Leto LXVII
Poštnina plačan* v gotovini
V Ljubljani, v forelc, 'dne 9. maja 1939
štev. 105 a	Cena 2 Din
Naročnina mesečno	-
i2obin .a^^^^M
Uredništvo je v V^JL^	KR	*	"	^ ^ /
Telefoni uredništva in oprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-04, 404)5 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku
Čekovni račun. Ljubljana itevilka 10,b50 in 10.349 za inserate.
U prava: Kopitarjeva ulica številka 6,
Vojaška zveza Rim-Berlin
Pakt je odgovor Italije in Nemčije na „obkoljevalno politiko" Anglije in Francije
Mussolini bo v zvezi Z Nemčijo govoril prihodnjo nedeljo
Pretekla nedelja je bila v zunanjepolitičnem oziru na dogodkih zelo bogata. V Milanu sta italijanski in nemški zunanji minister sklenila politično in vojaško zvezo med Italijo in Nemčijo, kar pomeni, da stoji za Italijo vsa vojaška mo« Nemčije, za Nemčijo pa vsa vojaška moč Italije. Italijanska in nemška vlada izjavljata, da sta s sklenitvijo vojske zveze hoteli učinkovito odgovoriti na obkoljevalne poskuse Anglije in Francije.
V nedeljo dopoldne pa je bilo v Moskvi in v Ankari objavljeno uradno poročilo, da sta tudi Sovjetska Rusija in Turčija podpisali vojaško zvezo.
Listi napovedujejo sedaj še vojaško zvezo med Anglijo, Francijo in Turčijo za ohranitev obstoječega položaja v Sredozemskem morju, ter vojaško zvezo incd Anglijo, Francijo in Rusijo, glede katere pa da pogajanja še niso dozorela.
Milanski pakt
Zrelostni izpiti slovanskih narodov
Tudi narodi morajo polagati izpite, ne samo študenti. Kliče jih stroga učiteljica, Svetovna Zgodovina. Nekateri delajo šele zrelostne izpite, drugi že skušnje za napredovanje.
Slovani smo še mladi, kličejo nas k maturi, k zrelostnemu izpitu. Vsak narod mora čisto po svoje rešiti nalogo. Zgodovina ne trpi prepisovanja.
Slovani dobivamo vedno isto vprašanje: Kako ustvariti močno državo iz bajno svobodoljubnih • slovanskih plemen in narodov?
Močnejši slovanski narodi radi odgovarjajo: Nategnem vajeti, centraliziram kakor Francozi.
Zgodovina se hladno nasmehne: Ljudstvo, ki je ustvarilo edinstvene zadruge in dalo njenim starešinom skoraj kraljevsko samostojnost, da bi se dalo zmleti v brezobličen drobiž kakor Francozi, ali da bi hotelo misliti z eno samo glavo, kakor Nemci? Odgovor je prepisan! Izpit boš ponavljal, dokler ne najdeš svoje, slovanske rešitve!
Pa povpraša slabejše slovanske narode: V eni državni hiši vas je več bratov. Med tem, ko se ti s starejšim prepiraš, nastane zunaj nemir. Kaj storiš?
Vsakdo bi pričakoval edino pameten odgovor: Podamo si roke, vzamemo vsak svojo puško in varujemo skupen dom, dokler se vse ne pomiri.
Pa ne! Slovani smo tako mladi, da v svoji otroški preprostosti odgovarjamo: Tedaj pritisnem na brata, da v stiski čim več izsilim. Ako ne odneha, odprem hišne duri, pa pokličem sovraga. Svoboda nad vse! Ce mi je ne da brat, mi jo bo dal sovrag!
Učiteljica Zgodovina se pomilovalno nasmehne: Ta preprostež misli, da sovrag prinaša svobodo! Padel si za nedoločen čas!
Kandidat se brani: Pa kaj me briga brat, kaj me briga slovanstvo! Moja edina skrb je, da je moj narodič svoboden.
Neumnež! odgovarja Zgodovina. Isto načelo, ki ti pravi, da je tebi, ki si recimo Hrvat, drug Hrvat bližji, kakor vsak drug človek, isto načelo ti pravi tudi, da ti je Slovenec in Srb bližji, kakor vsi ostali narodi. Ce priznaš prvo, moraš priznati drugo, ali pa sploh zanikaj narodnost kot vrednoto, kakor marksisti.
Pred kratkim so bili na vrsti severni Slovani, Cehi in Slovaki. Imeli so smolo, Zgodovina jih je pri izpitu vrgla »za nedoločen čas«. Ja čas je res nedoločen, včasih traja po kako leto, včasih pa celo tisočletje.
Tudi Jugoslovani delamo izpit iz praktičnih političnih ved. Tudi nam se nekoliko zatika. Zgodovina še potrpežljivo čaka, manj potrpežljivo tisti, ki bi nas vzeli v šolo, ako skušnje ne prestanemo. Imena vodilnih mož, ki odgovarjajo kot zastopniki jugoslovanskih narodov, so že zapisana, ocena v kratkem sledi: genialen politik, mož na svojem mestu, velik Slovan, ali: nezmožen, šleva, izdajalec. Ves narod napeto čaka na sodbo: zdelal — padel.
Kaj pravite, kako se bo pri izpitu izteklo? Jaz sem optimist. Naši voditelji so možje na svojem mestu. In ker sem katoličan, že dolgo tudi vneto molim, da bi naša jugoslovanska domovina srečno prestala preizkušnje nevarne dobe.
Milan, 8. maja. AA. Štefani. Diplomatski urednik agencije Štefani poroča, da je prvi razgovor med grofom Cianom in nemškim zunanjim ministrom v. Ribbentropom trajal tri ure v naj-prisrčnejšem ozračju.
V teku tega razgovora sta oba državnika proučila vsa vprašanja, ki zanimajo obe prijateljski velesili.
Glavno vprašanje so odnosi med Nemčijo in Italijo. To vprašanje sta oba državnika proučila z vsemi podrobnostmi. Poleg tega pa so bila načeta še tudi druga vprašanja, za katere pričakujejo narodi, da se čimpreje uredijo.
Rim in Berlin sta lojalno razčistila svoje' o d n o s e z J u g o s 1 a v i j o in na Jadranskem morju je vzpostavljen ploden mir. Pri nedavnem sestanku v Benetkah sta skušala Rim in Berlin razčistiti tudi odnose med Madžarsko in Jugoslavijo ter Madžarsko in Romunijo. Nemčija je ponudila nova pogajanja Poljski v cilju zaključitve 25 letnega pakta na temelju miru in pravičnosti. Voditelj nemške države je prav tako predlagal Angliji sf>orazum in skupno jamstvo Nemčije Poljski, Madžarski in Slovaški. To je složno delo miru, ki ga razvija osišče.
Drugega razgovora italijansko-nemške konference, ki je bil določen za včeraj dopoldne ni bilo, ker so se vse točke dnevnega reda popolnoma proučile že na včerajšnjem razgovoru med obema zunanjima ministroma.
O razgovorih med obema zunanjima ministroma je bilo izdano sledeče kratko uradno obvestilo:
Uradno poročilo:
»Pri pogovorih, ki sta jih imela dne 6. in 7. majnika italijanski zunanji minister grof Ciano in nemški zunanji minister Ribbentrop, sta v podrobnostih proučila -sedanji splošni mednarodni položaj. Pri tem sta ugotovila, da imata obe vladi isto naziranje, da jc treba medsebojnim obveznostim dati tudi zunanji izraz s tem, da se med obema državama podpiše politična in vojaška zveza. Obe vladi sta prepričani, da bosta s tem na učinkovit način prispevali k zagotovitvi reda in miru v Evropi.«
Rimska razlaga:
»Sporazumi, ki jih sklepata Anglija in Francija, so na škodo Italije in Nemčije ...«
Politična in vojaška zveza bo na slovesen način podpisana prihodnjo nedeljo, dne 14. majnika. Istega dne bo v Turinu govoril tudi Mussolini, ki bo dal poudarek novi zvezi, ki je bila sklenjena kot odgovor na tako-imenovano obkoljevalno politiko Anglije.
Diplomatični urednik agencije Štefani piše nadalje:
Obvestila v »Informazione Diploma ti ca« pravi, da se splošni položaj zdaj kri-
Vatikan, 8. maja. A A. Havas: Sestanek berlinskega apostolskega nuncija in državnega kanclerja v Berchtesgadnu je povzročil tukaj živahno zanimanje zlasti zaradi posebnih pogojev, pod katerimi je prišlo do tega sestanka. Vatikanski krogi so skrajno rezervirani v tej zadevi in izjavljajo le, da je vprašanje zapiranja katoliških šol v Nemčiji v nasprotju z doložbami konkordata, dogodek, ki bi sam po sebi opravičil srečanje j>od posebnimi r>ogo,ji in ki je zahteval tako dolg razgovor. Razgovor je trajal poldrugo uro. Krogi, ki niso tako zaprti vase pa poudarjajo, da je msgr. Orse-nigo odšel v Berchtesgaden z letalom istega dne, ko je dal Hitler poslednja navodila nemškemu zunanjemu ministru v. Ribbentropu za italijansko-nenisko konferenco v Milanu. Pod temi okoliščinami je prišlo do sestanka v Berchesgadnu zaradi nujnih razgovorov, ki pa ni treba, da so izključno vezani za problem odnosov med sveio sioiico iu rajhom. Tako bi mogel biti obisk msgr. Orseniga pri Hitlerju v zvezi z obiskom, ki ga je 6toril pri
stalizira v končne oblike in da je os Rim-Berlin o milanskem sestanku še bolj pojačana. Vse to o narodom omogočilo mirno se predati bodočnosti. Končne oblike te diplomatične listine 60 bile izdelane v uradnem poročilu milanskega sestanka. V toku Tazgovorov, ki so se vodili med Ribbentropom in Cianom, je bilo sklenjeno, da se s politično in vojno zvezo določijo odnošaji obeh eil osi. Te dogodke je treba gledati v okvirju evropskega položaja, ki 6e, kakor je to vlsem jasno, lahko karakterizira kot politika za-padnih sil proti Nemčiji in Italiji.
Sporazumi, ki jih Anglija sklepa s sodelovanjem s Francijo so na škodo Italije in Nem-je. To stanje sta oba zunanja ministra najpozor-neje proučila. Obe vladi sta sklenili svoje odnošaje urediti s politično in vojaško zvezo. S tem v zvezi je treba naglasiti, da je milanski sestanek razjasnil položaj. Vprašanje odnošajev med Italijo in Nemčija je bilo izraženo v jasnih oblikah. Vsi glasovi o možnosti oslabitve teh odnošajev so z eno potezo umolknili. Padla je utvara, preslepiti Italijo 6 tem, da bi sc nevtralizirala. Države, ki so želele vedeti točno usmeritev Nemčije in Italije, •faajo zdaj možnost oceniti svoje interese v zvezi z »osjo«, ki ie bila z milanskim sporazumom okrepljena in ki se pojavlja kot močno sredstvo miru. Italija in Nemčija sta politično in vojaško združeni v obrambi miru narodov. Milanski sporazum odgovarja stvarni zamisli ter je istočasno miroljuben. Končna trdnost odnošajev med obema imperijema osi, sklenjena v Milanu, pomeni tako silo, da 6e z njo garantira varnost Evrope.
Razlaga v Berlinu:
»Milanski pakt je porazen za politiko obkoljevanja, ki jo vodita Anglija in Francija proti Italiji in Nemčiji...«
Berlin, 8. maja. AA. DNB.: O priliki sklenitve nemško-italijanske politične in vojaške zveze piše »Der deutsche D i c n s t« med drugim:
Ta zveza ima zgodovinski pomen, ter predstavlja dosledno nadaljevanje politike fiihrerja in duceja ter odgovarja volji in občutkom obeh narodov. Ta zveza je krepak odgovor na zlohotno pisanje inozemskega tiska, ki si je preveč pogosto dovolilo dvomiti v skupno smer politike obeh vlad. Isti tisk je dvomil tudi o solidarnost obeh narodov. Zaključitev nemško-italijanske politične vojne zveze predstavlja v prvi vrsti nov tvorni prispevek za ohranitev reda in zavarovanja miru v Evropi proti vsem poizkusom vojnih hujskačev, ovirati ta mir z ustvarjanjem vojne psihoze, pret-njami in podkupovanji, z namenom oslabiti voljo sil osi za ureditev novega reda v Evropi. Uspeh zgodovinske pogodbe je porazen za poiitiko obkoljevanja, ki jo vodita Anglija in Francija s pomočjo gotovih tretjih sil proti državam osi. Beckov govor ni dal nobenega povod% niti Nemčiji niti Italiji, da spremenita svoje pojmovanje o pomenu te politike obkoljevanja. Milansko delo je najboljši korak proti diplomatičnim, gospodarskim in vojnim naporom za obkoljevanje. Ta pakt je neprobojen ščit proti vsem nevarnim poizkusom vojnih hujskačev, Evropo in ves 6vet pahniti v nesrečo.
franc. zunanjem ministru Bonnetu msgr. Valery, apostolski nuncij v Parizu. Oba sestanka sta izraz delovanja Vatikana v korist miru. To jo verjetno, saj je sv. oče pri svoji izvolitvi stavii svoj pon-tifikat pod znak miru. Ali ni. on dejal, da jo mir med narodi cilj, kateremu so posvečeni vsi njegovi napori in tudi besede, ki jih jc novi paj>cž poslal po rarliu vsemu svetu niso zapustili nobenega dvoma gledo tega. Glede sestanka v Berchtesgadnu so lahko trdi, da sv. stnlica ne h« ničesar opustila, kar bi lahko doprineslo k trajni pomiritvi narodov.
Pariz, 8. maja. b. Tukajšnji službeni krogi potrjujejo vest, da je Vatikan prevzel posredovalno delo. za katero igrajo italijansko - francoski odnosi znatno vlogo. Papežev nuncij v Parizu Va-lerio Valeri je informiral o tem francoskega zunanjega miti'»tra Porineta. Pa.w«ev nuncij jo pr! francoskem zunanjem ministru našel polno razumevanje.
»Volkischer Beobachter« piše: V bodoče bodo morali gospodje v Angliji in v Franciji računati s tem, da med njihovim zakonitim življenjskim prostorom na zapadu ter njihovimi političnimi interesnimi področji na vzhodu leži velika moč o^si »Rim-Berlin«, ki ni mogoče iti preko nje, ker jo čuvajo v borbah preizkušeni vojaki Nemčije in Italije. Vendar današnje demokracije ne bodo mogle nikoli razumeti, da politična realnost osi ne pomeni nobene imperialistične vojne napovedi v Evropi. Oni ne bodo nikoli razumeli, da je ta nova hrbtenica evropskega reda popolnoma različna od starih zvez, katerih namen je bila moč in posest in katerih zadnji primer vidimo v politiki obkoljevanja, ki jo izvajajo gotovi angleški politiki.
Odmev v Londonu:
»Zveza med Nemčijo in Italijo že davno obstoja. Najboljši odgovor bi bila vojaška zveza med Anglijo in Rusijo ...«
London, 8. maja. AA. Ves današnji angleški tisk pripisuje veliko važnost sklenitvi italijansko-nemške vojaške zveze. Splošno vlada mnenje, da la dogodek ni spremenil političnega položaja na svetu.
»Times« med drugim pišejo: Sklenitev milanskega pakta jc bilo presenečenje samo v toliko,
Italijanski cesar obišče Berlin 28. maja
London, 8. maja. b. Kakor poroto »Excliange Telegraph«, bo italijanski kralj in cesar Viktor Emanuel lil. služ-beno obiskal Berlin 28. maja, da s tem vrne obisk, ki ga je napravil prejšnje leto nemški državni kancler Hitler v Rimu. Obisk italijanskega suverena v Berlinu se smatra tudi kol znak, da Italija želi pred celim svetom na svečan način afirmirati značaj italijansko-nemške zveze.
da jc po pisanju nemškega in italijanskega tiska bil cilj milanskega sestanka samo ohranitev normalne povezanosti med nemškim in italijanskim zunanjim ministrom.
»Daily Telegraphc piše: Zveza med> Nemčijo in Italija stvarno že davno obstoja, zdaj jo to postala samo zveza še pravno. Posledice, ki jih bo imela ta zveza se tičejo predvsem Italije v zvezi z nemško-poljskim sporom. Ako Italija nc bo mogla vplivati na Nemčijo, da sc poljsko-ncm-sko vprašanje reši potom pogajanj, potem milanski sporazum ni prinesel ničesar novega.
»D a i 1 y M a i U naglasa, da jo italijansko-nemška zveza davno željeni uspeh politike obeh držav.
»News C h ro ničle« piše, da se žc davno čuti potreba sklenitve zvezo miru. Najmočnejši vpliv bi imela nrposredna vojna zveza s Sovjetsko Rusijo. Anglija je pripravljena, skleniti vojaško zvezo s Sovjetsko Rusijo.
Japonski glas:
»Tudi mi bi pristopili, ako bi Italija in Nemčija pokazali za Daljni vzhod toliko zanimanja, kot ga imata za Evropo ...«
Tokio, 8. maja. AA. (Reuter.) Vojni minister Itagaki je izjavil, da jo treba Nemčiji in Italiji čestitati, ker sta svoje razmerje utrdili z vojaškim paktom. Na vpraašnje, ali jo možno, da bo tudi Japonska pristopila k temu paktu, je Itagaki izjavil, da dejansko obstoji globoko vsidrana želja po sklenitvi trojnega pakta proti Kominterni. Zato ho morda Japonska sklenila vojaški dogovor z Rimom in Berlinom, če bosta Nemčija in Italija to želeli.
Obenem je minister za prekmorsko trgovino Hoiho neuradno izjavil, da so pogajanja o tej stvari odvisna od tega, ali bosta Nemčija i n Italija tako dobro razumeli položaj Japonske in Vzhodne Azije, kakor razumeta svoj položaj v Evropi. Dodal je še, da večina Japoncev bolje pozna Nemčijo in nemške razmere, kakor Nemci poznajo Japonsko in njene razmere.
Tokio, 8. maja. c. Predsednik japonske vlade baron Hiranuma je danes zopet izjavil v japonskem parlamentu, da se Japonska ne misli priključiti k vojaški zvezi med Italijo in Nemčijo. Japonska si moia ohranili popolno svobodo in se ne sme oddaljiti od demokratskih držav.
Dunajska vremenska napoved: Močno oblačno, od časa do časa dež, toplotno stanj© se ne bo mnogo spremenilo.
Zagrebška vremenska napoved: Oblačno, lokalne nevihte.
Zemun. Vremenska napoved: Ohladitev, pretežno oblačno z dežjem od časa do časa. Možnost neviht.
Dr. Anton Korošec
na občnem zboru ZZ
Na občnem zboru Zadružne zveze v Ljubljani je imel predsednik senata dr. Anton Korošec daljši govor, ki ga priobčil jemo na 4. strani in iz katerega posnemamo sledeči udarni politični zaključek:
Toda en oblaček leži na vsem tem: '.Nihče ne ve, kaj bo z Evropo. Živimo v neprestani nervozi, v neprestani negotovosti, kaj bo jutri. Jugoslavija ima modrega, zelo modrega krmilarja v zunanji politiki. To je naš knez namestnik Pavle. (Velike ovacije.) On vodi državni čoln tako, da bi nikjer ne zadel v kako skalo. Naša dolžnost je da imamo popolno zaupanje v njega, da sledimo njegovim in-tencijam in da ne nasedamo levičarskim elementom, ki hočejo dan za dnem izzivati in kaliti vodo. Naša Jugoslavija si želi miru in taka je ludi vsa njena zunanja politika. Tudi v notranji politiki hočemo normalne, mirne razmere.
Zadrugarstvo nima povoda, da bi črno gledalo v bodočnost.
Bog bo z nami!
Papež posreduje za mir
Papeška nuncija pri Hitlerju in Bonnetu
Velika srbska narodna in verska slovesnost
Ta trden se v Belgrad« začenjajo velikanske slovesnosti, ki bodo imele pravoslavno verski in srbsko narodni značaj. Di.ie 10. majnika bodo namreč na Vračarju slovesno blagoslovili temeljni kamen srbske pravoslavne cerkve v čast sv. Savi. To bo največja cerkev, kakršne še nima srbski narod. Bo tudi največja cerkev na Balkanu sploh. Veljala bo kakih iKH> milijonov dinarjev. Odbor, ki vodi vso priprave, je izdal oklic srbskemu narodu, naj tega dne prihiti v Belgrad na slovesnosti, ki imajo splošno narodno-verski značaj v skladu z narodno-versklm poslanstvom sv. Save. Dne 10. majnika bo prirejena velikanska proce- 8 sija, kakršne Belgrad še ni videl. V procesiji bodo korakali vsi sloji . srbskega naroda, vse družbe, ustanove, uradni zastopniki, pravoslavna duhovščina ter Si l>i iz vseh delov države. V oklicu, ki ga je odbor naslovil na srbski'narod za lo priliko, je med drugim tudi rečeno: »Da je sv. Sava bil ustanovitelj naše 9vete narodne pravoslavne cerkve, prvi srbski nadškof, veliki narodni učitelj, prvi duhovni zedinitelj vsega našega naroda, pre-svetitolj ln svelitelj, da je pokrovitelj cerkve in šole, da je s tem, ker so njegove sveto kosti bile sežgane v Belgradu na Vračarju prod 300 leti, Belgrad simbolično dobil nalogo narodnega zodi-njenja in da je razpršeni pepel širom naše dežele znova duhovno zedinil ves narod ter ga pripravil za velika dejanja, vse to je nepotrebno razlagati prebivalstvu prestolnice, zato tudi ne pomena blagoslovitve temeljnega kamna veličastnega spomenika sv. Savi.« — Ta oklic so podpisali med drugimi patriarh Oavrilo, vseučiliški profesor dr. Drago-ljub Arandjelovič, general Stevan Boškovič i. dr.
Pravoslavni Srbi in katoliški ter islamski Hrvati
Zagrebški »Obzor« prinaša članek o razmerju srbskega pravoslavja s hrvatstvom. Uvodno naglasa velikanski pomen srbske svetosavske ideje, ki je Srbe tako združila narodno in cerkveno, >da ga ni v Evropi nobenega naroda, ki bi bil v takih odnosih s svojo cerkvijo, v kakršnih je srbski narod. Pri tem nič ne spremeni dejstvo, da Srhi, v glavnem Srbijanci redko hodijo v cerkev ter da nimajo tistega globokega Verskega čustva, kakršnega imajo katoličani in muslimani.« Nato pa preide na Hrvate ter ugotavlja: »Hrvatski narod žal v versko-cerkvenem oziru ni tako enoten kakor je srbski narod ... Večina hrvatskega naroda je katoliške, manjšina pa islamske vere. Življenjski okvir hrvatstva ne more biti popoln, če se obe ti dve narodni sili med seboj bolj čvrsto ne povežeta... Kakor je katoliški del hrvatskega naroda brez njegove islamske veje krn, tako tudi islamski Hrvati nimajo prihodnosti, če niso ne-razdružljivo zvezani s katoliškim delom svojega naroda... V vztrajnosti, s katero je srbstvo v najtežjih dneh bilo zvesto ter je ustvarjalo svojo zaobljubljeno misel, more hrvatska politika dobiti vzgled, kako je treba delati in verovali v uresničenje narodne misli. Danes pa, ko se vodi brez-misr.lni boi med narodi, je treba bolj kot kdaj prpj iledati stvarnost tako, kakršna jb, Ver še ža-. vedeti, da .samo skupnost katoliških in islamskih Hrvfifov daje' močne temelje za razvoj naših narodnih sil in naše prihodnosti.'!: — Prinesli smo glavne misli tecra zanimivega članka, ne da bi si hoteli prikrivati, da tudi srbska stran kljub svojemu izrazitemu pravoslavju želi imeti poleg sebe Islamske Srhe^. Muslimani Bosne in Hercegovine pa. ki so tu prizadeli, se kot celota niso še naslonili niti na eno, niti na drugo stran, ampak žele v glavnem ostati nekako v sredi med eno in drugo stranjo. In v tem je vozel medsebojnih odnosov najbolj zapleten.
Pcmirjenj® med pravoslavnimi krogi
V Kragujevcu izhaja »Pastirski lsit«, ki je uradno glasilo za versko in moralno obnovo srbskega naroda ter obenem uradno glasilo društva diplomiranih in bivših bogoslovcev srbske pravoslavno cerkve. Ta list je te dni prinesel tole poročilo: Milropolit g. Josif, podpredsednik svetega arhierejskega sinoda, je po velikonočnih praznikih obiskal episkopa g. Nikolaja. Kakor smo poučeni, je obisk g. mitropolita v zvezi s pomirjenjem prevzv. g. Nikolaja in predstavniki naše uradne cerkve. Uspeh tega obiska ni znan.« — Najbrž .gre pri tem za pomirjen je spora s pravoslavnim episkopom Nikolajem, ki je v srbski pravoslavni cerkvi bil ustvarjalec reformizma z ozirom na nove čase.
^Jssgoslavenski kulturni klub«
Kongres Jugoslovanske delavske zveze
v Belgradu
Tlrlgrad, 7. maja. AA. Včeraj se je pričelo v dvoraui delavske zbornice delo drugega kongresa jugoslovanske delavske zveze. Zastopani so bili odbori iz vseh naših delavskih središč. Kongresu so prisostvovali vsi tajniki delavskih zbornic in Jugorasa. S slrani zbornic 60 bili navzočni Franc Prežel j iz Ljubljane s skupino članov ljubljanske zbornice. V začetku kongresa je prišel Hajakovič, minister za socialno politiko in narodno zdravje, ki so ga pozdravili delegati z dolgim aplavzom. Ob 11 je prišel predsednik vlade Cvetkovič, ki sd ga pri vhodu čakali člani glavnega odbora z Bogdanom Djordjevičem na čelu. Ko je ministrski predsednik Cvetkovič prišel v dvorano, so ga pozdravili z dolgotrajnimi živio vzkliki.
Ko se je navdušenje delegatov poleglo, je imel zastopnik odbora Djordjevič govor, v katerem je predvsem pozdravil ministrskega predsednika Cvetkoviča, nato pa ugledne goste in delegate. G. Djordjevič je v svojem govoru orisal značaj in uspehe tega narodnega pokreta. Ko je končal govor, je prišlo do novih manifestacij predsedniku Cvetkoviču. Nato je pozdravil kongres v stihih Dragan Golub, upravnik Okrožnega urada v Osijeku. Zastopnik predsednika glavnega odbora in predsedujoči na kongresu g. Djordjevič je predlagal, da se pošljejo pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II.. knezu namestniku, kraljevim namestnikom, kar je bilo soglasno sprejeto s dolgotrajnim vzklikanjem Živio kralj! Zivio knez namestnik!
Nato je Djordjevič prosil delegate, naj poslušajo predsednika Dragišo Cvetkoviča, ki je pozdravil delegate in predsednika jugoslovanske delavske zveze. Nastop predsednika Cvetkoviča je izzval prisrčno in dolgo pozdravljanje. Tople In spontane manifestacije, s katerimi so delegati pozdravili ustanovitelja te velike delegatske narodne organizacije, so trajale nekaj minut. Po govoru je ponovno prisrčno pozdravljen predsednik kr. vlade Dragiša Cvetkovič zapustil dvorano delavske zbornice. Kongres je zatem nadaljeval svoje delo in obravnaval poročilo uprave glavnega odbora Jug. del. zveze.
