1927 O S P Sf.1t. Narodni poslan eo Vlad. Pušenjak: Izenačenje davkov. (Konec.) Usoda davčnega načrta. Vsled padca vlade, kateri so je izvršil brez vsakega stvarnega razloga in na ne-parlaraentarni način, je padel v vodo i davčni načrt in, ako so vesti, katere prihajajo iz Belgrada, resnične, da je računati z volitvami v jeseni, jo tudi izenačenje davkov odloženo najmanj za leto dni, mogoče pa za več let, ako bi volitve tako večino Narodne skupčine in tako vlado, katera se ne ogreva za izenačenje davkov. Imamo pokrajino v naši državi, katere ne žele izenačenja davkov, katere žele, da bi vedno trajale sedanje razmere, ko nekatere pokrajine plačujejo ogromne davke, dočim je plačilo drugih pokrajin — nezadostno. Kako izgleda od davčnega odbora predelani davčni zakon? Lansko leto sein v člankih poudarjal, da se bo Jugoslovanski klub zavzemal za to, da bo davčno breme po novem davčnem zakonu milejše, da bo Slovenija razbremenjena. Kadi tega nismo pristali na predloženi načrt zakona, temveč smo stavili nešteto predlogov in dosegli, da se je tudi mnogo našiti predlogov sprejelo in da izgleda zakonski načrt popolnoma drugače sedaj po pretresu v davčnem odboru. — Opravičeno lahkto trdim., da smo v splošnem pri vseh davčnih vrstah dosegli znatno znižanje davkov, davki bodo za polovico nižji če se ta načrt sprejme, dosegle so se razne ugodnosti, katerih prvoten načrt ni poznal. To bi se ne doseglo, ako bi i mi, kakor so to delali Radičevci, molčali in glasovali za vladin načrt. Hrvaški listi in Kmetski List, ki so me lani napadali, ko sem se z vnemo potegoval za zboljšanje davčnega zakona, niso ničesar omenili in | gotovo tudi ne bodo, da jo po naši zaslugi davčni zakonski načtr znatno izboljšan in da bo na podlagi toga zakona, ako ga bo odobrila Narodna skupščina, davčno breme za Slovenijo znatno nižje ko do sedaj. Glavne pridobitve bi bile: 1. Črtal se jo član zakona, ki je dajal ministru financ pravico, da more na vse vrsto davkov ali na posamezne davke naložiti doklade, ako se mu zdi, da niso predpisani davki dovoljni. 2. Zemljiški davek ne znaša 20% ka-tastorskega čistega donosa, temveč se bo vsako leto določeval v finančnem zakonu. Jo je velevažno, ker bo na ta način mogočo prilagoditi zemljiški davek padajočim penam kmet. pridelkov. B. Hišno-najemni davek je nižji za 4%, mesto predlaganih 20% znaša 16 %, opro-Bcajo se od hišno-razrednega davka hiše, ki služijo za stanovanje kmetom in njih delavcem, hiše obrtnih, industrijskih in rudarskih podjetij, ki služijo za stanovanja delavcev teh podjetij, dočim bi se moralo Po prvotnem načrtu plačati 20 dinarjev od vsake soba. 4. Pridobnina r& obrtnike so zniža od 12 ca 10%. 5. Kontni davek se zniža od 10 in 15% na 8 in 12%. 6. Pridobnina podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov, se zniža za 2% oziroma za 5%, kmet. zadruge so oproščene pridobnine, dočim bi po prvotnem predlogu morale plačevati pridobnino. 7. Pri dohodnini se zviša eksistenčni minimum od predloženih 3.600 na 4.800 dinarjev (obljubljeno je i nadaljnje zvišanje zvišanje na 6.000 Din), davčna stopa se začne z 1%, dočim je pri prvotnem načrtu počela z 2.5%, dosegla so je cela vrsta ugodnosti glede odbitkov pri fzračurtanju dohodkov. Naše stališče. Z doseženimi pridobitvami še nismo popolnoma zadovoljni, potrebne so še nekatero spremembe davčnega zakona, četudi smo ga v odboru znatno izboljšali. V prvi vrsti zahtevamo, da se še zniža davčna stopa za hišno-najemni davek, za pridobnino za obrtnike in malo trgovce, rentni davek in priznajo še nekatere ugodnosti za predpis dohodnine. SLS se zaveda, da je omiljenje neznosnih davčnih bremen predpogoj za ozdravljenje gospodarske krize, osobito krize kmetskega stanu, zato ne bo odnehala od svoje zahteve, da se morajo čimprej potom novega davčnega zakona izenačiti davki v celi državi in omilili pretirana davčna bremena v nekaterih pokrajinah, med katerimi