralci člani J. S. Z. prvi krat. Zato prosimo, da se prizanese, pri morebitni napaki pri uprizarjanju igre, ravno tako pri drugih točkah. Za slučaj slabega vremena se veselica odnese za drugo nedeljo dne 22. t. m. odbor, a Brje. — Oglasil se je »Primorec” št. 37. v zadevi ukradenih kotlov, kakor smo uže vsi poročali. Mi nismo trdili, da so kotle ukradli liberalci — kar pa ui popolnoma izključeno —, ampak smo dejstvo le konstantirali. Koj je planil iz zasede na nas znani naš brejski »prijatelj" in pravi, da so najbrže klerikalci kotle ukradli. Dopisniku povemo leto: V naših vrstah tatov ni, pač pa je neki liberalni kaprjon na Brjah pred časom grozdje kradel, bil za to kaznovan in grozdje plačal. Pred svojim pragom torej prijatelji! — O naši zahvali novoma- šniku, ki je maševal na Brjah naj dopisnik molči, ker on k maši ni hodil Mi pa, ki smo k maši hodili, smo na- pram novomašniku storili svojo dolžnost. — Na druge nesramnosti v dopisu »Primorca" ne odgoavrjamo, ker se ne izplača. a Poslano. — V eni zadnih „Soč“ sramoti neki gorski lažitorba naš sv. misijon. Na ostudne laži odgovoriti hočem le na one, ki se mene tičejo. 1. Ni res, da se je snedlo 100 glav kokošine, res pa je, da se je za časa celega sv. misijona porabilo le dve čitaj lažnjivec le dve. 2. Ni res, da se je uporabila cela svinja in ena ovca, res pa je, da še ovčjega mesa ni bilo pod streho. 3. Ni res, da so se spovedni listki prodajali po kroni in še več. res pa je da so bili darovi prostovoljni t. j za 6-8 listkov so ljudje darovali po 20 -30—40 vin,, redki 1 krono, kar se je pa vse uporabilo za poplačanje cerkv. pararnentov. Uprašaj dopisun gosp. Ano Hofbauer v Ljubljani VVolfov. ulic št. 4. ali je prejela kaj denarja na račun po sv. misijonu. 4. Ni res, da kupujem kose gozdov za se, res na je, da jaz kupljen gozd za cerkv. last, kar se lažnjivi dopisun prepriča pri gospod, gozda Ignacu Čibej iz Dola h. št. 110. 5. Ni res, da jaz sploh kaj ukazujem pri občini, ker zato imamo dovolj spretnega župana, ki vodi občino brez mene, res pa je, da bi dopisun rad zasedel žup. stole. 6. Ni res, da so Gorjani kaj prispevali k stroškom sv. misijona, res pa je, da je bila to moja stvar, zakar obrekovalca nič ne briga. Zaplotmkar trdi, da imam tisočake. Ko bi jih v resnici imel, bi prvo vprašal, koliko stane glava dopisuna, da bi bila ena hudoba manj na svetu. Gorski dopisun lahko vzame patent za svoje laganje. Sram Te bodi v želodec. Otlica, 5. oktob. 1911. Mežnaršič. Gabrije na Vipavskem. Kako je je z našimi občinskimi volitvami? Kdo je napravil rekurz?! Saj so imeli nasprotniki večino izvoljenih mož in vso komisijo v svojih rokah ? Ali so mogoče naši sami šli proti svoji izvolitvi ? ! Tako se vprašujejo naši volilci Takobiknalu začel besedičiti tisti, ki po tolikih letih dela račun brez krč narja. To je mož, ki sam pravi, da ni pristaš ne ene ne druge stranke. Toda v nedeljo popoludne je iskal v gostilni podžupana ter ga prosil, naj se vendar enkrat napravi rekurz. Šla sta ta dva iz gostilne ter pretresovala pregreške, ki bi jih bili naši možje »namenoma" napravili pri sestavi volilnega imenika. Rekurz se je