Belgrad, 8. maja. AA. Ker je bil predsednik vlade in minister zunanjih zadev Dragiša Cvetko-; vič izvoljen na Linskem kongresu za predsednika, ostane še nadalje predsednik Jugorasa, kakor to
določajo pravila. O. Cvetkovič Je predložil kongresu listo upravnega odbora. Eno mesto je ostalo rezervirano za predstavnika zveze Združenih delavcev v Ljubljani. Nato je bil izvoljen širši glavni odbor, v katerem 6ta dve mesti ostali rezervirani za predstavnike zveze Združenih delavcev.
Predložena lista je bila sprejeta, pri čemer so udeleženci občnega zbora burno pozdravljali svojega predsednika Dragiša Cvetkoviča, ki je nato pozorno poslušal čitanje resolucije. Predsednik Dragiša Cvetkovič je naročil izvršnemu odboru, da se potrudi, da ee resolucija kot izraz želje delavcev izvede. Skupščina se je končala pozno zvečer. Udeleženci skupščine so se udeležili v restavraciji delavske zbornice skupne večerje, ki jo jim- je priredil Dragiša Cvetkovič. Na večerji jo bilo izrečenih več govorov ter se je navdušeno vzklikalo Nj. Vel. kralju, Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu, kraljevskemu domu, predsedniku vlade Dragišu Cvetkoviču in »Jugorasu«. Po večerji so delegati zadovoljni odpotovali domo.v.
Belgrad. 8. maja. AA. Občni zbor Jugorasa je sprejel včeraj resolucijo, ki ima 24 točk. V resoluciji se zahteva med drugim: Unifikacija vseh ustanov, ki se nanašajo na zavarovanje zdravja in življenja delavcev, kakor okrožne urade, bratske blagajne itd., da se Jugorasu prizna kot javni legitimni predstavnik delavcev, da 6e revidirajo vsi zakoni o delavski zaščitni zakonodaji in socialno političnem skrbstvu, da se osnuje socialni institut, ki bi bil najvišja ustanova in ki bi skrbela za delavsko zaščitno zakonodajo, da 6e ohrani in razširi, dalje da 6e revidirajo zakoni o delavski zaščiti in uredbe o javnih borzah dela, da 6e omogoči in podpre razvoj delavskega zadružništvu, da se sprejmejo zakonske odredbe o omejitvi zaposlitve ženskih delavskih moli ter poročenih žen v ustanovah in podjetjih, da se prepovejo vsi sindikati, ki so osnovani na protinacionalnih ideologijah, da se sprejme zakon o prisilni organizaciji delavcev v edinstvenem nacionalnem delavskem sindikatu, da se izvrši reforma uredbe o minimalnih dnevnicah in arbitraži, da se potom javnih del omeji brezposelnost, da 6e organizira sindikalna šola, ki naj 6luži razvoju in napredku nacionalne sindikalne delavske organizacije Jugo-
Predsednik senata dr. Korošec gasilcem
Belgrad, 7. maja. AA. Predsednik senata g. dr. Anton Korošec je imel ab blagoslovitvi prostovoljne gasilske čete govor, v. katerem je med drugim dejal sledeče:
»Veseli me, da ste mi 6 povabilom, da kumu-jem temu vzvišenemu činu društva, izkazali čast, ker društvo že desetletja služi kot pionir in središče gasilskega pokreta v naši domovini. Od srca čestitam prostovoljni gasilski četi v slavo sv. Flo-rijana in sv. Jurija ter vas prosim, da boste pred V6em vašim članstvom in prijatelji tolmači mojih čustev, ki jih gojim za Vzvišeni poklic gasilcev,' ki s svojim velikim požrtvovffijem ščitijo premoženje in življenja svbjih som'eŽčariri.v. S posebnim zadb-vo,ljstvom pozdravljam veliki napredek gasilske matice, ki se ni ustrašila niti truda niti časa, temveč je vsa svoja materialna in moralna sredstva zbrala, da čim modernejše in koristnejše uredi zaščito prebivalstva od požarov in poplav. V dokaz temu je danes poleg slave tudi slovesen blagoslov novih avtomobilskih lestveh, ki so največje na Balkanu in dveh avtomobilskih tankov, ki izpopolnjujejo moderne naprave in pripravljenost agilne matice. To dokazuje, da društvo, čeprav v mejah najokromnejših sredstev, dela na modernizaciji svoje oprave in se lahko s ponosom šteje
med eno najbolj urejenih in modernih gasilskih čet. Mislim, da ni potrebno poudariti, da sem V6e življenje z najlepšimi željami spremljal vse pakre-te in napore, ki so imeli za cilj zaščito in varnost svojih bližnjih, moram pa poudariti tudi vzvišeni poklic gasilcev, ki so neštetokrat dali dokaz o svoji požrtvovalnosti za bližnjega, kar je istočasno po V6eh moralnih zakonih največja krepost človečanstva. Jaz vem, dragi prijatelji, imajoč pred očmi predvsem 70 letnico vašega dosedanjega dela, kar je zares sijajni jubilej. Želim tudi v bedočnevsti najlepši uspeh in vam še enkrat naj-prisrčnejše čestitam slavo prostovoljske" gasilske?! čete-matica. Živeli!«
Zemun, 7. maja. AA Na banketu gasilske čettf v- Zemunu je imel predsednik senata dr. Anton Korošec govor, ki ga je sklenil z besedami: »Ponovno poudarjam, da bam pri vsaki priliki v svojem bodočem delu vedno privrženec vašega vzvišenega poslanstva, in da bom vaše delo kolikor bo v mojih močeh vsestransko padpiral. Pri tej slovesni priliki vas, gospodje in gospe, opozarjam na dejstvo, da je gasilstvo za 6voje delo do bližnjega do,bilo priznanje tudi na najvišjem mestu in vas porivam, da visokemu pokrovitelju vsega gasilstva vzkliknemo: Naj živi Nj. Vis. kraljevič Toni islavt«
Turizem in ureditev gostinskih obratov
Pred nekaj meseci je bil v Belgradu ustanovljen »Srbski kulturni klub«. Sedaj pa poročajo listi, da so preteklo sredo v Belgradu ustanovili * Jugoslavenski kulturni klub«, ki je tega dne že imel svoj občni zbor. Navzočni so bili med drugim tile več ali manj znani gospodje: dr. 1'rvislav Grisogono, dr. Sagadin, dr. V. Novak, prof. Trifu-nac. dr. Budimir, prof. dr. Lorenc, dr. Škerlj, dr. Barič, prof. Elegovič, Izidora Sekulič in drugi. Sprejetih je bilo več resolucij, med njimi tudi resolucija, ki naglaša, da je načelo narodnega edinstva najmočnejše orožje v boju za osvoboditev Jugoslovanov izpod tujega jarma. — Reči moramo, da srho takoj, ko smo brali nekaj gorenjih imen med navzočnimi, takoj znsodili, kakšna bo približno njihova glavna resolucija.
Vprašanj® naše notranje kolonizacije
To važno vprašanje pri nas še ni rešeno, čeprav so v tem oziru i>ili izdelani že natančni načrti. Sedaj pa je minister za kmetijstvo Nikola Bešlič započel odločno ukrepe, da se to vprašanje natančno še enkrat preuči ter se v najkrajšem času tudi izvede. Kakor rečeno, smo svoj čas že dobili nekak načrt o notranji kolonizaci ji, ki pa je v glavnem ostal neizvršen. Sedaj pa hoče sedanji kmetijski minister to vprašanje znova načeti ter odločno izvesti. Novi načrt naj bi bil podrobno izdelan, in sicer na podlagi starega. Po starem načrtu naj I>i se notranja kolonizacija izvršila v več lelih ter v posameznih razdobjih. Ta stari načrt bo pa podlaga novemu, ki pa naj se po želji ministra po vsej državi v najkrajšem čaus izvedo.
Belgrad, 8. maja. m. Na ljubljanski univerzi je napredoval na pravni fakulteti za rednega profesorja 2-1 dr. Viktor Korošcc, redni profesar ljubljanske fakultete 2-11. — Z odlokom firadbe-
v R »kun. Milan
HBVii miHUt.a	■ .. - .
Udovč, tehnik 9. skup. na teh. oddelku banske uprave v Ljubljani.
Belgrad. 8. maja. m. Trgovinski minister, je na podlagi § 62, 460 zakona o obratih in § 9 uredbe o pospeševanju turizma v zvezi z uredbo o graditvi in ureditvi gostinskih obratov v sporazumu z notranjim ministrom in ministrom za socialno politiko predpisal uredbo o spremembi in dopolnilih uredbe o klasifikaciji gostinskih obratov in maksimiranju cen v teh obratih.
Po tej uredbi so splošne upravne oblasti dolžne do 30. aprila 1940 pregledati in klasifiicrati vse one hotele in penzione, ki so dobili dovoljenje za obratovanje do stopanja te uredbe v veljavo. Klasifikacija teh hotelov in penzionov, ki ne izpolnjujejo pogojev §§ 2—8 te uredbe, se lahko izjemoma od navedenih predpisov izvršuje po sledečih predpisih:
a) Hoteli se lahko uvrste
1.	v prvi razred, če od pogojev § 2 te uredbe nimajo veže »hola«, salona za čitanje in pisanje telefonskih naprav v smislu t. 7 § 2, temveč samo telefonsko hapravo za krajevno in medmestno, službo, če nimajo centralne kurjave, če obratujejo samo v letni sezoni;
2.	v drugi razred, če od pogojev v § 3 te uredbe nimajo posebnih prostorov za čitanje in pisanje, tople vode v sobah;
3.	v tretji razred, če od pogojev, predpisanih
v § 4 te uredbe nimajo posebnega prostora za portirja in tekoče vode v sobah;
4. v četrti razred, če od pogojev v § 5 nimajo posebnega prostora za portirja, naprave za prižiganje in ugaševanje električne svetilke iz postelje,'naprav za klicanje služinčadi iz postelje, toaletnih prostorov na vsakih 15 sob, temveč vsaj po en toaletni prostor na vsako nadstropje.
b) Penzioni se lahko uvrste
1.	v prvi razred, če od pogojev v § 6 te uredbe nimajo salona za čitanje in pisanje, aparte-inenta, tople vode v sobi in centralne kurjave, temveč samo peči, ki morejo odgovarjati temu razredu; če nimajo nobene peči, če poslujejo samo v letni sezoni;
2.	v drugi razred, če od pogojev, določenih v § 7 te uredbe nimajo salona za čitanje in pisanje in tekoče vode v vseb 6obah;
3.	v tretji razred, če od pogojev § 8 te uredbe nimajo naprav za prižiganje in ugaševanje električne razsvetljave iz postelje in naprav za klicanje služinčadi iz postelje.
Pri ponovni klasifikaciji v smislu § 10, odstavka 2 te uredbe bodo hoteli in penzioni iz odstavka 2 tega paragrafa lahko .ostali v razredu, v katerega so uvrščeni po tem paragrafu saino, če se bo ugotovilo, da izpolnjujejo vse pogoje, ki so predpisani za rlotični razred v § 2.
Ta uredba stopa z današnjim dliem v veljavo.
Plačevanje v ljudski zdravstveni sklad
Belgrad, 8. maja. m. V vseh bolnišnicah in zdraviliščih se bo od 1. aprila 1939 plačevalo v korist ljudskega zdravstvenega sklada na vsakega bolnika, ki plača eam stroške, po 2 din dnevnb. Od onih pa, ki sami ne morejo plačevati stroškov, temveč poravnajo stroške za zdravljenje drugi (država, banovina, občina, socialno zavarovanje ali drugi organi in ustanove) pa po 1 din dnevno. Vsi ti doliodki se bodo morali poslati Državni hipotekami banki na račun ljudskega zdravstvenega sklada. V ljudski zdravstveni sklad pri Državni hipotekami banki se bodo stekale tudi vse denarne kazni, ki jih bo izrekla državna oblast po zdravstvenem zakonu.
Razlaga uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov
Belgrad. 8. maja. AA. Na podlagi čl. 56 uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov sporazumno s kmetijskim. finančnim in trgovinskim ministrom ie pravosodni minister izdal avtentično razlago o členu 24 te uredbe. V tej razlagi pravi pravosodni
minister med 'drugim, da se znižanje dolga ne naša samo na dolgove, glele katerih se dolžnik in upniška ustanova nista sporazumela.
Prav tako je na podlagi čl. 50, odst. 2 uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov in sporazumno s kmetijskim, finančnim in trgovinskim ministrom izdal pravosodni minister avtentično razlago o pr-venr odstavku čl. 2 te uredbe v zvezi z drugim odstavkom Čl. 3 pravilnika za njeno izvedbo Po tej razlagi se ima drugi odstavek čl. 5 pravilnika za izvršitev uredbe o likvidaciji kmelskih dolgov razumeti lako, da za obstoj rodbinskih zadrug po uredbi ni potrebno, da bi vsak izmed njenih članov imel 6Voje posebne obdavčene poljedelsko dohodke.
Belgrad, 8. maja. m. Na dan romunskega narodnega praznika 10. maja priredi romunski veleposlanik na našem dvoru Viktor Cadere na romun skem veleposlaništvu od 12 do 13.40 velik »prejem.
Belgrad, 8. maja. m. V današnjih »Službenih novinalu je objavljena uredba o spremembah in dopolnilih uredbe o vojnih invalidih In ostalih vojnih žrtvah M. S. br. 1131 od 1. decembra 1938. 7, današnjim dnem Je ta uredba dobila obvezno moč.
Akademija znanosti in umetnosti oproiona poštnine
Belgrad, 8. maja. AA. Z odlokom mindstra za pošte se Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani oprosti poštnih pristojbin'za navadno pisma, dopisnice in tiekovine v dopisovanju z državnimi in samoupravnimi oblastvi, uradi in ustanovami, z državnimi organi, ki uradno dopisujejo, z verskimi oblastvi in ustanovami in z vsemi drugimi ustanovami, ki 60 proste poštnih pristojbin, bodisi v celoti ali delno.	■ ■ ■ ■
Pomožna letališča
Belgrad, 8. maja. m. Vojni minister je na osnovi § 62. točke 1. finančnega zakona za 1939-40 podpisal uredbo z zakonsko močjo o pomožnih letališčih. Po tej uredbi je lahko pomožno letališče vsaka zemljiška površina, ki se lahko uporabi za pravilen pribtanek in vzlet letal. Pomožno letališče mora biti najmanj 800 m dolgo in najmanj 800 m široko. V izjemnih primerih je lahko tudi manjše. Zemljišča za pomožna letališča bodo izbirale »zrakoplovne komisije za pomožna letališča,« ki jih bo določil vojni minister na predlog poveljnika vojnega letalstva.
Nova imena nekaterih slovenskih krajev
Belgrad, 8. maja. m. Predsednik ministrskega sveta in notranji minister je podpisal referat o spremembi imen naslednjih krajev v dravski ba« novini:
vas Begunje v občini Begunje pri Cerknici * Begunje pri Cerknici,
vas Begunje v občini Begunje na Gorenjskem v Begunje pri Lescah,
vas Brezovica v občini Brezovica pri Ljubljani v Brezovica pri Ljubljani,
vas Cerklje v občini Cerklje na Gorenjskem v Cerklje na Gorenjskem,
vas Cerklje v občini Cerklje ob Krki v Cerkljal ob Krki,
vas Dobrova v občini Dobrova pri Ljubljani v Dobrova pri Ljubljani,
vas Dol v občini Dol pri Ljubljani v Dol pri
Ljubljani,
vas Križevci v občini Križevci v Prekmurju f,
Križevci v Prekmurju,
vas Leskovec v občini Lcskovec pri Krškem v Leskovec pri Krškem,
vas Ljubno v občini Ljubno ob Savinji v Ljubno ob Savinji,
vas Ljubno v občini Brezje v radovljiškem okraju v Marija Ljubno,
vas Planina v občini Planina pri Rakeku v Planina pri Rakeku,
vas Plauina v občini Planina pri Sevnici V Planina pri Sevnici,
vas Ribnica v občini Ribnica na Dolenjskem v Ribnica na Dolenjskem,
vas Selo v občini Selo v Prekmurju v Selo v Prekmurju,
vas Stari trg v občini Stari trg ob Kolpi y Stari trg ob Kolpi,
vas Stari trg v občini Stari trg pri Ložu V Stari trg pri Ložu,
vas Stari trg v občini Slovenj Gradec v Stari trg pri Slovenjem Gradcu,
vas Slivnica .v občini Slivnica pri Mariboru v "SfiVfiici'pW*MtfftMu/w*s<5«'-\
, vas,igv.-4(Vna. v občini Sv. Ana pod Ljubeljem v Sv. Ana'pod Ljubeljem,
vas Kirchcnberg v občini Sv. Ana v Slovenskih goricah v Sv. Ana v Slovenskih goricah,
vas Šmarje v občini Šmarje pri Ljubljani y Šmarje pri Ljubljani,
vas Videni v občini Videm ob Savi v Videm ob Savi,
vas Videm v občini Videm-Dobrepolje v VI-
dem-Dobrepol.je,
Teniški dvoboj v Zagrebu Jugoslavija : Irska 5:0
Zagreb, 8. maja, b. Teniški dvoboj v Zagrebu med Jugoslavijo in Irsko se je končal s 5:0 v korist Jugoslavije. Odigrani sta bili dve igri posameznikov. Za: Jugoslavijo 6ta igrala Mitič in Punčec, ki sta mojstrsko porazila Irca Egana in Rogersa. Prvo igro sta igrala Mitič in Egan. Mitič je zmagal s 7:5, 6:3 in 6:2 ter se tem priboril 4. točko za Jugoslavijo. — V drugi igri je naš državni prvak Punčec premagal doU goletnega irskega prvaka Rogersa tudi v treh nastopih in sicer s 6:2, 6:4 in 6:4 za Jugoslavijo. — S tem je bil dvoboj med Irsko in Jugoslavijo končan ter se je Jugoslavija priborila v drugem kolu tekmovanja za Davisov pokal. Njen nasprotnik v drugem kolu je Madžarska, ki je včeraj v Bukarešti porazila Romune s 3:2. Dvoboj Madžarska : Jugoslavija bo od 12. do 14, t. m. v Budimpešti.
Belgrad, 8. maja. AA. Društvo jugoslovanskih inženirjev in arhitektov bo imelo 10. in 11. junija t. 1. v Novem Sadu svoj 20. redni letni občni zbor. Člani, ki se ga žele udeležiti, naj ee prijavijo svojim odsekom. Dnevni red bo objavljen y »Tehniškem listu«.
Zaposlenost našega delavstva
Statistični podatki Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani kažejo, da je v marcu letos v primeri z marcem lanskega leta naraslo število zavarovancev za 3395 na 95.712. Najbolj je naraslo število zavarovancev v tekstilni industriji, pri gradbah cest, železnic in vodnih zgradb in v industriji za predelovanje lesa in v oblačilni industriji. Padec je viden v gozdnožagarski industriji ter pri občinskih obratih.
V aprilu je število zavarovancev naraslo na 98.775, v primeri z lanskim aprilom pa se je število zavarovancev povečalo za 2628.
Stalež in odstotek bolnikov sta se v aprilu leto« dvignila.
Povprečna dnevna zavarovana mezda se je dvignila v primeri z marcem lanskega leta za 1.20 na 25,67 din. Skufina dnevna zavarovana mezda pa j«
narasla za 183.031.60 na 2,535.528,80 din.
*
Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani je imela svoj občni zbor v ponedeljek, dne 8. maja. Iz poslovnega poročila Zveze posnemamo, da je velika večina kreditnih zadrug oživela. Mlekarska zadruge so z lahkoto prodajale, ostale zadruge so večinoma delale normalno. Število članic zveze je naraslo od 382 na 385. Po vrstah se članice dele takole: kredine zadruge 160 (leta 1937 153), nabavljalne in prodajne 30 (31), mlekarske zadruge 29 (31), živinorejske in pašniška zadruge 27 (30), kmetijske strojne zadruge 19 (19), elektrarniške zadruge 22 (22), obrtne zadruge 19 (19), stavbinske in naselb. zadruge 21 (23), vodovadne zadrugi 17 (16), tiskarske in založniške 11 (10), vinarske in sadjarske 7(7), zavarovalne 6 (6), osrednje kmetijske 1 (2) in razne 16 (13).
Vloge v novem poslovanju pri Zvezi so se znatna povečale. Čisti dobiček znaša 51.593 (43.571) din.
Sovjetsko-turška vojaška zveza podpisana
Sredozemska in Črnomorska zveza na vidiku
Varšava, 8. maja. TG. Na merodajnem mestu potrjujejo vest, da je bila v Moskvi objavljena uradna izjava, da je bila v Ankari podpisana vojaška zvezna pogodba med Sovjetsko Ru si jo in Turčijo. V imenu sovjetske vlade je pogodbo podpisal podkomisar za zunanje zadeve Potjomkin, ki je turško prestolnico že zapustil, se nazaj grede za en dan ustavil v Sofiji v Bolgariji ter se sedaj nahaja v Bukarešti, kjer bo imel sestanek z zunanjim ministrom Galencom. V političnih krogih menijo, da hočeta Rusija in Turčija v svojo vojaško zvezo pritegniti tudi Bolgarijo in Romunijo, tako da bi nastala četverna zveza črnomor-skih obalnih držav, ki bi se z oboroženo silo zoperstavile vsakemu poskusu spreminjati obstoječi politični red in obstoječe meje. Tudi o sredozemski tro-zvezi (Anglija-Francija-Turčija) govorijo, da je tik pred podpisom.
Bukarešta, 8. maja. AA. (DNB.) Pomočnik sovjetskega komisarja za zunanje zadeve Potjomkin se je danes dopoldne pripeljal na romunska tla v Djurdju, nato je pa z avtomobilom nadaljeval vožnjo v Bukarešto. Danes popoldne se Potjomkin sestane z romunskim zunanjim ministrom Gafen-com, drevi se pa odpelje v Moskvo.
Poapnjeno krščanstvo
V novi francoski katoliški reviji »Sena chretien«, ki razmotriva stališče katoličanstva do sodobnih vprašanj, izvaja msgr. Flaus, glavni tajnik katoliške akcije:
Praktičnih katoličanov imamo danes veliko, toda ta številčna veličina se je pustila v življenju preteči od dinamične večine versko brezbrižnih in sovražnih ljudi. Zakaj to? Ker se je sol zemlje izpridila, ker je kvas izgubil svojo moč. To smo namreč mi. Veliko katoličanov je bilo namreč izgubilo krščanskega duha. Delavska množica v Franciji je sodila katoliško vero po takih plitvih katoličanih, ki se jih je Kristusov duh dotaknil samo po vrhu. V njih so videli člane meščanskih strank, ki so jih delavci zavračali, nasprotnike socialnega napredka, ki si ga oni želijo iz vsega srca, branilce predpravic, ki jih oni obsojajo za-ridi njihovega stanovskega egoizma. V takih katoličanih niso mogli videti Kristusovih učencev. Ločili so se od vere, o kateri so po krivdi takih vernikov napačno sodili«, da. je kriva krivičnega stanja, zaradi katerega so trpeli. Zapustili so naše cerkve in sledili tistim, o katerih so mislili, da se zanimajo za njihovo nesrečno usodo in jo hočejo aktivno izboljšati. Za odpad francoskega delavstva je odgovorno pomanjkanje krščanskega duha v velikem številu katoličanov. Zakaj resnično je mogoče izpovedati krščansko vero in nazor in tudi se pošteno in pravilno obnašati v družbi ter biti, kakor pravimo, dober državljan ter korekten v vseh odnošajih, obenem pa ne imeti pravega krščanskega duha. Kadar vera ni zadosti zavedna in močna, kadar je v tej in oni naravnost bistveni točki pomanjkljiva, kadar se verska praksa omejuje bolj na zunanje stvari in postane več ali manj formalistična rutina, kadar splahni in se splošči v vsakdanjo navado ter jI čisto manjka vsakega ognja, bodo soljudje kmalu zapazili, da je pod njo zamrl krščanski duh, oziroma, da naglo pojema.
Biti katoličan v pravem pomenu besede pomeni kristjan biti, imeti torej krščansko bistvo, to je b i t i ali živeti krščansko, vse stvari vrednotiti, kakor Kristus in se po tem ravnati v življenju, tako da bomo m i v Kristusovem duhu življenje usmerjali in ga vodili, kakor ga je naš Učenik, ki je Življenje v božjem Duhu. Ta krščanski duh se ohranja samo, če po njem živimo njegovo lastno pristno življenje, pod skorjo samega videza pa se počasi, toda neizogibno zaduši in umre. Tako »krščanstvo« poapni in v življenju ničesar več ne pomeni.
Bukarešta, 8. maja. AA. (Havas.) Pomočnik sovjetskega komisarja za zunanje zadeve Potjomkin, ki je danes dopoldne prispel iz Sofije v Bukarešto, je bil na kosilu pri romunskem zunanjem ministru Gafencu, s katerim se je razgovarjal o političnem položaju. Po sestanku z Gafencom Potjomkin ni hotel sprejeti časnikarjev in jim dati kakšno izjavo. V sovjetskem poslaništvu v Bukarešti izjavljajo, da se bo Potjomkin preko Varšave odpeljal v Moskvo.
Gafencu v Ankaro
Carigrad, 8. maja. AA. (DNB.) Romunski zunanji minister Gafencu bo prihodnji teden uradno obiskal Ankaro.
Anglija-Francijo-Rusija
Pospešena naglica v pogajanjih
London, 8. maja. TG. Angleški protipredlogi na sovjetski predlog, naj se sklene t r oz ve za med Anglijo, Francijo in Rusijo, so bili že predani moskovski vladi v proučevanje. Na poučenih mestih izjavljajo, da se bodo pogajanja med Anglijo in Sovjetsko Rusijo sedaj nadaljevala v pospešeni naglici, ker je Angliji po milanskem paktu med Italijo in Nemčijo ninogo na tem, da bi smela računati na Sovjetsko Rusijo pri zavarovanju vzhodnoevropskih meja.
London, 8. maja. AA. (DNB.) Po poročilih iz Moskve bo danes ob 4 popoldne izročil britanski poslanik sir William Seeds Molotovu odgovor britanske vlade na sovjetske protipredloge za sklenitev pakla proti zavojevalcem. Britanski poslanik je namreč včeraj dobil iz Londona nova navodila.
Moskva, 8. maja. c. Angleški veleposlanik William Seeds je danes obiskal prvič novega zunanjega ministra Molotova. Njun razgovor je trajal 40 minut. Razgovor je bil zato tako dolg, ker Molotov ne zna tujih jezikov in je bil zato razgovor s posredovanjem tolmačev.
Reuter poroča, da je Seeds sporočil angleški odgovor, ki obsega naslednje:
1.	Rusija naj sklene s raznimi evropskimi državami dvostranske pogodbe in jim jam(i nedotakljivost;
2.	Anglija sklene nato slično pogodbo z Rusijo in ji jamči nedotakljivost njenega ozemlja. Med sestankom je Molotov tudi izjavil, da
odstop Litvinova ne pomeni spremembe sovjetske zunanje politike.