prednjači Slovenija. Slana: Hišno-dav5ia prostost po novem fin. zakonu. Novi finančni zakon za leto 1927/28 je v členu 81 prinesel nekaj prepotrebne davčne olajšave za novozidane hiše. Kak-^ sne so te ugodnosti? Na ozemlju vse kraljevine (izven Belgrada) se oproščajo najmarine nove zgradbe in deli obstoječih zgradb, ki se sezidajo z odobritvijo gradbenih oblastev, in sicer: v krajih s preko 50.000 prebivalci za 20 let, v krajih s preko 20.000 prebivalci za 15 let, v ostalih pa za 10 let. Za naša mala mesta in vse podeželske kraje pride tedaj v poštev samo zadnje omenjena doba 10 let. Pomniti pa je, da zakon, kot vidimo, oprošča nove zgradbe samo najmarine, nikakor pa ne razreda-rine in tudi pribitkov ter doklad ne kot recimo preje do konca leta 1925 dozidane hiše. Zato bo ta prostost prinesla ugodnosti le onim hišnim lastnikom, ki imajo nove hiše celotno ali vsaj delno v najemu in pa krajem, kjer se odmerja tudi hišnim lastnikom najmarina, ne pa razredarine (Ljubljana, Kranj i. dr.). Edor si je ali si šele bo sezidal novo hišo, kjer bo stanoval v njej sam, nima nikakih ugodnosti po tem novem zakonu. Zanj pride vpoštev samo stari zakon iz leta 1911, ki nove hise oprošča za 6 let najmarine in razredarine* seveda samo temeljne, ne pa tudi pribitkov in doklad. Poleg tega ima stari zakon še to ugodnost, da se od hiš, ki so bile zgrajene po letu 1911 po preteku davka proste dobe pobira najmarina v znižanem iznosu 10 in pol odstotne mesto 12 odstotne. Po novem finačnem zakonu dovoljena davčna prostost najmarne so zadobi s posebno prošnjo, ki jo jo treba vložiti v 30 dneh od dne, ko se jo izdalo privolilo za porabo hiše, 6e pa se hiša prične uporabljati prej, 30 dni od dneva dejanske uporabe. — Od istega dre so računa tudi začetek oprostitve. Oprostitev se skrajša za dvakrat toliko časa, za kolikor se prošnja pozneje vložL Tedaj so roki za prošnjo in neugodnost za zakesnelost krajši in strožje kot po zakonu iz leta 1911 za 6 letno prostost. Po zakonu iz leta 1911 je treba prošnjo vložiti v 60 dneh od dne, ko se je stavba dogradila in se tudi davčna prostost računa od tega dne dalje. Če pa je taka prošnja vložena prekasno, se računa sicer začetek prostosti tudi od dne dograditve stavbe dalje 6 let, toda prošnjik jo prične uživati šele s pričetkom letne četrti, ki prične po dnevu vložitve prekasne prošnje. Za one, ki so hiše dogradili v 1. 1928 in do konca marca 1927 in niso dobili razen 6 letne prostosti po zak. iz 1. 1911 druge ugodnosti, napravlja novi finančni zakon izjemo ter jim tudi daje zgoraj omenjeno prostost naknadno v enaki izmeri, če so vložili lastniki prošnjo v 45 dneh od dno, ko je stopil finančni zakon v veljavo, tedaj od 1. aprila do 15. maja 1927. Kako mora biti opremljena prošnja za gornje davčne oprostive? Prošnjo mora vložiti hišni lastnik sam, v njej kratko navesti, za katero stavbo gre in prositi, naj se mu dovoli hišno-davčna prostost po obstoječih zakonih. Prošnji mora priložiti: a) gradbeno dovoljenje stavbne oblasti (tedaj navadno županstva); b) stavbeni načrt vidiran po županstvu; c) stanovanjsko vselitveno, porabno dovoljenje, ki mora vsebovati izjavo županstva, katerega dne se je stavba pričela graditi in katerega dne je bila dograjena; č) prostorski popis (ta zadnji ni nujno potreben). Kolkovati je treba prošnjo s kolekom za 5 Din, priložiti jej kolek za 20 Din za rešitev, na vsako prilogo pa nalepiti kolek za 2 Din. Prošnjo je treba vložiti na davčno okrajno glavarstvo onega okraja, ki se v njem nahaja nova hiša. Priporoča se PRVI SLOVENSKI ZAVOD Vzajemna zavarovalnica LJUBLJANA — DUNAJSKA CESTA 17 ki je • d in i ta vrste! — Podružnice: ▼ CELJU, Breg št. 33 — ZAGREB, Hacelnova ulica 12 — SARAJEVO, Korolieva ulica 15 In v SPLITU, ulica XI puka. KMEČKI DAN ZA FANTI' IN MOŽK BO NA SLINOVICAH TKI KOSTANJEVICI pno nedeljo po biak*?:iV. due 12. junija. Ob f sv. » cerkvi M. B. Dobrtra sveča. Nato