napravil in nepristranski se je podal drugi dan z rekur-zoin na c. kr. glavarstvo v Gorici. Človek se včasih za krajcer pripogne, če bi bila klobasa, pa še rajši — če bi mu jo pa hoteli izmakniti, pa gotovo stopi na prste, da le njemu ostane. Le še vidimo, neprestrauski značaj. mošta na Vipavskem je veliko manj kakor se ga je pričakovalo. Poročajo nam, da so bili nekateri vinorejci paravnost iznenadeni, ko so mošt v sode devali. V Vrtovinu so nekemu posestniku cenili, ko je grozdje še na trti viselo, da bo imel 100 hi mošta, a ga je naredil le 50. In tako skoraj povsod. Tare je mnogo. Mošt pa je izvrsten. Cena mu je 40—44 K hektoliter. »Bendima" je na splošno uže končana. Kupcev pa je le malo videti. h kanalskega okraja. ki Deskle. Naše »Slov. kat. izobraževalno društvo" bo imelo veselico v nedeljo dne 15. oktobra ob 3. uri popoludne v prostorih g. velep. Fr. Kodelja z jako zanimivim vsporedom. Upamo na obilno udeležbo. Čisti dobiček veselice je namenjen za nabavo društvene zastave. Pridite sosedje in tudi oddaljeni na razvedrilo I Seno na Kanalskem je po 5 K kvintal, seveda na licu mesta. Iz folmnskega okraja. Dražba lova. — Dne 18. oktobra 1911 ob 10. uri predp. se odda za ostalo zakupno dobo t. j. do 30. aprila 1913 pri okr. glavarstvu v Tolminu v zakup lov davčne občine Ladra (občina Libušnje), dne 19. oktobra t. 1. pa lov davčne občine Orehek (Cerkno). Vsklicna cena 4 krone oziroma 19 kron. Pogoje se lahko vpogleda pri navedenem uradu. Iz bovškega okraja. Sneženi plaz odnesel dva moža. — Iz Loga pod Mangartom se poroča, da sta šla v pondeljek dva moža, in sicer Štefan Štrukelj iz Koritnice in Andrej Marka iz Loga iskat koštrune na planine. Ker pa je tiste dneve zapadel po planinah sneg, sta zašla na kraj ene strmine. Sneženi plaz se je utrgal in pobral s seboj oba moža. Marka so dobili domačini še isti večer na kraju nesreče še precej poškodovanega, Štruklja pa so dobili šele v torek popoludne zasutega in mrtvega. Pokojnik zapušča udovo s tremi otroci. Iz komenskega okraja. Nekrščansko početje nnncev v iomenskl občini. Tak je naslov članku v zadnji »Soči", v katerem dobro znani dopisnik trtjon iz Komna tarna, da so clerikalci dali »laufpas" dosedanjemu občinskemu tajniku Čotarju in to zaradi tega, ker le-ta ni hotel trobiti v kleri-rikalni rog. — Mi pravimo, da je komensko županstvo s tem, da je dalo Čotarju »laufpas" konečno storilo to, kar bi liberalci v takem slučaju uže kedaj naredili. Torej le nič jeze slavni komenski trtjoni! Pa saj je naravnost blazna zahteva, da bo človek pljuval v skledo, iz katere je! Čotar bi moral, ako je imel kaj možatosti na sebi, uže takrat pobrati šila in kopita iz občinskega urada, ko je videl, da ne bodo več komandirali v obč. uradu znani trtjoni. Čemu je čakal, da se ga je moralo brc niti iz obč. urada! Pa saj kot uzor liberalec bi se moral sramovati, biti v klerikalni službi. — Sedanji začasni tajnik pa je kos svoji nalogi in ne bo prav nič potreboval ne Čotarja ne trt-jonov. — Na druge »Sočine" neslanosti se ne splača odgovarjati. Le to rečemo, da je bil katehet za šole. v katerih poliču e kr5čan>ki nauk komenska