PBIhn^SKI DNEVNIK UtT)<—S— OI-ASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽA&KO OZEMLJE JSL a- ■ Stav. 2M nnii\ Poštnina plaiana v gotovini Spedirione in abbon. post. t. gr. ,!^y^NSKOMVNO MNENJE TRST, sreda 22. septembra 1954 Cena 20 lir JE IZSILILO RAZPLET AFERE MONTESI Hero Piccioni in Ugo Ddontagna »ta bila včerai aretirana ^ccioni k»«8tor l«he |n Bivši rimski (Od Polit« osen n*aamernega umora, Montagna pa dajanja potuhe zlortiK« m°r? *** na razP°^a9° sodnim oblastem zaradi obtožbe dajanja po-, . uradne oblasti - Velik vtis senzacionalnih aretacij v Rimu in v vsej Italiji a V JUŽNEM VIETNAMU še vedno velika napetost Dva demonstranta ubita - Obtožbe proti vladi Čeprav je odgovarjal... 21. _ | % v nilliu lil v vsej 1(0 razgovori državnega podtajnika Murphyj »tu j, )« bil Danes proti ve- 2°ni’ s‘n biv5iran P,ero Pic' tbistpa in h ga t-trnaniega Attil?a pesjanskega to ie obtoLn °nija- pic- 'it&ora. en nenamernega Obenem • jl'isk°valnega2drial Predsednik ni 'Pelaciisl« odseka rimske-Km aal°g za n sodiš«a *a' rja( SePe)Udah0Val"eS'1 Pot^ ZaraJ: a<* bo oHpn- % 71 %ki5°ahaprilaVI?o funkcije, «n0 vskuPno 2 in kas- \)LZv®zi s c ”? Monta- Pomagalsmidi0 v>lme sal Giampieru Muh« 2ara'di'7in£a bo, °dg°- . n SgSa. a/,Cc'0N1 Ste' kfr°VjatljetnSe -jf. izmaknil ^So\Uameri?d!!L1? obla- * i ,vo i ‘Herii \ & ??• »s 't«, tega 1'btskega ? kršitvijo C, bilo Csedila ^est°rja». i. . 0biavi • ^ Je doslej Ua‘—no' si J* w* je Proti Mol* podobo “S;; t?lnistra Ver- 4.«A odPadeeSeisklI» P« t^J«) i?Vor«ggfaaa dalanJa !« Sh d. Predvi^o per-° ka stirih i ^ kazen V“ij» ? Velia zapora; Venda7an nedavna 1 r» oblasti. v. poštev sicer izdal -dsed^ Spornega 'Šca Mo«-V. zv«,. ejania »S za dru- so mor- E% .^r ki »?& .v:™ mamili jUU ^iibu ■ -'•vena i.* m ..ua povzro- vi> p - ’ — S pre 4 ^ vT «r» it, i°fiija Panjeig’ zlasti po "iti a Je' i?risakova, ministra tar^botrek 1 Pičel« V- Jasno "it 4| Bruen in oa‘jev od-izsilien V,t»kVrt,ska 'iari izsiljen Nsu5dl n* ie do ga mne-\A dMaJžiVa|° PJega pri- ^6>detaV>ti^0Se diplo-ite Ja^r ,«r.n£, .«Prav^u palače U0k^t>ia «. *• zažele- li de- 'Sa^'keeVs{ran5lasila Aiatki‘h SStUe”““t 2dai J u škandal na najmanjši možni obseg. List zahteva od javnosti, tiska in samih sodnih oblasti rezerviranost o poteku nadaljnje raze sodne preiskave in pravi, da bi «vsakršen komentar o sprejetih ukrepih lahko motil razvoj kočljive in zapletene sodne zadeve«. Nato protesti-r? članek proti «plazu aprio-rističnih obtožb na račun vsega vodilnega sloja« in še enkrat poudarja, da je «v interesu pravice bolj kot kdaj koli potrebno, da se lahko akcija sodne oblasti nadaljuje prosta vsakršnega hrupa in kakršnega koli vmešavanja«. Obenem se v Rimu spominjajo, da je bilo svojčas v zvezi z afero Montesi-Monta-gna na govora še o mnogih drugih škandalih, ne le o smrti Vilme Montesi na plaži pri Tor Vajanica. Poleg govoric o trgovini z mamili se je treba spomniti na sumljive Montagneve kupčijske zadeve, pri katerih se je denar dejansko služil na račun državnih in javnih ustanov in pri katerih je obilno vmešan bivši minister in demokristjanski prvak Spataro. čisto v ozadju nekje je proces proti novinarju Silvanu Mutu, ki je pravzaprav sprožil vso zadevo; proces bo seveda ustavljen, če bo sodišče potrdilo obtožbe, ki jih formulira Sepe. Ves primer Montesi-Monta-gna utegne priti že jutri na dnevni red parlamenta, ki se je danes vrnil s poletnih počitnic. V senatu je bila danes na vrsti komemoracija De Gasparija: vsa ostala vprašanja so bila preložena na naslednje seje. Jutri bodo De Gasperija komemorirali v poslanski zbornici. ob 18. uri pa se bo sestal senat in že začel z rednim delom. Na dnevnem redu seje senata je predvsem sporočilo predsednika vlade o zadnjih ministrskih spremembah. Ker gre za spremembe v okviru vlade same — tako novi zunanji minister Martino kot novi prosvetni minister Ermini sta že bila člana vlade, — zatrjuje vladna teza, da o tem sporočilu ni potrebna nobena debata. Opozicija pa seveda poskuša razširiti debato o odstopu ministra Piccionija in sledečih vladnih spremembah v splošno debato o primeru Montesi. Novi zunanji minister Martino je šele danes zjutraj prvič prišel v palačo Chigi in se na litro seznanil s svojimi novimi sodelavci, pa je popoldne že moral sprejeti stalnega namestnika državnega podtajnika ZDA Roberta Murphyja, ki se ze dva dni mudi v Rimu in ki se je včeraj v odsotnosti no- ' .'v - UGO MONTAGNA vega zunanjega ministra raz-govarjal s Scelbo. v palači Chi. gi pa z njegovim glavnim sekretarjem veleposlanikom Zop-pijem. Vsekakor pa razgovor Martino - Murphy ni trajal več kot dobre pol ure. Daljši razgovor z Martinom je imel danes tudi Scelba. Glede Murphyjevega obiska v Rimu vlada precejšnja rezerviranost, deloma pa verjetno tudi drži, da se razgovori zaradi znanih sprememb v vodstvu italijanske diplomacije morda še niso mogli prav razviti. Precej pa govore v tej zvezi o tržaškem vprašanju in zatrjujejo, da so pogajanja še vedno «v zelo kočljivem obdobju«, zlasti glede možnosti italijanskega podpisa. Dejstvo, da se maršal Tito v nedeljo v govoru na Ostrožnem tržaškega vprašanja sploh ni dotaknil, razlagajo večinoma kot poudarek, da je za Jugoslavijo zadeva zaključena in da ni mo- goča nobena sprememba njenih predlogov; _ Italija naj torej sprejme ali pa zavrne sporazum med. Jugoslavijo, Anglijo in ZDA. «Unita» pa zatrjuje celo, da je Murphy prinesel takšno zahtevo v ultimativni obliki. A. P. Cen. DaoCeviC pri Papaoosu ATENE, 21. — Danes dopoldne se je začela v Atenah prva seja konference načelnikov generalštabov Jugoslavije, Turčije in Grčije Dopoldne je sprejel predsednik grške vlade Papagos načelnika generalštaba JLA generalnega polkovnika Peka Dapčevi-ča in se zadržal z njim v razgovoru. Papagos je sprejel tudi načelnika generalštaba turške vojske. Jutri popoldne bo v Atenah druga seja načelnikov generalštabov balkanskih držav. SAJGON, 21. — V sajgon-skih krogih tolmačijo Bao Da-jevo pismo v smislu, da se je cesar postavil na stran vojske. Ko je prejel Bao Dajevo pismo, je general Van Hinh izjavil, da je popolnoma zadovoljen, ker da je cesar upošteval zahteve vojske. V Sajgonu so sprejeli številne varnostne ukrepe. Bivališče vladnega predsednika ščiti policija, bivališče generala Van Hinha pa stražijo oddelki vojske. Danes zjutraj ! javljajo, da je ministrski pod- so v Sajgonu skupine begun- j predsednik v laoški vladi Fui cev iz Severnega Vietnama j Sananikon odstopil. Sanani val v SajgoD bivši poveljnik v Dien Bien Fuju general De Castrie;, vrhovni poveljnik in generalu komisar v Indokini general Paul Ely pa je danes popoldne prišel z letalom v Pariz. Kriza v Laosu po sobotnem atentatu VIENTIANE, 21. — Uradno demonstrirale za vlado in nekateri demonstranti so zahtevali povratek v Severni Vietnam. Policija, ki je demonstrante razganjala, je tudi streljala. Dva demonstranta sta bila ubita, več pa ranjenih. General Van Hinh je na tiskovni konfereci izjavil, da je krvave nerede povzročila vlada, ker da je med demonstranti policija aretirala tudi «vladne funkcionarje, ki so imeli vlogo agitatorjev«. General je ponovil, kar je že izjavil, namreč da je cesar odobril stališče vojske ter je nato prebral dnevno povelje za vojsko, v katerem je rečeno, da je «njegovo veličanstvo odobrilo naše ravnanje«, ter se dodaja, da je vojska «vedno pripravljena braniti interese ljudstva«. Iz Pariza je danes odpoto- kon, ki je tudi zunanji in notranji minister, je zelo potrt zaradi atentata, ki je bil izvršen v soboto v njegovem stanovanju proti obrambnemu ministru. Kakor je znano, je bil v soboto na plesu na domu zunanjega ministra o-brambni minister Ku Vora-vong ubit. Vladni predsednik je o ostavki obvestil kralja Siša-vanga, ki je v Franciji, in je zahteval nujno sklicanje izrednega zasedanja narodne skupščine. Van Kleffens izvoljen za predsednika IX. zasedanja glavne sknpšeine OZN iVIagovuL* dosedanje predsednice gospe Pandit - Vedno teč držat/ za sprejem pekinških predstavnikov v UZ!