velik* »borrranje pred cerkvijo, n slačaj k ah j asodncsa vrvaeoa pa v Društveni droraai v Kosiaajerici. Nastopi več dobrih rovoniikov. — Vabijo s*1 molj« in fantje ii r» okolice. Slana: Davek na poslovni promet. so ie nekatera davčna oblastva za L 1927 odmerila ter razgrnila zadevne odmeme zapiske pri občinah. Flačilnega naloga ne dobi razer. onih. ki vodijo knjigo opravljenega prometa in onih. ki jim je davek elitne rien naknadno. nihče: zato naj vsak. ki je temu davku zavezan, pazi na oklic županstva pri cerkvi in ca razglas r..i občinski deski, da pravočasno izve. kdaj lahko odmero vpogleda pri županu. Odmerni izkazi so na vpogled razgrnjeni 15 dni. po preteku teh 15 dni pa prične teči prizivni rok zopet 15 dni. Pri pritožbah moramo ločiti dve vrsti davkoplačevalcev: oni. ki je rnašal njegov promet v letu od 15.000 do 360-(XX1 Din imajo pravico do pritožbe proti temu davku h?, če so vložili pravočasno prijavo v meser5iih izkazih &2i v prls. 'ječi nstu la astE>č£»e;le in coir-tv -rTis-e ie tre>bi t^erc- lž i e >.?'£. :a pJVlkL K ZL -»ŠIDf-JTO pafilap? f i - ■-Si. c*t>: tr }(■ TiRsionri ti; atvius zitrt -•> to-juCTi ' ul. ki sf- t niem matu .4 ^c.riLtfTEiifk^r i . .■eiičevr.. Z«c-dnja košnja trave. ^ psr is? sem s: ntki kmelc -L<š 'a sli:.; fc.rET.iEi: smz ir i..': C jeeV reii>-£«r izr f rr k nje;. iz pršeč/, rni-z: --ici -i- z-i-i. i.z {.: zd « rt&dtErle - s: * :.ri-. vrv-.in:isfc Ff^ž tik«' - V je •".*'*■*►« oper':a rre5rser ra ■,- -.rl 10 kg slabega. Zato je naravno, da bi moral vsak kmetovalec gledati na to. da spravi pod strt ho čira najboljšo krmo. četudi je je morda manj. Kaj se igodi pri travi, ko raste? Trava i'ira v svojem rastlinskem telesu potem zelenega listja in drugih delov ter korenin hrano iz zraka in zemlje. Z njo zalaga vse dele rastline. Ko pa začne cvesti, teisji gre večina hrane v cvet, p: cvetju pa v piod, seme. Ko je rastlina ocveia in nastavila plod. je pravzaprav dovršila svojo glavno iivljensko nalogo. Tedaj se hranilne snovi. ki so še v tek.-či obliki, iz celega | telesa zbirajo v plodu, me.i tem ko osfciii deli rastline oiesenijo in zavzamejo slamnato oblik j. Plod. oziroma seme vsebuje redilne snovi v skrčeni obliki, ostali deli rastline so pa večinoma sestavljeni iz neprebavljive lesnine ali celuloze, glede krme jim pravimo, da so prazni. Iz tega sledi: Trava ima največ lahko prebavnih redi In ih snovi v sebi tedaj, ko začne cvesti. Ko pa ocvete in napravi seme. tedaj je večina hrane zbrana v semenu. ostali del rastline pa je prazen. Če torej pokosimo travo takoj, ko začne cvesti. imamo v njej polno lahko prebavnih snovi in malo lesnine: taka krma je tečna ter mnogo zaleže pri prehrani živine. če pa čakamo s košnjo po cvetju in morda še pozneje, bomo spravili domov malo vredno slamo. In naj se temu pridruži še slabo, deževno vreme, ki iz poko šene trave izpere še tisto malo hranilcih snovi, ki so v njej še ostale, tedaj je krma za nič. Iz teh razlogov bi nujno priporočali kmetovalcem, da začno čimprej s košnjo trave, četudi bodo morda nekoliko manj pridelka spravili domov, zato jim bo pa ta veliko več zalegel. Tudi naj naenkrat pokosijo samo toliko, kolikor si upajo dobro spraviti pred dežjem. Dokler namreč trava še raste, tedaj jo dež in povodenj ne iz-pereta. če je pa že posekana, tedaj jo deževnica popolnoma iziuži in napravi iz nje slamo. Najboljša je krma tedaj, če se hitro jjosoši in spravi in pride čim manj pod vpliv r; -r.--..,- —-t - • ^ efcs 10k? -iccrecA. tebea s^d* krav: dc- j i . ki t-:> cšs; tti:^ Ti- ob ■rut:.: j»sD» -fxi»f.>iaBje. kj ■ i,v-: o vi s«e£,* uieae ijra» Nov način spravljanja krme za zimo. z-e j rivesa i.cvek '.zt ie rreizlr^rJ čisto izkastreac da v ie:ena su-ni rja &»^»rikisiae-ia ic v fotCTČ okoEščiaai nar.rira-s e^a piča za tj< :»Zr i s e deaoač e žrrsži. i^asti r.i ciolz- ze kri ve hz za rrrz«. Ne ^acsoo <-e torej čzdri ij-z t-: i* stari Egipčani in Rrrr-an jkciad nijti nzčrz. kako obrusiti krni': ruo zrno r svežem ia leler.em sta-zžtz. ?