Pariz, 8. maja. b. Pogajanja zapadnih držav s Sovjetsko Rusijo se nahajajo v kritični stopnji. V glavnem gre za tri predloge:
1.	Francija priporoča Poljski in Romuniji, da skleneta z Rusijo pogodbo.
2.	Anglija bi se zadovoljila samo z enostransko obljubo pomoči Rusije v korist Poljske, Romunije in baltiških držav.
3.	Rusija je do sedaj zahtevala tri-partitni pakt velesil, v krilu katerega bi se uvrstile male ogrožene države.
Novi predlog, ki ga bo angleška vlada poslala v soboto v Moskvo, se smatra kot kompromis izmed prvih predlogov zapadnih sil. Ako bo Moskva odbila novi predlog angleške vlade, se smatra, da so pogajanja z Rusijo definitivno prekinjena. Strah Anglije pred trozvezo je v tem, da bi potem Japonska takoj sklenila pogodbo z Italijo in Nemčijo, kar bi imelo za posledio poslabšanje položaja zapadnih sil v Španiji- ~ ~*'\gal-ski, Romuniji in Turčiji.
Nemčija se pogaja z baltiškimi državami
Rcval, 8. maja. AA. (DNB.) O razgovorih, ki se vodijo med estonskim in letonskim ministrom «a zunanje zadeve je bilo izdano sledeče uradno obvestilo:
Na osnovi razgovorov so bila dana navodila poslanikoma Estonije in Letonije v Berlinu, ker sta estonska in letonska vlada dali načelen pristanek na nemški predlog, bosta obe vladi glede tega vprašanja še nadalje postopali na osnovi medsebojnega sporazuma. V primeru potrebe bo estonski minister za zunanje zadeve obiskal Rigo zaradi nadaljevanja razgovorov.
Urugvaj zapira vrata priseljevanju
Montevideo, 7. maja. AA. Havas: Vlada je izročila parlamentu zakonski osnutek, glasom katerega je prepovedano tujcem naselitev v Urugvaju, ie ne razpolagajo vsaj s 10.000 piastri premoženja. Prav tako je prepovedano bivanje onim članom, ki so vpisani v | združenja, ki zastopajo stališče, ki ni v skladu s poli-fc tičnim in socialnim redom Urugvaja,
	ikJ?	C-?.«4* 4	"■ T »----- * - *r * J^jkjf	kPr % «
~ : ■ I - v-:-v: mm				
	K* . !>(	j	■ jM," * v k	mit * -
L • N "k. ™		t i ■ w m Ur f' .1 rj*		-V : -M ■ % 4 i it- "s™ ; £ ,4 t 1 1
o C	k .	\ • » i m Sm	; m i ■ X-	Hr i k-
11 mrnm - ^^				
Jtaoisednik senata dr, A. Korošec in minister Snoj na gasilski slovesnosti T Zemunu
Persil
r<*
UtičtfeM


Din
zavitku
v
Mussolini bo predlagal posvet štirih velesil?
Prizadevanja sv. očeta za mir
London, 8. maja. Tukajšnja politična javnost T je z ozirom na vprašanje Gdanska ter mednarod- * nega položaja sploh slejkoprej razdeljena v dva | tabora. Na tabor, čigar mnenje izrekata »Times« jn »Daily Mail«, trdno veruje, da se bo mir ohranil in da se bo glede Gdanska dosegel sporazum. Tega mnenja je tudi >Sunday Dispatch«. Ti krogi pravijo, da je Ciano na sestanku v Comu odločno zagovarjal sporazum, ker Italija kljub svojemu čedalje bolj tesnemu stiku z Nemčijo noče žrtvovati svojega tradicionalnega prijateljstva s Poljsko.
Znano je, da Mussolini predlaga za ureditev gdanskega vprašanja konferenco štirih velesil in da je Ciano t Comu Ribbentropa za to idejo pridobival.
Rim je Ribbcntropu predočcval, da je zadržanje Varšave velikega pomena za usmeritev Romunije in Jugoslavije, ki ju vežejo s Poljsko zelo tesni odnošaji. Če hočeta državi osi imeti besedo na jugu in jugovzhodu, morata gojiti prijateljstvo s Poljsko.
Taka rešitev bi popolnoma odgovarjala vodilnim krogom konzervativne 6tranke Anglije, ki bi zelo nerada videla če bi se morala Anglija zaplesti v vojno zaradi gdanskega vprašanja. V tem oziru sta »Times« in »Daily Maik šla do zadnjega z besedami, da »Gdansk ni vreden vojne« in da »ne Francozi, ne Angleži ne želijo prelivati krvi zaradi tega vprašanja« — stališče, ki izraža samo osebno mnenje in ga opozicija zelo ostro napada, je pa kljub temu značilno za miselnost velikega dela angleške javnosti, ki si v gdan-ski zadevi na noben način in pod nobenim pogojem ne želi kapitulacije Poljske, pač pa pameten kompromis. Seveda ne gre, da bi so dajali nasveti samo Poljski, ampak jih je v prvi vrsti potrebno vodstvo nemške politike, ki bi morala uvideti, da bi zmerno stališče v vprašanju Gdanska in kori-
dorja zelo veliko pripomogli k' izboljšanju vsega evropskega ozračja sploh.
V Londonu menijo, da bo Mussolini predlagal evropsko konferenco priVvinje dni na svojem govoru v Turinu, vendar je to samo d o in ne-v a. Zaenkrat ne vemo, kaj je v Comu odgovoril Ribbentropu, ker razpoloženje v Berlinu je slejkoprej zelo proti Poljski, dočim bi v Varšavi sprejeli kakšno akcijo v smislu bivše monakovske a velikim nezaupanjem.
Pariz. 8. maja. c. Pierre Bernus piše v Journal des Debats«, da bi se naj bil sklenil v Milanu sporazum o Gdansku v tem smislu:
1.	V Gdansku se razpiše plebiscit in s plebiscitom naj ljudstvo samo odloči, kaj hoče z usodo svojega mesta, to je, da naj sc izreče za priključitev k Nemčiji;
2.	nato bo Nemčija sama uredila svojo zadevo s Poljsko, italijanska vlada pa ho opozorila Poljsko, kako nujen je pameten sporazum z Nemčijo.
Italija posreduje
med Poljsko in Nemčijo
Varšava, 8. maja. b. Kakor »Exchange Tele-graph« poroča, se potrjuje vest, da je italijanska vlada ponudila Poljski jx>sredovanje v nemško-poljskem sjioru, medtem ko se s službene strani o tem ničesar ne poroča. Med dobro [»učenimi krogi se smatra, da poljska vlada te ponudbe ne bo sprejela, ker je sledila neposredno nemško-ita-lijanski vojaški zvezi. Javlja se, da bi bila taka ponudba v prejšnjem času dohrodošla, da pa Poljska v sedanjem trenutku ne vidi nikakega razloga, zakaj se ne bi stvar uredila navadnim diplomatskim potom.
Gdonsk u angleškem parlamentu
Chamberlain pravi, da Anglija želi mirno rešitev
London, 8. maja. AA. Reuter: Državni podtaj-nik v zunanjem uradu Butler je izjavil v spodnji zbornici, da je vsaka sprememba gdanskega statuta praktično v prvi vrsti stvar strank, ki so najbolj zainteresirane pri pogodbi, in da je njihova stvar, da se sporazumejo glede metode ureditve te stvari.
Na neko drugo vprašanje je Butler odgovoril, da je britanska vlada že nekajkrat jasno izjavila, da stoji na stališču, da se imajo mednarodna nesoglasja urediti s prijateljskimi pogajanji z razsodbo ali drugimi miroljubnimi sredstvi in da je britanska vlada vsak čas pripravljena posredovati na željo katere izmed prizadetih strank, če bi nam kdo sporočil takšno željo, bi morali proučiti, kako bi najbolje lahko storili uslugo.
Laburistični poslanec Johnson je vprašal v spodnji zbornici predsednika vlade Chamberlaina, ali je v času, ko je dobila Poljska poroštvo od Velike Britanije, dobila tudi nasvet glede tega, da bi bilo želeti, da stoipi v neposredna pogajanja odnosno razgovore z Nemčijo, da se prijateljsko uredi vprašanje bodočega nadzorstva nad Gdanskcm in zveze med Nemčjo in vzhodno Prusijo. Johnson je prav tako vprašal ali more Chamberlain posredovati pri poljski vladi, da se ustreže britanski javnosti, češ da bi britanska javnost vsak razumen predlog za pravično ureditev pozdravila spričo tega, da bi sedanji položaj v zvezi z Gdanskom utegnil imeti težje posledice.
V odgovoru na obe vprašanji se je Chamberlain skliceval na govor poljskega zunanjega ministra Becka. Iz tega govora se vidi, da sta nemška in poljska vlada razpravljali o teh vprašanjih, Se preden fe Velika Britanija dala Poljski poroitva. Poljska vlada fe informirana o tem, da bo britanska vlada po- I zdravila prijateljski sporazum. Ne dvomi, da poljska 1
vlada vpožteva dejstvo, ki ga navaja drugi del zastavljenega mi vprašanja.
Delavski j>oslanec Arthur Henderson je v sjKKinjem domu vprašal ministrskega predsednika Chamberlaina, ali se more smatrati, da politika angleške vlade obstoji v težnji, da se doseže najpopolnejše sodelovanje s Sovjetsko Rusijo z namenom, da se vzpostavi sistem, zasnovan na medsebojnih jamstvih zaradi odpora pred napadalcem s katerekoli strani.
Chamberlain je odgovoril, da sc angleška vlada prizadeva, da doseže z Rusijo najpopolnejše sodelovanje v politiki, ki jo izvaja. Na vprašanje ali so sovjetski predlogi ostali nespremenjeni zaradi zadnjih sprememb v sovjetskem komisarijatu za zunanje zadeve, je Chamberlain odvrnil, da ne more dati nobenega odgovora.
Po kitajskih bojiščih
Tokio, 8. maja. A A. Reuter: Znradi hu dega pritiska japonskih čet se okoli 100.000 kitajskih vojakov umika v gore severnovzhod-no od Hnnkova.
Tokio, 8. maja. A A. Reuter: Japonske čete trde, da prodirajo na bojišču pri Han-kovu v širini SO km. Okoli 20.000 vojakov osrednje armade maršala Čangkajška je go teh poročilih odrezanih.
Napredek našega zadružništva
Občni zbor Zadružne zveze pod predsedstvom g. dr. Antona Korošca
Ljubljana, 8. maja.
Danes dopoldne Je bil občni zbor naše največje zadružne osrednje organizacije, Zadružne zveze, v frančiškanski dvorani. Občnemu zl>oru je prisostvovalo polno število delegatov iz vseh slovenskih krajev, ki so zastopali vse vrste naših zadrug.
Prisrčni pozdravi dr. Korošcu
Občni zbor je vodil predsednik Zadružne zveze g. dr. Anton Korošec, kateremu so ga vsi delegati ob prihodu na predsedstveni odbor živahno in prisrčno pozdravili.
Uvodno je predsednik g. dr. Anton Korošec pozdravil zastopnika kmetijskega ministra in g. bana dr. Natlačena, načelnika kmetijskega oddelka
g. Ing. Antona Podgornika, za njim predsednika Kmetijske zbornice g. Martina Steblovnika, zastopnika Glavne zadružne zveze g. dr. Avg. Jure-tiča ter gg. narodne poslance in senatorje.
Ko je predložil vdanostni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru II. ter Nj. kr. Vis. knezu-namestniku Pavlu, so vsi navzoči zadružniki priredili navdušene ovacije mlademu kralju in knezu-namestniku. Zatem so bili odposlani brzojavni pozdravi ministrskemu predsedniku g. Dragiši Cvetkoviču, kmetijskemu ministru ing. Bešliču, finančnemu ministru dr. Djuričiču, gradbenemu ministru dr. Mihi Kreku ter ministru brez listnice Francu Snoju.
Zatem je predsednik g. dr. Anton Korošec podal poročilo o splošnem gospodarskem položaju ter dejal tole:
Govor dr. Korošca
Veliko veselje pa tudi velika stiska se nam globoko vtisnejo v naš spomin in potreba nam je, da večkrat govorimo o njih. Tako je, kadar nam umrejo naši dragi, kadar smo bili priča kakega požara, kadar nas je zadela velika povodenj; to se ne da izbrisati takoj iz spomina, ne moremo dogodkom obrnili hrbta in se jih ne več spominjati. Zato se tudi nam zadrugarjem ne sme nihče čuditi, da nam je še vedno v kosteh strah pred nesrečo, katero je zadnja gospodarska kriza napravila v našem zadrugarstvu. Resnica je, da smo rane, ki jih je vsekala - ta kriza v organizem našega zadrugarstva, že večinoma zacelili, toda vse še ni tako, kakor je bilo in ta kriza in njene posledice so nam še vedno v živem spominu. Vendar lahko s ponosom podčrtamo dejstvo, 6 katerem se v naši javnosti malo vodi računa. Zadrugar-stvo je v zadnji krizi pokazalo, da je zgrajeno na čvrsti solidni podlagi. Statistični podatki nam kažejo tole:
Ž a časa gospodarske krize je od 4.418 zadrug — toliko jih je v naši državi — samo 300 zadrug zaprosilo za odložitev plačiL V odstotkih pomeni to samo 6.7%.
Nasprotno pa je od 675 bank in drugih denarnih zavodov v naši državi zaprosilo za zaščito 425 ali 63%.
Iz tega se vidi, da je zndrugarstvo vendarle pokazalo svojo odporno moč, svojo jakost tudi v najtežjih časih.
Kako je z zadrugarstvom odkar smo prebrodili v glavnem krizo?
Mi vidimo, da zadrugarstvo dobiva zopet nOve prijatelje, kar se vidi iz zopetnega ekstenzivnega in intenzivnega povečanja zadružnih edinic. Ml vidimo nadalje, da se je vpliv zadrugarstva v našem gospodarstvu zopet povrniti in še celo močno okrepil. Ugotoviti torej smemo, da je zadrugarstvo na obče pogledano v dobrem, razveseljivem razvoju. Zadrugarstvo si je zopet opomoglo.
Tudi državna oblast kaže svoje zanimanje za zadrugarstvo. Mi imamo sedaj novi zakon o zadružništvu. Zakon je dober, moderen. U duhu tega zakona izvaja se sedaj reorganizacija vsega našopfa zadrtižnftfva. Tudv rti Ko ni 6 daries s\'Aja' pravila spremenili po določilih zakona b gospodarskih zrfdfUgah; Nadalje Jer'Vlada «''ffirrinfn«tti' zakonu prinesla odredbo, da se ministrskemu svetu da pooblastilo, da ozdravi zadruge, ki so še bolne in da dd sredstva, da zopet oživijo. Dobili smo nazadnje tudi pravilnik za revizijo in pravilnik o podpori zadrugarstva. Ne rečemo, da je vse storjeno, a gotovo je mnogo storjeno, da se zgradi zopet močno in solidno zadružno poslopje.
Zadrugarstvo je pot, po kateri hodi dober del našega narodnega gospodarstva. Zato je samo po sebi umevno, da je življenje, stanje zadrugarstva v bodočnosti odvisno tudi od splošnega stanja našega narodnega gospodarstva. In kako gledamo v tem oziru v bodočnost?
Moram ugotoviti, da se naš gospodarski položaj ugodno razvija in da se naši jugoslovanski gospodarski krogi trudijo, da delne motnje — na primer: v tekstilni industriji, odpravijo.
Res je, da nekatere druge države danes nimajo brezposelnosti in da industrija preživlja pri njih zlate čase konjunkture. Ne povejo pa, da poslovna živahnost ni izraz napredka in rgzcvita splošnega gospodarstva, ampak le posledica splošnega oboroževanja, ki pa mora na vse zadnje imeti tudi svoje meje in za temi mejami nove posledice.
Naše gospodarstvo pa se razvija normalno, zdravo, brez kakšnih injekcij, kakor je to v državah, ki imajo oboroževalno industrijo.
Po podatkih socialnih zavodov je tudi v naši državi zaoslenost narastla in še raste. Povečana je zaposlenost delavstva v železni, lesni, tekstilni industriji, pri javnih delih na cestah, na izsuševanju zemljišč, pri regulacijah rek in hudournikov, pri gradnji železnic itd. Letošnji državni preračuni, pa tudi banovinski preračuni jamčijo zaposlitev še za nadaljni čas vsem panogam gospodarskega življenja — direktno ali indirektno ter dovolj dela tistim, ki hočejo delati. Vsled tega lahko rečemo, da za bodočnost zadrugarstvao ni slabih izgledov, ker jih tudi za splošno gospodarstvo v naši državi ni. Zato pa se lahko zadrugarstvo res lepo. solidno in vsestransko razvija.
Toda en oblaček leži na vsem tem: Nihče ne ce kaj ho z Evropo. Živimo v neprestani nervozi, v neprestani negotovosti, kaj ho jutri. Jugoslavija ima modrega, zelo modrega krmilarja v zunanji politiki. To jc naš knez Namestnik Pavle, (velike
ovacije.) On vodi drSavni čoln tako, da bi nikjer ne zadel v kako skalo. Naša dolžnost je da imamo popolno zaupanje v njega, da sledimo njegovim intenrijain in da ne nasedamo levičarskim elementom, ki hočejo dan za dnem izzivati in kaliti vodo. Naša Jugoslavija si želi miru in taka je tudi vas njena zunanja politika. Tudi v notranji politiki hočemo normalne, mirne razmere.
Zadrugarstvo nima povoda, da bi črno gledalo v bodočnost.
Bog bo z nami!
Govor predsednika g. dr. Korošca je bil najlepše sprejet pri delegatih, ki so ob imenovanju Nj. Vis. kneza-namestnika Pavlu navdušeno mu vzklikali.	'
Zborovalce je nato pozdravil v imenu Glavne zadružne zveze kakor tudi v imenu Zadružne zveze iz Zagreba g. dr. Avguštin Juretič.
Načelstveno poročilo
Poročilo načelstva je podal njegov ravnatelj g. Franc Gabrovsek. Iz njegovega poročila posnemamo tele najvažnejše odstavke:
Izboljšanje v našem zadružništvu
Lansko leto je prineslo našemu zadružništvu po sedmih težkih letih veliko olajšanje. Likvidnost naših kreditnih zadrug se je dvignila tako, da ije velik del spet začel redno poslovati in da 6e je .drugi del od meseca do meseca zboljševal. Prav tako je Zadružna zveza sama utrdila svojo bilanco in mogla dati zadrugam na razpolago velik del zamrznjenih naložb. To zboljšanje bi mnogo hitreje napredovalo, če bi ne bilo preteklo leto vednega nemira. Neprestano oboroževanje in grozeče vojne nevarnosti so razburjale prebivalstvo in škodljivo vplivale na celo gospodarsko stanje. V mednarodnih gospodarskih odnosih smo čutili preveliko navezanost na klirinške države z vsemi slabimi posledicami. Pomanjkanje tujih deviz in iz tega sledeče omejitve 60 širile nezaupanje. Izvoz kmečkih produktov iz Slovenije je padel. Na drugi strani pa smo zaradi intervenoionistič-noga sistema plačevali za'U.voz žita v. naše. pokrajine visoke cene. Vse to je vznemirljivo vplivalo( na denarni trg in-tudi na ostalo.gospodarstvo. Ta. nemir ni prizanesel tudi našim zadrugam kot gospodarskim ustanovam.
Izboljšanje likvidnosti Kljub vsemu temu pa moremo, hvala Bogu, vendarle govoriti o izboljšanju. Likvidnost kreditnih zadrug in njih obnovljeno poslovanje 6e je dvigalo sicer polagoma, a gotovo. Nekaj mesecev potem, ko smo prejeli posojila za likvidnost in ko smo dati zadrugam prve odstotke od zamrznjenih naložb na razpolago, smo zbrali podatke o poslovanju zadrug. Ugotoviti smo mogli, da je veliko število zadrug že po nekaj mesecih čisto normalno poslovalo, da je prišlo skoraj do popolnega ponrirjenja pri nadaljnjih zadrugah in da le majhen del zadrug takrat še ni prišel do miru. Ta odstotek zadrug, ki 6e pomirjujejo in prehajajo v redno poslovanje,, raste. Moramo pa na drugi stra-., ni poudariti, da boj za popolno likvidnost še ni; dokončan. Še je mnogo ovir, ki jih bo treba pre- ' magati.
Ovire popolne likvidnosti Dali smo zadrugam znaten del naložb na razpolago. Zadružna zveza pa mora paziti, da vzdrži v bilanci ravnotežje in da pri novih vlogah za vsako ceno ohrani popolno likvidnost. Le lako moremo vzbuditi novo zaupanje do Zveze, ki je potrebno za vse zadružništvo. Da bi mogli osvoboditi nadaljnje zamrznjene naložbe, smo prosili pri Poštni hranilnici ponovno za kredit proti; lombardu terjatev pri PAB in obveznic po uredbi; o 1. k. d., toda zaenkrat naši prošnji ni bilo ugodeno. Če bi bili to dosegli, bi se likvidnost hitreje vračala.	r ...
Ce govorimo o vzrokih, da se le počasi obnavljajo naše kmečke posojilnice, bi bilo povedati kot enega izmed vzrokov tudi tega, da je dolgo let trajajoče nezaupanje do kmečkib zavodov izrabilo mesto. Mestni zavodi, ki so poprej postali" likvidni, so imeli prednost tudi pri povračanju zaupanja in to je v veliki meri škodovalo našim podeželskim zavodom. Denar je tekel v mesto. Zraven pa je tudi tekma pri obrestni meri zvab-Ijaja denar kmetov v mesto.
Toda pri naštevanju vzrokov, da se nekatere kmečke posojilnice še niso v polni meri obnovile, ne smemo pozabiti tudi na svoje napake. Zaupanje si je namreč treba pridobiti. Tam, kjer ljudje nekako čutijo, da vlada pri posojilnici vzoren red,
1 T f L r~\ <—N 1 \ 21 c^čfjno^aticM i PREDSTAVE ob 1G.19.21	samo še ulica brez radosti j danes p0 romanu »Froudlose Gasse« od H. Bettaucr-ja' B V glavni vlosi Dita Parlo. Albert Prejan, Inkišino v 1
j KINO SLOGA tel. 27-30 1 Ob 16., 19. in 21. uri 1 Samo 3 dni I a Režija: Štefan S«ekely	Danes premiera vesele in zabavne komedije I Poročno potovanje m*s&Xi'-sa 1 Nepriliko mladih zaljubljencev, pri katerih se bodete zabavali do solz!
KINO UNION tel.22-21
Newyorška filharmonija izvaja v tem krasnem filmu naslednje skladbe: VVagner: Lohcngrin, Liszt: Druga rapsodija. Čajkovski: Peta simfonija, Mozart: Aleliija. Verdi: Traviata. Predstave ob lfi., 10. In 21. nrl.
Film prisrčnega humorja in nepopisno lepega glasbenega užitka t
Srčkana in simpatična Dlna Darbln in sloviti dirigent in koncertni mojster Leopold Stokovsky v velikem glasbenem filmu
I
Dekle m njenih 100
se tudi zaupanje^ kmalu povrne. Kjer nI pravega
reda, tam je težko ljudem zopet vliti zaupanje. S 6amo besedo 6e ne doseže vsega. Nezaupanje pa jo kot bolezen. Ilitro pride, pa le počasi odhaja. Tudi na svoje napake moramo tedaj pogledati in jih skušati popraviti, če hočemo, da se bo to potrebno zaupanje poprej vrnilo in da se bo i>o-slovanje naših kreditnih zadrug hitro obnovilo.
Potreba kreditnega zadružništva
Marsikdo je v zadnjih letih zmajeval t glavo nad našim kreditnim zadružništvom po deželi. Težke rane, ki jih je dobilo, so mnoge oplašile, da ne bo mogoče obnoviti prej cvetočih kmečkih posojilnic. Toda, naj bodo težkoče še tolike, prav ta leta so tudi pokazala, da so kmetu kreditne zadruge potrebne. Ne moremo čez to, da bo kmet vedno potreboval posojil in da ne prenese visoke obrestne mere. Posojilo po nizki obrestni meri pa bo dobil le doma. Če hočemo dvigniti kmeta, mu je treba zavesti, da ga bo reševalo skupno gospodarjenje. Blagovnih in drugih kmečkih zadrug pa ne bo, če ne bo zbran kmečki denar doma. In brez varčevanja dalje ni dviga kmečkemu blagostanju. Ali naj delo, ki so ga izvršile posojilnice za našo va9, za naše prosvetne domove ild. prekinjeno:
Koliko je bilo v zadnjem letu povpraševanje po malih kmečkih posojilih. Zalibog ni bilo mogoče ustreči kmetu, kot bi bilo potreba, ker naše posojilnice niso imele dovolj denarja na razpolago in je morala razpoložljiva gotovina služiti včasih čisto nepotrebnim vlagateljem. Četudi tedaj kdo zmajuje nad našim kreditnim zadružništvom, vendar drži, da je potrebno. In ker je potrebno, moramo delati na tem, da se obnovi.
Če govorimo o kmečkih posojilih, ne smemo seveda pozabiti tudi težkega dejstva, da je kmetov kredit padel. Uredba o likvidaciji kmečkih dolgov je mnoge oplašila, da ne upajo kmetu posojati, češ da je mogoč spet kak odpis. Poleg tega je vladala še vedno nesigurnost zaradi he-končanih obračunov pri PAB in drugih nedokončanih postopkov po uredbi o likvidaciji kmečkih dolgov, tako da je kredit tudi zaradi tega silno trpel.	•
Priveligirana agrarna banka ln zadružništvo
Privilegirana agrarna banka bo v zgodovini našega zadružništva posebno poglavje. Odkar je začela izvajati likvidacijo kmečkih dolgov,^ stoji dejansko v neprestanem boju z zadružništvom. Zadružništvu je naložila preko uredbe težko delo, ki se mu zadruge, ki niso hotele trpeti še večje škode, niso mogle izogniti. Z delom na obračunih in s pribavljanjem vseh mogočih podatkov so bili zvezani stroški, ki jih nihče zadrugam ne povrne. Vsaka pomanjkljivost uredbe se tolmači v škodo zadrugam. Tako pri vprašanju zastaranja obresti in tako pri tožbenih stroških. Že lani smo poudarjali, koliko je bilo delo Zveze zaradi likvidacije kmečkih dolgov, delo, ki ga nihče ni plačal. Uradništvo Zadružne zveze je moralo na pomoč zadrugam, revizijsko in drugo delo pri Zvezi pa je zastajalo. Dve leti in pol se že sedaj dela na obračunih In-ni" še "videti konca. Še vedno'se: ne da ugotoviti, koliko obveznic bodo zadruge še, dobile.	■	....-.-,....
Zadružni zakon — večja povezanost s centralo
Na razvoj našega zadružnega dela bo vplival brez dvoma novi zadružni zakon. Po tem zakonu smo prišli preteklo leto do tega, da je po dolgih notranjih bojih prišlo do enotnosti in enakosti v vsem zadružništvu naše države. Ustanovljena je Glavna zadružna zveza v Belgradu, ki bo družila v sebi vse zadružne zveze v državi in ki bo imela tudi toliko moči, da bo v redu nadzorovala vse zadružništvo. Upamo, da bo novi zadružni zakon imel vsaj ta veliki uspeh, da bo zadružništvo v vsej državi pravilno usmeril in mu tako dal pogreben ugled in potrebno moč, da vzdržuje red v svojih vrstah. Pri tem ne smemo pozabiti, da ima novi zakon, za nas tudi svoje trdote, ker bo povzročal zadrugam, zlasti pa zvezam več dela in več stroškov. Toda ne ostane drugega, kot da 6e podredimo in skušamo trdote zakona izrabfti v svojo korist. Zadružna zveza je že doslej vse delala in vse dala le za 6voje članice. Ni si nabavila rezerv in ni se ustrašila nobenega dela za vsako članico, ki je potrebovala pomoči. Tako bo delala tudi odslej. Le eno naj bi upoštevale vse članice, da Zveza hi kaka dobrodelna ustanova, ki more dajati podpore, ampak gospodarska ustanova članic, ki so tudi gospodarske zadruge.