\! - Važne izjave Koče Popoviča o pomenu sedanjega zasedanja, u Cipru, o kitajskem predstavništvu in o delu jugoslovanske delegacije NE1V YORK. 21. zasedanje glavne skupščine OZn se je začelo danes ob 15.15 po krajevnem času. Predsednica osmega zasedanja gospa Pandit je v kratkem nagovoru izrazila upanje, da bo skupščina znala izkoristiti vsako priliko, zato da se bo zavzemala za stvar miru in mednarodnega razumevanja. Omenila je pogajanja za premirje v Indokini in pri tem poudarila, da dosežen sporazum kaže, da se tudi najostrejši in najnevarnejši spori lahko rešijo s pogajanji. Zatem je sovjetski delegat Višinski predložil resolucijo, s katero je zahteval, naj kitajsko mesto v OZN zavzame predstavnik pekinške vlade. Poudaril ie. da se sedanje zasedanje začenja v ozračju olajšanja, ki sta ga ustvarili berlinska in ženevska konferenca. Pri tem je dodal, da je bilo mogoče doseči prenehanje vojne v Indokini, ker so se ženevske konference udeležili pravi predstavniki veli- Objavljen sporazum o iranskem petroleju Sporazum je bil že predložen iranskemu parlamentu v ratifikacijo V-Vj , "--S; NrSh, nanč? ’ 21 • ~ Iranski fi-nanem minister Amini je danes pozval parlament, na) ra-o Tran J)lednar0(Ini sporazum novi ten^ m . P,e,roleju. Ustanovljena je bila posebna ko- sklen!en’ZVedencev' da Pr011« ta "e rt« sPorazum Predvide-razumt. * • ,razPrava o spo- razumu trajala približno Pen TeheramjUmA^e .bU P°dP>san v AbhadPa0„P0lddneP°jeP,i*at^nd^v utedencev'!dPk!0VapladstkU,P,na družbe včlanjene v mednarodnem konzorciju. Besedilo sporazuma je bilo objavljeno v Teheranu in Lon donu. Prvi del se nanaša n" sporazum med mednarodnim konzorcijem, iransko vlado in iransko petrolejsko družbo drugi del pa predstavlja s,,0.’ razum med Iranom in angle-Jk0, iransko družbo. Glavne točke sporazuma so: v Petrolejska podjetja v Iranu, vrelci, material itd ostanejo last Irana v skladu ? 0 nacionalizaciji j’ . Mednarodni konzorcij bo dobavljal iranski narodni sn 1 tebnična sredstva, ki Podkuj 3a v fdel0vanje teh V ta namen je Konzorcij ustanovil dve družbi Ami s s'dežem v Amsterdamu, toda pod nadzorstvom družbe, ki ima sedež v Londonu. 4. Družbe včla-?e?nnV ko“zorciju se obvezu-sk. » J’0d0J kupile od iran-not tarodn* druzbe IS milijo, ta in£n surfvaga Petroleja le-leta lose mil‘jonov ton liinn in PnMižno 30 mi- PribHzynot0?«leta. '957’ skup"° prvi , ? u ^ milijonov ton v Člani tt,0« ih sporazuma. 5. konzorcija bodo skušali izvoziti 6 milijonov 500 tisoč ton rafiniranih proizvodov leta 1955, naslednje leto 10 milijonov 500 tisoč ton. leta 1957 pa 13 milijonov ton. 6. Pristojbine se bo Iranu plačevale v dveh oblikah: iranska narodna družba bo inkasirala 12,5% dobička konzorcija, iranska vlada bo v obliki dajatev inkasirala 50% dobička konzorcija po odbitku zneskov, ki bodo že plačani iranski narodni družbi, Rezultat te določbe je, da se bo dobiček konzorcija delil na polovico z Iranom. 7. Za dobiček se razume razlika med proizvodno ceno in ceno, po kateri bodo družbe konzorcija prodajale petrolej ob izvozu iz Perzijskega zaliva. Višina te cene je odvisna od splošnih tržnih pogojev in se lahko menja od enega člana konzorcija do drugega. 8. V drugem delu sporazuma se iran.ska vlada obvezuje, da bo jilačala angleško-iranski družbi odškodnino 25 milijonov št»rlin-gov za nacionalizacijo čistilnice v Kermansha\v, katere proizvode bo sedaj pošiljala na iranski domači trg izključno iranska narodna družba; pred nacionalizacijo je to trgovino vršila britanska vzdržanimi. Za ameriško resolucijo so glasovale: Argentina, Avstralija, Belgija, Bolivija, Brazilija, Kanada, Cile, Kolumbija, kuomintan-ški predstavnik, Costarica, Kuba, San Domingo, Equador, Sar. Salvador, Etiopija, Francija, Grčija, Guatemala, Haiti, Honduras, Isladija, Iran, Irak, Izrael, Libanon, Liberija, Luksemburg, Mehika, Nizozemska, Nova Zelandija, Nikara-gua, Pakistan, Panama. Paragvaj, Peru, Filipini, Siam, Turčija, Južna Afrika. Velika Britanija, ZDA, Urugvaj in Venezuela. Proti ameriškemu predlogu so glasovale: Burma, Bela Rusija, CSR, Danska, Indija, Jugoslavija, Norveška, Poljska, Švedska, Ukrajina in Sovjetska zveza. Vzdržale so se: Afganistan, Egipt, Indonezija, Saudova Arabija, Sirija in Jemen. Sledile so tajne volitve za predsednika sedanjega zasedanja. Izvoljen je bil nizozemski delegat Elko Van Kleffens s 45 glasovi proti 3 in 12 vzdržanimi. Novi predsednik je takoj nato imel svoj otvoritveni govor in zatem zaključil sejo. Prihodnja seja bo jutri ob 10.30 po krajevnem času. Danes dopoldne je prispela v New York jugoslovanska delegacija za 9. zasedanje glavne skupščine OZN. Delegacijo vodi jugoslovanski državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič. Na new-yorškem letališču so člane delegacije pozdravili člani jugoslovanskega diplomatskega zastopstva. Na prošnjo novinarjev je Koča Popovič v zvezi z bodočim zasedanjem glavne skupščine izjavil, da je posebni pomen tega zasedanja v tem, da bo v znamenju pomiritve in možnosti nadalj- nje pomiritve, ulstočasno dozoreva možnost, je dejal, da se prekoračijo notranji vplivi, ki so bili nosledica akutne hladne vojne in Ki so otež-kočali rešitev katerega koli mednarodnega vprašanja. Dozorevajo pogoji vzpostavitve novega stanja v mednarodnih odnosih, pogoji za trajnejšo pomiritev. Ta položaj je po mojem mnenju v prvi vrsti rezultat jasnih in trajnih teženj, r želja in volja vseh narodov, vseh delovnih ljudi, po ohranitvi in utrditvi svetovnega miru.« Sedanje zasedanje bo predstavljalo po mnenju Koče Popoviča merilo državniške modrosti in politične zrelosti ter stvarne in aktivne predanosti stvari miru za državnike in politike, ki se bodo zasedanja udeležili. Na vprašanje o stališču Jugoslavije do otoka Cipra je Popcvič odgovoril, da bo jugoslovanska delegacija prikazala svoje stališče na zasedanju. Po našem mnenju ima to vprašanje dva vidika. Z ene strani je to čisto načelno vprašanje, o katerem je jugoslovansko stališče znano, z druge strani pa obstaja praktičen politični vidik, ki ga po mnenju jugoslovanske vlade ni treba zapostavljati. O stališču Jugoslavije do sprejema Kitajske v OZN pa je Popovič dejal, da je jugoslovansko stališče znano že od prej in da se ni spremenilo. Na vprašanje o sprejemu r.ovih članic v OZN je Popovič odgovoril, da ne more predvidevati, kako se bo to vprašanje razvijalo. «V vsakem primeru sodim, da ie dolžnost vseh, ki razumejo sedanji položaj, da storijo vse, da se uresniči univerzalnost Združenih narodov.« Aktivnost jugoslovanske delegacije na zasedanju pa bo po besedah Koče Popoviča odvisna od intenzivnosti, s katero se bodo postavljala posamezna vprašanja. «Lahko rečem, je zaključil, da bo celotna naša aktivnost usmerjena na to, da podpremo vse tiste tendence in napore, ki bedo šli za ohranitvijo in utrditvijo miru v svetu.« V svojem nagovoru je Van Kleffens med drugim poudaril, da prevzema predsedstvo OZN v trenutku, ko ni oboroženih in organiziranih spopadov na svetu. Kljub temu pa visi nad nami ((temna in huda grožnja«, ie dejal. «To zahteva od vseh največje dobre volje, skrajne previdnosti ]n kar največje umerjenosti v dejanjih in besedah. Vse človeštvo pričakuje od nas, da bomo prispevali k splošnemu miru, ki naj temelji na pravici do življenja in na dolžnosti dati živeti. Samo sožitje ne zadovoljuje več narodov. Narodi želijo mnogo več. Dati jim zadoščenje, to je naš težavni program.« ponuja posredovanje v sporu med Arabci in Izraelom LONDON. 21. — Predstavnik Foreign Officea je izjavil, da je Velika Britanija pripravljena nuditi svoje dobre usluge arabskim državam in Izraelu, de bi te države želele razpravljati o svojih sedanjih sporih. Državni minister Selwyn Lloyd je sprejel danes diplo- matske predstavnike osmih a-rabskih držav, s katerimi je govoril o odnosih njihovih vlad do izraelske vlade. Poročilo Foreign Officea V zvezi z nedavnim korakom držav Arabske lige glede njihovih odnosov do Izraela pravi, da bi lahko sklicali pripravljalni sestanek, na katerem naj bi razpravljali o ustvaritvi bolj mirnih pogojev na mejah in podrobno razpravljali o vseh večjih sporih, ali pa bi takoj začeli splošno diskusijo. Britanska vlada je s svoje strani pripravljena nuditi svoje dobre usluge. Na koncu poudarja izjava Foreign Officea, da bo medtem britanska politika še dalje temeljila na obstoječih pogodbah in obveznostih, med katerimi sta zavezniška pogodba z Jordanom in tristranska izjava iz leta 1950. Burmanski predstavnik«FLRJ o nreMen obisku mnrSaln Tila v Burmi BEOGRAD. 21. — Burmanski odpravnik poslov v Jugoslaviji Sin Maung Gale je izjavil novinarjem v Beogradu v zvezi z obiskom maršala Tita v Burmi, da je burmansko ljudstvo z zadovoljstvom sprejelo vest o Titovem obisku. Kljub dejstvu, da sta Burma jn Jugoslavija tako zelo oddaljeni druga od druge, ju njihovi skupni interesi ir. prijateljstvo tesno povezujejo. Zelo prisrčni odnosi med obema državama so se manifestirali tako v načinu sodelovanja v OZN kakor tudi izven te organizacije. ((Obisk maršala Tita, je poudaril ob zaključku burmanski odpravnik poslov, bo hkrati omogočil vzpostavitev osebnih' stikov, s čimer se bo' še bolj utrdilo burmansko-jugo-slovansko prijateljstvo.