■!■ T-jj. da r i— krive prt j-rert £mi zt^z ž* zmolieks i- di rrk.riii ro-tetijo' eait-: ;«« pri mil ie'-eca kr=d OnrarriiT liiele krme r jveie— stanri tod: ra zrnsko d>3bc p.s v prrctao -rsled aennes-lTTtusti tej* jyf»v5«.an« o«?Txr^aJa r u z o. V Kanadi ne uspeva, so s prav dobrim uporabili za ansiliranje mešanico ir i, grašice in graha. Vendar je preizkusno, ca je koruza vsled velike množine sladkorja naadea!ne;ši ta najzanesljivejši sadež za okisanje. Same stročnice dajo zanj okusno ansiiaio. Koruza za ansiliranje, ki se požanje približno deset dni pred zorenjem, ko zrnje postaja trdo. a je še vendar mlečno, se na stroju zareže cd 2 do 3 cm dolgo rezanico in se stlači v silo. Ta način kon-serviran:a smo videli lansko leto sicer tudi ob priliki rručnega izleta g rn:e.;a-vinjskih kmetovalcev v Labudsko dolino v Avstriji pri švicarskem posestniku gesp. NotzHjj. Le-ta je imel pripravljene c.csc-ca oktobra naibtijr.ejšo koruzo (konjski zob), kakor i« nismo videli v celi Savinjski dolini, za okisan e. Prkosil ie daleč na okoli nai'epšo ozimno rž v dobi mlečne zrelosti za ansiiaio in ie nalašč v to svrho prideloval tudi aiJo in proso. Predelava zelenega žita v ansiiaio in poktadanje kisle krme svoiirn SO kravam, prvovrstnim molinicam. se mu ie po njegovem računu dvakrat bolje izplačalo kakor pr lelova-nie zeler.cga žita. pri katerem gre vsled olesenelosti polovica redilnth snovi v slami v ir gubo in trpi tndi prebavlrivost r:-dilsth snovi v suhem rrnju. O prav ugodnih uspehih s kcnservtraniem keru:-" F°* roča letos tndi posestnik E. ven Fcst v ?t Petra pri Grade«. Okisrjjemo ea tudi vso drago krtr.e in krmila ki so vsled slabega vremen* posebno v poni iesenski doti nc dr-: več posumiti Na avstrijski kmetijski prci-.susri posta«! v Admooht sem farsko '.it z> rpravUati sredi leta svežo čmo deteRi ob nahWjrero delni v sBo Kmetovalec £. Kofler h Hirta na KoroJcm po- roča, da uporablja že tretje leto s prav dobrim uspehom svojo leseno silo. Lansko leto js v celem deževnem mesecu juniju kosil vsak dan travo in jo je ansiliral, do-čim se je drugim kmetovalcev vsled nepodobnosti sušenja polovica krme pokvarilo! Letos pozimi in spomladi, piše gosp. Kofler, je vsled okisanja imel najboljšo polnovredno krmo za svoje krave, ki so dajale pri krmljenju z ansilažo brez dodatka vsake tečne klaje toliko mleka kot nikdar poprej. Srednje težki kravi se da dnevno 15—15 kg ansilaže. Pri konserviranju zelene krme mora-m0 uvaževati predvsem načelo, da zeleno krmo spravimo v silo še v svežem stanju, jo stlačimo oziroma stisnemo takoj in ne pustimo, da se segreva ter da s pomočjo primerne stiskalnice in event. naknadnega obteženja stisnemo iz nje ves zrak in s tem onemogočimo vsako kvarno razkrajanje vsled raznih škodljivih ba-terij. Lesene in cenene sile izdeluje in ev. razpošilja pri nas tudi stavbenik g. Korošec, Gorenje št. 7, Šmartno ob Paki, Pri njemu dobe kmetovalci za nizki honorar tudi načrte in proračune za silo naprave različnih velikosti. Sporočiti mu je samo, za katero množino krme (10, 20, 50 ma itd.) želi posameznik silo, ki si ga po načrtu lahko napravi vsakdo sam in s svojim ma-terijalom. HmeSfsk! škodfjjivc?. (Konec.) Mnogo hujši sovražniki hmelja so v novejšem času pa rastlinski škodljivci, med katere prištevamo predvsem peronosporo. Kakor je peronospora v začetku svojega razvoja na trtah uničila cele letine, tako je tudi peronospora na hmelju v zadnjih letih na Nemškem in Češkem znatno poškodovala ogromne nasade. In ta bolezen je prišla tudi v Sloveniji; bati se je, da bo tudi pri nas kakor že drugod. Zato se morajo vsi hmeljarji z vso vnemo oprijeti obrambe proti njej. V Savinjski dolini je nastopila in povzročila znatno škodo že 1924. 