Naj se na tem mestu dotaknem Se' dveh težav, ki sla grozili našim kreditnim zadrugam. Izšla je uredba o poslovnih rezervah. Nevarnost je bila, da bodo fnorale tudi male posojilnice del svojega čistega dobička nalagati v državne papirje. S tem bi bila njihova delavnost znova , ohromljena. Posrečilo se je odbiti ostrino osti, ker je prišlo končno do tega, da kreditne zadruge nalagajo denar v državne papirje le, če znaša njih čisti dobiček 50.000 din in ker uredba nima retroak.tivnosti. Zadela pa nas je druga neugodnost Po dolgih letih so v finančnem ministrstvu začeli tolmačiti pristojbinske olajšave tako, da morajo zadruge od 1. aprila 1939 kolkovati za-dolzuice.
Zadružna šola
Revizijsko delo je izvrševala Zadružna zveza podobno kot v prejšnjih letih. Izvršenih je bilo preteklo poslovno leto 1938. 341 revizij. Zaradi že omenjenega dela zaradi PAB še nismo prišli popolnoma na tekoče, ker je bilo vi. 1937. le preveč zaostankov, vendar bomo ta zaostanek kmalu popravili. Poleg revizij so revizorji in drugi uradniki izvršili ogromno dela pri posameznih zadrugah kot: vpeljevanje v poslovanje, inventira-nje, sestavljanje računskih zaključkov, priprave za ustanovitev itd. V preko 200 primerih so Sli uradniki na sedež zadruge zaradi imenovanega dela. še več pa je bilo takih primerov seveda v pisarni Zveze v Ljubljani in v Mariboru.
Revizijsko delo
Lepo se razvija Zadružna šola, za katero Zadružna zveza z veseljem žrtvuje. Čez 800 absolventov te šole je danes po raznih krajih Slovenije na delu za zadružno misel. Na tem mestu ponavljamo že tolikokrat izrečeno misel, da ni namen Zadružne šole vzgojiti uradnikov za kakršnekoli druge poklice, ampak predvsem delavce po naših podeželskih zadrugah. Zato želimo, da pridejo v to šolo mladi kmečki fantje, ki ne mislijo zapustiti svojega kmečkega dela in poklica.
Pisarna izvrši vsako leto veliko delo, saj je bilo odposlanih 18.776 pisem in 53 različnih okrožnic v 8382 izvodih in prejetih preko 11.598 dopisov.
število članic v začetku leta je bilo 707, v teku leta jih je pristopilo 86, odpadlo pa 17, tako da znaša število članic konec leta 1938. 726. Likvidiralo je 11 zadrug, deloma zaradi novega zadružnega zakona, 6 zadrug je bilo izključenih.
Slovenci smo majhen narod. Kar pomenimo v tej državi, pomenimo po svojem vztrajnem delu. Delo v malem, pa skrbno izvršeno, nas je vzdržalo na teh slovenskih tleh. Rečeno je bilo, da je Slovenija v tej državi vrt. Mi vemo, da ni. Kar pa je napravil naš kmečki narod iz te zemlje, je napravil v trudu in znoju. Na nas je, da zopet v trudu in znoju ohranimo in izboljšamo to zemljo. Iskati moramo najboljša pota za napredek, za novo, boljšo dobo našega naroda. Zadružništvo je eno izmed sredstev, da dvignemo blagostanje naroda, je ena izmed poti, ki jo moramo ubirati k boljši bodočnosti. Kot ni bilo v preteklosti ničesar brez vztrajnega malega dela, tako tudi na tej zadružni poti obvelja le potrpežljivo delo. Tega nas je učila tudi skušnja zadnjih težkih let. Bog daj, da bi se iz teh preizkušenj vsi naučili v zadružnem- delu in v vsem delu za boljšo bodočnost naroda prave potrpežljivosti in vztrajnosti.
Računski zaključek
O računskem zaključku je dal pregledna pojasnila ravnatelj g. dr. Jože Basaj. Primerjal je letošnje postavke z lanskimi ter pojasnil najvažnejše razlike. Zveza Je za svoje zadruge lani dobila pri Poštni hranilnici 78.6 milij. din 43% lom-bardnega kredita, nadalje od dravske banovine večje posojilo, tako da se je s tem zneskom znatno poživila likvidnost zveze samo kakor tudi njenih članic.
Poročilo nadzorstva
V	imenu nadzorstva je poročal njegov predsednik duh. sv. g. Ignacij Zaplotnik. Nadzorstvo je izvrševalo svojo dolžnost v polni meri ter predlaga načelstvu razrešriico.
Občni zbor je soglasno odobril razreSnico načelstvu.
Izprememba pravil
Z ozirom na novi zadružni zakon je bila potrebna izprememba pravil in je bila o tej točki dnevnega reda tudi razprava. Sprejeta so bila nova pravila Zadružne zveze v predlagani obliki na osnovi pojasnil tajnika g. Antona Kralja.
Pri slučajnostih se je razvila debata o mnogih" važnih vprašanjih našega zadružništva. Zlasti je bila debata o taksirnju zadolžnic z ozirom na novo prakso davčnih oblastev. Po danih pojasnilih v tem pogledu je podpredsednik g. Bogomil Remec zaključil uspelo skupščino Zadružne zveze, ki je pokazala nov napredek našega zadružništva, pa seveda tudi težave, s katerimi se ima boriti naše zadružništvo v teh časih.__
— Proti trd! stolici in ztatl Sili, zdrn-ženi z navalom krči, utripanjem srca in glavobolom je naravna »Franz-Joseiova«
Šrenka voda že od davnine preizkušeno omače sredstvo. Prava »Franz-Joseiova« voda milo učinkuje in sigurno otvarja, a vrhu tega tudi v zastarelih slučajih ne odreče«
_Ogl. rež. S. fa. 30474/35._
I	v>? "'?» c «■{	r. r-
Dno 8. maja 1939.
Denar
Angleški funt 238 oz. 258 Nemški čeki 13.80
V	zasebnem kliringu je ostal angleški funt neizpremenjen na 236.10—239.90.
Tudi nemški čeki so ostali neizpremenjen! na 13.70-13.90.
Grški boni so beležili v Zagrebu 32.50 bi., v Belgradu 30.40—31.10.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 5,229.833 dinarjev, v Belgradu 5.126.000 din.
Ljubljana — tečaji s p rimom i Amsterdam 100 hol. gold. > . . 2359.-2397.— Berlin .100 mark , , , . , 1778.12—1795.88
Bruselj 100 belg > ■ « i i a 752.- 764,—
Curih 100 frankov ■ , . s ■ 995.-1005.—
London 1 funt ....••> 206.90— 210.10 Newyqrk 100 dolarjev „ , ■ , 4404.25—4464.25 Pariz 100 frankov , , , i , 116.80— 119.10 Trst 100 lir ..,,.>.. 232.70—235.80
Curih. Belgrad 10, Pariz 11.79, London 20.84, Newyork 445.125, Bruselj 75.775, Milan 23.425, Amsterdam 237.95, Berlin 178.60, Stockholm 107.35, Oslo 104.70. Kopenhagen 93.05, Sofija 540, Varšava 83;75, Budimpešta 87, Atene 390, Carigrad 360, Bukarešta 325, Helsingsfors 9.19, Buenos-Aires 103.125.
Vrednostni papirji
Vojna škoda 8
V	Ljubljani 445 —448 v Zagrebu 443 —448 v Belgradu 448.50—449
Ljubljana. Drž. papirji: 7% invest. pos. 98—99, agrarji 60—61, voj. šk. promptna 445 do 448, begi. obv. 87—88, dal. agr. 85—86, 8% Bler. pos. 98—99, 7% Bler. pos. 90—91, 70% pos. Drž. hip. banke 99—100, 7% stab. pos. 97.50—99.50. — Delnice: Narodna banka 7.400—7.500. Trboveljska 175—185.
Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo
97—98.50,	agrarji 59—60, vojna škoda promptna 443—448 (444), begluške obveznice 87-88 (88), 4% severni agrarji 59— 60, 8% Blerovo posojilo
98—99,	7% Blerovo posojilo 90.50—91, 7% posojilo Drž. hip banke 99—100. — Delnice: Priv. agrarna banka 210-211 (210), Trboveljska 170-172.50 (170, 172.50), Gutmann 40 blago, Sladk. tov. Osijek 00 blago, Jadr. plovba 330 blago
Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 99.50 denar, vojna škoda promptna 448.50— 449 (448.50, 447.50), begluške obveznice 87.50-88 (87.50), dalm. agrarji 86-86.25 (86.25), 4% severni agrarji (59.50), 6% šumske obv. 85—86.50, 8% Blerovo posojilo 99.75—100. 7% Blerovo posojilo 90.50 do 91 (90), 7% posojilo Drž. hip. banke 99 denar, 7% stab. posojilo 99 denar. — Delnice: Priv. agrarna banka 214.50-216 (215).
Sitni trg
Novi Sad. Plenica — bač 145—148 srem 145 dO 147 slav 147-149, ban 142-145. Rž - bač 138—140. Fižol — bač grem beM brez vreče 290 do 292.50.
Tendenca neizpremenjena. Promet srednji,
»Prijatelji Slovenskih goric
¥ Slovenskih goricah
MM Obdarovali so na
nedeliskem izletu osem obmeinih šo
Maribor, 8. maja.
Pred nekaj leti se je osnovalo v Ljubljani »Društvo prijateljev slovenskih goric«. Ustanovili so ga ljubljanski »Prleki« pač v želji, da širijo zanimanje za Slovenske gorice med ljubljanskimi someščani, nekako v obliki, kakor se je vršila propaganda za Dolenjsko, za Belo Krajino itd. Kmalu po ustanovitvi je priredilo društvo svoj prvi večji izlet v Slovenske gorice, včeraj, na prvo majsko nedeljo, pa je bil drugi izlet. Udeležba je bila takšna, kakor se je pričakovala. Lahko pa je žal vsem tistim, ki so imeli namen izleta ee udeležiti, pa so izostali. Ni bil to navaden izlet, na katerem se drvi skozi pokrajino, da ujameš od vsega le bežen vtis. Videli bi bili vso silno lepoto te naše obmejne zemlje, videli tudi njeno veliko bol, prišli v stik z njenimi ljudmi, spoznali bi težko borbo za kruh in — po 20 letih svobodne države — za slovenski narodni jezik. Odnesli bi bili nepozabne vtise, ki bodo spremljali udeležence izleta še dolgo. Pa še m zamujeno, zadnji izlet Društva prijateljev Slovenskih goric ne sme biti zadnji, biti mora začetek sistematičnega spoznavanja naše severne meje, organizirane skrbi in pomoči obmejnemu prebivalstvu. V tem znamenju je bila včerajšnja pot skozi Slovenske gorice in vsi, ki smo se je udeležili, 6mo prepričani, da bo obrodila bogate sadove, zaenkrat ne toliko na meji — ker je bil začetek preskromen — temveč v zaledju, kjer se bo pomnožilo število »prijateljev Slovenskih goric« in slovenske severne meje.
Kam nas je vodila pot
Kakih 30 udeležencev izleta se je pripeljalo včeraj z dopoldanskim vlakom v Maribor. Za udobno njihovo potovanje je skrbel ljubljanski »Put-nik« v osebi g. Štruklja, v Mariboru se mu je pridružil še njegov mariborski »Putnikov« tovariš g. Matel. Vodila pa sta vso veselo izletniško družbo podpredsednica »Društva prijateljev Slovenskih goric« soproga podbana gospa Klara Majcnova in blagajnik društva g. Porekar, ki se je izkazal kot izvrsten poznavalec Slovenskih goric, samo enkrat se mu je ponesrečilo, da na6 je — pa brez lastne krivde — speljal na poljski kolovoz namesto na banovinsko cesto.
V Mariboru je pričakoval izletnike udoben avtokar Mestnih podjetij, pridružilo se je še nekaj Mariborčanov in ob 10 je odbrzela vesela družba nadaljnjim dogodkom naproti. Pot je vodila po državni cesti, kjer so videli izletniki, kako jo v Košakih tlakujejo, potem po gladkem asfaltu do Št. Ilja, od tam naprej pa po ozki, zaviti banovinski cesti ob meji mimo Sladkega vrha, Marije Snežne, navzdol k Muri, mimo Cmureka, skozi Apaško kotlino, od Apač na desno po slabih cestah in kolovozih v dolino Ščavnice, od tam zopet po banovinski cesti v Gornjo Radgono, od tam naprej do Radencev, na Kapelo ter skozi osrčje Slovenskih goric mimo Sv. Trojice in Sv. Lenarta po novi cesti v Št. Peter in nazaj v Maribor.
Bih
Nismo
Ni bil to navadeft* ftllr^ rok v Slovenske gorico.
, znih rok
Sferno prihajali praz-Po zasiugi društvene
podpredsednice gospe Klare Majcnove, soproge g. pomočnika bana, ki je vložila ves svoj trud in
•	svojo požrtvovalnostjo in s pomočjo dobrotnikov dobila potrebna sredstva, so prišli »prijatelji Slovenskih goric« z bogatimi darovi. Obdarovali so nič manj kot osem obmejnih šol. Pripeljali 6o
•	seboj v osmih velikih zavojih obleko za revno deco, sladkarije in pecivo, ki 60 ga napekle ljubljanske gospe, razne igrače in podobno. Vse je bilo izvrstno organizirano. Društvo je obvestilo vse obmejne šole, ki jih je nameravalo obdarovati, pa je povsod že pričakovala šolska deca z učitelj-stvom prihod avtobusa. Povsod, na vsaki postaji je bila ista prisrčna in lepa slika. Ob cesti zbrana šolska mladina z državnimi zastavicami v rokah, s katerimi je veselo pozdravljala obiskovalce. Šolski vodja je pozdravil, vsak je v svojem govoru pokazal na težave in skrbi svojega obmejnega kraja, deca je deklamirala in pela. Sledila je izročitev darov in obdarovanje dece s pecivom, razgovor z učitelji, domačini in otroci, kratek ogled kraja in slovo, ki je bilo prav tako prisrčno kakor prihod. Prva postaja je bila v Št. Ilju. Sprejem je bil pri odcepu banovinsko ceste proti Cmureku. Goste je pozdravil šolski vodja g. Sardoč. Druga postaja je bila potem šola na Sladkem vrhu. Pozdrave je izrekel šolski vodja g. Franc Borko. Ogledali so si tudi šolsko poslopje, ki je bilo nekdaj »šulferajnska šola«. Od Sladkega vrha je šla pot naprej proti Mariji Snežni. Žal ni dopuščal čas, da bi si ogledali to najlepšo postojanko severnega dela Slovenskih goric. Mladina je pričakovala obiskovalce ob banovinski cesti. Prisrčen pozdrav je imel šolski vodja g. Franjo Frluga. Na cesti proti Cmureku je sledil četrti sprejem. Tam je čakala šolska mladina z učiteljicami iz
pol ure oddaljenega Lokavca. Otroke je vodila učiteljica gospa Mara Ferlinc. Lepo je govorila mala šolarka Klarica Maroša. Po kratki postaji pri cmureškem mostu eo izletniki nadaljevali pot ter so se podali iz Apaške kotline po 6labih cestah, na katerih 6ta 6e izkazala šofer in avtobus, v ščav-niško dolino, kjer so že čakali ob banovinski cesti otroci iz šole na Šiavniei pod vodstvom šolskega upravitelja g. Petra Nemca. Mladina je stala sredi polj in travnikov, daleč proč od hiš, poleg otrok pa veliko odraslih ljudi. S pritrkavanjem zvonov v zvoniku bližnje kapele so pozdravili goste. Po pozdravnih besedah šolskega upravitelja je imel govor še mali Mauko Franc. Od tu je šla pot potem do Gornje Radgone, kjer je bil najlepši sprejem. Pred občinskim domom je bila zbrana vsa šolska mladina z učiteljstvom, odlični tržani z zastopnikom župana trgovcem g. Hrasteljent na čelu. Po govoru šolskega upravitelja g. Milana Kecuvana in male šolarke Marije Rožman, po obdarovanju dece in po govoru gospe podbanove so 6e podali udeleženci izleta v prijazno Ciričevo restavracijo na kosilo. Sledil je kratek odmor v družbi radgonskih meščanov, v imenu katerih je pozdravil »prijatelje Slovenskih goric« nadučitelj g. Mavrič, odgovorila pa sta mu g. Porekar in vladni svetnik dr. Požar. Iz Radgone smo nadaljevali pot do Radencev, kjer je bila zbrana mladina ob cesti pred lepo novo šolo pod vodstvom šolskega upravitelja g. Ivana Mihaliča. Po njegovem nagovoru je izrekla kratek pozdrav še mala Alojzija Ficko. Po ogledu kopališča Radenci je sledila zadnja postaja — Kapela. Mladina je bila zbrana na pobočju nad Horvatovo gostilno pod vodstvom šolskega upravitelja g. Otona Fetticha, ki je imel pozdravno besedo. Zatem je govorila mala Antonija Tramšak, za njo pa je deklamirala v domači prle-ščini domoljubno pesem Anica Knez. S tem je bil oficielni del izleta končan in »prijatelji Slovenskih goric« so svojo nalogo izvršili.
»Prijatelji Slovenskih goric« bodo skrbeli za mejo
Povsod, na vsaki postaji, se je zahvalila mladini in učiteljstvu za sprejem in lepe pozdrave v imenu »Društva prijateljev Slovenskih goric« gospa podbanova, Klara Majcen, z besedami:
»Dragi otroci! V Ljubljani 6e je ustanovilo Društvo prijateljev Slovenskih goric, ki ima člane po vsej Sloveniji in ki niu je edina naloga, da skrbi za ubogo prebivalstvo na severni državni meji vse od Prevalj pa do Gornje Radgone. Svojo prvo pot smo si zastopniki in zastopnice Društva prijateljev Slovenskih goric namenili za to, da obiščemo vas, dragi naši obmejni otroci. V znak svoje ljubezni do vas smo vam prinesli nekaj skromnih darov za najrevnejše in najpotrebnejše med vami. Ni mogoče, da bi bilo za vse. Saj bomo danes obiskali in obdarili osem obmejnih šol. — Vendar vam obljubljamo, da bomo še pošiljali, če bomo zvedeli, da lepo napredujete v šoli in da ubogate svoje učitelje in starše. Naprosite gospo-j da: učitelja ali gospodično učiteljico, naj nam piše v vašem imenu, in poslali bomo, kar potrebujete. Dragi otroci! Vi živite tukaj v najlepšem delu Slovenije, ves svet se ozira na te kraje in kdor jih je videl, jih ne pozabi več. Ljubite svojo domovino in svojega kralja, bodite ponosni, da ste
imate v Sloveniji
Slovi je Po-
Slovenci in ne pozabite, da mnogo, mnogo prijateljev.«
Kaj smo videli na naši poti
Čudovita je vožnja, sedaj v maju, skozi venske gorice. Bela, ozka, pa lepa cesta se mimo zelenih polj, na katerih valuje žito v mladnem vetru, mimo krasnih sadovnjakov, mimo zelenečih vinogradov, pa zopet skozi bujne gozdove. Iz tihih dolinic se dviga na slovite slovenje-goriške »vrhe«, s katerih se nudi očesu opojen razgled, spušča se k hitri Muri, pa se zopet dviga nad njo ter zavija iz ravnine med griče. Povsod z dopadenjem gledaš snažne kmečke domove, ki se belijo med sadnim drevjem, velika gospodarska poslopja, skrbno negovane vinograde, sadovnjake polja. Vidiš pobožna znamenja in kapelice med travniki in njivami, prikupijo se ti veseli, inteligentni in delovni ljudje. Cu.ješ blagodonečo in nepokvarjeno govorico, ki zveni še danes tako, kakor je zvenela v časih starih panonskih Slovencev, v časih, ko sta hodila po teh krajih slovenska blagovestnika sv. Ciril in Metod. Poleg teh živih prič slovenske zavesti vidiš tudi kamenite priče slovenskega značaja te zemlje — kot sta to oba
nagrobnika na kapelski cerkvi. Vse to je zunanji okvir prelestno pokrajine, ki je res blagoslovljena z vsem obiljem in bogastvom. Ce pa potuješ tako, kakor smo potovali mi, potem vidiš še druge stvari: vidiš, da je skoraj polovica te krasne zemlje v rokah drugih in ne teh, ki jo obdelujejo. — Dostikrat so gospodarji tujci, ki najslabše plačujejo naše viničarje. Vidiš ubogo, slabo hranjeno, slabo oblečeno viničarsko deco, vprašuješ jo, kako živi, pa presenečen izveš, da skoraj polovica teh otrok že sedaj, v svoji najbolj zgodnji mladosti — služi. Otroci služijo kot pastirji, kot hlapčki in male dekle pri posestnikih, služijo samo za kruh in skromno obleko, ker je doma, na viničariji, še več lačnih bratcev in sestric, ki jih starši komaj preživljajo. In tako bodo služili vse življenje: najprej za pastirja, pa za delavca v tovarni ali za viničarja.
Kaj bi radi videli?
Kadar se bodo »Prijatelji Slovenskih goric« podali zopet na takšen izlet, bi radi videli v svojih vrstah še več obiskovalcev. Radi bi videli v zaledju večje zanimanje za Slovenske gorice, za vso našo severno mejo. Ce zmoremo pri nas velike domoljubne organizacije, kakor je »Jadranska straža« in »Rdeči križ«, bomo zmogli še organizirati skrb za naše obmejne kraje. Samo pravilno je treba začeti. Na nekaterih mariborskih srednjih šolah so lani nekateri razredi čisto iz lastne pobude zbrali lepa sredstva za otroke na severni meji ter so obdarovali več šol. Ali se ne bi dalo nekaj podobnega organizirati na vseh naših slovenskih srednjih šolah? Organizirati po uradih, po stanovih? Uspehi bi se bogato poplačali.
Beli in zdravi zobje
SARGOV KALODONT
proti zobnemu kamnu
Združeni delavci zborujejo
Ljubljana, 8. maja.
V nedeljo popoldne je bil v veliki dvorani Delavske zbornice občni zbor centrale Zveze združenih delavcev. Vso dvorano so napolnili številni delegati iz vseh krajev Slovenije, ki so pazljivo sledili izvajanjem govornikov. Občni zbor je otvo-ril predsednik g. France Preželj, ki je prebral pozdravne brzojavke ministrskega predsednika in predsednika Jugorasa Cvetkoviča, predsednika senata dr. Korošca, ministra dr. Kreka in Snoja ter poslanca Marka Kran.ica. Predlagal je pozdravne brzojavke predsedniku Cvetkoviču, našemu voditelju dr. Korošcu, ministru za socialno politiko dr. Rajakoviču, ministroma dr. Kreku in Snoju, banu dr. Natlačenu, poslancema Kranjcu in Smersuju, obema slovenskima škofoma dr. Rož-manu in dr. Tomažiču, in glavnemu odboru Jugorasa, kar je bilo vse z navdušenjem sprejeto.
Prvo poročilo je podal tajnik g. Višnjar. Navajal je vse številne boje, mezdna pogajanja in celo stavke, ki jih je ZZD vodila v preteklem letu in v vseh tudi uspela. Prav pri tem je ZZD "dokazala, da je borbena delavska organizacija, ki sicer odklanja stare metode delavske borbe in licitiranje z demagogijo, ki pa se zna krepko uveljaviti med delavstvom in za delavske pravice. Skoraj v vseh primerih se je ZZD posrečilo izboljšanje položaja delavstva.
Predsednik je pozdravil navzoče zastopnike, tako zastopnika mestne občine obč. sv. Jemca, predsednika Delavske zbornice Viktorja Koza-mernika, zastopnika oblasti komisarja Kukoviča, zastopnika sporedne organizacije zasebnih in trgovskih nameščencev inz. Koširja in Sitarja ter druge.
Iz raznih poročil, ki so jih podali strokovni tajniki, tako Višnar, Luzar, Grebenšek in drugi, je razvidno, da je članstvo lani zelo narastlo ter se je dvignilo od 4212 na 6872, to je za 2456 več. Članstvo krepko narašča in pridobiva na širokem terenu. Organizacija je priredila tudi strokovni tečaj, katerega se je udeležilo okoli petdeset udeležencev.
Kratek, toda pomemben govor je imel nato predsednik Preželj, ki je naglašal, da je organizacija zrasla od 7 pionirjev na to lepo številko. Organizacija si je nadela nalogo, da strne vse delavce v delovno skupnost vsega slovenskega naroda. Gibanje ZZD je narodno delavsko gibanje. V srcu in v mislih tega delavstva bo bdel ideal klenega naroda, ideal močne države Jugoslavije. Časi Marxove šole in njegov organizacijski sistem so za nami. Naravno je, da sta se srečali dve narodni organizaciji, to je J,ug6slovanska delavska zveza (to je Jugoras na jugu) in naša ZZD na severu.
V istem smislu je govoril tudi podpredsednik g. Pirih.
Tople pozdrave so nato izrekli g. Kozamernik v imenu Delavske zbornice, ki je pozval ZZD, naj vneto podpira delo uprave Delavske zbornice, saj je ona sedaj gospodar v njej. Izjavil je, da bo Delavska zbornica sedaj vse drugače in bolj skrbno skrbela za delavce, kakor je bilo to doslej. Tople pozdrave je za nameščence izrekel inženir Košir, za učiteljstvo g. Dolinko ter nekateri drugi govorniki.
Blagajniško poročilo je podal g. Kalčič. Poročilo dokazuje krepko stanje organizacije. Na predlog g. Langusa je bila odboru podeljena raz-rešnica s pohvalo, predsedniku pa še izredna pohvala za njegovo vneto delo. Pri volitvah je bil izvoljen po večini stari odbor s Francetom Prež-ljem na Čelu. Sledila je razprava o raznih predlogih, tako o viničarskih predlogih za zboljšanje položaja, zlasti za ustanovitev borze dela v Ljutomeru, o članarini itd. Občni zbor je pokazal popolno slogo slovenskega zavednega katoliškega delavstva.
Kongres Kristusa Kralj
V afriških puščavah so najzanesljivejše straže »meharisti«; vojaki na kamelah.
Pismo z južne zemlje
Buenos Aires, v aprilu.
V strašnem vrvenju evropske politike se pač kaj malo menite za nas Američane. Saj smo 6koraj sami tukaj pozabili na naše novice, tako nas dnevno razburja časopisje. Kaj pa ste vi sedaj, me sprašujejo na vse strani, ker je malo takih, ki vedo, da Češkoslovaška in Jugoslavija ni ena stvar. No, pa vseeno nismo brez novic. Celo »afere naci« imamo. Preiskuje se namreč neka zadeva glede Patagonije (Ognjena zemlja), kjer so veliki petro-lejski vrelci in so osumiti, da se pripravlja neka akcija... Sploh je danes tukaj jako veliko nevolje na gotove evropske narode.