« Z jutrišnjim dnem začnemo v našem dnevniku objavljati knjigo oBil sem s Ku Klux Klanom« od ameriškega publicista Stetsona Kennedj ja. Knjiga je bila prvič objavljena pred nekaj meseci v Veliki Britaniji, ker je pisatelj imel težave z objavo v ZDA. Opozarjamo čitatelje na nadvse zanimivo in napeto ter — kar je glavno — popolnoma resnično zgodbo, ki jo pripoveduje avtor. V nedeljski številki našepa dnevnika smo pozvali Vida lija, naj v svojem govoru ob priliki kom(nformovskepa nfestival a tiskan odgovori predvsem svojim pristašem — na nekatera vprašanja, ki mu. j ih oni na sestankih, mi pa v našem dnevniku javno postavljamo. Ta vprašan ja se glasijo: Zakaj ruski tisk doslej v nobenem svojem članku ni napadel poskusa za rešitev tržaškega vprašanja med Jugoslavijo in Italijo? Zakaj eUnita* niti z besedico ne omeni, da se vršijo med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo pogajanja za dosego trgovinskega sporazuma, po katerem bi uvozila Jugoslavija celo določene količine žita? Zakaj kominformovski tisk ne omenja izjave predsednika bolgarske kominformistič-ne vlade C.ervenkova, ki je dejal, da bi morala Bolgarija izboljšati odnose z Jugoslavijo, Turčijo in Grčijo, t. j. z vsemi tremi državam i tako imenovane sagresivnev in uvojnohujskaške« itd. balkanske zveze kot jo označuje Vidalijev tisk? Zakaj namesto vsega tega Vidali in njegov tisk nenehno prednjačita v propagiranju fašistične imperialistične zahteve po coni B in zmerja Scelbovo vlado, da izdaja italijanske interese, da prepušča del Miljskih hribov Jugoslaviji itd.? P oglejmo sedaj, k” ko je Vidali na vsa ta vprašanja v nedeljo odgovoril. Njegov sil Lavoratoren od ponedeljka objavlja ta njegov odgovor tako-le: «,Primorski' postavlja svoja neumna vprašanja o naših stališčih in o stališčih ZSSR. Ta stališča so znana in so bila tolikokrat ponovno poudarjena. — ZSSR hoče spoštovanje mirovne pogodbe, ustanovitev Sip, in če ne bo izvršena mirovna pogodba z Italijo glede tistega, kar zadeva Trst. ne bo podpisala, kar je potrebno še storiti za Avstrijo. Toda prav proti Sovjetski zvezi so naperjeni vojni načrti, s katerimi se hoče žrtvovati Trst, protisovjetski je tudi tisti balkanski pakt, ki ga je podpisal Tito in v katerega žetj vstopiti Scelba...« Nato Vidali nadaljuje s pravim fašističnim jamra-mjem za cono B, najbolj pa ga boli, da bo «il nostro distac-co dallTstria definitivo« in I postavlja Scelbi tole hujska-1 ško vprašanje: «Kdo veruje v spoštovanje I narodnosti, katero naj bi sporazum zajamčil? Vsi vedo, da je deset tisoč in še več prebivalcev cone B pripravljeno na izselitev prav zaradi tega. ker dobro vedo, kakšna je vrednost takšnih jamstev.« K?t vidimo Vid ali ja ne briga, ali bo Italija spoštovala garancije, ki jih mora dati Slovencem cone A: on se pridrnžuje rajši fašistom., ki si izmišljujejo teroriziranje Italijanov v coni B itd.! No pa poglejmo ali je Vidali sploh odgovoril na naša vprašanja in s tem na vprašanja, ki mu jih postavljajo njegovi lastni pristaši. Na prvi pogled je jasno, da Vidali na ta vprašanja ni odgovoril, ker odgovoriti ne more! Zato jih je rajši označil da so «neumna». Kljub temu, da so sneumnaz, pa se je le skušal izvleči iz zadrege, češ da je stališče ZSSR in njegovo — ki naj bi bilo isto — znano. No, če je res tako, potem naj nam odg o- Reakcija na zadnji govor Mendes-Francea v Strassburgu V Zahodni Nemčiji vztrajajo pri dogovoru med Adenauerjem in Dul lesom - Za so številne točke francoskega predloga za Anglijo nesprejemljive - Sestanek stalnega sveta bruseljskega pakta LONDON, 21. — Stalni svet bruseljskega pakta se je po dolgem času spet sestal in proučeval vprašanja, ki jih postavlja morebitna vključitev Zahodne Nemčije in Italije v pogodbo. Podpisnice pogodb-be, razen Velike Britanije so predstavljali njihovi veleposlaniki v Londonu, z angleške strani pa je bil navzoč stalni podtajnik v Foreign Officeu sir Frank Roberts. Sestanek stalnega sveta bruseljskega pakta, ki je zadnje ieto obstajal samo na papirju, razlagajo kot čisto angleško potezo, aa se pripravi sprejem in izvajanje (lEdenovega načrta« še pred konferenco devetih, ki bo prihodnji teden v Londonu. Kot zatrjujejo v dobro obveščenih krogih, se na današnji konferenci sveta bruseljskega pakta niso dotaknili osnovnega vprašanja, temveč so položaj le v grobih obrisih proučili. Predvsem so govorili o spremembah onih členov pogodbe, ki omenjajo Nemčijo kot morebitnega napadalca. Obenem je angleški ministrski predsednik sir Winston Churchill sklical sejo vlade, na kateri so proučevali francoske predloge, kot jih je včeraj v Strassburgu prikazal ministrski. predsednik Mendes-France. Predvsem je šlo za to, kako daleč lahko Anglija ugodi francoskim zahtevam, zlasti zahtevi po prevzemu večjih obveznosti v Evropi. V angleških krogih upajo, da bo mogoče doseči sporazum s Francijo na osnovi neke srednje poti med Edenovim in Mendes-Franceovim načrtom. Iz Bonna poročajo, da izjavljajo v krogih zvezne vlade, da so z zanimanjem sprejeli na znanje govor, ki ga je imel včeraj v Strassburgu francoski ministrski predsednik Men-des-France. Sicer pa v Bonnu Mendes-Franceovega govora še ne komentirajo, temveč zatrju- jejo, da bo vladno stališče o tem načrtu Adenauer sporočil šele na bližnji londonski konferenci. Isto velja tudi za besedilo Mendes-Franceovega načrta. ki ga je danes Adenauerju izročil francosk. visoki komisar Francois Poncet. Zdi se. da je v razgovoru Adenauer samo poudaril, da govori nedavno nemško-ameriško poročilo o Dullesovih razgovorih v Bonnu o enotnosti rfinenj med obema vladama. To razlagajo, kot dokaz, da bo Nemčija vztrajala pri tem, kar je Dul-les - Adenauerju obljubil. Zvečer so v zahodnonem-skih uradnih krogih poudarjali k zadnjemu razvoju položaja naslednje: 1. zaželeni cilj bonnske vlade je istočasno sodelovanje zvezne republike v bruseljski pogodbi in v NATO; 2. v nobenem primeru se zvezna republika ne more obvezati, da bo vzpostavila vojaške kontingente, če ji ne bo priznana popolna enakopravnost in pravica, da sodeluje pri sprejemanju sklepov atlantskega glavnega stana. 3. sodijo, da bo 28. oktobra v Londonu ne ena, temveč dve konferenc} obenem, se pravi konferenca devetih in konferenca treh zahodnih okupacijskih velesil v Nemčiji, na kateri bi razpravljali o obnovitvi nemške suverenosti. 4. razen poveljstva NATO ne sme obstajati nobeno drugo vojaško poveljstvo. 5. konferenca aevetih bj morala predvsem rešiti vprašanje vključitve bruseljske pogodbe v NATO. 6. nemška in britanska vlada se strinjata v tem, da Francija ne sme zahtevati od Anglije večjih zahtev od tistih, ki z Anglijo že izhajajo iz bruseljske pogodbe; ta že predvideva avtomatičnost angleške pomoči. Kancler Adenauer je danes zvečer poročal o zadnjem razvoju dogodkov predstavnikom strank vladne koalicije. Kas-neje je Adenauer sprejel tudi voditelja socialdemokratske opozicije Ollenhauerja, ki je nato o tem poročal vodstvu socialdemokratske stranke. Ves svetovni tisk posveča danes veliko pozornost Men-des-Franceovim izjavam o organizaciji evropske obrambe. Londonski «Times» posveča francoskim predlogom številne članke in uvodnik. Posebni opisnik «Timesa» v Strassburgu zatrjuje, da je evropska skupščina sprejela govor francoskega ministrskega predsednika z vljudno zadržanostjo. Diplomatski urednik istega lista sodi. da imajo v Londonu francosko spomenico za «osnovo za diskusijo«, da pa bi bile številne točke nesprejemljive za angleško in za druge delegacije, če bi začeli razpravljati o podrobnostih. Evropska skupščina pozdravlja Titov govor< BRUSELJ, 21. — V krogih evropske posvetovalne skupščine v Strassbourgu so z zadovoljstvom sprejel} izjavo maršala Tita o pripravljenosti Jugoslavije, da sodeluje pri uresničenju evropske skupnosti. Ti krogi poudarjajo, Ja je v sedanjem trenutku, ko je evropska združitev v kritični fazi, ta izjava prispevek k enotnosti, zlasti še. ker prihaja s strani voditelja države, ki ni članica evropskega sveta, ki pa je s svojimi dejanji dokazala, da želi sodelovati z vsemi miroljubnimi narodi. Nemški parlamentarni krogi pa posebno pozdravljajo tisti del govora maršala Tita, v katerem se je dotaknil vprašanja Nemčije, in poudarjajo njegovo razumno in nra-viino razumevanje mednarodnih vprašanj. von, zakaj tega stališča nPravdas ali el zvest ja* prav v vseh teh mesecih, ko gre za dosego sporazuma, ne objavljata? Kaj pa ostala vprašanja? Ce je naše vprašanje aneumno*, je potemtakem neumen tudi predlog Carven* kova, naj se vzpostavijo boljši odn-osi z državami balkanskega pakta; potem je neumno imenovanje novega sovjetskega ambasadorja v Beogradu kakor tudi imeno-vanje novih poslanikov v Jugoslaviji, ki so jih imenovale albanska, romunska, bolgarska in madžarska vlada, a v kratkem tudi češkoslovaška vlada; potem so neumni vsi dosedanji napori vzpostavljanja mešanih komisij za reševanje obmejnih sporov kakor tudi vsi sporazumi za vzpostavljanje železniškega prometa in za obnavljanje gospodarskih odnosov. Vse to je. potemtakem za Vidalija neumno! Pameten je samo on s svojimi pajdaši, ki z zmerjanjem in psovanjem jugoslovanskih narodov in njegovih voditeljev nadaljuje ter se pri tem. sposojajo tipične fašistične psovke. Vendar