1. in od tedaj se širi vedno bolj. Njen nastop pa jo več ali manj odvisen od vremena. Čim bolj mokrotno leto je, tem huje napada; v suhih letih manj. V splošnem velja za vse škodljivce načelo, da pospešuje mokrotno vreme razvoj rastlinskih, suho in vroče vreme pa razvoj živalskih škodljivcev. Temu primerno se mora vsak hmeljar pripraviti za boj proti posameznim škodljivcem. JVronospora napada liste, poganjke, trte in tudi kobule ter se pojavlja v treh oblikah, ki se razločujejo po barvi: vijoli-častomodri, sivi in črnlcasti. Napadena in bolna rastlina zaostaja v rasti, členi na trtah postajajo krajši, listi ne morejo usnavljati, rastlina slabi in se začne sušiti. Ce je vreme suho in zemlja močno gnojna, tedaj se rastlina kmalu popravi in začne nanovo poganjati. Najbolj nevarna pa je Peronospora za hmelj tedaj, če je ob času cvetja vreme vlažno. Tedaj se cvet sploh "o razvije; če se pa vendar, ostane kobulja drobna in v njem ne more nastati zadostno hmeljne moke — lupulina. Zoper peronosporo imamo več sred-,stev: 1. vničevanje podivjanega hmelja; 2. takojšnjo privezovanje hmeljskih trt na droge oziroma napeljevanje hmeljskih trt na droge oziroma napeljevanje na žico; 3. odstranjevanje ln sežiganje okuženih poganjkov, kuštrovcev in listov; 4. gnojenje hmelja bolj s fosfatnimi in kalijevimi gnojili manj pa z dušičnatimi; 5. pravilno, pravočasno in ponovno škropljenje hmeljskih nasadov z modrogalično zmesjo; 6. sežiganje dozorelih poganjkov, listja in drugih odpadkov ter plevela. Galično-apnena brozga se prireja na ta način: Določena množina modre galice, (n. pr. 1 kg) se raztopi v škafu vode tako, da jo obesimo v vrečico v škaf. V drugi posodi zmešamo z vodo dvakrat toliko apna, (n. pr. 2 kg). Ko je galica raztopljena in apno zmešano, zlijemo apneno vodo v raztopino galico in dolijemo toliko vode, da dobimo 100 litrov brozge. S te škropimo hmelj in sicer ne samo po vrh 1 listov, ampak tudi od spodaj. — Za prvo škropljenje, ko je hmelj 1 meter visok, vzamemo pol do tričetrt kg galice, pri drugem škropljenju en kg in pri poznejšem pa do poldrugega kilograma. Stari hmeljarji so že toliko izučeni, da vedo: brez škropljenja proti peronospori in drugim škodljivcem ni zadovoljivega pridelka. Ta nasvet bodo morali vpoštevati tudi novejši hmeljarji, da ne bodo vsled neuspehov razočarani. Poseli u m vinski trti. Letos so ponekod tudi pri nas napravili ledeni možje občutno škodo po vinogradih. Mnogi nc vedo, kako je s takimi trtami ravnati, posebno kjer je mladje po-zeblo sedaj sredi maja. Nakratko hočem povedati in našteti različne načine pomladanske pozebe, in sicer: 1. Česo očesa ali popki takorekoč še v volni p o z e b 1 i, tedaj poženo podočki nanovo, ki so le deloma rodovitni; glavni pridelek je seveda odpadel. Veliko hujša je seveda zimska pozeba, ki uniči pravzaprav ves pridelek, in podočki, ki so pravzaprav drugega razreda, tudi če poženo, niso rodovitni; v tem obstoji razlika med pomladansko in zimsko pozebo popkov, 2. Poganjki pozebejo, ko so dolgi 3 do 6 cm, popolnoma ali pa le deloma; tukaj jc najbolje počakati en dan, da postane škoda pregledna. Nepoškodovane poganjke pustimo seveda pri miru, medtem ko vse ostale poškodovane odščipnemo ali podberemo z drugimi nerodovitnimi poganjki vred, kakor je pač navada pri mandanju. V primeru, da moramo podbrati veliko mladja na isti trti, potem moramo pustiti več nerodovitnih divjih poganjkov, da bomo imeli spomladi kaj rezati. Sicer pa poženo podočki kmalu nanovo tudi tu in pričakovati je še majhen pridelek. 