Imeli smo tukaj internacionalni poštni kongres, na katerem je bila tudi Jugoslavija zastopana. Neprijeten položaj pa sta imela češka zastopnika, katerima so med tem domovino razdejali, ko sta bila na potu.
Naše slovenske stvari tečejo svojo pot. Spet se je začela šola, ki je zbrala spet povečano število otrok. Vse je lepo, le denarja nam manjka. No, pa se vleče. V Trpezonu, kjer so otvorile dnevno zavetišče hrvatske sestre, se tudi shaja kakih 15 slovenskih otrok.
Zadeva jugoslovanskega doma napreduje. Že je bila napovedana postavitev temeljnega kamna,
a je bila slovesnost potem odpovedana v znamenje sožalja Cehom, ker z njimi naša skupina vedno sodeluje.
Šola na Dock Sudu je dobila pravo učiteljico v osebi žene urednika »Naše sloge«. Prišla je prav te dni. Sploh se je naš element na Dock Sudu, to je poleg Avellanede, kjer je Slovencev bolj malo, pač pa začuda mnogo Hrvatov, pridno razgibal. V šolo hrvatskih sester pride do 100 hrvatskih otrok. Te sestre so se že začele resno baviti z mislijo, da zgrade tudi lastno streho, ki bi seveda bila farna. Že zbirajo zanjo.
Po tistem, ko sem poslal zadnje pismo, sem napravil že veliko potovanje po Argentini. Prevozil sem 3700 km in obiskal Slovence na devetih različnih krajih. Jasno, da je na tako dolgem potovanju tudi marsikaj zanimivega. Zame je bilo posebno lepo v kraljestvu Akonkague, ki je najvišja gora v Ameriki (7130 m). Na njenem podnožju leži vinorodna Mendoza, kjer sem našel tudi nekaj naših ljudi. Okolica Mendoze in San Rafaela je krasen saden in zelenjaden vrt.
Na nadaljnjem potu sem se ustavil tudi v Ro-sariju in potoval dalje v Santa Fe in Parana. To zadnje mesto mi je napravilo vtis najlepšega mesta v tej deželi, ker stoji na precej visokem brdu nad reko Parana. Tudi tam je precej Slovencev. Dežela sama je pa čudovito lepa. Vsa je valovita. Zato je pa tudi naravno, da se je tam naselilo že pred 50 leti nekaj naših družin. Večinoma so prišli od Gorice. Danes je stari rod že izumrl. V celoti je živelo gotovo nekaj stotin naših družin tam okrog po provinci Entre Rios.
Ko sem se vrnil domov, me je pa čakala zadeva ljubljanskega kongresa Kristusa Kralja.
mmmmmmmamamm^mmmmmmmmmmmmma
Nič ne mislite, da ne vemo zanj. Kar pridno so se začeli nekateri gibati in upam, da ne bo brez uspeha. P. Friderik Rademacher (redovnik V. D.) se predvsem zanima za to, kako bi se ob tej priliki prevedla na špansko Kalanova knjiga (Die Welt fiir Christus). V tukajšnjem časopisu je že tudi izšlo nekaj dopisov, tako da je javnost nekoliko opozorjena na zadevo. Sedaj pa delamo celo na tem, da dvignemo posebno romanje, ki bo pokazalo tudi v Ljubljani nekaj tukajšnjega duha. Ce se bo to srečno izvedlo, bom že pravi čas javil, da se tudi za te vse lepo pripravi. Ko sem v tej zadevi šel na potniško pisarno EVES, so mi pokazali dopis, ki so ga že dobili v tej zadevi od IKE v Švici in da že razmišljajo, kako bi se kaj lepega pripravilo
Za nas tukaj bo imela prav poseben pomen tudi 400 letnica Svete gore Začeli smo se že nanjo pripravljati in pričakujemo, da bo nekaj prav zelo lepega. V majniku se bomo vadili v petju in bomo zadnjo nedpljo v maju spet romali v Lurd, 18. junija pa bo višek slovesnosti, ki se bo nadaljevala naslednjo nedeljo na Avellanedi in bo spet imela posebno slovesnost v romanju v Lujan, kamor bomo tudi ponesli podobo svetogorske Marije v mesecu novembru
Velika nnč je minila Prav lepe praznike smo imeli. Udeležba pri službi božji je bila večja kot prejšnje Velike noči . Bil je pa tudi dan za to in so nekateri prihiteli prav daleč celo z vlaki.
Vročina je minila in gremo v zimo. Pa letos vsaj vem, da mora tako biti, ker sem bil pred mesecem v zrelem vinogradu v Mendozi. Tukaj pa tudi skozi okno lahko vidim, kako je listje na drevju vsak dan bolj jesensko, tam doma pa cveto šmarnice ...	Janez Hladnik.
Nekaj veselih poročil
Sredi velike svetovne zmede, ki tudi na naš kongres zelo neugodno vpliva, imamo sporočiti nekaj veselih novic:
Iz Rima poročajo pripravljalnemu odboru, da so v Vatikanu na državnem tajništou našemu kongresu 7,elo naklonjeni. Mednarodni odbor za kongres Kristusa Kralja je podrejen neposredno državnemu tajništvu.
V soboto zvečer je vatikanski radio podal obširno poročilo o našem kongresu.
Po nekaterih velikih cerkvah v Parizu bodo priredili cerkvene koncerte v korist našemu kongresu.
Advokat Salvatore C a m e r a v Neaplju, dr žavni poslanec italijanski, obenem tretjerednik, se je sam ponudil, da zbere in privede na kongres večjo skupino udeležencev iz Srednje in Južne Ita lije, Sicilije in Sardinije. Želi govoriti na kongresu o Kristusu-Kralju in o sv. Frančišku.
Iz Buenos Airesa poročajo, da se tudi tam pripravljajo na obisk našega kongresa.
Centrala katoliškega radia v Amsterdamu se je sama obrnila na Ljubljano in ponudila svoje so delovanje. Naprosila je ljubljanski radio, d« ho sprejemal in oddajal naš kongres ostalim postajam po svetu.
Naša poročila o kongresu razpošilja »Medna rodna komisija urednikov katoliških listov«, ki ima svoj sedež v mestu Breda na Holandskem. prevaja jih sama na šest jezikov in odpošilja v objavo vsem večjim katoliškim listom.
Veliki holandski list T>Maasbodct, po Številu naročnikov največji katoliški v Evropi, pošlje na kongres posebnega poročevalca.
Lavantinska škofija — tako nam je zagotovljeno — se bo vabilu na kongres krepko odzvala
Za udeležbo Hrvatov na kongresu je prevzela skrb in trud Katoliška akcija v Zagrebu.
... . na __ _ _ __	bonbone dobite v vseh trgovinah in drogerijah.
VSE LIUBITEL1E obveščamo, da je Blg-Pop pol—	- --------
*	rnunnlinr Hrtanoln iv _ _	_ _
ravnokar dospela iz mm—m „«,1», no 0*50	T	// GENERALNO ZASTOPSTVO IN ZALOGA PRI
Amerike nova po- " "	P"	jtj ^H	^B ^H^^k
Siljkateh bonbonov RInggumpO l'SO '' ^km**	JBL^BL^^
MAKS JERAS, Liublfana
pričakovane vrste:
kakor tudi nekaj novih vrst lu ihmmhmmmh IUhlOSKeiO C. 34 - TelClOH 38-36
2Ua&ie novice
Koledar
Torek, 9. maja: Gregor Nacianški, cerkveni
učenik.
Sreda, 10. maja: Antonin, škof; Janez Avilcki.
Novi grobovi
+ V Velikih Laščah je v častitljivi starosti 88 let mirno v Gospodu zaspala gospa Frančiška Pu-celj, mati ministra v pokoju in senatorja g. Ivana Puclja. Po 12 letih zakonskega življenja ji je umrl mož in je morala na svoje rame prevzeti vse družinske in gospodarske skrbi. Vodila je veliko gospodinjstvo, gostilno in mesarsko obrt. Pokopali jo bodo danes ob 9 dopoldne. Naj ji sveti večna luči Žalujočim naše globoko sožalje!
+ V Ljubljani je umrla gospa Marija B i zj a k. Pogreb bo danes ob 2 popoldne iz hiše žalosti, Zrinj-skega cesta 5 na pokopališče k Sv. Križu. Naj v miru oočiva. Žalujočim naše iskreno sožaljel
+ V Cerkljah pri Kranju je nenadoma umrl g. Tratnik Urban, posestnik In strojar. Pokojnik je bil dolga leta naročnik »Slovenca«. Sveti naj mu večna luč, preostalim naše sožalje.
•j- V Ljubljani je po dolgem in mučnem trpljenju umrl naš dolgoletni naročnik g. Karel Bele, pekovski mojster in posestnik iz Rožne >loline. Pokojni je bil pri vseh, ki so ga poznali, zelo priljubljen. Pogreb bo v sredo ob jx>1 4 popoldne iz hi!e žalosti Cesta II št. 14 na pokopališče na Viču. Bog mu bodi dober plačnik! Žalu-ločeni naše iskreno sožaljel
Osebne novice
=r Na zavodu za elektrotehniko univerze kra tja Aleksandra I. v Ljubljani so bili diplomirani za inženirje elektrotehnike gg.: Sikošek Dušan, Ljubljana, Vauda Maksimilijan, Ptuj in Vuga Mirko iz Tolmina. Čestitamo!
== Diplomirani so bili na pravni fakulteti univerze v Ljubljani gg.: Bruno Klamert, Ciril Kovač in Herman P u t i n j a , vsi iz Ljubl jane. Čestitamo!
= Imenovanje. G. Flerč Pavle, ujx>kojeni referent ministrstva prosvete, je z odlokom ministra prosvete imenovan za administrativnega upravitelja kraljeve zadužbine Študentski dom kralja Aleksandra I. v Belgradu.
= Poroka. Dne 8. t. m. sta hila poročena pri Sv. Križu nad Jesenicami g. Arniin Grad, častnik v ostavki, in ga. Gizela Dernič, posestnica v Mojstrani, hči kr. nadlovca in hotelirja g. Janeza iiabifa istotam. Rilo srečno!
— Poročil se je v soboto, dne 6. maja v cerkvi sv. Petra g. Jože Povšič, magistratni uradnik, z gdč. Mi m i Slapar, magistratno uradnico. — Bilo srečno!
Or. Korošec na Jesenicah
Jesenice, 8. maja.
Danes |X>j>oldne ob jx»l 2 so se pripeljali na Jesenice predsednik senata dr. Korošec in ban dravske banovine dr. Natlačen z gospo ter dopisnik osrednjega tiskovnega urada g. Grubešič. V družbi z zastopniki jeseniškega javnega življenja in poslanca dr. Šmajda je bilo kosilo v društvenih prostorih Krekovega doma. Po kosilo sta oba gosta ostala dalj časa v domačem razgovoru. Predsednik senata dr. Korošec je radevolje ]>ojasnjeval naš notranji in zunanjepolitični položaj. Zanimal se je tudi za položaj jeseniškega delavstva. Župan <r. Tine Markež se je za obisk iskreno zahvalil in v imenu vseh obljubil slovenskemu voditelju zve-to vdanost tudi v bodočnosti.
I so zaškripala in oprava se je zamajala. Trajal je kake 4 sekunde. Smer: jugovzhod-severozahod.
Kresnice. Močan vertikalni jiotres je bil 6. t. m. ob 5.10. Prišel je od vzhoda. Belcža je polno v sobi in v cerkvi. Kakih 10 ininut nato Je bil še en sunek. Do 6.10 jo bilo 6 sunkov.
Iz Savo pri Litiji poročajo: Dne 6. maja zjutraj ob 5.10 smo čutili močan potresni sunek. Tako močnega sunka že ni bilo od 1. 1805.
Čušperk. V soboto zjutraj ob 5. uri in 8 minut smo čutili precej močan potres, ki je trajal do 0 sekund. Najprej se je čutilo bobnenje, nato pa se je dvakrat streslo. Ljudje že dolgo ne pomnijo takega potresa.
—	Podaljšanje roka za Izmeno platišč na tovornih vozilih. Ministrski 6vet je izdal 20. marca 1939 uredbo o podaljšanju roka za izmeno platišč na tovornih vozilih. Rok je podaljšan do 31. marca leta 1940. Vendar sme na predlog tehničnega oddelka minister za gradbe prepovedati vožnjo s tovornipii vozili za državne ceste in prav tako sme ban prepovedati vožnjo za banovinske ceste, če vozila nimajo predpisanih platišč po členu 18 uredbe za zaščito javnih cest in varnosti prometa na njih.
—	Združenje kinematografskih podjetnikov dravske banovine bo imelo svojo 4. redno skupščino dne 6. junija ob 9.30 v garderobni dvorani kina Uniona v Ljubljani. — Uprava.
—	Aeroput, družba za zračni promet v Belgradu, je imel v nedeljo svoj letni občni zbor. V soglasju s poveljnikom zrakoplovstva je bilo sklenjeno kupiti še tri potniška letala. Dve letali sta že v Belgradu, tretje pa bo prispelo proti koncu maja. Na progi Ljubljana—Zagreb se bo začel zračni promet dne 15. junija in bo trajal do 15. septembra.
—	Zdravniške službe. Banska uprava v Ljubljani je razpisala mesto zdravnika uradniškega pripravnika v banovinski bolnišnici v Ptuju in v banovinski ženski bolnišnici v Novem mestu. Prošnje se morajo vložiti pri banski upravi v Ljubljani do 15. maja 1929.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice.
ZUNDAPP O.zuTEK
Potres
Ribnica. Precej močan potresni sunek smo ču-ili v Ribnici danes (6. maja) zjutraj ob 5.12. Vrata
/čaj f lovCče?
Tam pri Stražišlu blizu Kranja smo bili te dni irita dogodka, ki je prišel pri nas ie skoraj v navado, pa je vse eno prav, da ga ožigosamo, :akaj ta reč postaja že naša narodna sramota.
Za cesto, za živo mejo leži nekaj brezposelnih •ostav teh žalostnih slik naših dni. Z željnimi in .ejnimi pogledi streljajo na cesto, kdaj se bo kdo irikazal, poznan ali nepoznan, da ga prestrežejo n napadejo, naj jim da za glažek špirita kakršne koli kakovosti, tudi najslabše, samo da teče. Ce jim •ii? da, ga seveda obsujejo z najpodlejšimi psovkami, če se ga ne lotijo celo dejanski. Slučaj je lanesel, da sem bil priča, ko je stopal mimo njih eden iz njihovih vrst. Morda so slutili, da ima i seboj kakšno paro, zato so ga klicali medse. Ko se jim je izgovoril, da nima časa in da se mu mudi naprej, ga eden izmed njih, znan pretepal, uahruli z grdo psovko ter mu obenem preti z odrtim nožem: »Čakaj h...., še danes boš crknil!* Za danes naj ostane ime te surovine prikrito, le se '>odo pa taki primeri še ponavljali, bomo pa pri-•norani objaviti njegovo ime vsaj domali oblini, la take tiče opomni na malo bolj priljudno Velenje. Saj je ie skrajni čas, da taki. prizori pri nas in drugod prejenjajo.
Tudi tole opazujemo in nas boli, ko vidimo, la brezposelni brezdomci ne dobe posla pri javnih lelih. Saj vemo, da le tako malo ljudi te vrste ^vprašuje za delo, pa še tisti, ki ga išlejo, ga ne 'obe. Navadno tak llovek, ki ni bil sprejet, potem reluje druge svoje vrste in jih odirala od dela, <pi sa i ga ne boš dobil Tako se iz dneva v dan •nnoži rod poklicnih postopalev in javni varnosti najbolj nevarnih ljudi. Seveda mi boste rekli, da te '•>aie ljudje niso kaj prida delavci. Mislimo pa, J a se bodo tudi taki ljudje dali pridobiti za stalno delo.
Nekateri prevel gledajo na to, kako je pro-ilec oblelen. Moj Bog! Saj ne bo delal z obleko, ,mpak ' rokami. Tnkn zelo na slovenski siromaki še'nismo obogateli, da bi s frakom in * cilindrom »a plavi pretili ta lopato in ta kramp.
KVALITETNI
MOTOCIKLI
LJUBLJANA TAVČARJEVA 1
—	V Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine od 6. t. m. je objavljena »Uredba O zaščiti pred zračnimi napadi,' dalje »Uredba o ustanovitvi odseka za zaščito pred zračnimi napadi in o novem oštevilčenju odseka min. za notranje posle«, »Ustanovitev odsekov za zaščito pred zračnimi napadi pri kr. banskih upravah«, »Novi avtentični tolmačenji odst. 2. čl. 5. in odst. 1. čl. 24 uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov«, »Pojasnilo glede pristojnosti za izdajanje odločb o povračilu skupnih banovinskih trošarin«, »Prepoved izvoza hmeljskih sadik«, »Ukinitev pristojnosti carinarnice na Rakeku za uvozno ocarinjanje avtomobilov«, »Odločba o prepovedi uvoza gosje in svinjske masti iz neklirinških držav brez dovolitve Narodne banke«, »Odločba o ureditvi banovin-skega odseka za zaščito pred zračnimi napadi« in »Odredba o ustanovitvi odseka za elektrifikacijo«.
—	Smrtna nesreča v Češnicah v Selški dolini. Preteklo soboto je vozil tovorni avto gostilničarja Košmelja iz Železnikov proti Škofji Loki. Ob zelo nepregledni cesti je šofer nenadoma zagledal tik pred seboj na cesti malo deklico, ki je tekla čez cesto. Voz je močno zavrl in obrnil v desno, a bilo je prepozno. Blatnik avtomobila je udaril deklico v čelo s tako silo, da je obležala na cesti. Njeni starši, ki so prihiteli na pomoč, so mogli ugotoviti le smrt. Deklica je stara kakih 5 let in hčerka trgovca Eržena vulgo Novaka iz Češnic. Preiskava bo ugotovila krivdo zopet nove hude prometne nesreče zaradi tako slabih nepreglednih cest. Hudo prizadetim staršem iskreno sožalje.
—	Tatvina v Zidanem mostu. Zadnje čase 6e precej množijo tatvine v Zidanem mostu in okolici. Tako so tudi te dni tatovi obiskali gostilničarja Miha Laznika v Zidanem mostu. Pri kuhinji so odstranili šipo z okna in na ta način prišli v gostilniške prostore. Ker niso našli denarja, so odšli iz prostora, ne da bi kaj odnesli. Naslednjega dne ponoči so se tatovi vrnili in so vlomili v delavnico ter pokradli različno orodje v vrednosti 1000 din. G. Laznik je tatvino prijavil orožništvu.
—	Ufiteljstvu škofjeloškega okraja! Zborovanje učiteljskega društva je preloženo od 13. na 20. t. m. V soboto 13. maja torej zborovanja ne bo!
_ Vlom. V zidanico posestnika Jožeta Kralja v
Telčah nad Škocijanom so vlomili tatovi in mu odnesli 60 litrov domačega žganja, precej vina in lesen škaf. Seveda so se v zidanici vso noč dobro zabavah in se zalivali s pijačo.
_ Pogrešani vojaki svetovne vojske. Okrožno sodišče v Ljubljani je uvedlo postopanje, da se za mrtve proglase naslednji vojaki, ki so odšli v začetku vojne na bojišče, pa ni o njih nobenega glasu: Franc Zore, delavec v Sujici, Martin Golob, čevljarski pomočnik na Dvoru, občina Šmartno pri Litiji, Jakob Šubic, hlapec na Gornjem Brdu, občina Poljane nad Škotjo Loko, Janez Aljaž, posestnikov sin na Jami, Blaž Kos, delavec na Gaberški gori, Matiia Trebušak, posestnikov sin v Trebelnem, Janez Podržaj, posestnikov
sin na Vrbičju, občina St, Jurij, Alojzij Lavrič, posestnikov sin na Gradišču, občina Primskovo, Blaž Jelovčan, posestnik v Čabranah, občina Trata.
—	Nad gostilničarja so se spravilL V Št. Gotardu pri Trojanah so se v gostilni Stanka Novaka sprli med seboj gostje in se začeli pretepati. Ker gostilničar ni hotel imeti pretepa v svoji gostilni, jih je začel miriti. V zahvalo pa se je eden od pretepačev zagnal proti gostilničarju in ga z nožem sunil v hrbet. Novaka so morali prepeljati v bolnišnico.
—	Tudi letos in še posebno letos — v zahvalo in prijjoročilo, gremo Slovenci na priljubljeno bin-koštno romanja k Mariji na Trsat, združeno s prijetnim izletom po morju v Malinsko. Kdor bo hotel, bo lahko šel tudi v Italijo: na Reko in čudovito Opatijo, če uredi vse potrebno do 11. maja. Prijave po znižani ceni 110 din samo do 11. maja; pozneje 10 din doplačila. Tehnična izvedba Tujskoprometne zveze. Brezplačna navodila pošilja uprava »Po božjem svetu«, Ljubljana, Sv. Petra nasip štev. 17.
—	Za Binkošti v Benetke za 450 din s hrano in stanovanjem: v Trst in Gorico. Prijave sprejema Izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana, Frančiškanska ulica, tel. 22-50.
po dh&avi
uimtni tuBOTTnnnjunnnmiinnumnnnnmiUT*
*	Že 45 let ni bilo takšne toče nad Novim Sadom in okolico, kakršna se je vsula v 6oboto popoldne okrog 6. Tako pripovedujejo tamkajšinji starejši ljudje. Neurje s točo je trajalo 20 minut, kar je zadostovalo, da je bilo uničeno po sadovnjakih, vrtovih in vinogradih do malega vse. Toča je bila debela kot orehi. Novosadske ulice so bile na debelo jjosute z njo. ljudje in živali 60 morali na varno pod streho. Škoda na poljih, vrtovih, sadovnjakih in vinogradih 'je velikanska in je še ni mogoče ocenita.
*	Nov most čez Savo bodo zgradili pri Slavonskem Brodu. Te dni ie prispelo na tamkajšnje okrajno načelstvo obvestilo iz gradbenega ministrstva, da je v celoti sprejet predlog komisije, ki je izbrala teren, kjer naj se zgradi most. Stroški so preračunani na 25 milijonov dinarjev.
»Avtomobilska nesreča pri Požega. Na cesti v bližini Požege ee je v soboto popoldne pripetila avtomobilska nesreča, pri kateri je izgubil življenje 23-letni kmetski fant Stjepan Pavel iz Kole-niča. Stjepan je s svojim očetom peljal po cesti voz. Šla sta vsak na eni strani voza. Na poti jima je privozil nasproti avto, v katerem se je vozil nemški državljan dr Hans Schelb iz Belgrada. Ko se jima je bližal avto, je oče nekaj zaklical sinu, ki je nato hotel steči čoz cesto. V tem pa je že pridrvel avto, ki je nesrečnega fanta podrl na tla. Šofer je ustavil avto, naložil ponesrečenca ter ga odpeljal v banovinsko bolnišnico v Požegi, kjer pa je Stjepan čez četrt ure umrl. Pri padcu mu je počila lobanja.
*	Milijonar se je javil sodišču. Državnemu to-žilsitvu v Sarajevu se je prijavil sam večkratni milijonar Božidar Forčan, ki je pred 10 leti po-neveril manjšo vsoto na škodo vzajemnega zavarovalnega diruštva. Forčan je bil tedaj uradnik tega društva, potem pa je odšel v Švico, kjer je postal milijonar. Zdaj je prišel v Sarajevo, da poravna svoj mladostni greh. No sodišču so ga dva dni pridržali v zajiom, nato pa izpustili, tako da se bo branil iz svobode, kajti vsota, ki jo je pred 10 leti poneveril, znaša samo nekaj tisoč dinarjev.
*	Mesarski pomočnik ustrelil policijskega stražnika. V tako imenovanem I. Barutanskem jarku v predmestju Zagreba 6e je v soboto ponoči odigral krvav dogodek, v katerem je našel smrt mlad policijski stražnik. V omenjenem predelu Zagreba stoji branjarija Anke Umiljenovič, s katero je že 5 let živel v konkubinatu 34-letni mesarski pomočnik Rudolf Stančič. V zadnjih 14 dneh pa sta ee priležndka začela med seboj kregati. Stančič je močne postave in silno rabijaten človek, ki so se ga bali vsi ljudje v okolici. V soboto ponoči so se iz branjarije začuli obupni ženski klici: »Na j>omoč! Ubiti me hoče! Pokličite policijo!« Sosedje so šli na bližnjo policijsko stražnico in sporočili tam, kar so slišali. Službujoči uradnik je jx>slal dva mlada stražnika, 25-letnega Gju-ra Jakšiča in 26-letnega Stevo Kosanoviča, da privedeta Stančiča. Ko sta stražnika prispela pred branjarijo, je vladal v hiši mir. Jakšič je 6 svetilko v roki stopil v branjarijo, v kateri je bila tema Toda Stančiča ni mogel opaziti, ker je bil skrit za pultom. »Pridite ven!« je zaklical Jakšič. »Kdo je tam?« se je oglasilo iz teme. »Policija.« je odvrnil Jakšič. V tem hipu je počil iz teme strel, ki je zadel Jakšiča v srce. Zadeti je še vzkliknil: »Jaz eem gotov!« in se nato zrušil na tla. Drugi stražnik. Kosanovič, ki je stal za Jakšičem, je planil nad morilca, toda ta je ušel in pobegnil na dvorišče ter pričel plezati čez ograjo. Kosanovič pa se je postavil na drugo strsn ograie in, ko je morilec skočil na tla. je navalil nanj. Borba z zločincem je bila težka, ker je izredno močan. Slednjič se je Kosanoviču posrečilo, da ga je užugal z japonskim prijemom. S pomočjo nekega delavca je nato Stančiča zvezal. Pri zaslišanju se je Stančič zagovarjal, da je bil pijan, ko je streljal na stražnika. Toda takojšnja preiskava njegovega želodca, ki so jo napravili zdravniki, je ugotovila, da ni bil toliko pijan, da bi se ne bil mogel zavedati, kaj dela. — Ustreljeni stražnik je bil na mestu mrtev, kajti zadelo ga je 32 šiber iz lovske puške.
*	Umor kavarn;ške pevke v Belgradu. V njenem stanovanju v Sarajevski ulici v Belgradu so
Ljubljana, 9. maja
Roparski umor v gozdu
Dole pri Litiji, 6. aprila.
V nedeljo, 30. aprila se je zgodaj zjutraj odpravil od doma na precej oddaljeno železniško postajo Radeče 42 letni posestnik Jože Knez iz Prelesja. Namenjen je bil na kmečki tabor v Celje. Vrniti se je mislil še isti dan zvečer. Ker ga pa zvečer ni bilo domov in tud.i v ponedeljek ne, je začelo ženo skrbeti, če se mu je morda kaj pripetilo. Prosila je soseda, da so ga šli iskat. Ker ga niso našli, je šel sosed Jože Žonta v Celje vprašat na policijo, če kaj vedo o Knezu, pa niso nič vedeli. Ko ee je Žonta vrnil domov, so ili
sosedje z orožniki ponovno iskat Kneza. Sele včeraj, 5. maja so ga našli dobre pol ure od doma sredi velikega graščinskega gozda v »Jatni« — mrtvega. Truplo, ki je že kaznlo znake trohnenja, je ležalo nekoliko stran od pota in je bilo pokrito s smrekovimi vejami. Na glavi je bila velika rana, zadana očividno s sekiro, na prsih pa vbodljaj z nožem. Vsi žepi so bili narobe obrnjeni. Knez je imel s seboj okrog 1000 dinarjev gotovine, žepno uro z verižico in dežnik Vse to je izginilo. Nečloveški morilec je vse to pobral, truplo pa zavlekel v grmovje. Orožuiki se iruuijo, ua bi ižoledili morilca.
