*t @l; V G^i^v četrtek due 4, maja 1911 Ubija trikrat na teden, in sicer t torek, detrtek in toboto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠti prejemana ali v Gorici na dom poŠiljana: vse leto . . 15 K Vi^i-i^v*. -T.*°"*».-'•¦#? Posamične številke stanejo 10 vin. V Gorici se prodaja „Soča? v vseh tobakarnah, .SOČA" ima naslednje izredno priloge: Ob novem telil JKaŽipot po Goriškem iu GradiStokem" in dvakrat v letu „TozBi ni že* Imie, paroiko? in poštnih ««". Ha naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo. MG^m Uredništvo j nahaja v Gosposki ulici Št 7 Gorici v 1. nadstr. na desaa, Upravuišivo se nahaja v Gosposki ulici št. 7, v 1. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat. 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. T«Ufon it, 83. „Gor. Tiskarna" A. GabrSčck (odgov. J. Fabčifi) tiska in zal. Shod zaupnikov. Shod zaupnikov narodno-napredne stranke se bo vršil V NEDELJO DNE 7. MAJA t. t ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani Trgovskega doma v Gorici z edino točko dnevnega reda: PROGLASITEV KANDIDATOV ZA DRŽAVNI ZBOR V VSEH TREH VOLILNIH OKRAJIH. Somišljeniki! Udeležite se v obilnem številu tega shoda! Vabila na shod so razposlana. Če bi kdo po pomoti ne dobil vabila, naj pride vsejedno^ , ketošnje državnozborske volitve so velevažne. Volilci, pripravite se na nje| moško, l Vsi na shod! fm, volilci, zaupniki in agitatorji! Volilni imeniki. f Pregledati treba volilne imenike! ''Ker so ze postavljeni na ogled, je,dolžnost a) vsakega volilca, da gre pogledat v občinski urad, če je v imeniku vpisan;' b) vsakega zaupnika in agitatorja, da gre pogledat, če niso izpuščeni iz imenika naši somišljeniki.s, . Izkušnje iz zadnjih let uče, da mnoga županstva, \ki so v kleFikalnih rokah, na-; še volilce največ iz slalbih namenov iz-j puščajo" iz volilnih imenikov. Kdor ni .vpisan, ne.more; dne 13, junija in tudi ne pozneje pri ožji volitvi voliti. Kdor torej ne pojde pogledat volilnega imenika in pozneje ne bi mogel voliti, ker ni vpisan* pomaga nasprotnikom, do enega glasu. Takih glasov pa lahko po mnogih obči-.nah nastane na stotine. Reklamirajte! x . - -— • ;._ . .Ako.jpri pregledovanju imenikov opar iite,xdavmste vi ali 'kateri drugi napredni . voljlee vpisan, takoj reklamirajte. ~ , Pojdite takoj k županu in mu ali: ust-•ineho aH pismeno sporočite, da hočete bi* ti vpisan v volilni imenik. . ._. ; Čas za reklamacije je samo 14 dni od onega dne, katerega se ie imenik raz* položil (ta ,dan se v rekiamacijsko dobo ne šteje!!) Reklamirati sme vsakdo, ki ima vor lilno. pravico, bodisi ustmeno ali pismeno; Ako gre osebno k županu in reklamira ustmeno, mora s seboj nesti sledeče dokumente: 1. domovnico, 2. krstni list, 3. potrdilo o enoletnem bivanju v občini. Ako pa vloži pismeno reklamacijo, naj dotične dokumente priloži. Treba pa ie tudi pogledati, če niso morda v vol, imeniku .vpisani ljudje nasprotnega, mišljenja, tki pa.nimajo po po- . stavi volilne pravice.. ,'..'. Zaupniki m-agitatorji, glede teh treba 'tudi reklamacij.' Županstvo mora reklamacije tekom 3, dni -predfožiti skrajnemu glavarstvu. Ako je glavarst ¦•> reklamacijo neugodno rešilo, imadotlčnik, ki jo je vložil, pravico, se tekom 3 dni (od dneva, ;co je dobil odlok, glavarstva) pritožiti se jiu namest-ništvo. , | Opozarjamo posebej, da se mora napraviti za vsak posamezen slučaj posebna reklamacija. Listine, ki so potrebne za reklamacijo, so kolka proste. Opozarjamo tudi, da je vsaka reklamacija, ki ni vložena v postavno določenem času, ničeva, istotako vsaka pritožba. Brez javnih poti. Velike so tožbe v goratem delu naše dežele, ker na tolikih krajih manjka javnih poti. V tem oziru je res treba prav energično