3. Mladje pozebe v dolžini 15 do 25 cm, in sicer le vršički; zarod je ostal neprizadet. Ta primer se je ponekod pri nas letos dogodil. Tu se pa morajo odmrli deli takoj odstraniti, najbolje gladko odrezati, drugače trpi spodaj stoječi zarod terseposuši. Pozebli deli listov namreč močno izhlapevajo vodo in odtod izvira nevarnost, Ako pa so pozebli celi poganjki z zarodom vred, potem jih od-režemo z nožem do podočkov na ]/2 cm dolžine proč od lanskega lesa. Redko pozebejo trte, ko je mladje že 35 do 50 cm dolgo. Če so posmojeni le vršički, je najbolje vse skupaj pustiti na miru. Vsa dela imajo namen, da ohranimo trto v dobrem stanju; ne smemo pa poza-, biti, da moramo pozeble trte gnojiti še v, istem letu, in sicer najbolje s čilskim so-litrom, da se trte opomorejo. Na 1 oral se vzame približno 40 kg čilskega solitra.: Zelo priporočljivo je tudi, če se gnoji trtam tudi obenem s superfosfatom (100 kg na oral) in 50 kg kalijeve soli (na oral). Pri bodoči režnji pozimi se moramo tudi na pozebe ozirati. Treba je vzgajati nov rodni les ter izbrati le dobre mladike in šparone, I. Ogrin: Omet. (Konec.) Drugi pogoj, da bo omet trden, je njegova podlaga. Zidovje, bodisi iz kamna, opeke ali iz tolčenega materijala (beton), mora biti dovolj trden, da ne počne sam razpadati z ometom vred. Na zid najslabše vpliva vlaga in mokrota sploh, zato tudi vidimo, da omet odpada najprej na onih delih, kje je zidovje najbolj temu povrženo. Ako se na sveži betonski zid naimeče omet, le-ta slabo drži. Paziti moramo osobito pri novem zidu, da se zidovje v surovem stanju dovolj osuši. Čim debelejše je zidovje, tem več časa je potrebno, da izgine mokrota, ki smo jo napravili s tem, da smo rabili malto pri zidanju in pokladanju posameznih kamnov. Da omet dobro drži je tudi važno, da ploskve surovega zidu niso pregladke. Tudi je prav, dal niso zidni sklepi prepolni, da se tako omet zaklini in prebije med te sklade. Omet mora imeti kakili 2 cm debeline. Površje zidovja mora biti očiščeno in izprar no od vsakega prahu in nesnage. Malta pa mora, biti dobro vržena na zid, ne samo prilepljena. Tako dobro pripravljen omet se potem tudi kemično zveže s površjem opeke ali kamenjem v takozva-no »adhezijo«. Zato na odstranjenem ometu, na stari že rabljeni opeki ali kamenju omet nikdar tako dobro ne drži, ker je zopetna taka kemična zveza le slabotna. Na omet vpliva nevarnost razrušenja od obeh stranic, na zunaj pa po vremenskih činiteljih kakor vetru, vlagi, dežju, ledu, vročini, na notranji strani pa po razpustu kemične zveze z zidnim kamen ji, osobito če na te zopet vplivajo zgoraj navedeni elementi. Tako počne razpadati in mi pravimo, da stavba kaže rebra. Apnena malta se sicer polagoma strdi, a če je dobra, drži zelo dolgo, četudi je izpostavljena vremenskim vplivom. Za apneno malto je važno, d » je apno starejše in uležano ter dobro shranjeno in pokrito. Pod 2 meseca staro apno je za omet zelo slabo. Za vlažno in mokroti podvrženo zidovje rabimo z uspehom cementno malto, ki se zelo hitro strdi. A če je zidovje zelo zglajeno, vsled slabe lukmjavosti ne pripušča zraka in taiko se nabira v prostorih zelo velika vlaga, Tudi gotove kisline vplivajo in razjedajo cementno malto. a« Kako se doseže hitro strjenje apnene malte, smo že prej omenili in da so ta podaljša na ta način, da se primeša apneid malti nekaj cementa, Najboljše za ometanje je gorki poletni čas, vc-cdar ue ob veliki vročini, tako da aoLnfinl žarki ne prlpeknjo na vršeče so ometavanje. Ako se omet pravočasno do dobra ne presuši, in voda ki se še nahaja v ometu, mrene, je gotovo, da omet odpade. V naših krajih moramo torej zunanje stene ometevaii le še v zgodnji zeeeni, da se do zime omet popolnoma osuši. Važno je tudi, da ometa, ki ni še suh, ne pobelimo. Kajti s tem napravimo na površju zgoščcsio mreno beloža, ki no pripušča dovolj zraka in s tem ogljikov kisline do pla-6ti omota. Tak omet se potem zelo počasi suši. Ko začne polean omet razpadati bodisi ie iz kakrioegakoll vzroka, se ta navadno zakrpa in od-jpadla mesta obnovijo. Ker je teh vedno več, je J&ka »flikarija« le začasna. Naravno je, da na razpadajočem ometu tudi belež slabo drži, in že po jpar letih odpade. Aipnoni belež tudi ne drži, ako je bil omet prej z oljnato barvo pobarvan. Velika škoda je, da se meče denar na talk način za popravljanje ometa, zlasti če je oanet v celoti slab, kar naj