Gledališče
Drama: Torek, 10.: zaprto; sreda, 11.: »Othello«. Premiera. Preenierski abonma; četrtek, 11.: zaprto. (Gostovanje v Celju: »Othello); petek, 12.: »Živi mrtvec«. Red Četrtek; sobota, J3.: Utopljenca. Red A; nedelja, 14,: »Žene na Niskavuoriju. Izven. Globoko zničane cene od 14 din navzdol.
Opera bo gostovala v tekočem tednu v Splitu In Šibeniku in v tem času ostane operno gledališče v Ljubljani zaprto.
Radio Ljubljana
Torek, 9. maja: 11 Šolska ura: Splošno in družinsko življenje Savinjčana. Pokrajinska oddaja, vodi g. Ljubo Šnuderl — 12 Po domače (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 »N* mal čez jezero ...« Koncert slovenskih koroških pesmi (Radijski orkester) — 14 Napovedi —
18	Narodne pesmi poje gdč. Poldka Zupanova, na harmoniko spremlja g. Avgust Stanko — 18.40 Človeški tipi in značaji (g prof. Etbin Boje) —
19	Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Naša narodna pesem (Branko čobanovič) — 19.50 Deset minut zabave (g. Fr. Lipah, član Nar. gled.) —
20	Iz slovanskih oper (Radijski orkester) 21,15 Orgelski koncert (g prof. Matija Tome) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Pisan drobiž (plošče).
Drugi
programi
Torek, 9. majaš Zagreb: 20 Belgrad — 21 Angleška glasba. — Praga: 20 Dvorakovi »Slovanski plesi«. — Bratislava: 19.30 Slovaške narodne — 20 Igra — 21.10 Ork. koncert. — Sofija: 19.30 Ork, koncert — 20 Kvartet — 20.55 Ruske romance. — Varšava! 19 Zab. glasba — 21 Pisan spored. — Budim-pešta: 19.25 Cig. orkester — 20.40 Igra — 22 Ork. koncert. — Trst-Milan: 17.15 Koralni koncert — 21 Simf. koncert. — Rim-Bari: 21 Opera »Viljem Teli«. — Dunaj: 19 Weberieve skladbe. — Berlin: 20.15 Plesni večer. — Strasbourg: 21.30 Vesela opera.
Sestanki
Šmarnogorsko okrožje ima drevi ob 20 sejo v samostanski dvorani v Spodnji Šiški. Važno in strogo obvezno za vse odbornike!
Dekliški krožek Ljubljana-mesto! Drevi ob 8 bo redni sestanek našega krožka v Vzajemni zavarovalnici. Važno je, da pridete vse!
»Sedejeva družina« v Ljubljani vabi svoje člane na društveni sestanek, ki bo v 6redo, dne 10. t. m. ob 8 zvečer v društvenih prostorih na Aleksandrovi cesti 10 (dvorišče). Na programu ie zanimivo, poučno in aktualno predavanje. — Odbor.
Lekarne
Nočno slpžbo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62 in mr. Gartus, Moste-Zaloškii-ciesta.
našli umorjeno znano belgrajsko kavarniško pevko Ančico Sorzo, ki je zadnje čase nastopala v kavarni »Crveni fesič«. Pevka je imela po telesu 11 globokih ran, prizadetih z nožem. Pod posteljo je ležal lovski nož, s katerim je bil izvršen umor. Zločina je osumljen ljubimec umorjenke natakar Milorad čošič, ki ga do sedaj še niso mogli najti.
*	Družinska draina s smrtnim izidom se je odigrala v Bačkem Petrovem selu pri Novem Sadu. 34-letni Mika Stajič je z nožem do smrti oklal svojo ženo Kristino in si nato še sebi prizadejal hude poškodbe. Kristina Stajič je pred poldrugim mesecem zapustila svojega moža, ki ima službo v Belgradu, in se vrnila k svojim staršem v Bačko Petrovo selo. Te dni je prišel Stajič iz Belgrada k njej, da bi uredil z njo denarne zadeve. Med zakoncema se je vnel prepir, med katerim je Stajič potegnil nož in z njim začel divje obdolavati svojo ženo. Ko je pod strašnimi ubodi noža izdihnila, je Stajič še sebe trikrat zabodel v spodnji del telesa.
*	Uspela goljufija Zagrebški trgovec Zvonimir Šorš iz Draškovičeve ulice 29 je te dni nasedel pre-friganim goljufom. Telefonično ga je poklical neznan človek, ki se mu je predstavil kot šofer Jerman iz Ljubljane. Šorš vzdržuje z Jermanom poslovne zveze in zato ni ničesar zasumil Napačni Jerman je dejal trgovcu, naj pripravi dva zaboja masti, ki jo bo peljal v Ljubljano. Šorš je pripravil mast, po katero sta prišla dva človeka z velikim tovornim avtomobilom. Neznanca sta naložila zaboja masti na avtomobil in se odpeljala. Šele čez nekaj dni je trgovec Šorš odkril drzno prevaro in se zatekel k policiji. Škode trpi okrog 10.000 dinarjev.
Anekdota
Ko je Mark Twain nekoč popotoval, se je naselil v nekem zelo majhnem hotelu. Soba je bila tako majhna, da je moral odpreti vrata, da si je lahko sezul čevlje. In v tem »hotelu« je našel nad svojo posteljo lepak: »Kaditi prepovedano. Pomislite na katastrofalen požar v hotelu Astoria!«
Mark Twain je gledal, se čudil in smejal ter napisal spodaj: »Pljuvati prepovedano! Pomislite na povodenj Mississippija!«
Učitelj: »Koliko si bil star na svoj zadnji rojstni dan, Janez?«
Učenec: »Osem let, gospod učitelj!« Učitelj: »In koliko boš star na prihodnji svoj rojstni dan?«
Učenec: »Deset let!«
»Učitelj: »Nesmisel, ti ne znaš računati.« Učenec: »O ja, gospod učitelj, znam. Danes je
namreč moj rojstni dan.«
*
»Micka, brž prinesite konjak, moja žena se je onesvestila.«
»Takoj, gospod! In kaj smem prinesti za vašo gospo?«
•
»Gosjiod profesor, gospod profesor! Vaš labo
ratorij je zletel v zrak!«
»Izborno! To je dokaz, da se je moja iznajdba posrečila.«
•
»Kako je z vašim sinkom?« »Fant ima finančne težave.« »Kako more štiriletni fantek imeti finančne težave?«
»Požrl je dinar.«
LJUBLJANA
Zveza za tujski promet v Ljubljani
Ljubljana, 8. maja.
Dane« dopoldne je v glavni dvorani Zbornice za TOI zborovala Zveza za tujski promet. Zborovanje je otvoril podpredsednik g. ravnatelj celjskega magistrata dr. Šubic. Navzoči eo bili zastopniki: za bansko upTavo načelnik dr. Ratej, za mestni turistični svet in mestno občino univ. prof. dr. Stare, za direkcijo železnic dr .Jeglič, za Rafaelovo družbo p. Zakrajšek, za mariborsko zvez« inž. Schleiner, za Zbornico za TOI dr. Koče ter drugi odličniki. Zastopan je bil tudi Avto-klub. Centralo »Putnika«, ki je poslala pismene pozdrave, je zastopal dr. Šter, prav tako je poslal pismene pozdrave predsednik »Putnika«, pomočnik direktorja generalne direkcije drž. žel. Cugrnus, glavni direktor »Putnika« Simič in načelnik trgovinskega ministrstva, oddelka za turizem Jaša Gr-gaševič. Pismene pozdrave je poslala Zveza za tujski promet v Zagrebu. Poročilo o delovanju Zveze za tujski promet je bilo natiskano in razdeljeno med delegate. K poročilu eo stavili nekaj
Pripomb zastopniki gorenjskega kota, predvsem ečar iz Kranjske gore, Dolinar iz Rateč-Planice, Rozman iz Bohinja in Liber iz Kranja. Zahtevali so v glavnem zboljšanje gorenjskih cest, osnovanje telefonske avtomatične centrale za Gorenjsko in protestirali eo proti napravi tovarne ža eterična olja v gorenjskem kotu, kar bi škodovalo naravi krajev, zlasti smrekovim nasadom, motilo pa bi tudi izletnike. P. Zakrajšek pa je grajal, da je Slovenija na newyorški razstavi tako slabo zastopana, med tem ko so druge jugoslovaneke pokrajine bolj častno udeležene. V6a poročila so bila soglasno eprejeta, prav tako tudi blagajniško poročilo in preračun, ki ga je podal direktor dr. 2ižek.
Na predlog kandidacijskega odbora je bila nato »oglasno izvoljena naslednja lista; predsednik dr. Fran Ratej, načelnik banske uprave v Ljubljani, prvi podpredsednik Ciril Majcen, predsednik Zveze združenih gostilniških obrti in drugi podpredsednik Anton Vovk, predsednik zdraviliške komisije na Bledu. V odbor pa delegirajo svoje zastopnike v teku tedna vse važnejše tujsko -prometne organizacije v Sloveniji, V6a zdravilišča, vse važnejše občine, banska uprava ter V6e ustanove, ki imajo posla s tujskim prometom.
Pri slučajnostih je bila sprejeta resolucija, ki zahteva ukinitev škodljivih odredb o narodnem zdravstvenem skladu, zahteva sanacijo gostinskih obratov, zahteva, da se dohodki državne loterije uporabljajo tudi za podporo turizma, protestira proti raznim taksam, zlasti proti taksi na policijski vizum, dalje resolucija nalaga obema zvezama v Ljubljani in Mariboru konkretne dolžnosti v dosego teh ciljev in zahteva končno, da se k upravi državnega turističnega fonda pritegne tudi zastopnik Slovenije.
OB 50-LETNICI USTANOVITVE
ZA BIRMO
URE IN ZLATNINE PO NAJNIŽJIH CENAH
LUD. ČE Rit jE
Ljubljana, Wolfova ulic« 3
1 Predavanje Geografskega društva o gospodarski strukturi Slovenije. Geografsko društvo v Ljubljani priredi predavanje v petek 12. maja ob 8 v predavalnici Mineraloškega instituta na univerzi. Predaval bo g. dr. Svetozar 11 e š i č o temi: Gospodarska struktura Slovenije v luči poklicne statistike. Podal nam bo rezultate študij, ki jih je izvršil Geografski institut univerze na osnovi še neobjavljene podrobne statistike po občinah iz 1. 1931. Predavanje bo opremljeno s serijo podrobnih kart, iz katerih bo razvidna socialna in gospodarska struktura naše zemlje ter vloga posameznih gospodarskih panog pri preživljanju našega ljudstva. Po predavanju bo razgovor o ekskurziji Geografskega društva. Vabljeni so člani in prijatelji društva ter vsi, ki se za stvar zanimajo.
1 Moderne bluze, Karničnik, Nebotičnik.
1 Skrb za naše javne nasade. Mestna vrtnarija zelo skrbi, da so vsi naši javni nasadi kar moč skrbno negovani in posajeni 6 čim lepšim in iz-branejšim cvetjem. Letos si je mestna vrtnarija oskrbela seme mačeh in jih posejala pod vznožjem Trubarjevega spomenika, v Gaju zaslužnih mož pri Sv. Krištofu, v rondonju za Jakopičevim paviljonom ter na levi 6trani glavne tivolske poti. Pognale so mačehe najrazličnejših in izredno čistih barv. Semena je poskrbela znana trgovina s semeni M. Berdajs (prej Urbančič) nasproti Uniona. Ta trgovina je dobavila tudi svetovno znano Rogglijevo mačeho, ki jo gojijo v Švici. Ta mačeha, ki raste sedaj v tivolskem nasadu, sicer ni čisto originalna, ima pa krasen, velik cvet, ki meri v premeru 6 do 7 cm. Za prihodnje leto pa bo tvrdka preskrbela pravo originalno Rogglijevo mačeho, ki prekaša v čistosti barve in po velikosti vse druge mačehe. Tudi ostale mačehe so zelo lepe, čeprav v velikosti cvetja malo zaostajajo. So pa zelo odporne in jim naše podnebje izredno ugaja. Zlasti je lep
rondo za Jakopičevim paviljonom. V sredi je nasad raznobarvnih mačeh, okrog pa v štirih pasovih rumene mačehe, tako da jc nasprotje močno preudarjeno in za oko zelo učinkovito.
1 V Ljubljani so umrli cd 28. aprila do 4. maja 1939: Mlakar Vida, 40 let, hči sklad, mojstra drž. žel., Vidovdanska 9; Žunič Ernest, 50 let, pe-čarski pom., Tržaška 109; Podkrajšek Marjeta, 68 let, otrožka vrtnarica, Stari trg 28; Berčič Franja roj. Adamič, 72 let, vdova odvetn. solicitatorja, Sokolska 13; Šukovič Ivana roj. Jenko, 29 let, žena narednika vodnika, Vidovdanska c. 9; Baudaž Mira, 15 let, hčerka polic, stražnika v p., Tržaška 46. — V ljubljanski bolnišnici umrli: Remž-gar Franc, 59 let, pleskar, pomočnik, Predovičeva ul. 19; Vesel Frančiška, 38 let, hči kajžarja, Hrib 18, obč Loški potok pri Kočevju; Košmrl Albert, 31 let, dninar, Podklanec 2, obč. Sodražica; Vo-larič Simon, 38 let, žel. čuvaj, Radovljica; Nikolič Frajko, 37 let, žel. uradnik, Žaječar; Gostič Ivana roj. Korant, 72 let, žena žel. vpok., Mahničeva 16; Pirman Darinka, 5 let, hči miz. poni., Vižmarje 114; Brajer Antonija, 36 let. tovarniška delavka, Osojna pot 3.
1 Gozdni požari ee pomladi in poleti večkrat pojavljajo in zato mestno poglavarstvo spet opozarja na § 40. gozdnega zakona, da se brez najstrožjega nadzorstva po gozdovih in blizu njih ne sme kuriti, Prepovedano je tudi nepotrebno poži-
m Uspel Planinski tabor ta Pankraclfu. V nedeljo, dne 7. maja je mariborska podružnica priredila uspel izlet in planinski tabor na Pankra-ciju, na katerem se je zbralo blizu 300 ljudi. Ob pol 11 je remšniški gospod župnik Vid Pavlič daroval ev. mašo, med katero so Jadranaši ubrano peli, po maši pa ee je vršil pred cerkvijo sestanek izletnikov in domačinov. Mariborski pevci 6o zapeli vreto narodnih pesmi. Hvalevredno je, da so izletniki prinesli lepo število slovenskih knjig in jih darovali knjižnici izobraževalnega društva na Remšniku. Dobiček popoldanske šaljive licitacije so izročili remšniški šoli za revno deco. Celotna prireditev je zelo lepo uspela in je želeti še več tako skrbno organiziranih izletov na našo severno imejo.
m Seja pripravljalnega odbora za mladinski tabor bo drevi ob pol 8 v prostorih Prosvetne zveze. Odborniki prinesite material za taborno knjižico)
m Veliko zanimanje je po mestu za gostovanje Mrakove igralske skupine, ki bo v petek, 12. t. m. v Narodnem gledališču. Gostje bodo uprizorili tragedijo »Grohar«, ki v štirih dramatsko zelo razgibanih slikah prikazuje usodo največjega slovenskega slikarja Ivana Groharja. Prepričani 6mo, da bo kulturni Maribor polnoštevilno zastopan pri tej predstavi.
m Poroka. V nedeljo sta se poročila v Mariboru v cerkvi sv. Magdalene g. Cesar Josip, zasebni uradnik, in gdč. Firm Štefanija, učiteljica, hčerka g. šolskega upravitelja v Radvanju. Mladoporočencema želimo kar največ sreče in božjega blagoslova!
m Oblačila za birmance ugodno pri Jakobu Lahu.
m Pižmovka v mariborski okolici. Te dni
je nadpaznik g. Lubenšek pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju vjel že dvajseto pižmovko in jo ubito oddal tukajšnjemu preparatorju g. Walnerju, Izgleda, da 6e ta škodljiva žival v mariborski okolici močno širi in bi zato bilo umestno, da bi oblast zatiranje te škodljivke podprla z razpisovanjem nagrad za vsako ubito žival. S temeljitim
ganje pašnikov zaradi nevarnosti požarov v sosednjih gozdovih. Prav tako je pa prepovedano po mestnih nasadih in gozdovih odmetavanje ne-ugaslih vžigalic, ostankov cigaret in 6motk. Kdor bi na katerikoli način, bodisi iz nemarnosti ali neprevidnosti povzročil gozdni požar ali se ne bi ravnal po predpisih te objave, bo moral povrniti vso nastalo škodo ter bo proti njemu uvedeno kazensko postopanje. Starši so odgovorni za škodo, ki bi jo zaradi nezadostnega nadzorstva napravili njihovi otroci. Vsakdo, ki zapazi ogenj v gozdu, ali blizu njega, ga mora, če je le mogoče, pogasiti, sicer pa takoj naznaniti bližnjim prebivalcem, da obveste gasilce, po tujih občinah pa župana in lastnika gozda. Občina mora nemudoma pozvati občane, naj gredo takoj pomagat gasit. Kdor bi se brez tehtnega vzroka ne odzval pozivu, ga zadene postavna kazen. V ljubljanski občini morajo sprehajalci posebno paziti na vžigalice in cigarete, prav tako pa tudi na otroke, da ne zažgo nasadov.
1 Prošnja prodajalcev na ljubljanskem trgu. Ljubljanski prodajalci in prodajalke na živilskem trgu so nas naprosili, naj bi izrazili ponovno njihovo etaro željo do ljubljanskih gospodinj. Prodajalcem namreč redno primanjkuje drobiža. Gospodinje prihajajo na trg, zlasti v prvih dnevih mesecev, s stotaki in tudi če prodajalec ali prodajalka vzameta na trg do 500 din drobiža, jima ga redno zmanjka. Pogosto se pripeti, da je kakšna kupčija zaradi tega prav nemogoča. V korist gospodinjam in prodajalcev bo, če bi gospodinje vzele s seboj, kadar gredo na trg, tudi nekaj kovancev, zlasti pa dinarjev.
jn odločnim preganjanjem te "živali je treba Začeti čimprej, da 6e ne bo razplodila, ker bo potem vsako zatiranje, če že ne brezuspešno, pa vsaj silno drago. Gospodu Lubenjšku pa gre zahvala in že sedaj nagrada za njegov boj proti tako nevarni škodljivki.
m Srednje šole v Mariboru prirede s svojimi pevskimi zbori akademijo, ki se bo vršila 13. maja t, 1, ob 18 v veliki dvorani Narodnega doma.
m Šola Glasbene Matice v Mariboru priredi v sredo, 10. t. m. ob priliki 20 letnice svojega obstoja nastop svojih najboljših učencev. Prireditev se bo vršila v dvorani Zadružne gospodarske banke s pričetkom ob 20.
m Streli na avtomobile. Mariborski avtomo-bilisti so v zadnjem času na vožnjah v Zagreb, na cesti ime-d Krapino in Oro6avljem, doživeli neprijetna presenečenja. Nekemu mariborskemu trgovcu je neznanec e karabinko prestrelil avtomobil, na nekega industrijca pa 6e je pripravljal, da bi streljal, pa 6e mu orožje očividno ni sprožilo, ker je vneto repetiral, medtem pa je avtomobilist že z vso brzino izginil za ovinkom. Taki dogodki eo brez dvoma skrajno škodljivi našemu avtomobilskemu prometu in bi morali poklicani faktorji vse storiti, da se taka početja zatro, ker se sicer nikdo več ne bo upal z avtomobilom v Zagreb.
m Prijeti vlomilci. Okoliški orožniki in mariborska policija je aretirala več osumljencev, ki bi naj bili izvršili večje število drznih vlomov, med njimi vlom v traifko v Rušah in v trgovino Rudi v Rošpohu pri Mariboru.
m Požar v avtomatskem btlfeju v Slovenski ulici je izbruhnil v noči od sobote na nedeljo. Službujoči stražnik je okoli dveh zjutraj opazil, da je ves bufet v dimu in da se izpod mize v sredini gostinskega prostora dviga plamen. Takoj je poklical lastnico, nakar so odprli prostore in zadušili požar. Menijo, da je nekdo pri odhodu iz bufeja vrgel v košaro pod mizo tleč ogorek ciga-Tete, ki je potem zažgala ostale odpadke v košarici pod mizo. Požar ni povzročil mnogo škode.
m Pohištvo ji je prodal. Kuharica Marija Potnik je prijavila policiji, da je pred nekaj leti dala svoje pohištvo in večino perila in obleke shraniti nekemu svojemu znancu. Odšla je namreč na delo v tujino. Ko ee je sedaj vrnila, je takoj odšla k temu svojemu znancu po svoj last. V svoje veliko presenečnje pa je tam zvedela, da je mož, ki mu je zaupala svoje premoženje pred kakimi 14 dnevi odpotoval nekam v Nemčijo, njeno pohištvo in perilo pa najbrž prodal. Potnikova 6edaj prosi policijo, da ji pomaga priti do njenega premoženja.
m Studenški orožniki so aretirali tri nevarne vlomilce, med njimi tudi 23 letnega Milana Pe-scha, ki je bil že 10 krat predkaznovan in za vedno izgnan iz naše države. Od uprave policije v Ljubljani je došlo sporočilo, da je Pescha osumljen tudi velikega vloma v Zgornjem Brezovem pri Višnji gori, kjer je odnesel posestniku Novaku 6 tisoč dinarjev gotovine, precej perila in 6 parov čevljev.
m Sovraštvo med vasmi še vedno ni upadlo, kakor priča dogodek, ki ee je odigral v soboto. 29 letni posestniški sin iz Dražgošje vasi se je s kolesom peljal k svojemu dekletu v sosednjo vas, Med potjo pa eo ga fantje te vasi napadli z ročicami in mu zlomili dvakrat desno roko in desno nogo, hude poškodbe pa so mu prizadejali tudi po glavi. Klasinca so prepeljali v mariborsko bolnišnico.
Gledalce
Torek", 9. maja, ob 20: »Prodana nevesta«. Gostovanje g. J. Križaja. Sreda, 10. maja: Zaprto.
Četrtek, 11. maja, ob 20: »Ho'liywood«. Fre-meira. Red A.
Specialitete Neptun
za Vas:
skuši - fileti, sardine brez kosti, gourmand, Turist - proizvodi največjih domačih tovarn
..NEPTUN" d. d., Split
Dermota
ob Ščavnici, 6. maja.
V torek, 2. maja smo spremili na zadnji poti 24 letnegapo nji poti štiri in dvajsetletnega Friderika Dermoto, sina uglednega usnjarja in Žagarja g. Dermote. — Mladi Friderik je bil namenjen za očetovega naslednika v podjetju, zato je odšel na študij na strokovno usnjarsko šolo v Vis-ko pri Sarajevu, kjer je podlegel bolezni, ki jo je čutil že dolgo, pa je bil prepričan, da jo bo premagal. Truplo so prepeljali v domač kraj, kjer so ga ob veliki udeležbi faranov pokopali. Od pokojnega Friderika sta se ob grobu poslovila njegov sošolec O. Cižek in domači g. župnik. Hudo prizadeti družini, ki je pred nekaj leta tragično izgubila najmlajšega sina, naše iskreno sožalje; pokojni pa naj počiva v miru I
Celje
c Prisrčna materinska proslava v celjskem gledališču. Dekliška dijaška Marijina kongregacija v Celju je priredila v nedeljo v celjskem mestnem gledališču krasno materinsko proslavo v čast Za-ščitnici mladine in vseh naših mater. Gledališče je bilo dobro zasedeno, zlasti pa ee je udeležila proslave naša mladina. Prireditev se je pričela s tam-buraškim zborom Dijaške Marijine kongregacije, ki je izpolnil s svojim odličnim igranjem vse odmore in žel priznanje, šestošolka Zvonka Herin-gova je čedno deklamirala pesem »Mati« (M. Elizabeta) in še p. Krizostomovo »O materi«. Prav lepa je bila točka »Rajanje«. Vrsta dekletc je v mladostni razigranosti sipaia cvetje na naše matere. Slavnostni govor je imela oamošolka gdč. Marica Muserjeva. Sledila je simbolična vaja, ki nam je pokazala, kako brezskrbno raste dekle pod materinim varstvom, pod vodstvom največje matere Marijo. Sledila je igra »Madona v gozdu«, ki je bila po glavnih vlogah, po materi, Bogani, Zlatki in ciganki Vronki dovršeno podana. Poslušalci eo izrazili igralkam s ploskanjem glasno priznanje. Tako je dekliška Marijina kongregacija v Celju dostojno proslavila praznik naših mamic.
c Ljubljanska drama bo uprizorila v četrtek, 11. maja ob pol 8 zvečer v celjskem mestnem gledališču Shakespearejevo tragedijo »Othello«. Ta predstava je zadnja v letošnjem abonmaju. Ne-abonenti dobe vstopnice v Slomškovi tiskovni zadrugi.
c Dijaki celjske gimnazije prirede drevi ob 8 v celjskem mestnem gledališču lepo akademijo e pestrim sporedom Vabljeni!
c 14 dnevni brezplačni tečaj »Singer« za krojenje, šivanje, krpanje in vezenje bo v trgovini »Singer« v Celju od 8. do 22. maja. Tečaj bo vodila gdč. Weissova s Polzele.
c Sestanek celjskih gospa. V nedeljo, 14. maja skupnega kongregacijskega sestanka za celjske gospe ne be. Sestanek, ki je zelo važen, bo na vnebo-hod, 18. maja ob 6 zvečer. Družbena sveta maša bo v petek, 19. maja ob 8 zjutraj. Pridite vse! Voditelj.
c Invalidi so zborovali. V nedeljo dopoldne se je zbralo v veliki dvorani Narodnega doma v Celju okrog 300 invalidov. Zborovanje je vodil predsednik Združenja vojnih invalidov v Celju g. Orel. Delegat oblastnega odbora g. Štefe je imel dolg govor, v katerem je podčrtaval zahteve vojnih invalidov in vdov ter razložil zborovalcem spremembe v invalidski uredbi, ki so stopile včeraj v veljavo V imenu celjskega župana je pozdravil zborovalce g. Fazarinc Anton, okrajnega glavarja pa je zastopal in v njegovem imenu pozdravil okrajni pristav g. Reya. Prav živahno je bilo pri slučajnostih. Soglasno je bilo sklenjeno, da se bo vsakemu članu odtrgalo že v mesecu januarju 12 din za naročnino lista »Vojni list«.
c Redna seja celjskega mestnega sveta bo v petek, dne 12. maja ob 6 zvečer v posvetovalnici mestnega poglavarstva.
c Slikarska razstava Alberta Sirka bo odprta še do 6rede.
c Okrajni odbor društva Rdečega križa v Celju je organiziral več samarijanskih in bolničarskih tečajev, v katerih se je izvežbalo že lepo število 6amarijanov in prostovoljnih bolničarjev. Današnja doba nalaga društvu še posebno 6krb in pažnjo organiziranju teh tečajev; zato bo v drugi polovici meseca maja zopet samarijanski tečaj. Za tečaj je že veliko zanimanje. Prijave se sprejemajo še do 15. maja na mestnem fizikatu v sobi št. 23. Predavanja bodo dvakrat tedensko ob večernih urah v Zdravstvenem domu.
c Tatvina v vlaku. Vodišek Ljudmila iz Ma-rijagradca se je peljala iz Celja z večernim vlakom v Laško. Ze v Celju se ji je pridružila neka ženska in se ji ponujala za služkinjo. Na vlaku pa je Ljudmili postalo tako 6labo, da je omedlela. To je izrabila spremljevalka in Vodiškovi smuknila denarnico s 400 din, nato pa se najbrž odpeljala naprej v vlakom, ker je izginila v drug vagon.
c Zaradi roparskega napada v Vojniku je orožništvo aretiralo več oseb. Vse kaže, da bo v kratkem ta roparski napad razjasnjen. Orožništvo v Št. Pavlu je tudi aretiralo nekega moškega, katerega sumijo, da je izvršil dvojni roparski umor v šeščah.
c Za 3000 din blaga je ukradel. V trgovini Pšeničnik na Kralja Petra cesti so imeli posebno stranko. Pomočnik, ki je stregel neznanemu moškemu, je moral pokazati vse vrste 6tikna, da si je stranka lahko ogledala. Ker pa je bilo v trgovini tudi precej drugih ljudi, je pomočnik pustil stranko, da je sama pregledovala sukno. Moški pa je skrival zavil precej dober kos sukna in se izmuznil iz trgovine. Na srečo pa so tatvino takoj opazili in sporočili policiji. Stražnik Zakrajšek Ivan je presenetil tega moškega z zavitkom sukna v Zakresiji in ga aretiral ter odpeljal na stražn!co. Pri natančnem zasliševanju je policija ugotovila, da je to 18 letni Stanislav M., krojaški pomočnik iz Zagreba.