duhovščina, neohodno potreben. km Sveto. — Naši v nogradniki, ki imajo svoje vinograde na Vipavskem, so od ondot še precej grozdja spravili na dom. Nekateri so že prodali vino in sicer po 44 K hektol. Neki krčmar pa je nakupil 180 kvintalov refoška. Občinarji so se dobro ž njim poravnali, V kmečkih kleteh je precej terana. Krčmarji naj si zapomnijo: da je v Svetem pristno belo vino in teran, prijeten za kmeta in gospoda vsak dan. km S Krasa. -- Dve leti smo imeli slabo letino. Pa vendar ne smemo obupati. Bog bo že popravil letine, če bomo dobri ž njim. Le dobro opazujmo trte in videli bomo, česar jim primanjkuje. Letos se je opazilo, da jim manjka zemlje. Naj to (‘kolnost upoštevajo vinogradniki po zimi. km Komen. — Deželni odbor je zahteval, da se uredijo občinski računi za leta 1907, 1908, 1909 iu 1910. Ker ima tajnik Čotar mnogo dela zaradi trgatve, morajo napraviti red drugi. Iz korminskega okraja. kr Iz Brd. — Mošt je pri nas izvrsten. Krčmarji, ne zamudite prilike, da si še začasa nabavite dobro kapljico. Kdo ne pozna briške rebule? Sladka kot sladkor I Posebno pa letos I Le hitro, krčmarji I Pravijo, da pozneje bo tiaše vino dražje in sicer še precej dražje. Naši vinorejci (ne vsi) pa vsled potrebe radi prodajo sedaj vino, da opravijo najpotrebnejša hišna opravila. Torej bodeta zadovoljna oba, krčmar in vinogradnik. K nam v Brda torej, krčmarji, na briško rebuloI Zapadni Bric. Iz zapadaih Brd 8. X. Zakon proti ponarejanju živil je menda za nektere kraje in zaloge neveljaven. Dokaz : Pred dobrimi 14 dnevi je kupil nekdo vrečo debelih otrobij. Kaj je bilo vmešano ? Žaganje! Zopet drugi kupi vrečo drobnih otrobij. Kaj je vmešano? Cement! Drugi kupi vrečo sirka. Pri vrhu lepo biago, a proti dnu pa razna nesnaga in kamenčki I Pri toliki draginji tolika goljufija I Prosimo, naj tukaj vendar poseže javna oblast z neizprosno natančnostjo in strogostjo. Tudi razne moke naj ne pozabi preiskati, če ni kaj »škajole" primešane. Ako je vlada proti neškodljivemu poboljševanju vina tako pokazala zobe — naj pokaže še za živila, ki so gotovo bolj potrebne, svojo skrb! Drugače mora prosto ljudstvo misliti in bo o tem prepričano, da je vlada zaščitnica oderuštva in kar je s tem v zvezi! In posledice bodo hude. Panamski prekop. — Predsednik Taft je izjavil, da se bo panamski kanal otvoril 1. julija 1913. Loterijske Številke. 7. oktobra Trst............ 85 47 90 14 30 Zajamčeno prave čebelno-vošifins mn priporoča prečastitim cerkvenim predstojništvmo ter slavnemu občinstvu po nizki ceni J. Kopač tjvečar, Gorica, ulica §v. Antona 7. ^ Otflibovhua {»‘karija ^ 4 in sla po sejmih in trgih ’f»r n>» Naznanilo preselitve. Podpisani naznanjam sl. občinstvu, da svojo čevljarsko delavnico preselil iz Semeniške ul. št. 2 v ravno isto ulico št. 16. Jožef Cernovlc, čevljarski molster. Peter Cotič, tovljarski mojster, Gorica, Raštelj 32. Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. Naročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne. Edino zastopstvo najboljšega čistila za črevlje in usuje. Klobučar M. Horvat v Gorici Gospo|ska ulica štev. 12 ima v svoji zalogi najraznovrstnejše klobuke: mehke, trde in cilindre po najnižjih cenah. V zalogi ima najboljšo kožukovino za ovratnike in notranjo prevleke sukenj itd. — Kožuhovino kupuje po najvišjih dnevnih cenah. Priporoča se p. n. občinstvu v mestu in na deželi zlasti pa preč. duhovščini. Postrežba strogo poštena. Tvrdka Konjedic & Zajec trgovina z železjem v Gorici v hiši .^criškc ljudske posojilnice11 (prej krojaška zadruga). Priporoča bogato zalogo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za pohištvo in stavbeno mizaiftko, kovaško, kleparsko, klesarsko orodje, straniščne naprave m upeljave, streSna okna. traverze, cement, svinčene in železne cevi in puinpe, žico. žična ograja, razno kmetijsko orodje, Štedilnike, peči, kuliinska in hišna oprava. Postreiba todna, domaia tu cene konkurenčne 1 Postri Prosimo sahtevati listke blagajne radi koatrcle rele. - # Goriška zveza gospodarskih zadrug in društev v Gorici regiHtrovana zadruga z omejeno zavezo posreduje pri naknpn tmetijstih potrebščin in pri prift ^ ^ kmetiiskii pri^llov. ^ ^ ^ Zaloga je v hiši ..CENTRALNA POSOJILNICE" v Sorici, TEKALIŠČE JOS. VERDI ŠT. 32. t 1 •*^eJ Nova trgovina z železnino PINTER & LENARD [v Gorici v Raštelju št. 7. Velika zaloga železa, cementa, kuhinjske posode, raznovrstnega" orodja, za poljedelce, mizarje, kovače i. t. d. sesalke, klosete, peči, štedilnike in vsi v to stroko spadajoči predmeti. Cene zmerne, postrežba solidna, prijazna in domača. Cenj. občinstvu se toplo priporočava Pinter & Lenard. Pi «11» »CENTRALNA POSOJILNICA" J^EGISC^OVATIA ZADRUGA Z OTTlEJCnO ZflVCZO TTTT^ v GORICI _-»+:*-:C3E3E obrestuje hranilne vlotfe po 4‘]2(l|0. Daje članom posojila na vknjižbo po 5'|4"|0, na menice po f>°0, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Gorso GIlIS. Verdi št. 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne. A iiPIilliPš * M k ” M V 1 Velika izbera G AM A Ž G ALOŠ J. Drufovka GORICA, GosposH ulica št. 3 nasproti „MOi\ JOSIP C JLOT v Rašlelju šfeu. 2|25 v Gorici. Velika zaloja vsakovrstnih Ijrač, okraskov za božično drevesce In punlc za igračo. Razpele iz kovine, rožni venci in podobice, rokavice iz volne in sukna čevi) in klane zaloga drobnjave in kramarije na drobno in debelo, kipi in svetniki iz porSana, seme za zelenjave in trave, moške in ženske nogavice, mošnjički in kovčegi, pipe, ustniki in cevi. flDT DMT A Milil dobiv^°se v velild izbiri UnllPlIV n D tl II J AllJ 111 ♦♦♦ od kron 20-30 ♦♦♦ pn j. MEDVED - GORICA. Pri nakupu jesenskega in zimskega blaga spominjajte se na domačo tvrdko ~ viv • I , ¥# v Gorica, llia B. Carducci Štev. II nasproti hotela »Treh kron". „ Ljubljanske tredltne banke" ae bavi z vsemi v bančno stroko spadajočimi posli. Vloge na hnjižice obrestuje po !»/«%, Bl°9E v ™nu pD do9D,lor11-Delniška glavnica K 8,000.000. Centrala V Ljubljani. — Rezervni zaklad K 800.000.— _=—= PODRUŽNICE: Celovec, Gorica, Sarajevo. Split, Trst. - —--------------------- Kdor si hoče nabaviti lepo, dobro jesensko obleko po ceni, naj se obrne na tvrdko TEOD. HRIBAR v Gorici. Izdajatelj in odgovorni urednik: J. Vimpolšek v Gorici. Tiska .Narodna Tiskarna' (odgov. L Lukežič) v Oorici.