ee vselej pusti preiskusiti po strokovnjaku. V takem slučaju Je najbolje, da se nekaj voč žrtvuje ln ves omet odstrani ter se napravi nov. Za tako delo Je najboljši čas v pozni pomladi Od srede maja do koneo julija. Zidovje je troba acbro craeati, gpTati in ga pustiti nekaj dni, da se oeutf. Eventruelnl razpadi zidu se na novo pozidajo ln zakrpajo, nato »e stene e prav redko cementno malto obl'jeJo oziroma omečejo, potem se S pod«ij6ano debelo malto omečejo, nato pa pride fin* iffeca malta, ld mora biti dobro zglajena Bn zaribena. Fina malta mora biti debela le 8 do 15 mm tar se mora napraviti še na svež grob omet. JTako naprav?jen omet bo trajal potom zopet precej časa in tudi bolež ali apnena barva bo dobro držala. Robat omet taltoevan ošvrkan (Sprilzein-wurf). Btene, s tem ometom napravljene, Imajo sicer to prednost, da se da s tem napraviti ie pri prosta arhitektura in da nam paglavci sten ne popis«jo. Vendar lak oimet za naše kraje ni priporočljiv, četudi je najcenejši. Ta omet ima še to napako, da se vsled prevelike luknjičavoeti jako dobro nabira v njem sneg, led, mokrota in prah in ga vse to začne kmalu razjedati. Ometi se delajo navadno gladko. Tak omet dobro prime belež in je tudi primerno Mmjičav, kar je potrebno za zidovje; to je podobno kot pri fcivih bitjih pljuča. Tale omet je najprimernejši in najtrpeinejži za notranjščino iu za zunanjščino. Cene. g Ljubljanski trg. Cene živilom so v glavnem neizpremenjene, edino pri zelenjavi je opaziti stalno nazadovanje cen, kakor prihaja na trg več blaga^ Le mesarji so dvipiil cene mesu, kar ni niti najmanj opravičeno, kajti živina je ostala v ceni skoraj ravno ista kot pred mesecem dni. umestno, da en, primeroma pičli obrtni stan, bogati na račun kmetov in konsumento /. — Plačevalo se je: M e b o in mast: goveje meso 15-18 Din, telečje 17—20 Din, svinjsko 20-25 Din, slanina 21-23 Din, mast 24-25 Din, ovčje meso 13-14 Din za kg. - P e r u t n i n a : pišcanci 10-25 Din, kokoši 25—10 Din komad. - Mlečni proizvodi: mle- ko 2.50—3 Din liter, sirovo malso 45 Din, čnno maslo 55—60 Din, kuhano 48 Din kg, Jajca: 0.75—1 Din komad. — M1 e v • s ki proizvodi : moka >0< 5.50—6 Din, koruzna moka 3—4 Din, ajdova moka 6 do 9 Din kg.. — K r o m p i r 1.25—1.50 Din, novi krompir 6—8 Din kg. g Žitno tržišče. Vsled neugodnih vremenskih razmer je stanje žitne setve manj ugodno in se tudi izgledi nove žetve presojajo nepovoljno. Predvsem prihajajo te vesti iz Amerike, kjer je v Kanadi zapadel sneg in so nastale velike poplave; pa tudi v Zediujenih državah je poplava Missisi-pija uničila opromne površine ozimine. Neugodna so tialje poročila iz Argentinije. Tudi Evropa se pritožuje čez slabo vreme, posebno Rumunija, Poljska in Madjarska, kjer je bila prvotno suša, potem pa dež, mraz in slana, ki so poškodovali jare setve. Vsi ti pojavi so vzrok, da se ceni letošnja svetovna letina manj povoljno in sicer da bo manjša nego poprečna žetev zadnjih desetih let. Posledica teh neugodnih vesti je, da so se v Ameriki oene nenadno dvignile. To je pa zopet zaustavilo kupčijo. Pri nas kakor tudi na dunajski borzi se vpliv Amerike ni pojavil, ker je konzum zaenkrat krit. Cene na blagovni borzi v Novem Sadu so samo malo porasle in so notirale: za 100 kg v vagonskih dobavah, postavljeno blago v vagon na oddajni postaji: pšenica baška, 76 kg težka, 330dinarjev, srbijanska, 74/75 kg težka, 293 Din, koruza baška v Novem Sadu 185 Din, sremsfea Indija 180 Din, srbijanska rumena 175 Din, banatska 175 Din. Moka baška »Ogg« 460 Din. Otrobi bosanski v Sarajevu 150 Din. g Tržišče z lesom. Položaj na našem lesnem trgu je precej ugoden, edino povpraševanje po prvovrstnem blagu je slabo. Cene gradbenega lesa so se nekoliko dvignile, izvoz rezanega lesa je živahen, parketni les se pa nadalje izvaža v Ameriko. Tržišče drv je mrtvo kakor ponavadi v tej dobi. Kakor se sodi, je ena tretjina lanskoletne produkcije ostala neprodana. g Živinski sejem v Ljubljani. Prignanih je bilo 279 konj, 22 volov, 37 krav, 6 telet, 483 prašičkov za rejo; prodanih je bilo 42 konj, 19 volov, 14 krav, 5 telet in 210 prašičkov. Kupčija jo bila bolj mrtva. Cene so bile te-le: Konji po kakovosti po komadu od 500—4000 Din; voli za kg žive teže: 10—11 Din I. vrste; II. vrste po 9 Din, III. vrste po 8 Din; krave debele 5 do 7 Din, klobasarice 3—4 Din; teleta 12 do 14 Din. Prašički za rejo komad po 200 do 300 Din. Cene prvovrstnim volom so poskočile, kar je pripisati majhnemu do-gonu. gMari!