Jesenice
Vse pisarniško pmrrbšrine po najnižji ceni v trgovini Krekovega doma.
Neki ameriški gojitelj golobov-pismonoš je po takem golobu v neko samotno mesto nekemu bolnemu otroku poslal kanarčka, da se je otrok zabaval z njim. Kanarčka je zavil v poseben omot in ga golobu pritrdil na hrbet. Na desni kanarček v omotu na tehtnici, na desni golob z živo
pošiljko na hrbtu.
MARIBOR
Modernizacija ceste
Maribor-Celje-Ljubljana
Mariborska sekcija Društva za ceste je prejela iz Belgrada obvestilo, da bo prihodnje dni razpisana licitacija za gradnjo prve delnice te važne ceste in sicer za odsek Maribor—Fram. Merodajni krogi so torej vsaj deloma ustregli nujni potrebi, da se važna cestna zveza med Mariborom in Ljubljano čimprej in temeljito modernizira. Vendar pa bi bilo neobhodno potrebno, da bi se gradbena dela bolj pospešila, saj je prav ta odsek ceste med Mariborom in Slovensko Bistrico v obupno slabem stanju in predstavlja veliko oviro posebno za motorni promet, ki je na tej cesti izredno živahen. Upoštevati se mora tudi velik pomen te ceste za mednarodni promet. Zato je iz nujnih gospodarskih, tujskoprometnih in prestižnih razlogov neobhodno potrebno, da se važno vprašanje modernijacije ceste Maribor-Celje-Ljubljana Čimprej ugodno reši in da se potrebna cestna dela čimbolj pospešijo. Na merodajnih mestih so naše gospodarske in tujskoprometne ustanove, posebno pa_ še mariborska sekcija Društva za ceste izvršile že dovolj intervencij in opozoril, poleg tega pa je skrajno slabo stanje te ceste tudi že dovolj poznano s številnih uradnih ogledov.
Če je sedaj res, da bo te dni še razpisana licitacija za prvi del preureditvenega načrta, je to znak, da je na merodajnih mestih vendar prevladalo potrebno razumevanje, da je vprašanje modernizacije ceste Maribor—Ljubljana neodložljivo.
Tehnična stran načrta je sledeča: Za modernizacijo ceste Maribor—Fram je bilo izvršenih več načrtov. Banska uprava se je odločila za va-rijanto, ki predvideva preložitev sedanje ceste na številnih mestih, tako da bi potekala v izravnani trasi brez sedanjih številnih nepotrebnih ovinkov.^ Površina ceste bi bila zgrajena v betonu, le v bližini Maribora bi se tlakovala z granitnimi kockami. Proračun za vsa ta dela od Maribora do Frama predvideva 13 milijonov din izdatkov. Modernizirala pa bi se cesta od mestne meje — pri mestnem vodovodu na Teznem do Frama. Ostali del ceste, ki poteka na pomerju mariborske mestne občine, pa bi zaenkrat še čakal na zgraditev nove državne ceste, tako imenovane »Jadranske ceste«, ki bo potekala od Kralja Petra trga s podvozom pod koroško progo proti Teznu vzporedno s sedanjo Tržaško cesto.
f Friderik
Sv. Jurij
KULTURNI OBZORNIK
Slovenska književnost v nemškem pregledu evropskih literatur
Pri Junkerju in Diinnhauptu v Berlinu je pred kratkim izšla debela knjiga (567 strani večjega formata!) z naslovom »Oio Gegenwarts-dichtung der Buropiiischcn Volkerc, ki jo jo uredil K u r t W a i s. V uvodu, ki ga je urednik pisal še v jeseni 1938, pravi, da bo v času, ki je ves zajel s politično mislijo, število tistih pač majhno, ki bodo iz samega veselja na vstvarja-njem Muz, in nedovolj nasičeni domačega pridelka, dali svojemu pogledu zapluti tudi preko meja svojega jezikovnega okolja; toda toliko večje pa bo število tistih, ki bi hoteli poučiti o poeziji drugega tudi majhnega naroda ter priti tako do čustvovanja in mišljenja, ki spi v dotičnem narodu. Pesništvo nekega naroda je obenem tudi vsebina njegovih presnavljanj, hrepenenj in uspehov, njegove žalosti pa tudi tolažbe. S svojo knjigo hoče dati pregled vsega, kar se je izven nemškega kulturnega prostora ustvarilo zadnjih trideset let in to seveda tako, da še podčrtajo posebno tiste knjige, o katerih se lahko reče, da so lepe. Toda to ni samo edin kriterij. Tudi se noče ozirati po raznih modernih poizkusih in enodnevnicah v raznih iz-mih, temveč išče tistih del, ki vsebujejo trajne vrednote. Prikazati hoče pesniške profile ustvarjalcev, toda takih, ki se niso izgubljali v enostranski demagogiji ali v samem esteticizmu, temveč predvsem tiste, ki so povezani z domačim ljudstvom in z domačo literarno tradicijo. Namen inia knjiga tudi poudariti tisti izbor del, ki spadajo v svetovno literaturo, da se tako lahko koristijo tudi tisti, ki hočejo prestavljati dobra dela, ne samo modna, ki niti v domačem kraju nimajo tal. Po teh načelih je urednik razdelil raznim osebnostim mandate, da opišejo razvoj književnosti v različnih narodih v zadnjih tridesetih letih, to je nekako od leta 1900 dalje. Urednik Kurt Wais je napisal sam uvodno studijo o »Medsebojnem stikanju evropskih literatur«, kar je lep donesek k primerjalni literarni zgodovini. Nato pa različni ljudje prikazujejo posamezne književnosti, kot na pr. L. Magon severne literature (dansko, švedsko, islandsko, norveško, finsko), Hans Galinsky angleško in anglo-irsko, J. VVichert in W. Noordegraaf holandsko in flam-sko-belgijsko, K. Wais francosko in francosko-belgijsko, T. SjKjerri francosko-švicarsko, M. Amrein italijansko in italijansko-švicarsko, Rech portugalsko, Schram špansko, A. Steinmetz novo-grško, J. Farkas madžarsko, K. Bittner češko in slovaško, M. Block romunsko, R. Jagoditsch poljsko, 0. Burghardt ukrajinsko in rusko v emigraciji, O. Petersen pa finsko, estonsko, litvansko in lotiško književnost.
Jugoslovanske literature, to je slovensko, hrvatsko, srbsko in bolgarsko je obdelal Alois Schmaus, kolikor je nam znano, lektor nemškega jezika v Belgradu, in to na straneh 381 do 398. Tri prve strani so posvečene skupnemu očrtu narodnih posebnosti vseh štirih narodov, kajti ne moremo še govoriti o eni jugoslovanski literaturi. Opraviti pa imamo s tremi literarnimi jeziki: s slovenskim, srbohrvatskim in bolgarskim. In v teb treh predelkih je potem tudi očrtal razvoj.
Slovensko in bolgarsko književnost obdeluje kot posebni enoti, dočim srbsko in hrvatsko spoji v enoto ter jo tudi gleda pod enotnim vidikom. Slovensko književnost začenja s Cankarjem, kajti »slovensko sodobno pesništvo stoji še vedno v senci velikih predstavnikov moderne«, zlasti Ivana Cankarja, ki je ustvaril slovensko moderno prozo brez ozira na stare estetske norme, na religiozne in druge pomisleke, le iz najbolj notranjega doživetja in pod zornim potoni 81 o-večanstva. .Z nekaj stavki omenja njegovo delo (posebej ne imenuje nobene knjige!) in ga
karakterizira z ozirom na vero v bodočnost naroda, dalje njegov pesimizem, ki ga zastira sočutje s človeštvom. Vsa starejša tudi njegovemu svetovnemu nazoru nasprotna generacija, stoji njegovem vplivom, »nasledniki pa so veliko dediščino morali često občutiti kot breme«. S krepkimi potezami karakterizira Otona Župančiča, ki velja nedvomno za najboljšega slovenskega pesnika, kot takega, ki je vplival na mlajši rod ne samo kot mojster jezika, temveč tudi s svojim poudarkom samoodgovornega duha! »Prelomil je meje ozko dogmatičnega svetovnega nazora, ki ljudi le zunanje veže, ter postavil svojemu rodu višji ideal pred oči.« Kljub njegovemu često intelektualističnemu značaju je vplival obenem tudi moralno in nacionalno. V kolikor niso bili epi-goni, se je vsak poznejši pesnik moral z njegovim dolom duhovno in umetniško raziti. Široko-razprto imenuje tudi Gradnika, pri katerem poudarja »mistiko krvi in zvezo s kmetijo«. Izmed povojnih pesnikov imenuje kot predstavnika Srečka Kosovela, dočim druge samo imenuje s kratkim označujočim prilastkom, tako med pesniki socialne in politične smeri Frana AI-brechta, Seliškarja in Grudna, med religioznimi pa Antona Vodnika in Mirana Jarca.
0 našem pripovedništvu pravi, da stoji zanimanje vasi in kmeta v ospredju, toda dočim je starejši rod vnašal v ta milje poezije in svoj oseben razkroj — Cvetko, Golar in Novačan — je mlajši rod manj individualističen, bolj stvaren. Starejši rod je bil bolj naturalističen, pomešan z staromodno romantiko, tako K r a j g h e r. Toda plodnejši kot naturalizem, ki se v Sloveniji ni mogel udomačiti, je postal realizem pri Finžgarju, katerega roman Pod svobodnim soncem je edino delo, ki ga poleg Župančičeve Veronike Deseniške pisatelj tudi omenja, dasi dodaja, da so druge kmetske novele več vredne kot pa ta roman. S katoliške strani opisuje duhovniški in kmetski svet Ivan Pregelj, dočim je duha novega časa poudarjal Vladimir Levstik. Te imenuje med starejšim individualističnim rodom, dočim je o mlajšem rodu, rojenem okrog 1. 1890 mnenja, da je že objektivnejši, boli psihološki in socialen. Tu tiska razprto imena Stanka Majcena, Narte Velikonjo in »izredno nadarjenega« Franceta Bevka, katerega »že danes ocenjuje literarna zgodovina kot prvega slovenskega psihološkega realista«. Delo Fr. Bevka kaže tudi že linijo, ki določa razvoj nadaljnjega ustvarjanja: namesto osebnim doživetjem se obrača pozornost življenju. In ravno mlajši rod se 6kuša bolj približati ljudstvu, tako Juš Kozak, Miško Kranjc in Mirko J a -vornik, ki jih tiska razprto, dočim imenuje Ludvika Mrzela in Bogomira Magajno s pripombo, »da je še vedno pri njih opaziti nesumljiv vpliv Cankarja«.
Tako je predstavil slovensko književnost svetovnemu trgu tar za konec dodal splošno oznako: »Slovensko pesništvo, ki je že od nekdaj bilo bolj socialno usmerjeno kot druge jugoslovanske literature, je našlo v tem občestvenem, s socialnim razumevanjem poglobljenem novem realizmu svoj izraz za sedanjost.«
Članku je bil priložen tudi portret pesnika Otona Zupančiča, ki obenem z Vladimir-jem Nazorjem, Veljkom Petrovičem, Ivom Andri-čem in Jordanom Jovkom velja po pravici za predstavnika jugoslovanske sodobne književnosti pred širokim svetom.
Kako so prikazane ostale jugoslovanske književnosti, se mi ne zdi potrebno poročati slovenskemu občinstvu.
Knjiga je lepo izdelana ter slane 200 din. — (Dobi se v ljubljanskih knjigarnah.)	td.
Vijugasta pota strele
Ljubljana v očeh Poljaka
»Kurier Poznanski« prinaša dne 16. aprila pod naslovom »Mesto nad ponicajočo reko« opis »Ljubljane, prestolnice Slovenije«. Ko je s simplon ekspresa prišel dopisnik v Ljubljano, je imel prvi vtis ta, da »je Ljubljana, mesto v Jugoslaviji, položeno najbolj na zahod ter ima zato tudi značaj popolnoma novodobnega mesta«. Dopisnik govori o zgodovini Ljubljane, ki da se je imenovala »Le mona»(?), da je bilo pod razno oblastjo, tudi pod turško, ter da so v zadnjem času tudi tu hoteli »narodni socialisti« izkoristiti svojo svobodo za svoje delovanje. Zlasti so kupovali obmejna posestva, kar pa je 6edaj prepovedano. Govori o Vodniku in Prešernu, nato pa doda: »Nekoliko deset tisočev Slovencev živi danes na obeh straneh meja, tako na italijanski kakor na nemški, posebno na Koroškem.« »Ljudje v Sloveniji so nenavadno delavni in kulturni ter znani po svojem gostoljubju. Na vaseh še danes srečujemo originalno domačo nošnjo. Dasi ni tu prav nikakršnih 6ledov vzhodne kulture, kakršna pada v oči takoj na drugI strani ali v Dalmaciji, privlačuje Slovenija mnogo turistov s 6vojimi planinami.« Opisuje višino Alp (Triglav) in Karavank ter dodaja: »Tu dobimo mnogo dobro urejenih in opremljenih klimatičnih ustanov in zdravilišč, ki so odprta poleti in pozimi, primerna za šport, predvsem smučanje, ki je tu zelo razvito. Znana je zlasti največja skakalnica na svetu v Planici, ki se imenuje »mamut-skakalnica«. Ljubljana je večje mesto, ki ima prebivalcev do 100.000. Položena je lepo v ravnini ter je vsa obdana z ven-vem gora. Skozi mesto teče skanalizirana rečica Ljubljanica, ki pa se v nalivnih mesecih spreminja v bučečo reko. Značilna stavba v Ljubljani je Grad, še iz XV. stoletja na 77 m visokem gričku. »Tu stoluje slovenski ban (vojvoda)?« Poleg univerze, knjižnice itd. se majhna Ljubljana postavlja tudi z lastno opero in lastno dramo ter — nebotičnikom. Ljubljana je zelo podobna Poznanju in to samo zaradi 6voje velike čistoče. Tu so tudi vsako leto velesejmi, kakor v Poznanju in tudi tramvaj je podoben poznanjskemu. O pobožnosti prebivalcev priča najbolj dejstvo, da je tu 16 cerkva, izmed katerih je ena tudi evan-geljska in ena grško-katoliška (?). Najlepša je katedrala, kjer bo v dneh 25. do 30. julija kongres Kristusa Kralja. — Na koncu pa podaja svoj opis značilnosti Ljubljanice, po kateri je dobil članek naslov: »Rečica Ljubljanica, ki teče v Savo, ima veliko posebnosti. Pod imenom Pivka teče skozi Postojnsko jamo. ki je že na Laškem, in kjer se skrije, da priteče spet na dan kot Unec. Pozneje se skrije ter pride zopet pri Vrhniki na svetlo kot Ljubljanica ter teče v Savo in v Donavo, v katero se izliva pod samim Belgradom.t S tem
pa pisatelj, ki se je skril za inicialki »Z. Ant.« tudi konča svoj opis Ljubljane, za katerega 6mo mu Slovenci hvaležni. Članek ponazarjajo tudi tri fotografije: pogled na Ljubljano, uršulinska cerkev ter tromostovje.
Pregled slovaške knjige po vojni. Velika knjižna razstava, ki je bila pred mesecem v Bratislavi, je imela za uspeh tudi to, da so ob tej priliki statistični uradi izdelali pregled slovaške knjige, ki bi bil nekako takšen (v letu X je izšlo vseh slovaških novitet v vseh panogah X):
1918 .	. 34	1925 .	. . 535	1932	. . 477
1919 .	. 188	1926 .	. . 413	1933	. . 578
1920 .	. 315	1927 .	. . 665	1934	. . 590
1921 .	. 418	1928 .	. . 463	1935	. . 708
1922 .	. 562	1929 .	. . 417	1936	. . 695
1923 .	. 504	1930 .	. . 476	1937	. . 674
1924 .	. 509	1931 .	. . 478		
Po teh približnih statističnih podatkih je celotna bilanca slovaške knjige takale: izdanih je bilo po vojni 9699 knjig, izmed teli 8147 izvirnih ter 1552 prevodov, pripovednih in pesniških zbirk 2538, odrskih 750, poučnih 4441, šolskih 1317, verskih 653. Na Slovaškem jih je izmed teh izšlo 7906 knjig (druge so bile tiskane na Češkem, večinoma v Pragi, kjer obstojajo največja slovaška založništva).
V najnovejšem (51.) zvezku »Ljetopisa .Tugo-slavenske akademije znan. i umjetnosti« v Zagrebu je izšla avtobiografjia lani umrlega našega rojaka in učenjaka vseuč prof. dr. Avgusta M u š i -ča (str. 181—202). Mušič govori o svoji tegobni mladosti (rojen 3 avgusta 1856 n* Krki na Dolenjskem), o svojem šolanju pri novomeških frančiškanih, ki so dali idealistično smer njegovemu življenju. Pripoveduje kako je v septembru 1874 iz Novega mesta odšel v Zagreb, kjer je našel dobrih prijateljev in kjer je ostal do svoje smrti (26. avgusta 1938). Na zagrebški univerzi je spremenil svoj priimek Mušič v Musič, kar je pozneje obžaloval, toda ni bilo več pomoči. V drugem delu avtobiografije govori Mušič o svojem književnem delu, ki obsega 86 razprav, čla.ikov in poročil ter 10 šolskih knjig, in ki je imelo v glavnem tri izhodišča: deželna vlada, Matica Hrvatska in Jugo-slovenska akademija. Avtobiografija, kateri je dodana slika rajnega prof. Mušiča, bo prav prišla vsem, ki se hočejo seznaniti z njegovim življenjem in delom.	—ič. •
V torek 2. maja bo predaval v dvorani ljudskega vseučilišča v Zagrebu vseuč. prof. dr Leo-nid Pitamic. Govoril bo o temi: »Pravno razmerje med državami in narodi v Zedinjenih dr-" žavah Amerike«.	—ič
Spet so približuje poletje, čas soparnih dni in neviht. Nad ta ali oni kraj 6e bodo pripeljali temni oblaki, iz katerih bodo 6ikale strele in pretresale ozračje Kakor je strela večkrat grozo vzbujajoč pojav, je tudi veličastna v svoji moči in raznolikosti. Kaj prav za prav je, vemo: najmočnejša električna iskra, kar jih je kdaj koli bilo na svetu. Moč ene strele zadostuje, da bi eno noč dajala luč vsemu Londonu, ako bi njeno silo bilo mogoče raztegniti na daljši čas in uporabiti. Pota strele so prav čudovita in včasih dolga in na vse strani vijugasta, pa ne napravi skoraj nobene škode,, včasih pa samo nekoliko posmukne po kakem poslopju ali drevesu, pa je takoj vse v ognju ali v razvalinah.
Nekoč so turisti, ki so se vračali z vrha An-kogel na Bavarskem v Hanoveransko kočo, doživeli redek prizor »ognjene krogle«. Ko so sredi soparnega popoldneva začele padati prve deževne kaplje, sta dva turista prišla do praga koče in pravkar odprla vežna vrata. Tedaj je za njima padla na tla »ognjena krogla« in ju in še dva druga, ki sta bila v veži, podrla na tla. Očividno pa blisku to še ni bilo dovolj. Prekotalil se je v kočo in sikaje švignil v kuhinjo, kjer je razparal nekaj namiznih prtov, nato pa švignil na verando, kjer je šel po nogi mize na ramena nekega gosta in potem po drugi s»rani po kolenih navzdol, od koder je odskočil na čevlje neke gospe, kjer je zgornje prednje usnje raztrgal na kosce in v naslednjem trenutku izginil v tleh. Vse to se je seveda zgodilo »z bliskovito naglico«. Vsa koča je bila kot v enem samem plamenu. Tisti, ki sp 6e mudili najbliže tega pota, so obležali večinoma nezavestni, nihče pa ni imel kakih poškodb. Vso 6e je posrečilo obuditi k zavesti, čeprav nekatere šele čez nekaj ur.
V	majhni vasici Roviano pri Rimu se je ob neki siloviti nevihti dogodilo naslednje: Strela je udarila v grad nad vasjo, kjer je vse prevrgla in poškodovala tudi ženo upravitelja, ki je bila ravno pri šivalnem stroju. Nenadoma pa je »ognjena krogla« skočila v bližnji brzojavni urad, kjer je užgala Morsejev aparat, pri katerem je sedel uradnik, ne da bi se uradniku kaj pripetilo. Od tod je skočila na bližnjo kmečko hišo, kjer se je gospodinja nenadnega ognja tako prestrašila, da je postala nema. Slednjič je strela preskočila v občinski urad, kjer je s tajnikove pisalne mize odpihnila vse papirje in vse vžgala. Noto šele je izginila. Pot tega bliska je bila dolga 120 m.
V	vasi Vranov pri Pragi je strela na nekem kmetskem dvorišču udarila v star peščen kip, ki je tu stal že od pamtiveka. Kipec se je razletel na koščke, na njegovem mestu pa so ee zabliščale zlate verižice, kovinski denar in dragoceno okrasje. Kasnejša poizvedovanja so ugotovila, da je bil kipec votel in je nekdo ob tridesetletni vojni skril
v njem te dragocenosti, ki eo na ta način 8ez toliko stoletij spet prišle na dan. Gospodar, na čigar dvorišču se je to zgodilo, je bil po nevihti — milijonar.
Skoraj neverjetno pa se sliši naslednji dogodek: V mestu Molinetto v Kalabriji (južna Italija), kjer je še močno v navadi krvno maščevanje, se je neki zavrnjeni snubec hotel maščevati nad 6vojim tekmecem. Poslužil se je kaj izvirnega načina. V vrh ciprese poleg hiše je privezal dolg kovinast drog in od njega napeljal žico v podstrešje, kjer je zaključil ta svoj strelovod v posodi bencina. Ni bilo treba dolgo 8akati. Kmalu nato je nastala nevihta, ki v Kalabriji niso redke. Strela je udarila v cipreso ozir. nastavljeni strelovod v njenem vrhu in po žici prišla v podstrešje. Bencin na koncu žice se je vnel in v trenutku je bila vsa hiša v ognju. Pogorela je do tal, tekmec užaljenega snubca pa je sicer ušel smrti v plamenih. Po golem naključju je ves načrt prišel na dan in prebrisani atentator je bil hudo kaznovan. Kazenski senat, ki je o tej stvari razsojal, pa se je moral pečati s popolnoma novim primerom zoper varnost življenja in imovine: napeljati komu 6trelo v hišo.
ŠPORT
šport zadnje nedelje
Romunija : Jugoslavija 1:0 (0:0)
Za tekmo je vladalo v Romuniji velikansko zanimanje, saj se je nabralo 35.000 gledalcev, ki so vseskozi močno navijali za svoje. Zinagonosni gol so zabili Romuni šele -v 44. minuti drugega polčasa, ki so bolj po naključju zmagali, kajti po poteku igre bi moral ostati neodločen rezultat.
Tekme za Davisov pokal
Po nedeljskih tekmah dvojic vodi Jugoslavija, ki je v Zagrebu nastopila proti Irski z rezultatom 3:0. Dalje vodi Nemčija, ki je premagala Švico z 2:0. Madžarska je premagala Romune z 2:1 in Poljska, ki je odpravila Nizozemce z 2:1. Jugoslavija si je torej že pridobila pravico do tekmovanja v drugem kolu.
Moto-dirke v Zagrebu
Dirkači so tekmovali v devetih kategorijah. V prvi je zmagal Črepinko (Varaždin) do 100 cm8, v drugi do 250 cm3 je bil prvi Uroič (Zagreb), v tretji Jurčič N. (Zagreb), v četrti do §50 cm3 zopet Uroič, v peti do 200 cm3 Miho-kovič Ivan (Zagreb), v šesti do 200 cm3 Starič (Hermes, Ljubljana), v sedmi Tihosavljevič (Belgrad), v osmi zopet Uroič in v glavni ter zadnji zopet naš Starič, ki je vozil brez konkurence, ker se dirk nista udeležila Uroič ter Babič, češ da sta se jima pokvarila motorja.
Nogometne tekme
Ljubljana : Maribor 5:0 (reprezcnt. žel. nab. zadrug).
Ljubljana B : Hermes 6:2.
Grafika : Moste 3:1.
Ljubljana (jun.) : Mars (jun.) 2:0.
Slavija (Pobrežje) : Celje 4:3.
Kolesarske dirke v Podutiku
Za letošnje podutiške dirke je vladalo zopet veliko zanimanje. Dirkači so bili porazdeljeni v dve Skupini. Prva skupina kolesarji-turisti, ki so prevozili 15 km dolgo progo, so se takole umestili: 1. Franc Vrhunc 29:00; 2. Matija Škerl 29:15; 3. Alojz Mulej 29:15.
Kolesarji-dirkači, ki so morali prevoziti osem krogov, kar da najmanj 60 km, pa so prišli na cilj v temle redu: 1. Planinšek Jože (KSK Celje) 1:57:50; 2. Premk Pavel (Hermes) 2:01:05; 3. J. Gregorič (Edinstvo) 2:02:28.
SK Ilirija : KAC 46:31
Preteklo soboto in nedeljo je SK Ilirija priredila v dvorani Trgovskega doma revanžni turnir z KAC. Za tekmovanje je vladalo zelo veliko zanimanje ter se ga je udeležilo zelo veliko število gledalcev, posebne mladine.
Za KAC so nastopili sledeči barilci: Wesze-reck, Schmidt, Fiirpass, Kuchling, Fleischmann, inž. Mayr in Verzan, dočim so Ilirijani postavili sledeče: Pengov, Ferian, Jurko, Križanec, Cvetko in Vcrčko.