pa Vidali ni toliko pameten, da bi znal na naša in svojih pristašev vprašanja odgovoriti! Zakaj? Zato, ker se boji resnice! Prav tako ne bo znal odgovoriti in tudi ne bo odgovoril na naša nadaljnja vprašanja, ki se prav tako porajajo sama po sebi pri njegovih pristaših. Ta vprašanja • o: Zakaj niso «Unit(i» niti «11 Lavoratoren ne včeraj, ne predvčerajšnjim niti omenila govor maršala Tita na Ostrožnem? Mar ne bi bilo zelo poučno, da bi čitatelji obeh časopisov zvedeli na primer za sledeče Titove izjave: ((Sodim da atlantski pakt, ki je ime! svoj čas «raison d'čire» dobiva čedalje bolj politično ideološko obarvano lice — to pa Je boj proti komunizmu. Za nas je zato nesprejemljivo. kar so nam nekoč svetovali — naj se pridružimo atlantskemu paktu. Mi smo prebarvani s socialistično barvo, v bloku pa, ki ima protisocialistične težnje, ni prostora za nas. Lahko sodelujemo v zvezi z raznimi vprašanji, mi lahko sodelujemo in deloma sodelujemo z atlantskim paktom, toda samo glede nekaterih omejenih vprašanj, o vprašanjih boja proti agresiji, o vprašanju ohranitve neodvisnosti, tako naše kakor teh držav tu«. In' dalje: iiToda sleherni ideološki boj, sleherne morebitne namere v zvezi s preventivno vojno so nam tuje in glede tega mi ne moremo sodelovati. Tu na Balkanu smo napravili posebno formacijo^ Balkanski pakt, ki ni obarvan} z nobenimi ideološkimi bar«, vami, je nastal iz nujnosti zaradi obrambe neodvisnosti iif mirnega življenja, to je for< macija, ki ni naperjena zopef nikogar, ki nima nobenih pr63 ventivnih ali drugačnih naR menov proti nikomur, temvti: je njen cilj edinole ohraniti svoje meje, ohraniti mirita življenje«. )lq In še; " «Mi se ne moremo strinjali s propagando, ki jo uveljavi ljajo frontalno proti komJ* nizmu. Pravijo nam; pri tw mislimo na sovjetski komtf/ nizem. Dobro, jaz ga ne bi imenoval tako. Ce govore zo; per komunizem, potem to podmeni, da morajo biti proti komunizmu kot ideji Marksa, Engelsa in Lenina, proti novi ustvarjalni ideji, ki pogatu(a družbo naprej. Mi smo priti takšnemu stališču in se me moremo s tem strinjati tejL^e tudi nikdar ne bomo. Mi 9)0 sicer našli svoj način glede izgradnje socializma, našit smo novo drugačno pot, toda vsebina mora biti resnično socialistična. Sloneti mora na teh mislih, na velikih mislih naših velikih učiteljev Marksa, Engelsa in Lenina«. Mar ne bi bilo koristno, če bi Vidalijevi pristaši zvedeli iz njegovega časopisja, kak& ne je resnica o odnosih med kominformovskimi deželami in Jugoslavijo, ki jih je marš šal Tito takole označil:1 1 :(i ((Toda tisti trenutek, ko so rekli da žele normalizacij« smo odgovorili: Evo, - mi smo za to. Mi nismo zamerljivit sodimo, da je absolutno nemogoče, da bi vzdolž naših meja živeli narodi, s katerimi nismo bili sprti, temveč smo bilf sprti z njihovimi vodilnimi ljudmi -* a da ne M vzpostavili kolikor toliko not« malnega stanja, da bi končno vendarle odstranili spore, ki so se dogajali... Seveda ta normalizacija1 ne poteka ravno tako hitroi v zadnjem čas« pa kaže, da so tudi oni spoznali, da ne more biti normalizacija samo v besedah in da bo treba to pokazati malo ta-‘di «r >dejanjih. Tudi oni so kMhšilMv tef smeRi Pozdravljamo ta njihov poskus, po« zdravljarao ga ,in radi bomo sprejeli , sleherni, izraz dobre voljen. K-jvEi9b cvb ituiii -i Ne, Vidali Togliatti i« Ob Lsse so poskrbeli,’'da, te Tito ve beseda, njihovi prifUif si ne zvedo, Kajfii.če ,bi deli bi btlbiqkonpc iNdihour protijugoslovanske^ laine,. propagande. Zato . Vidoli stoffii filozofira o tem;',kaka Rvtije noče podpisati ., zarodi Trota avstrijske miro/pne pogodb^, s čimer odkritooodobstova nadaljevanje okupacije ,npkr male države, kar jap fii prav nič socialistično l(9wil demokratično. , 0j.,tX Toda Vidali noj 1 sooji-mt pajdaši skupaj, zavedaj da bodo njegovi zap«kjani; :pri-staši pravočasno , izvedeli gg resnico, čeprav jin.je: njihov tisk noče povedatiri ta šo ho-mo pomagali poskrbeti: i tudi mi. da bo resnica , . prodrle tudi med njegove ,prist«it, kolikor jih še ima! moii&Uat fPOlllK^hI UNKV1 Na današnji dan leta 1846 se je rodil Svetozar Markovič, srbski pisatelj, pionir napredne družbene miselnosti m "=^5* g-* s..« 18.04. Dolžina ^ ll* vzide ob 0.50 Hi za ttinbri Jutri, CETOTEK »■ *** Tekla, Slavna OB JE0M1 ZA NAŽEfiA DIJAKA"| PORAZNO DEJSTVO KLfUB ŠTEVILNIM OBLJUBAM tO SKORAJ ENEM MfiSECL MOLKA... Podp rimo 680 suspendiranih delavcev CRDA Dijaško Malico bo tudi po 1. okt. ostalo brez dela Stojimo neposredno pred pričetkom novega šolskega leta. Dijaki, ki so imeli popravne izpite so se v glavnem že rešili skrbi in si utrli pot v vlsji razred. Toda sedaj so nastopile nove skrbi; posebno pri visokošpl-cih so bili starši postavljeni pred dejstvo, da so letos razne šolske takse močno zvišane, da ne govorimo o velikih zneskih, ki jih bodo morali plačati za razne pristojbine naši visokošolci. Novo šolsko leto pa ne dela skrbi le dljakjom in njihovim starsem, temveč tudi odboru Dijaške Matice, ker bo ta morala tudi v novem šolskem letu napeti vse sile, da bo mogla rešiti svoje poslanstvo. Potrebe niso ravno majhne. Prošenj za sprejem v Dijaški dom je bilo tudi letos vloženih toliko, da zadnji zamudnik: ne bodo mogli biti upoštevani. Tudi število prošenj za zunanje gojence Dijaškega doma ni nič manjše od lanskega, medtem ko je prošenj za podporo za plačilo šolskih taks vec kot lam. Prav tako bo Dijaška Matica tudi letos nekaterim dijakom pomagala plačevati voznino za pot v šolo. drugim spet bo pomagala z učnimi potrebščinami, zvezki in drugim ter z izposojo šolskih knjig iz podpornega knjižnega sklada. Končno pridejo še dolgoročna brezobrestna posojila visckošolcem. Vsa ta raznolika podporna akcija Dijaške Matice pa je odvisna samo od nase javnosti. Sredstva, ki jih zbere Dijaška Matica, niso majhna, vendarle ne tako velika, da bi bilo mogoče ustvarjati kak rezervni sklad. Zato je podporna alt cija v prihodnjem šolskem letu odvisna od uspeha «Tedna za našega dijaka*, ki bo tudi letos kot vsa leta doslej ob začetku šolskega leta, in sicer od 3. do 10. oktobra. Ta že tradicionalni teden se je pri naših ljudeh že tako vkore-ninal, da smatra vsak zaveden Slovenec, da se mora v tem tednu s primernim zneskom spomniti Dijaške Matice. Dobre volje in radodarnosti ne manjka in je s tega vidika uspeh tedna že vnaprej zagotovljen. Potrebno je le, da se z dobro organizirano mrežo poverjenikov našim ljudem olajša izroditev njihovega prispevka. Odbor Dijaške Matice, ki pravkar rešuje številne prošnje srednješolcev, o- Tako je izjavil v imenu ravnateljstva CRDA inž. Moretti na včerajšnjem sestanku na uradu za delo. čeprav bi se morali po sporazumu vrniti na delo 1. oktobra t l. X BEŠKIMI H AII A A! Odkar traja kriza ladjedel-i velja samo za 6 mesecev iri niške industrije, ki je dovedla toliko tudi veljajo določbe v marcu do suspenzije . nad j glede plačevanja mezd iz pravlja to uelo v trdni veri, da bo prav zaradi boljše organizacije letošnji «Te-den za našega dijaka* uspel še v večji meri kot lanski in predlanski. 1.000 delavcev v CRDA, to je v ladjedelnicah Sv. Marka in Sv. Roka ter v Tovarni strojev, so se ponavljali razni optimistični glasovi oblasti in vladnega tiska (predvsem «Giornale di Trieste«), češ da bo z novimi naročili kriza rešena ter da pojdejo suspendirani delavci zopet na delo. Pri tem naj se spomnimo le na optimistične izjave dr. Sar-torija na njegovi zadnji tiskovni konferenci o proračunu za drugo polletje, ko je našteval vse nove gradnje. Mi smo o tem optimizmu dvomili, vendarle pa nismo pričakovali, da bodo kljub novim naročilom ladjedelnicam nastale iz sporazuma o suspenziji delavcev CRDA za te delavce tako porazne posledice. Po splošnih pričakovanjih je namreč kazalo, da bo po novih naročilih ostalo doma le kakih 300 suspendiranih delavcev ter da bodo aprila 1955 tudi te delavce zaposlili. Včerajšnji sestanek med predstavniki CRDA in delavstva na uradu za delo pa nam nudi mnogo bolj žalostno sliko. Inž. Moretti, ki je predstavljal na sestanku ravnateljstvo CRDA, je namreč predstavnikom delavcev izjavil, da bodo CRDA po 1. oktobru lahko zaposlila največ do 200 delavcev, da pa računajo, da bo po tem datumu od 840 sedaj suspendiranih delavcev ostalo okoli 680 delavcev doma! Ta položaj bo trajal vse do aprila 1955, ko bo ostalo vsaj še 615 suspendiranih delavcev. Inž. Moretti je še dodal, da se bodo te številke lahko le za malenkost znižale ali zvišale. Sindikalni predstavniki so upravičeno opozorili inž. Morettija na razliko med temi dejstvi in optimističnimi napovedmi oblasti, zlasti pa dr. Sartorija. Tako je na primer 18. julija vi> mktatl' ,ttltfeoq vorfltn 6t omeli o mod Ib Rt VIdob Mili pl«»d*I«nvi[9l»iHp9 a iz kleti dva delavca 40 ,*» iMaiHoMT ,U»b»xr.iuseppf « nibsuišdtaKarpesIcMu pn -plprc*.dttorttUČr>kv