>orski živinski sejem. Prignanih je bilo 21 konj, 8 bikov, 148 volov, 383 krav in 27 telet, skupaj 597 komadov. Povprečne cene za kg žive teže so bile: debeli voli 8—8.50 Din, poldebeli 7.50—7.75 Din, vprežni voli 6.50—7 Din, biki 7.50—7 75 Din, debele krave 7.25—7.75 Din, plemenske krave 5-6 Din, klobasarice 2.75-4 Din, molzne in breje krave 5.50—6.50 Din. mlada živin« 6—9 Din, teleta 7.50-9 Din. Prodanih je bilo 300 kosov, od katerih Avstrijo 29. Mesne cene: goveje biora a do 18 Din, telečje 10.50-20 Din, svinji meso 15-27.50 Din ja kg. - Se/om je bil precej živahen ln se je prodalo vse. kar i« bilo boljše. ' J9 g Prašičji sejem v Mariboru. Dogon i* znašal 214 prašičev, kupčija je bila sred. nja in se je prodalo 135 komadov. Cene so bile nastopne za komad: prašiči 5—6 tednov stari 80—125 Din, 7—9 tednov 150 do 225 Din, 3—4 mesece 330—350 Din, 5-7 mesecev 420—450 Din, 8—10 mesecev 530 do 600 Din, 1 leto stari 1100—1200 Din. Za 1 kg žive teže se je plačevalo 9,50 do 11 Dih, mrtve teže 15—17 Din. g Semnji od 7, do 18. junija; Črnomell (14.); Metlika (7.); Semič (15.); Stari trg v Belikrajini (13.); Kamnik (9.); Na hribu-Loški potok (7.1; Kočevje (15.); Zdenska vas (13.)i Branik v krškem okr. gl. (131, Buš-eča vas (7.); Jagnjenica (15.); Škocjan pri Mokronogu (9,); Št. Jernej (13.); To. polovec v krškem okr. gl. (7,); Radohova vas (7.); Št. Vid pri Stični (15.); Tirna v litijskem okr. gl. (9.); Vače (14.); Višnja gora (13.); Ig (9.); Ljubljana (8.); Vrhnika (13.); Zalog pri Ljubljani (18.); Lož (10,); Žiri (13.); Trebnje (13.); Jesenice na Gor, (7.); Radovljica (7.); Ljutomer (7,); Sv. Ju-rij ob južni žel. (13.); Sv. Jurij pod Rifn, (13.); Tinsko (15.); Sv. Urban pri Slivnici (9.); Lemberg (15.): Kapela pri Brežicah (7.); Pilštajn (9.); Brežice (13.); Sv. Duh (13.); Loče (13.); Št. Janž (13,); Rogatec (13.); Žalec (13.); Kozje (13.); Žigsrski vrh pri Sevnici (13.); Sv. Barbara (15,); Ko-strivnica (15.); Mozirje (15.); Lembah (15.); Planina na Št. (15.); Sv. Rozalija (1£.)| Oplotnica (15.); Sv. Vid pri Ptuju (15.), g 3. Planinski zbor se bo vršil na bia-košlni ponedeljek 6. junija v Kamniku v »Kamniškem domu«, Pričetek ob pol 10 dopoldne. Spored; 1. Letno poročilo planinskih odborov o stanju planin v njihovih področjih; 2. »Pašništvo in planšarstvo<, predava okrajni ekonom g. Josip Suštiči 3. »Živinoreja v kamniškem okraju«, predava načelnik živinorejske zveze g. Borci 4. »Planinsko sirarstvo«. predava mlekarski inštruktor g. Pevc; 5. »Higijena pašnikov«, predava veterinar g. Rauter. — Polovična vožnja je zaprošena. _ Popofdne se vrši poučni izlet na graščini Križ in Volčji potok, g Razglas. Ministrstvo za poljedelstvo in vodo je odredilo prireditev letnih tečajev o obnavljanju in pospeševanju vinogradništva ter je dalo v ta namen na razpolago potrebna sredstva. Letni poučni tečaji se bodo vršili za zeleno cepljenje trte in sadnega drevja in zatiranje bolezni od dne 20. do dne 24. junija 1927 v državnih trtnih in sadnih nasadih: 1. v Pekrah, posta Limbuš pri Mariboru in 2. v Kapeli, pošta Slatina-Radenoi. — Vsak udeleženec tečaja kot prispevek za prehrana Kdor so želi udeležiti katerega izmed navedenih tečajev, se mora Sini prej, najpozneje pa do 12. junija t. L ustno ali pismeno prijaviti pri upravniku nasada, kjer se želi udeleževati tečaja. — .Vet župan Schaubaoh.