Tekmovanje je pričelo v soboto zvečer ter se je vršilo paralelna na dveh planšah v dveh pred-kolih. Prvi štirje iz vsakega kola so nato prišli v poštev za finalno tekmo, ki 6e je vršila v nedeljo. Tehnični rezultati predkol so sledeči: I. kolo: 1. Weczereck 6 zmag, 2. Pengov 5 zmag, 3. Jurko 4 zmage, 4. Hanžič 3 zmage, 5. Kuchling 2 zmagi, 6. Mayr 1 zmaga, 7. Verzan. II. ko.lo: 1. Ferian 7 zmag, 2. Schmidt 5 zmag, 3. Cvetko 4 zmage, 4. Križane 4 zmage, 5. Verčko 3 zmage, 6. Fiirpass 2 zmagi, 7. Ogris 2 zmagi, 8. Fleischmann 1 zmaga. Na podlagi prešnjih rezultatov eta 1 prišla v finale uva Celuvčana: Wec£ereck in
Scbmidt ter šest Ilirijanov: Ferian, Pengov, Jurko, Cvetko in Križanec.
Pri finalnem tekmovanju, ki 6e je pričelo v nedeljo ob 10 6e do konca ni vedela kakšen bo izid, ker so gg. Schmidt, Pengov in Ferian imeli ^nako šteyilo zmag.. Odločilna sta bila prav za prav nazadnje dva kola, in sicer boj med Schmid-tom in. Ferlanom ter med Scbmidtom in Pengo-vojn. Prvi boj je končal po napačni razsodbi glavnega sodnika, Celovčana, v korist Schmidta, ki ga je prejšnji dan Ferian gladko premagal, drugi boj pa je izvojeval Pengov. S tem je bil podan končni plasman: 1. Weczereck 7 zmag (35 danih : 10 dobljenih zadetkov), 2. Schmidt 5 zmag (31:16), 3. Pengov 5 zmag (30:19), 4. Ferian 5 zmag 30:22), 5. Jurko 2 zmagi (21:30), 6. Križane 2 zmagi (16:32), 7. Hanžič 1 zmaga (17:31), 8. Cvetko 1 zmaga (13:33). Pri celokupnem tekmovanju je kljub manjšemu številu borilcev zmagala Ilirija z rezultatom 46 zmag : 31 zmaga.
Zelo zanimive in ostre borbe so bile finalne,' pri katerih je šlo za prva mesta. Celovčan We-czereck je s svojim umirjenim in korektnim nastopom vzbudil obče odobravanje ter je pokazal zelo lepe enostavne, toda mirne akcije. Schmidt, ki je levičar, je delal nekoliko preveč s fizično silo ter ni imel velikega repertoarja, dočim je Pengov bil glede tehnike zelo dober in je z dobro premišljenimi akcijami lepa uspel. Ferian, ki je bil v predtekmovanju nekoliko bolje razpoložen, je tudi v finalu 6 hitrimi akcijami dobro uspeval, vendar je ob napačnem sojenju izgubil boj s Schmidtom, zaradi česar je prišel na 4. mesto. Sploh se iz gornjega rezultata vidi, da sa prvi štirje borci bili popolnoma enakovredni in je končni plasman odločala minimalna razlika v zadetkih. Ostali borci 60 se borili zelo požrtvovalno ter je pričakovati, da 6e bodo na letošnjem državnem prvenstvu dobro odrezali.
Po končanem tekmovanju je govoril g. polk. Cvetko, ki je finalistom izročil kolajne in nagrade, nakar se mu je zahvalil vodja Celovčanov inž. Mayr z vabilom na ponovni turnir v Celovcu.
Olimpijski dan
Kakor vsako leto bo tudi letos olimpijski dan dne 18. junija po vseh mestih, kjer so telesno-vzgojne in športne organizacije. Letošnji olimpijski dan bo še prav posebne važnosti, saj je do zimske olimpijade le 8, do letne pa 14 mesecev. V tej kratki dobi moramo pripraviti svoje športnike, ki bodo prihodnje leto reprezentirali našo državo in moramo obenem zbrati potreben denar za opremo, trening in potovanje naših zastopnikov na zimske odnosno letne olimpijske igre.
Olimpijski dan, ki bo letos 18. junija, ima torej dvojni namen: propagando olimpizma in zbiranje denarnih sredstev. Propagando vršimo z raznimi predavanji o olimpizmu, denarna sredstva pa zbiramo na raznih javnih telovadnih in športnih prireditvah. Zato se vse telovadne in športne organizacije naprošajo, da ukrenejo v svojem delokrogu vse potrebno, da bo letošnji olimpijski dan v vsakem pogledu kar nabolje uspel.
Propagandni lahkoatletski miting
Lahkoatletska sekcija SK Ilirije v Ljubljani priredi 14. t. m. oh 10 nn svoji-m igrišču za Kolinsko tovarno propagandni lahkoatletski miting. TekaliSče je dolgo 4fl0 m. ima dva nedvignjena zavoja in je pokrito z ugaski. Tekmuje se po pravilih JAZ. Pravico nastopa imajo vsi vorificlrani in neverificirani člani klubov .JAZ. — Vrstni razpored Je sledeč: H(| m: seniorji, omladinci, juniorji G in B; skok v viSino: seniorji, omladinci in juniorji C in 1J; krogla: seniorji, omladinci in juniorji C; Iflfl m: seniorji in omladinci; skok v daljavo: seniorji, omladinci in juniorji O; Sflfl m: scnlor.ll in omladinci; disk: seniorji in omladinci: 1(1(10 m: juniorji C in TI; skok s palico: soni-orji, omladinci in juniorji C: kopje: juniorji B lSOOm: soniorjt in omladinci. — Prijavo se sprejemajo na na-naslov: SK Ilirija, lalik. sek., Ljubljana, poStni predal 17.1 alt pa na tekmovalnem prostoru pol ure pred pričel kom. Vsak prvoplasirani v svoji skupini prpjmo dipiomo. Prijavnine ni.
Kongres pristašev metra
letos bo v Parizu v palači zunanjega ministrstva na Quai d'Orsay v »dvorani ure« spet mednarodni kongres za mere in uteži. Za kongres se je po zastopnikih prijavilo že 44 narodnosti. Ljudska govorica temu kongresu pravi »konferenca metra«, ker so na njej zastopane tiste države, ki so pristopile k mednarodnemu dogovoru o metru kot enoti dolžinske mere. Je to ena izmed tistih redkih mednarodnih ustanov, ki so v resnici praktičnega pomena in služijo v dobrobit človeštva in napredka.
Stoletja je med kulturnimi narodi glede mere in uteži vladala velika zmeda, v kateri se slednjič že niso več znašli ne trgovci, ne znanstveniki. — Mere in uteži so bile skoraj v slehernem mestu drugačne po enotah in imenih. Zato je bil 1. 1875 v Parizu sklenjen mednarodni dogovor o metru, h kateremu je doslej pristopilo že 19 držav.
Pobudo za novo dolžinsko in utežno enoto Je dal prav za prav francoski državnik Talley-r a n d. Na prvem mednarodnem zborovanju o metrskem sistemu so temeljno enoto nove mere določili na ta način, da je dolga za 40 milijonski del zemeljskega ravnika in se imenuje meter. Za utežno enoto pa so določili kilogram. To novo mero in novo utež so izdelali iz zlitine platine in iridija in ju kot »pr a m eter« in »prakilo-granK shranili v francoskih arhivih.
Novo dolžinsko in utežno enoto so zaupali v varstvo mednarodnemu odboru za mere in uteži, ki ima svoj sedež v pariškem predmestju Sevres. Ta odbor, ki ga vzdržujejo vse tiste države, ki so sprejele meter in kilogram, na vsakih šest let skliče mednarodni kongres za uteži in mere. V imovini tega odbora je največja dragocenost »prameter« in »prakilogram«. Hranijo ju v težki jekleni blagajni v kleteh urada v posebnem prostoru, kjer umetno vzdržujejo vedno enako temperaturo. Dostop v to shrambo imata samo dva človeka, namreč voditelj urada prof. Albert Pe-rard in italijanski fizik Vito Volterra, ki je sedaj tu predsednik tega mednarodnega odbora.
Ko so vpeljali meterski sistem, je vse udeležence preSinjala želja, da bi se nove mere in uteži oprijeli »vsi narodi za vse čase«. Kljub temu pa se novi sistem ni razširil po svetu tako zmagoslavno. Vendar pa danes 717,000.000 ljudi tehta in meri na kilograme in metre. Ostali del človeštva pa ima še druge uteži in mere.
Anglija meterski sistem sicer dopušča, uradno pa ima za dolžinsko enoto »yard« (kar je 0.914 m), za utežno enoto pa »standard pound« (kar je 453.6 gramov). Teh angleških mer se drži tudi Amerika. V nizozemskih kolonijah je v veljavi amsterdamski komolec; v Aziji in Afriki meterski sistem ni nikjer prodrl.
Diplomatska prtljaga komunista
Francoska obmejna policija v Certieri na francosko-španski meji je pred kratkim odkrila čudno vrsto diplomatov. Že od časa, odkar so prišle v Francijo zadnje trume beguncev, je bil na kolodvoru v shrambi za prtljago velik kovčeg, ki so se ga vsi organi obmejne straže spoštljivo ogibali, ker je imel napis »Diplomatska prtljaga Alvareza del Vayo«. Ker pa je bilo državljanske vojne že konec, slava lastnika tega kovčega je usahnila, po kovčeg pa ni bilo nikogar, so ga slednjič le odprli. Na veliko presenečenje pa niso našli v njem nobenih dokumentov, nobenih listin, ki bi kazale, da je bil njihov lastnik pod rdečim režimom španski zunanji minister. Pač pa je bil ves kovčeg naravnost nabit dragocenih kamnov, zlatega in srebrnega denarja, zlatih in srebrnih verižic, kelihov, dragocenih cerkvenih tkanin, zlatih monštranc, kron s svetniških kikov, med temi je bila tudi krona Matere božje lz mesta Merced. Bilo je tudi nekaj zlatih predmetov v modernem »logu, bankovci in drugi vrednostni papirji. Skratka: v tej »diplomatski prtljagi« je bilo nakopičeno vse drugo, kar ima trajnešo vrednost kot diplomacija Kominterne.
Na raziskovalni ladji amo m ornarji z bradami
V angleških ladjedelnicah v Dartmouthu gradijo ladjo, ki bo namenjena znanstvenim raziska-vanjem in jo je naročila angleška admiraliteta. Ladja bo imela iine »Research«. Za mornarje, ki bodo hoteli biti sprejeti v službo na to ladjo, bo poleg drugih običajnih pogojev1 če pogoj: vsak mornar mora nositi brado. Vzrok je, sicer nenar vaden, pa razumljiv. Za britje jer"dahe^ treba""ali
V neizmerni žalosti sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgem mukepolnem trpljenju zapustil naš nad vse ljubljeni
oče in tast, gospod
Karol Bele
pekovski mojster in posestnik
Bogu vdano je umrl v 57. letu starosti,
previden s tolažili sv, vere. — Pogreb dragega pokojnika bo v sredo ob pol 4 iz hiše žalosti Rožna dolina, Cesta 11/14 na pokopališče na Viču
Ljubljana, 8. maja 1939
Žalujoči: Marija Bele, žena; Mihaela por.Rovan, hčerka; Franjo Rovan, zet in ostalo sorodstvo
britve ali pa rezil. Oboje pa je iz jekla. Rezila iz stekla lznajditelji sicer obljubljajo, toda danes se z njimi še nihče ne more briti. Ker pa na ladjo ne sme noben koa jekla niti v najmanjši količini ne, morajo mornarji ostati neobriti. Jeklo bi namreč moglo vplivati na merilne naprave in tako pokvariti znanstveni učinek raziskav. V vseh prostorih ladje je železo ali jeklo popolnoma izključeno. Uporabljenih je le nekaj kosov iz zlitih kovin, pa še te v najmanjši količini.
Zgradita slovenski katoliški prosveti centralo »Slovanski dom«!
Spominska proslava na grobu Franca Malgaja
Celje, dne 8. maja 1939.
Ob 20 letnici smrti velikega junaka Malgaja', ki je 6. maja 1916 padel na braniku domovine, je šentjurska fara priredila na pobudo krajevne organizacije Legije koroških borcev v Celju spominsko proslavo ob grobu velikega pokojnika. Ob 8 zjutraj se je razvil izpred ljudske šole v Šentjurju velik sprevod, ki je krenil proti četrt ure oddaljenemu pokopališču, na katerem počiva truplo slovenskega junaka Franca Malgaja. V sprevodu je korakala četa Sokolov s praporom, Fantovski odsek s praporom. Dekliški krožek, gasilci in velika množica ljudstva. Grob Franca Malgaja je bil ves v cvetju in zelenju. Okrog groba se je zbrala velika množica, da skupno počasti spomin žrtve za domovino. Slavnoet je pričel predsednfk šentjurske občine g. Oologranc. Po pozdravu podpredsednika narodne skupščine g. Alojzija Mihel- ; čiča, zastopnikov Legije koroških borcev in Mai-;v strovih.borcev je bil krasen govor o pokojnikovem 5 Življenju. Pevsko društvo iz Šentjurja je zapelo -žalostinki, nato pa je imel slavnostni govor pisatelj Roš. Njegov krasen govor je ganil vse poslušalce, da se je marsikomu zasolzilo oko. Šolska mladina je pod vodstvom šolskega upravitelja zapela: V Žili in O domovini, slavnost pa je zaključil pevski zbor iz Šentjurja z »Oj Doberdob«.
Konjske dirke
Kolo vozačev in jahačev v Ljutomeru priredi svoje pomladanske kasaške in galopske 'konjske dirke v nedeljo, dne 14. maja t. 1. ob pol 15 na Cvenu pri Ljutomeru.
Gostje, ki se pripeljejo z vlaki, imajo od hotela Zavratnik v Ljutomeru na razpolago avtobusni prevoz na dirkaliSČe in nazaj k vlakom.
Ljubitelji konj in konjskega športa pridite na Mursko polje.
Vojna škoda
Na ponovna vprašanja obveščata Odbora vojnih oškodovancev v Ljubljani in Mariboru jugoslovanske državljane, ki so prijavili in čakajo odškodnino za škodo, povzročeno jim zaradi vojnih dogodkov na njihov imovini v zadnji svetovni vojni in ob času osvobodilnih bojev na Koroškem, da je kr. banska uprava v Ljubljani ustanovila za ugotovitev vojnih odškodnin poseben referat, kateri je začel te dni delovati. Sedaj vrši fere-rent predpriprave, zlasti proučevanje in ureditev
Aleksij Pelipenko:	19
Ukrajina joka . •.
»No, torej, kako? Tovariš duhovnik?« je začel preiskovalni sodnik v nepočakani judovski navadi... No? Kam ste skrili stvari? Imam zelo malo časa in ne maram ljudi, ki so molčeči. Popolnoma ste v mojih rokah. No? Kje so torej stvari?«
»Tovariš preiskovalni sodnik,« je počasi pričel župnik Nikander, »ne vprašujte me po tem, ne bom vam povedal, kje so posode. Nikoli jih ne boste dobili v roke. Vprašajte kar hočete. Toda o tej stvari končajmo. Me ne mika kaj dosti govoriti.«
»Saj vam tudi ni treba dosti govoriti, tovariš duhovnik, kar takoj povejte, kje so stvari, sicer — nič se ne šalim in vi ste v mojih rokah.«
»Ze trikrat ste mi povedali, da sem v vaših rokah. Saj v to ne dvomim. Toda povem vam, da o posodah ne bom ničesar izpovedal.«
Preiskovalni sodnik je izgubljal mnogo besed, toda ničesar ni dosegel. Zato je ukazal čekistu, ki je čakal pred vrati,
naj župnika pelje zopet v zapor.
*
Župnik Nikander je pripovedoval o zaslišanju svojim tovarišem v nesreči. Častniki so mu povedali, da jim je Jud poznan. Ze mnogo svojih žrtev je brez sodnijske obsodbe dal usmrtiti, obsojenci so »izginili« v čekinih hodnikih.
»Moj ljubi Bog,« je vzkliknil župnik Nikander, »tako daleč smo že? Zakaj izročaš svoje ljudstvo kot plen poganom? Zakaj pošiljaš ljudem, ki so ti zvesti, tako težke kazni? Bodi usmiljen, o Bog, in prizanesi svojemu ljudstvu 1 Daj nam moči, da vzdržimo!«
Naslednji dan so župnika Nikandra zopet poklicali v pi-
sarno. Skoro celo uro ga je Jud izpraševal. Na noben način ni hotel izdati skrivališča cerkvenih predmetov.
Na povratku v celico, ga ffe ustavil na ovinku podzemeljskega hodnika spremljajoči čekist. Plaho se je ozrl okoli in prisluškoval, Če nihče ne prihaja. Potem mu je tiho dejal:
»Očka smilite se mi vi in vaša leta. Povejte vendar za božjo voljo gospodu preiskovalnemu sodniku, kje so predmeti. Povejte mu vse natančno. Preiskovalni sodnik dela z vami milejše kot z ostalimi jetniki, ampak to ne bo dolgo trajalo. Nočem govoriti očka, ampak rešite si življenje 1 Saj je več vredno kot zlato in srebro.
Nikander je bil ganjen.
»Hvala ti, dragi, vendar ne sili me, da bi izpovedal kar me silijo. Misliš z menoj dobro, toda ljubi Bog misli bolje. Zahteva, da ostanem zvest svoji prisegi. Prej bom umrl.«
Tedaj je vojak vzdihnil. V istem trenutku je zaslišal korake, zato je zarobantil in zakričal:
»Naprej, ti bom že podkurilk
*
Dan na dan je prihajal župnik Nikander pred preiskovalnega sodnika. Vprašanja so bila vedno ista. Dan na dan je župnik enako odgovarjal. Toda sleherni dan je postajal sodnik bolj neprijazen in mu je govoril:
»Ti bom že jezik razvezal*«
Župniku Nikandru so postala pogosta zasliševanja vedno bolj mučna. Čutil je veliko utrujenost. V vlažni luknji se mu je ponovila stara bolezen. Le vsaka dva dneva so dobili hrano. Kar je prinesel župnik s seboj je že zdavnaj porabil. Moči so mu vedno bolj in bolj odpovedovale in le s težavo je še zmogel dolgo pot v pisarno preiskovalnega sodnika.
Pot je bila zelo dolga. Vlekla se je po dolgih podzemeljskih hodnikih, kjer je dišaloP' po trohnelih truplih. Vse je kazalo, da tu smrt oprezuje nn slehorni korak in da lahko pride vsak trenutek iz vsakega leta.
Debelo uro je rabil po hodnikih do pisarne. Hodil je mimo rdečih vojakov, ki so stali na straži pred posameznimi zapori. Ko je prišel na dvorišče, je videl župnik Nikander močne oddelke težko oboroženih čekistov. Na vsakem oknu in med vsemi vrati so stale težke strojnice.
Najbolj ga je potrlo, da so bili čekisti tujega plemena. Po večini so bili Letonci, Kitajci, ali pa tudi pripadniki drugih različnih mongolskih rodov. Onega čekisla, ki ga je pomiloval, pa ni nič več videl. Dvorišče je bilo zelo umazano in strašno je bilo videli polno posušenih krvavih madežev.
Župnika je mučil hud glavobol in imel je hude srčne krče. Vse lo je zdelalo njegove živce. Le v molitvi je še našel uteho. Končno ni mogel nič več spati, če pa je zaspal je imel težke sanje in govoril je kar naprej.
Dva častnika sta mu prigovarjala, naj vendar izroči predmete. Potem se bo smel peljati domov in bo vsaj v miru umrl. Toda prosil jih je, naj o tem ne govore.
Tudi častniki so bili prav tedaj peljani pred sodnika. Ko so se vrnili in jih je Nikander vprašai kako in kaj, niso vedeli niti zakaj so jih peljali. Zaslišali jih niso, zato so jih obsuli s psovkami, katerih ne manjka v boljševiškem slovarju. Le vznemerili so se, da so jih prišli zopet iskat, ker niso pričakovali nič dobrega.
Pogostokrat so govorili o smrti. Niso se je bali. Bali so se Ic muk, ki so jih čakale, kakor so pravili, da jih pripravijo boljševiki vsakemu pred smrtjo. Molili so z Nikandrom k Bogu za pomoč. Vsako jutro so si pripovedovali sanje, ki so jih ponoči imeli. Sanje jim niso napovedovale nič dobrega in stopnjevale so jim nemir in nervoznost. Prebivanje v podzemeljski celici je bilo vsak dan bolj neznosno.
Zopet so župnika Nikandra pripeljali pred preiskovalnega sodnika. Tokrat je videl sedeti poleg sodnika še dva čekista, ki tudi nista bila starejša od sodnika. Nikandru se je to zdelo slabo znamenje.
OtroSki kotitek.
38
Konti Ahačičj
Nosan in Zalika
Hitro si izpuli iz brade nekaj kocin, jih splete v vrv, naredi zanjko in — švrk — ulovi zvedavo — Luno za zavihrani nos. »Kruto boš plačala, da si nam nagajala!« Luna brca in brca, da se bi odtrgala, a nič ji ne pomaga. Od polnoči do ene se mora vse pokoravati vsemogočni čirečanovi bradi
Ko Luna spozna, da se zanjke znebiti ne more, glasno zajoka in milo prosi: »Kolikor je zvezdic, toliko sinov, kolikor je peska, toliko cekinov, od hvaležne Lune dobiš, če jo nadležne zanjke oprostiš.« Cirečare pa se ji smeje: »Ti si lahkoživa in hudo lažnjiva. Nič ti ne verjamem. Zanjke ti ne snamem. Lahko pa bi odletela, če bi tadva s sabo vzela,« in pokaže ji kralja in kraljico Polnoči.
ZA BIRMO
ugoden nakup svile od 8 din naprej pri TRPINU, MARIBOR, Vetrinjska ulica 15.
Razpis
Občina Št. Janž na Dolenjskem razpisuje mesto pogodbene
občinske babice
s stajališčem v Št. Janžu. Prednost imajo samske babice. Tozadevna spričevala o dosedanjem službovanju je predložiti občini do 4. junija 1939.
Občina Št. Janž, dne 4. maja 1939.
Ksilolitnl tlak
je najidealnejši in sodobni tlak za kuhinje, kopalnice, trgovske lokale, tovarne itd. — Izdeluje ga
trg. dr. z o, z.
MATERIAL
Ljubljana, Tvrševa c. 36 a
Telefon 27-16 - Brzo.avi: MATERIAL
Mali oglasi
I
3000 din
dam tistemu, ki m! preskrbi stalno službo v Ljubljani. Sem dober mizar, prlmem za vsako delo. - Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 7408.
[22SHEH
Najugodnejši nakup
moških oblek nudi Presker, Sv. Petra c. 14, Ljubljano.	(1)
Mreže
za postelje najceneje pri Andlovic, zaloga pohištva, Komenskega ulica 34. (1)
Službodobe
Hlapca
za majhno posestvo, vojaščine proBtega, sprejmem. Caf, Pobrežje, Ob Dravi, Maribor.	(b)
Gospodično
z nekaj gotovine, katera Ima pravico do koncesijo za trgovino, sprejmem kot kompanjonko v lasten lokal v okolici Ljubljane. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Posestnik« 7407. (b
Lepa orehova jedrca
in cvetlični med dobite najceneje v »Medarnl«, Ljubljana, židovska ul. 6
Prodam
nov oniks pisalnlški pribor, krasen, primeren za darilo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7410.
Cvetlični med
zajamčeno čist, ročke po 10 kg 170 din, po 30 kg 460 din, franko voznlna, razpošilja G. Drechsler, Tuzla.	(1)
Za birmance in birmanke
priporoča ročne torbice, denarnice, aktovke, nogometne žoge, nahrbtnike itd. Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova c. 13.
»Presto« kolesa
večletna tovarniška ga rancija. - Na ugodne obroke. - Na zalogi tudi kolesa drugib znamk. Rabljena kolesa vzamemo v račun.
Nova trgovina
Tyrševa cesta 36
(Nasproti Gospodarska
zveze).
Preklic
Podpisana Toni Angela, zasebnica, Ljubljana — Orlova ulica 15, prekll-cujem in obžalujem kot neresnično vse, kar sem govorila o Borštnik Ivanu, kleparskemu pomočniku, Ljubljana, Orlova ulica 17, ln se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Ljubljana, 8. maja 1039. - Toni Angela, 1. r.
Hišnik za tovarno
priden ln sposoben Izvrševati razna dela za vzdrževanje poslopij, dobi v večjem kraju blizu Ljubljane stanovanje ln nekaj mesečne plače, ln
hišnik za vilo
v Ljubljani, ki se ražit-me na vrtnarstvo, dobi brezplačno moderno enosobno stanovanje. Upokojenci naj pošljejo ponudbe upravi »Slovenca« pod »Skrben« 7421. (b)
Mladenič
lzučen vrtnarstva — ee sprejme kot grobar na novo pokopališče v Kranju, kjer bo imel priliko za vrtnarstvo. Ponudbe na župni urad v Kranju. Sprejme se le mladenič katoliškega prepričanja in življenja!	(b)
Železninarja
spretnega, poštenega ln vojaščine prostega, sprejmemo za takojšen nastop. Vešč mora biti tudi v prodaji barv in ste-klenlne. Sposobni v en-gros-prodajl oziroma potovanju Imajo prednost. Ponudbe v upravo »SI.« pod »Pošten pomo£nlk| št. 7017.	<b;ji
Kupimo
Vsakovrstno
ZlatO kupuje
po najvišjih eenab CERNE, Juvelir, LJubljana SVolfova ulica št. 3 j
II
Obrt
Slikarstvo - pleskarstvo
V. Zvegelj, Cojzova c. 1. Novi vzorcl.l Cene vsem dostopne.	.(t)
Glasba
Rabljen klavir
ali planino kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Gotovina« 7413. (g)
• j . dokler ji m stric obrisal solz s svojim robcem— opranim z Radionom!
Tuži Vi, ki niste več novinka v gospodinjstvu, mislite morda, da je'Vaše 'perilo belo. Primerjajte ga pa enkrat s perilom,
opranim z Radionom..
Razloček je očiten ter Vas bo prepričal: z navadnimi sredstvi oprano perilo izgleda sivkasto v primeri s perilom, opranim z Radionom. Nič čudnega: navadna pralna sredstva samo povrlno odpravijo nesnago, medtem ko kisikovi metiurički skupaj s peno dobrega SchicMovega mila. Iti ga vsebuje Radion, prodirajo .skozi-u o r,. \ tkanino in jo operejo tako, da postane Schichfov »»Radion-bela«. Uporabite pri pri hodnjem pranju perila Radion, pa ne. boste nikoli več uporabljali kakršnegakoli drugega pralnega sredstva 1'
RADION
pere sam
V naši podružnici v Celja
dobile vsa pojasnila glede inseratovl
Tam lahko plačate tudi naročnino za „Slovenca"
Za izraze srčnega sočustvovanja in za poklo-njene številne krasne vence o priliki nenadne smrti našega nepozabnega soproga in sina •zrekamo vsem prijateljem in znancem in vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi poslednji poti - našo prisrčno zahvalo.
Beograd, Javornik, maja 1939.
Žalujoče obitelji NOOT in FISCHER
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič
Izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Cenžič