pred hišo. -‘»trtdtdi *laigk»3lkjdilu te dimu zei ki je tedaj prevažal proti Senenemu trgu 30-letnega Giu-seppu Gaspodinja in njegovo 28-letno ženo Marijo Sale-to por. Guspodini, ob„a stanujoča v Rimu. Zaradi hudega trčenja so se potniki Fiatu in tudi taksija (razen šoferja slednjega) ranili. zaradi šesar so jih morali odpeljati v bolnišnico, kjer su Všeni nudilj potrebno zdravniško" pomoč: Gaspodinijevi ženi so izprali razne praske po čelu, obrazu in rokah, njenemu možu pa so ugotovili udarce po prsnem košu. Medtem ko bo prva okrevala v 4 ali 5 dneh, bo moral njen mož počivati kakih 8 dni. Tudi Azzano se je le laže poškodoval, ugotovili so mu namreč le podplutbo nad levim očesom, medtem ko so Zorinu, ki se je najhuje pritoževal nad bolečinami, ugotovili zlom reber. Delegacija delavcev ESSO pri dr. Levitusu na ZVU Včeraj je šla delegacija delavcev rafinerije Esso Standard Italiana iz Sv. Sobote k ravnatelju oddelka za delo ZVU dr. Levitusu ter mu o-brazložila položaj, ki je nastal v rafineriji ob namerah Obveshlo Kmečke zveze dvolastnikom v coni B Kmečka zveza obvešča vse dvolastnike, ki imajo svoja zemljišča v coni B in ki nameravajo vložiti prošnje za sečnjo drv, da morajo te prošnje dostaviti občinskim odborom najkasneje do 15. okt. t. 1. Vsa pojasnila daje tajništvo Kmečke zveze. Skupščina pristaniških delavcev Včeraj ob 18. uri so se pristaniški delavci zbrali na skupščini v svojem Domu ter razpravljali o hudi krizi, ki je nastala v pristanišču zaradi skrčenja prometa. Delavci so dali vodstvu svojega sindikata nalogo naj napravi pri oblasteh vse potrebne korake, da se zagotovijo Trstu nove pomorske proge, tako da se o-živi pomorski promet, ki edini lahko zagotovi pristaniškim delavcem zaposlitev. Kmalu bo mesec, kar so v skladišču državnih železnic po naključju odkrili 39 veliki} ih zabojev polnih strojnic in nabojev ameriškega in angleškega izvora. Dan po odkritju je lokalni tisk (z izjemo de-mokristjanskega in fašističnega seveda) obširno poročal o tem, policija pa je izdala lakonično poročilo o »odkritju določenega števila zabojev z orožjema in k temu poročilu naknadno dodala še nekaj fotografij. Nato so se odgovorne oblasti pod izgovorom o spreiskavi zaprle o popoln molk, pri katerem trmasto vztrajajo še danes. Medtem se je zvedelo, da so se nekateri ljudje neposredno po odkritju orožja na hitro umaknili v Italijo odkoder se še niso vrnili; zvedelo se je o zapečatenju urada netoepa višjega želetniške- S SEJE IZVRŠNEGA ODBORA OF ll nedeljo 26.1. m. zaseaanie glav. MlDora osuoDomine ironte IZ PODATKOV TRŽAŠKE TRGOV1NSKEZ BORN1CE ZA JULIJ Na sinočnji seji izvršnega odbora Osvobodilne fronte slovenskega naroda za Tržaško ozemlje je bilo po poročilu tov. predsednika Franca Stoke in po krajši razpravi sklenjeno, da se skliče glavni odbor OF na zasedanje v nedeljo 26. t. m. ob 8.30 uri dopoldne v prostorih OF v Ul. R. Manna 29 s sledečim dnevnim redom: 1. Politični položaj, kulturna in gospodarska vprašanja tržaških Slovencev ter Osvobodilna fronta (poročilo tajništva OF). 2. Diskusija. 3. Sklepi. PONOVNO ZMANJŠANJE ZAPOSLENIH IN OBČUTNO ZVIŠANJE BREZPOSELNIH Zakaj je urad za delo spremenil sistem registriranja brezposelnih - Zmanjšan obseg prodaje cele vrste artiklov Pred dnevi je izšlo gospodarsko poročilo tržaške trgovske zbornice za mesec julij, v katerem so objavljeni podrobni ali manj neizpremenjena. Predstavniki trgovcev zaradi tega trde, da so se izpolnila najbolj pesimistična preroko- podatki o nadaljnjem poslab- vanja o obsegu prodaje in da šanju gospodarskega stanja. Tako so se v juliju zmanjšale prodaje dolge vrste blaga in zlasti oblačil, čevljev, stanovanjske opreme, ur, droge-rijskih izdelkov, knjig itd. Samo*’ živita niso zabeležila resnega padca prodaje, ker je slabo vreme preprečilo večji odhod na počitnice in je zaradi tega potrošnja živil ostala več SINDIKALNA PANORAMA DANES STAVKA DELAVCEV TOVARN TESTENIN IN MLINOV V Trstu bo stavkalo 6 podjetij - Delavci zahtevajo zvišanje poenotene mezde, zvišanje mezd za delavke in boljše akordne dodatke V Italiji so vse tri največje sindikalne organizacije oklicale 24-urno stavko delavcev, ki so zaposleni v mlevski industriji, v rižarnah in v tovarnah testenin. Stavka se prič-te danes ob 6. uri zjutraj. 13. septembra so se namreč sestali na sedežu Confindu-strie v Rimu predstavniki delavcev in industrijcev omenjenih treh strok, da bi se pogajali o sklenitvi nove delovne pogodbe. Predstavniki delavcev so zahtevali, da s* z novo pogodbo zvišajo poenote-ne mezde za 7 odstotkov ter do se razlika med mezdami delgvcev in delavjj skrči, tako da bodo mezde delavk« samo za 16 odstotkovj nižje' od mezd delavcev. Razen tegd so delavci tudi zahtevali zvišanje števila dni dopustov in izboljšanje akordnih dodatkov. Delodajalci pa so te zahteve delavcev zavrnili in prekinili s tem pogajanj^ za sklenitev nove delovne pogodbe. Stavki, ki so jo napovedale sindikalne organizacije v Ita- liji, so se pridružile tudi sindikalne ifrganizacije v Trstu. Tako bodo danes stavkali delavci naslednjih podjetij: (iPa-stificio Triestinoi), «Pastificio Ossoinak«, «Pastificio Mullich-Lorenzetti«, »Molini Variola«, «Macinazione triestinaa in «Ri-siera Adriatica«. PRVI DAN JESENI 'Tuitn&ito- ciklona naliv- in lufya ske postaje za obalno plovbo, da se bliža našemu mestu pravcati ciklon s hitrostjo 100 do 120 km na uro. Napovedan je bil za 13. uro. Toda namesto ciklona je ob 13. uri pokukalo izza oblakov celo sonce. Vendar le za malo časa. Oblaki so se kmalu spet začeli kopičiti in tudi veter se je stopnjeval. Okrog 22. ure pa je prišlo do naglega padca temperature, v nekaterih mestnih predelih celo na 12 stopinj, jn grmenje in bliskanje je tokrat res prineslo tipično jesensko nevihto, ki ni imela sieer nič skupnega s ciklonom, ki pa je venila* tbila dovolj močna za ta -čas. Močnemu a kratko-lj»jnemu nalivu je sledil močan veter,‘ki je" na višjih točkah dosegal , hitrost prave f*"« Npd nevihto je bil večkrat prekinjen tudi električni tok po vsem mestu in s tem seveda tudi tramvajski in filo-bfisnt promet. Druge škode razen razbitih šip pa ni bijo oz. zaradi pozne ure vsaj zvedeli pismo zanje. Dva meseca zapora za udarec iz l. 1948 Kdo bi si mislil, da Se bo po tolikih lepih dnevih prvi jesenski dan tako grdo predstavil? Ze v zgodnjih nočnih urah prejšnjo noč( se je ulil precej močan dež in tudi z nastopom dneva se nebo ni razjasnilo. Lahnemu vetru se je pridružil tudi lahen padec temperature. V prvih dopoldanskih urah pa se je naglo razširila po mestu vest, ki so jo razširile vremenske radij- Ob božiču 1948. leta je v koronejskih zaporih nastal prepir med nekim Varglie-nom, ki je zmerjal ezule, ki itso nam prišli odžirat kruh« in 47-Ietnim Cesarom Redol-fijem iz Ul. Rismondo. Slednji je v jezi močno udaril Vargliena tako, da je padel na tla in se tudi poškodoval. Da bi se rešil razprave je Hedolfi ponudil Varglienu 3.000 lir za prizadeto mu škodo, vendar ta denarja ni hotel sprejeti. Razpravo so odlagali že neštetokrat in končno je le bila sedaj. Obtoženca so spoznali za krivega in ga obsodili na 2 meseca in 20 dni zapora. Sodnik - Edel, zapisn. Zuccarello, obramba - odv. Radovani. se je kriza, ki ze več kot pol leta vlada na tržaškem trgu na drobno v juliju še poslabšala. Isti mesec je poleg tega zabeležil tudi znatno poslabšanje zaposlenosti in povečanje števila brezposelnih. Po uradnih podatkih Urada za delo je bilo 20. julija zaposlenih 87.272 oseb in od tega 31.002 v industriji, 4.197 v obrt-nitšvu, 13.166 v trgovini, 2.383 v kreditnih in zavarovalnih ustanovah 79 je bilo poljedelskih delavcev, 31.826 v javnih službah (kamor je vključenih tudi 3.191 delavcev SELAD) in 4.619 je bilo zaposlenih mornarjev. V primerjavi s prejšnjim mesecem se je število zaposlenih znižalo za 190 oseb in to predvsem na račun padca zaposlitve trgovskih podjetij. Padec za 196 oseb sicer ni nekaj posebnega, vendar moramo upoštevati, da se število zaposlenih stalno znižuje vse od 1951. leta, ko je bilo v Trstu vpisanih 91.097 zaposlenih o-seb. To število se je leta 1952 znižalo na 89.058, decembra 1953 na 87.855 in znaša sedaj v juliju 87.272. Zlasti je .zna-lni čilno, da se je brezposelnost povečala skoro izključno v industriji in obrtništvu, saj sta omenjeni dve panogi zaposlovali v decembru 1951. leta 38.973 oseb, medtem ko sta V juliju tekočega leta le še 35.199 oseb. Uradni podatki o številu brezposelnih oseb pa so za julij izredno nizki in govore, da je bilo brezposelnih komaj 15.130. Poročilo zbornice pa pravi, da je to znižanje brezposelnosti rezultat novega načina kontrole brezposelnih in da je zaradi tega nastalo izključno iz statističnih razlogov. Poročilo nato nadaljuje: «če si ogledamo resnično gibanje brezposelne delovne sile v luči gibanj Urada za delo lahko ugotovimo poslabšano stanje. Tako so v juliju registrirali kar 1.233 brezposelnih oseb več kot v juniju. Poleg tega so v juliju vpisali 2.834 oseb, ki so zgubile zaposlitev zaradi odpustov medtem ko je to število v juniju znašalo le 2.033 oseb«. Ne vemo zakaj je Urad za delo nenadoma izpremenil način registriranja brezposelnih, dejstvo pa je. da je bil ta poseg škodljiv, saj se na ta način ne more napraviti več nikakršne primerjave s stanjem brezposelnih preteklih let in se lahko samo še od meseca do meseca primerja število novih vpisanih brezposelnih in število oseb. ki so dobile novo zaposlitev. Ti podatki pa so za junij in julij sledeči: v juliju Danes 22. septembra ob 19.30 redna seja odbora društva «Slovenskih srednješolcev« na sedežu. Ul. Roma 15, II. so na novo vpisali 4.475 brezposelnih, od česar 2.033 takih, ki so izgubili službo zaradi odpustov. medtem ko ostali prvič iščejo delo. Delo pa je v omenjenem mesecu dobilo 2.501 oseb. Stanje brezposelnosti se je torej ponovno močno poslabšalo. IZPRED KAZENSKEGA SODiSCA Zaradi stanovan jskega spora sin in snaha pred sodnikom Ker je oče stalno podil sina in njegovo ženo iz stanovanja, ga je sin v prepiru udaril Dolgo časa je 55-letni Fran-cesco Buzzerio stanujoč v Ul. Capuana živel v miru s svojim 29-letnim sinom Oronzom in njegovo ženo Marijo Di Fazio, katera je v pomanjkanju stanovanj povabil k sebi in jima dal eno izmed sob. Toda možakar se je nekega dne izmislil, da bi sobo rabil sam in tako je začel sina in ženo siliti, da bi se izselila. Toda mlada zakonca nista hotela slišati o tem, še posebno ker sta prav na njegovo vabilo zapustila stanovanje tašče in tasta, kjer sta se dobro počutila. Življenje, ki je prej teklo mirno pa je tako sčasoma postalo neznosno prav zaradi sitnarjenja očeta. Zakonca sta oba otroka izročila tašči in sklenila vztrajati, vsaj dokler ne bi dobila svoje stanovanje. Nekega decembrskega dne lani pa sta se Buzzerio in njegova žena vrnila okoli SOLSKO NAUZOHNISTVO OSNOVNIH SOL SPOROČA Vpisovanja in popravni izpiti na osnovnih šolah cone A ...... so od 16. septembra do 25. U(jnim načrtom, se vrši vpisovanje SOLSKA OBVESTILA septembra t. I. za vse razrede osnovnih šol, in sicer v kraju dotitne sole. Pri vpisovanju v I. razred Izročijo starši učitelju naslednje listine: a) ro)stnt (Sritor i),Vl,TYo££lnI: WiMf&/tM**»dt»tt?bm podrla že->HW'»k kMtnega okna mu ftAbOftfMta 9Wi0i cesto in nato -fME: ®čvbo o«e h j« Rdečega »Ifeir« tooolino bolnišnico »bVbbtMumdlru ko Je 31-l«tm -b*(giz Ul. Cologna i s svojim »Fialom v»b'ae rem je sedel tudi -oi-ipti oir)-rleti _ L5-iiletin prijatelj Emo tKut) liltKidšVala Ferorh iz ITAn- jj!nWwqvcO'a dre joreda v Ul. .tfcriMPMtco je vnnj priletel s taksijem 45-letni Giovanni Lo- stveni urad občine. Otroci so šoloobvezni od dopolnjenega šestega leta do ttirinajstega leta. 4. oktobra tega leta bo svečana otvoritev šolskega leta z maso in 5. oktobra reden pouk. Vsa potrebna pojasnila dobijo starši na oglasni deski na šoli ali pri ravnatelju dotične-ga okrožja, Vpisovanje ra tol. leto 1954-55 na dr/avni višji realni gimnazi-|i Na držami višji realm .gimnaziji s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg ra? redov z realnim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim za šolsko leto 1954-55 od 1. septembra dalje vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Lazzaretto vecehio 9, II. nadstropje. Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi tazglasm deski. Uprava slovenskih otroških vrtcev v Tr«tu obvešča starše, da se je začelo vpisovanje v slovenske otroške vrtce dne 20. septembra In Je vsak dan od 9. do 12. ure v prostorih otroških vrtcev. Vabimo starše, ki imajo otroke za otroški vrtec, da jih čim-prej vpišejo. Podrobna navodila glede izpitov In vpisovanja daje talnl-šlvo vsak dan od 10. do 12. ure. Ravnateljstvo državnega industrijskega strokovnega tečaja na Opčinah s priključenim 111, raz- redom javlja: Vpisovanje v I., II, ln III. razred od 1. do 25. septembra 1954 vsak dan od 10, do 12. ure dopoldne. Hazporedi m podrobna navodila so razvidna na šolski oglasni deski. Vsa potrebna nadaljnja pristojbine, šole. Ravnateljstvo NIŽJE INDUSTRIJSKE STHOKOVNE SOl.E s slovenskim učnim jezikom v TRSTU (Rojan) objavlja, da je vpisovanje v I., H. In III. razred od 1 septembra do 25. septembra 1954, vsak dan razen nedelj ln praznikov, od 9. do 12. ure dojioldne; Razporedi ut podrobna navodila so razvidna na šolski oglasni deski. Vsa potrebna nadaljnja po. (»snila daje tajništvo tole. Ravnateljstvo Industrijskega strokovnega tečaja v Dolini opozarja na vpisovanje, ki je vsak dan dopoldne do 25. t. m. Na slovenski trgovski akademiji (tel. 95326) traja vpis učencev do vključno 25. septembra vsak delavnik od 10.-12. ure. Pristojbina za vsako šolsko leto znaša 2.500 lir, kl Je plačljiva v treh obrokih, novi učenci plačajo še vpisnino 1.000 lir. V tem šolskem letu bo v II. razredu uveden tudi obvezen pouk nemščine, v naslednjih letih pa postopoma v ostalih razredih. Državni industrijski strokovni tečaj s slovenskim učnim jezikom v Dolini. Vpisovanje je vsak dan od 9. do 11. ure do vključno 25. t. m. Starše vabimo da pohlte z vpisovanjem svojih o-trok ln ne odlašajo na poslednje dni. Na državo) ulžji trgovski Soli _______________ se vpisovanja zaključijo dne 25. | j?,-anco. t. m. Prošnje za vpis sprejema tajništvo zavoda vsak dan od 9. do 12. ure \ šolskem poslopju pri Sv. Ivanu, Trg Gioberti 4. 22.30 domov. Ko sta hotela v sobo, ju je ustavil oče in zahteval ključe. Sin se je temu uprl in je, da bi preprečil spor, odšel v sobo. Stari Buzzerio pa ni miroval in je ne-sprestano trkal na vrata sinove sobe. Ko pa ga je začel žaliti je sin vstal, prišel iz sobe in tedaj je med njima nastal pravcati pretep. Sostanovalka starega Buzze-ria se je tedaj vmešala in telefonsko poklicala policijo, ki je starega moža odpeljala v bolnišnico, kjer so mu ugotovili poškodbo na zobeh. Mož je tedaj prijavil policiji, da sta ga pretepla sin in snaha in oba zakonca sta se, kljub temu, da sta vse zanikala, znašla na obtožni klopi. Na razpravi je bil prisoten samo Buzzerio Oronzo, medtem ko je bila njegova žena odsotna. Sodišče je oba spoznalo za kriva le povzročitve telesnih poškodbo in ju je obsodilo le na 2 meseca zapora in to zaradi tega ker je sodnik smatral, da sta se sin in njegova žena spozabila zaradi stalnih izzivanj starega moža. Zeni so priznali pogojnost kazni, kateri ji ne bodo niti vpisali v kazenski list. Oba pa bosta morala plačati 1.000 lir moralne škode, medtem ko bo materialno škodo odločil za to določeni sodnik. Oba sta bila končno obsojena na plačilo sodnih stroškov in na plačilo odvetnika, ki si ga je oče najel za obrambo lastnih interesov. Glede obtožbe pretepa in groženj sta bila oba oproščena: Buzzerio zaradi pomanjkanja dokazov, njegova žena pa ker ni izvršila dejanja. Preds. - Rosano, tož. - De zapisn. - Magliacca, odv. zasebne stranke - R. Cuc-cagna, obramba - odv. Bologna. ga uradnika; zvedelo se je, da so orožje odpeljali v Anglijo zaradi ugotovljanja, tovarniških številk, ; azširile so se govorice o treh aretiranih; mnogo se je in se še go-vori v tej zvezi o Odboru za obrambo italijanstva, kateremu načeluje župan Bartoli, itd., itd. A uradnega glasu ni nobenega: ne. o tem alt se je preiskava začela in če se je ali še traja, ali se je zaključila; kakšni so njeni zaključki; od kod in po kakšnj poti je pri-ško orože namenjeno Italiji v okviru atlantskega pakta, na naše ozemlje, kdo je odgovoren za njegovo vskladiščenje v državno skladišče; komu in v kakšne namene naj bt služilo? Kaj je res o aretacijah in kdo naj bi bili aretiranci. O vsem tem zahteva tržaška javnost odgovor, a oblasti se obnašajo kot da bi jih zadela možganska kap z izgubo spomina in govora. ln vendar gre za 138 strojnic in okrog 1 milijona nabojev.... za orožje s katerim je na mig prsta v primernem trenutku mogoče izvesti krvav pokal. V čigavem interesu je molk oblasti? Ali bolje, čigavi interesi ne dovoljujejo, da bi oblasti o tem jasno spregovorile in pod vzele odločne ukrepe proti krivcem, ki so bili lahko znani že prvi dan? Zahtevamo, da se končno pride z zadevo na svetlo in da se preneha z obzirnostjo do nedotakljivih predstavnikov tistih patriotičnih krogov, ki so že novembra lani pokazali kakšni so njihovi nameni. Danes se poročita tov-. Tju/na. \$ka£ '' ‘,‘|2fi f 11.30 Lahki č dava,nje: 12: „p„sKi. fu »3.00 S J4.l5a ,,j G^sba'iz m obzornik, avir in drkv vflfoj 18.00 Mendel^ ter; klavir in ori*kov vita m Dukas: Carov«1^ pojd ; r Operne slike mn - it C* Operne ^llk.e.arijan ,«j5 S OJ ta in . M=rdež; Zdravniški '^port; ‘)0i3(Li «*£?■■20>»L,ie;^ 20.00 "Ta; ..'"jj*, a f**11 Sioti'® i**' 1 bachova Slovenske -tualnosti; 21*' fant prod‘50. ’ Književnost f0flija Čajkovski: Sin^e. Ritmične P°P ^ piCj) I' I* * .odD» d« oOUw . J" ir 11.45 Igra 8 j 17.00 Plesna C^i/ riški motivi; enic» ki; 21.05 RoOlA «Kogar drugi _ 2 . sieče», opera v * ,n „ v *■’ >< ti , 202.1 jfM 327.1 m. 2U\oO. ¥ »iti Poročila o®,- »r.? 1." 12.30, 15.00, .V, if ojj^L V 11.00 R^JK-ti. 'ifS) »o, Glasbena m-ed S ,5 čgt* ^ nl pogovori, F, ,o* m ?ii neka^gHO00'G^;J 14.10 Richard ci ll^A ,°v ie/lfjič ČajkO^f i,01 letna suita, Leskovic: Bea K3 sov: ,5'l5med1efa; jHB>q Glasbena V«) , .literature Glasbena nne • n i v j\ « \ iz literatur« ,6.30 *ji M' Garjava ov^.lO L ‘V; poslušajte!. ^ *»VS /eniški so',1?1 °it: /finski sol'® °: v. L- 1111 Visok poraz v dvoboju Argentine z Rusijo Na šahovski olimpiadi v Amsterdamu so bili v VII. kolu doseženi v glavni skupini naslednji rezultati: Jugoslavija - Islandija 2.5:1.5. Pirc in Olafson sta igrala dvojno fianketo na krilih. Pirc je imel skraja pobudo v svojih rokah in je močno pritiskal v središču. Nasprotnika sta bila hud pozicijski boj za pomembne strateške točke. Pirc je svojo pozicijsko prednost spretno uveljavil in pripeljal do zmage. Palmason - Gligorič (kraljeva indijka): Gligorič je kot črni nagib izenačil in dobil prednost na daminem krilu, beli pa v središču. V časovni stiski pa je Gligorič spregledal važnega kmeta, a je obdržal remi. Trifunovič je danes kot beli igral silno ostro, vendar mu je bil nasprotnik kos in rezultat je bil remi. Johnson - Fuderer (Benoni-jeva otvoritev), Fuderer je zamudil priložnost, da bi napravil močnejši vdor na damskem krilu in je s tem nasprotnik dobil dovolj časa, da je uredil svoj položaj. Potlej je Johnson zamenjal vse figure in nasprotnika sta sklenila remi v 34. potezi. Sovjetska zveza - Argentina 1.5:0.5 (2). Botvinik - Najdorl gem mestu Jugoslavija z 18 1:0, Botvinik je igral partijo zares kot svetovni prvak in zlahka zmagal, četudi ima Naj-dorf doslej najboljši uspeh na prvi deski. Smislov - Bolbo-chan 0.5:0.5, Bronstein - Pano prekinjeno, Keres - Pilnik prekinjeno. Sovjetska mojstra sta v obeh partijah v boljšem položaju. Zahodna Nemčija - Bolgarija 3:0 (1). Unzicker - Minev 1:0, Pfeifer - Milev 1:0, Rellstab -Cvetkov prekinjeno v boljšem položaju za Rellstaba, Joten -Bobekov 1:0. CSR - Madžarska 2:2. Pach-raan - Szabo remi, Filip - Bar-cza remi, Žita - Szandor remi, Sajtar - Greben remi. Holandska - Izrael 0:2 (2). Dr. Euwe - Porat prekinjeno, Donner - Czerniak 0:1, Princ -Oren prekinjeno. Kramer -Aloni 0:1. Švedska • Anglija 1:1 (2). Stahlberg - Aleksander remi, Lundin - Penrose prekinjeno, Stolz - Golombek remi, Ber-berg - Barben prekinjeno. Rezultati po končanih prekinjenih partijah: SZ - Argentina 3.5:0.5, Holandska - Izrael 1:3, Švedska - Anglija 3:1. Po sedmem kolu je na dru- MALO UPANJA PO SLABI PRIPRAVI Jugoslovani danes v Cardiffu proti reprezentanci UValesa Nekaj novih imen v jugoslovanski reprezentanci, v kateri to pot ni Crnkoviča, Čajkovskega, Rajkova, Mitiča in Zebeca Danes bodo v Cardiffu nastopili jugoslovanski nogometaši proti reprezentanci Wale-sa v prvi mednarodni tekmi. Treba je reči, da je jugoslovanska reprezentanca odpotovala kaj malo pripravljena. Reprezentanti sami pa trenutno tudi niso v taki formi, da bi opravičevali upanje v uspeh tudi brez posebnih priprav. Lani so igralci Walesa v Beogradu izgubili z rezultatom 2:5. vendar pa so zapustili zelo dober vtis zaradi svoje dobre igre. Bilo bi skoraj neumestno ne verjeti v njihovo zmago. O jugoslovanskih igralcih je mogoče po trening tekmi prejšnjega tedna in po nedeljskih tekmah malokaj reči. Po poročilih so od reprezentantov dobro igrali Beara, Stankovič, Mnntula, Boškov, Vu-kas m Brhek; niso pa zadovoljili ZeKovič, Horvat, Jočič in Dvornič. Zebec zaradi bolezni ni odpotoval; namesto njega bo menda nastopil Li-pušmovič. Od rezervnih igralcev sta bila zelo dobra Veselinovič in Belin ter še tudi Spajič, Kralj in Pelakovič p.i sta igrala slabo. Pozitivno pri vsej stvari je le to. da so jugoslovanski se-stavljalci reprezentance le vključili v moštvo nekaj novih ljudi čeprav so med reprezentanti še vedno tudi nekateri igralci o katerih vemo, da so se že ponovno prav na mednarodnih tekmah slabo obnesli in bi jih polagoma tudi lahko zamenjali. VVales je nedavno igral na Dunaju in izgubil z 0:2, toda pokazal je zelo lepo igro. Doma pa igralci Walesa redkokdaj izgubijo. Jugoslavijo čakata kmalu za tem še dve težavni nalogi: tekma s Posarjem, ki ga nikakor ne gre podcenjevati, potem pa tekma z Avstrijo na Dunaju, kar pomeni gotovo za jugoslovansko reprezentanco enega izmed najtrših orehov, ki jih je bilo treba ah Jih še bo treba v tem letu streti. skoku v višino z 2.11 m, bilo še nekaj dobrih rezultatov: 800 m: Boysen (Norv.) 1’47”9; 1500 m: Nielsen (Dan.) 3’48”6; kladivo: Cederqvist (Danska) 55.04; 400 m: J. Carlsson (Švedska) 48”5. Košarkarsko moštvo zagrebške «Lokomotive» nastopi danes v Reggio Emilia proti tamkajšnjemu moštvu Latterie Reggio. točkami za ZSSR, ki ima 22.5 točke. Tretja je Argentina s 17, četrta Nemčija s 16.5, peta CSR s 16, šesti Izrael s 15.5 točke itd. Prva etapa kolesarske dirke po Evropi leti OB BARESIJEVEM ČLANKU 0 AVTONOMIJI ALJ JE PREVL realistično gledanje ? j Mladinska spevoigra „Kresniček" Hočeš nočeš Baresi priznava da je treba goriško gospodarsko krizo reševati skupno s potrošniki in proizvajalci «onkraj mejne žice» GAND, 21. — V prvi etapi kolesarske dirke po Evropi, ki se je danes začela, Pariz -Gand (287 km) je zmagal Francoz Pierre Michel pred Belgijcem Jochumsom. Tekme, ki se je začela danes zjutraj ob 8.55 na letališču Le Bourget pri Parizu, se udeležuje 77 kolesarjev, med katerimi pa ni najvidnejših zastopnikov evropskega kolesarskega športa. Dirka obsega 13 etap in meri 2500 km. Pot kolesarske dirke po Evropi gre iz Francije v Belgijo, Luksemburg in Posarje, nato skozi Bavarsko do Avstrije in čez Alpe v Severno Italijo, od tod pa skozi Švico v Strass-bourg, kjer se bo tekma 3. oktobra zaključila. Etape so naslednje: Pariz -Gand (287 km), Gand - Namur (251 km), Namur - Luksemburg (163 km), Luksemburg -Saarbriicken (103,5 km, na kronometer za moštva), Saar-briicken - Schvveiningen (293 km), Schweiningen - Augsburg (217 km), Augsburg - Innsbruck (206 km). Innsbruck -Mantova (296 km), Mantova -Eologna (196 km), Bologna -Como (261 km), Como - Luga-no (62 km, na kronometer -posamezno), Lugano-Montreux (245 km), Montreux - Strass-bourg (344 km). Vrstni red na cilju prve etape: 1. Pierre Michel (Fr.) v 8.45’29”; 2. Jochums (Belg.); 3. Van Kerkhove (Belg.); 4. Close (Belg.); 5. Sorgeloss (Belg.); 6. Cerami (It.); 7. Volpi (It.); 8. Van Dormael (Belg.); 9. Burgat (Fr.); 10. Couvreur (Belg.), vsi s časom zmagovalca; 11. Pezzi (It.) 8.46’22”; 12. Nedellec (Fr.) 8.46’27”; 13. Ryckaert (Belg.) 8.47’01”; 14. Van Varenberg (Belg.) 8.47*11”. JUGOSLOVANSKO PRVENSTVO V PLAVANJU V SPLITU Dva nova državna rekorda - Krasen rezultat mladega Kambija iz Splita na 200 m metuljček Moštveno prvenstvo je osvojil Jadran iz Splita SPLIT, 21. — V soboto se 15:55.2; — moški: 100 m prosto: je v Splitu končalo jugoslo- Skanata (Mornar) 58.4; 100 m Virlus" v Juqos'aviji Eno izmed najboljših italijanskih košarkarskih moštev «Virtus» iz Bologne, bo danes nastopilo proti Crveni zvezdi v Beogradu, jutri v Novem Sadu proti jugoslovanski reprezentanci, v soboto pa proti BSK. Zdi se, da bodo Bolonjci nastopili tudi proti ASK v Ljubljani. Nilsson - 2,11 m (nov evropski rekord) Na tekmovanju v Stockholmu, kjer je Bemgt Nilsson po-stavil nov evropski rekord v vansko državno prvenstvo v plavanju-. Tekmovanje, ki je trajalo tri dni, je pokazalo velik napredek jugoslovanskega plavalnega športa. Razen številnih drugih odličnih rezultatov sta bila tudi dosežena dva nova državna rekorda. Anja Neidhardt je preplavala 100 metrov v me-tuljčnem slogu v času 1:20.6, 17-letni Kambij (Jadran Split) pa je dosegel z rezultatom 2:34 2 nov državni rekord 200 m metuljček. S tem časom bi bil Kambij olimpijski prvak v Helsinkih, na nedavnem evropskem prvenstvu v Turinu pa bi si priboril srebrno medaljo kot drugi najboljši evropski plavalec. Vsekakor pa se je Kambij uvrstil med pet najboljših plavalcev na svetu, ki so kdajkoli dosegli tak čas na tej progi v 50-metrskem o-limpijskem bazenu. Tudi nekateri drugi rezultati so odlični. Tako je Skanata zmagal na 100 m v času 58,4, na 1500 m prosto pa je zmagal Kostič (Sever) s časom 19:47.6. Hkrati s tekmovanjem posameznikov je bilo tudi moštveno prvenstvo v katerem je zasluženo zmagal Jadran iz Splita, predvsem po zaslugi svojih mladih plavalcev Kambija in Njeguša, pa tudi zaradi odsotnosti dubrovniškega Juga, ki iz neznanih razlogov na prvenstvu ni sodeloval. Državni prvaki za leto 1954 v posameznih disciplinah so: ženske: 100 m prosto: Višnja Varga (Jadran) 1:11,5; 100 m metuljček: Anja Neuhardt (Ml.) 1:20,6; 100 m hrbtno: Majda Majcen (Jadran) 1:20,3; 200 m prsno: Vinka Jeričevič (Korčula) 3:00,4; 400 m prosto: Višnja Varga (Jadran) 5:54,0-, 4 x 100 m prosto: Jadran 5:02,8; 4 x 100 m mešano: Jadran hrbtno; Skanata (Mornar) 1:11,0; 200 metrov prsno: Pandur (Mornar) 2:46,8; 200 m metuljček: Kambij (Jadran) 2:34,2; 400 m prosto: Kostič (Sever) 4:57,4; 1500 m prosto: Kostič (Sever) 19:47,6; 4 x 100 m mešano: Mornar 4:37,8; 4 x 200 m prosto: Mornar 9:21,6. Končni vrstni red ekipnega prvenstva za leto 1954 je: Jadran (Split) 178 točk, Mornar (Split) 122, Sever (Bgd) 102, Mladost (Zagreb) 66, Proleter (Zrenjanin) 58, Primorje (Reka) 31, Ilirija (Lj.) 14, Korčula 13, Mladost (Kranj) 9, 2PK Ljubljana 8, POSK Split 5 in Železničar (Karlovac) 2 točki. Ce izvzamemo nekaj nesmiselnih trditev v Baresi jevem članku o deželni avtonomiji od IS. septembra, trditev, ki se predvsem nanašajo na pripadnike našega naroda in ki dokazujejo, da Baresi ni popolnoma prepričan v pravilnost svojih ostalih trditev, potem bi skoraj lahko “rekli, da izpod peresa nekega dema-kristjanskega poslanca in obenem predstavnika vladne linije nismo povojna leta še či-tali članka, ki bi skušal biti vsaj približno objektiven in ki bi na stvari gledal realistično. Res je, da je poglavitna Ba-resijeva stvar, razpravljati o deželni avtonomiji, vendar celotno pisanje izzveni v drugo smer, in sicer v potrebo treznega gledanja na stanje v gorički pokrajini po letu 1947. Ne moremo reči, koliko je njegovo pisanje iskreno in koliko bo temu pisanju tudi dejansko sledila želja, da postopni normalizaciji med Jugoslavijo in Italijo sledi zboljšanje položaja med goriško pokrajino in Slovenijo. Gorica in Slovensko Primorje sta nekdaj predstavljala gospodarsko celoto. Zaradi nove razmejitve sta bili ti dve področji podvrženi dvema gospodarskima sistemoma, ki med seboj nimata nobene organske zveze, zaradi česar nahajamo neprijetnosti in motnje v gospodarstvih onstran, še bolj pa tostran meje. Zato Baresi z dokajšnjim pogumom, ki ga doslej nismo opazili pri demokristjanskih voditeljih, ki so bili vedno «bolj papeški kot papež sam#, priznava naše zahteve, da je treba iskati <sW bi vso pozorno^ p0m čiliji, kamor ^ V r„cv/r s »,s ^ ere. je bil. 'Voj lovaj '« d tlemi d( Si ** tc t»šii, ‘aie, s*im *kral k'ato Jolitj ‘*r | V' i ttlOj Politi «ia »ie, “-si je že bila dežurna IH da* ves j/ Danes posM0 _ ernet-ponoči lekarna zo Italia 4 - tel' «Arena di Polan ne bi rrco gla biti glasilo istrskih iredentistov, če ne bi nadaljevala s fašističnimi zahtevami po odstranitvi partizanskih spomenikov iz Pevme in Oslavja katere namrava odstraniti kar z «zakonskimi ukrepi» Radovedni smo, kdo bo šel tako nizko, da bo skušal poteptati najbolj snete spomenike junakov, ki so žrtvovali mlada življenja za svobodo in pravico. Morda je to samo pobožna želja pisunov pri «Are-na di Polan, morda pa tudi nekaterih goriških šovinističnih prenapetežev, ki jih dosedanja zgodovina ni prav ničesar naučila. Vsekakor pa bi morale oblasti le bolj paziti na izbruhe šovinizma in ezulskega iredentizma, ki že presega vse meje s tem, da pripisuje slovenski manjšini na Goriškem bombne atentate zadnjih let na slovenske šole v Gorici. Določeni odgovorni krogi v Gorici predobro vedo, kdo je bil organizator bombnih napadov na slovenske šole in domove. Cas je, da se njih imena objavijo, kajti s tako politiko se daje možnost tem ljudjeni, da nadaljujejo z napadi na slovenske ustanove in partizanske spomenike. V to smo vedno bolj prepričani, kajti uredniki in lastniki «A-rene di Polas so pred seboj prav gotovo imeli točen cilj, ker bi v nasprotnem primeru pisanje zvenelo popolnoma drugače. TttH&nn predvaja DANES 22. t. m-z začetkom ob 18. uri film: lj i ii i it Igralci: OLGA U1LL1 JEAN C. PSSCAl-FOSCO GI*C =51 H; La Prodaja ur in pribor" , j Irst - UI.Battistl, I4 ' ., - .im"1’ y ZASTOPSTVO UR: «Umger> «Limco> uBiiiiuuauuuuuuuimuuuuu L. K O V A ČIČ »‘0«»dafc * bmia 2ase' Gospa Fink °e ,e ! SORODNIKI ODHAJAJO IN PRIHAJAJO [ še, da 6i triu kaj prinesla. «K tem ljudem ne bom nikoli šla«, je rekla teta srdito in poblisnila z očmi. «Tja me HnnnntmnnTi»mnTmTmn!witTvnnf»nmmvv»V!mnmmn»m»?!Ynnnmm?mTmTTnTmnnnn ne spravi tisoč konj«, to j< morala Dora vedno znova sli- «Teta», je tiho rekla deklica in se še enkrat strmo zagledala v Doro. Potem so se spravili v avtomobil in pomahali. Motor je zahrumel in at;-to je počasi oddrsel, dokler se ni nenadoma zagnal po široki cesti. Gospa Dora Fink je nekaj časa stala na pločniku in gledala za avtomobilom, potem pa se je počasi obrnila sredi skupine ljudi in čisto počasi odšla po stopnicah navzgor. Bila je po-stopnicah navzgor. Bila je popolnoma na koncu svojih duševnih moči. Ko je v kuhtnji zagledala dekle, se je prestrašila, da ne bi prišel kdo od domačih in jo videl tu. «Pojejte takoj svoje kosilo, potem pa se preoblecite in tu, nate tu petdeset dinarjev«, je rekla razburjeno in vzela iz svoje torbice prvi bankovec, ki ji je prišel u roke. Potem je stopila k oknu. Prah, ki ga je dvignil bratrančev avtomobil, se je polegel tn v njej je vstajala bolečina, ki jo je hotela zadušiti. Dekle je že zdavnaj odšla, ko je nenadoma zaslišala Vilka, ki je pod oknom zaupil: «iVfami, teta Lojzka prihaja, teta Lojzka prihaja!« Ta napoved je gospo Doro spet postavila v sredo resničnosti. Zdaj je z bliskovito naglico jela izginjati vse tisto, kar je dopoldne s tako muko spravila skupaj. Spravila je teletino, prav tako je potegnila s postelje novo posteljno pregrinjalo, ki ga je kupila ornega v mesecu, in novi namizni prt in se še sama preoblekla. Teta Lojzka, visoka, tršata ženska, ploščata kot lepenka v svoji gluhi črni oble- ki z volneno ruto nad očrnijo Bi[a je srcčnaf da hodi ir. dvema cekarjema v rokah, t(,,a (e njej in le „jej pri- je prihajala po debelem prahu na cesti. Dora je nametala nekaj umazanih cunj v škaf, kot da pravkar odhaja prat, ko jo vstopila teta Lojzka. «0», je Dora veselo vzkliknila, ko je vstopila. Teta Lojzka je ponižno obstala pri vratih, ne da bi si upala odložiti cekarja. ((Nekaj sem ti prinesla«, je rekla v zadregi, «Nekaj fižola. moke in jajčk«. «Oh, saj ne bi bilo treba*, je rekla Dora skromno. «Mesto je mesto«, je rekla teta in izpraznila cekarja na stol. «Kako lepo imaš«. «Ni pospravljeno tako, kot bi moralo biti. Si bila kaj pri Francetovih?» France je bil tudi tetin nečak. Živel je o revščini in k njemu teta Lojz- naša svoje skromne pridelke Vse to, kar ji je teta iz leta v leto prinašala s svoje njive, medtem ko sebi ni ničesar privoščila, vse to, kar ji je povrh tega še pomagala pri delu, vse to je Dori prav hodilo. Zato se je pred teto navadno delala še revnejšo, kot je bila. sAli greš prat?« je vprašala teta. Dora je pokimala. «Ti bom jaz pomagala« nOh, ali res? Takoj pridem grem le po banjico na balkon«, je rekla Dora. Odšla je naglo na balkon in v smetišnici zagledala napolitanke, ki jih je dekle poprej pometla. Videti je bilo, da je punca najčistejše kose peciva že po- sklonila in začela pobirati boljše kose, ki so še ostali, n predpasnik in med jokom, ki jo je posilil in postajal čedalje bolj krčevit, je nenadoma jela šepetati kot iz uma: «0 jaz, jaz, kaj sem napravila, kaj sem napravila, prismoda!« Spodaj pod balkonom je medtem, ko je Dora jokala, stopala stara moževa teta, zgrbljena pod ogromno culo umazanega perila cele Finko-ve družine. ((Tudi rjuhe bom opralas. je zaklicala Dori na balkon in odšla po temnih stopnicah v pralnico. Bila je spet vesela, kot vsakokrat, kadar je bila v mestu pri svojem študiranem nečaku in se je smeli kretati po njegovem domu. Zanj in za njegove otroke bi žrtvovala tudi svoje življenje Stopala je navzdol, postarana v svojem težkem garaškem življenju, dokler je tema t-kleti ni popolnoma zagrnila. ((Iz Ljudske pravice-Borbe« KONEC m ‘V; Sestavljena iz najboljšega Izdelana po najnovejših te Izbrana eleganca modelov Cene ugodne Popolno jamstvo ta S let svoi«’1' ZahtevaiJe jo pri -------1' ' 'irMSiitlc STANISLAV KENKU - UREDNIŠTVO: ULJ C A MONTECCHJ »l * Ut. "*a - leje«**' Odgovorni uredulk bTANISLAV nca FRANČIŠKA »L 20 - Telefonska Številka 37-338 - OGLASI: od 8. do U.J0 In od 15-18 - preda. 502. - UPRAVA: ULICA SV. rRANCUSKA *. 30 Jye™0 upravlll ,00. osmrtmee 90 Ur - Za FLRJ za vsak mn. Su *7Ja8-",C^ ?r,rS,£ovpS T dim - Wdru*i. Goric* U., S PrlUco ... Te' 3.V8Z - Rokopis, ..... poSLui Tel. širine 1 racajo NAROČNINA: Cona A: mesečna 350. četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 lir, Fed. ljud. repub. Jugoslavija PoStni tekoči račun za STO £VU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega Inozetn. ,i)je. Ljubljana Stritarjeva 3-1., tel. 21-928 tek. račun prt Narodni banki v Ljubljani 604 . T . 375 — Izdaja Založništvo tržaškeg^ ===T7 4 : Izvod -0. tiska-