se lotiti dela. Pravijo, da hočejo pomagati občir i Gor. Trebuša, ki je tudi brez vsake javne poti, s cesto Čepo-van- Gor. Trebuša-Dol. Trebuša. V »Samoupravi« čitamo o tej nameravani cesti: »Občina Gorenja Trebuša s 070 prebivalci je brez vsake javne poti. Občani morajo'radi tega ves živež znašati iz Če-povana ali Vojškcga 21/, ure daleč'1 čez visočihe in strmine; po zimi-morajo več mesecev gaziti sneg do prsi, Svojih poljskih pridelkov ne morejo spraviti na trg, niti ne morejo izvažati lesa,., ki ga imajo v izobilici. ... ....... Težavne poti in ž njimi združeni neprimerni telesni napori provzročajo bolezni, posebno sušico, ki od nje umrje večina prebivalcev. Ta bolezen se pojavlja že med šolsko mladino. Ob takih razmerah se ni čuditi, da Trebuša gmotno propada: dejstvo je, da i namestništvo ustanovilo' potreibščir no za cestno zvezo med Gorenjo in Do-ienfO Trebušo s 125.000 K, za popravo dosedanje poti iz Gorenje Trebuše črež Drnuljk v Čepovan s 35.000 K, skupno torej z 160.000.K m je predlagalo mini-sterstvu za javna dela, naj podeli 60% prispevek, t. j. 96.000 K. Občina Gorenja Trebuša je priprav-ljoua dati potrebni svet, vzdrževati cestp in celo plačati vse troške, ki bi ne bili por kriti z. deželno in državno podporo. , Deželni zbor je v svojem pretekleni zimskem zasedanju uvaževal potrebo te cestne zveze in siromašnost občanov tre-buških in je vsled tega sklenil podeliti za zgoraj navedeno cesto 25% prispevek t. j. 40.000 K; nadalje je naroČil deželnemu odboru, naj posreduje pri prizadetih obj-činaSh in cestnih odborih, da prispevajo za rečpno napravo in končno, naj se poteguje z vso vnemo pri c. kr. vladi, da b) zvijala svoj prispevek vsaj,na 70% stan-pne potrebščine. Temu naročilu se je deželni- odbor odzval. Občina čepovanska je odrekla vsako poclparo. Cestni odbor tolminski je izjavil, da je že bil podelil občini Trebuša neko podporo, dočim je cestni odbor za goriško okolico sklenil prispevati z zneskom 2000 K v obrokih, to pa še-le, ko bo cesta dovršena. C. kr. namestništvo je z ozirom na ukrepe občine Trebuša, napravljene potom deželnega odbora pritrdilo predlogu, da se imajo sestaviti najprej podrobni načrti za cesto Gorenja-Dolenja Trebuša in potem za radikalno preuravnavo črte Gorenja Trebuša-Čepovan. Ker je prvi obrok državnega prispevka za to cestno progo glasom programa o zgradbi cest določen za leto 1912. se bo začela zgradba ceste s tem letom, to pa, če bodo kriti vsi troški in če potrdi ministerstvo za javna dela podrobne načrte. Kar se tiče zvišanja državnega prispevka, kakor je predlagal deželni odbor, t. j. od 60 na 70%, je namestništvo izjavilo, da ne more staviti na pristojnem mestu nikakih predlogov, dokler se ne izdelajo podrobni načrti in dokler nI natančno znana gradbena potrebščina. Iz tega je razvidno, da ni Še znana končuo-veljavna potrebščina in da je treba čakati na izdelanje podrobnih načrtov,, da se bodo mogla potem zopei uvesti pogajanja.« Lepo se sicer sliši to poročilo, ali kdaj bo še kaj! To bo treba še čakati, če se sploh kaj napravi! Tako kot je v Gor. Trebuši je še marsikje. Še dosti je krajev brez potrebnih javnih poti. Kako bridko tožijo v tem pogledu prebivalci ob meji nad Kanalom. V naših Gorah se je res vse premalo — skoro prav nič — storilo za javne poti. Po Furlaniji so široke in lepe ceste, veliko obrežno cesto zgradijo ob morju — naše slov. gorsko prebivalstvo pa se ubija po kozjih stezah. — Naše gorsko prebivalstvo zastopa v deželnem zboru v Gorici in na Dunaju v parlamentu dr. Gregorčič že toliko in toliko let. Naj ga malce poprašajo volilci, kaj je storil za ceste kot poslanec v Gorici in na Dunaju? Poprašasjo naj tudi Fona v njega volilnem okraju pa Zego! Nesramno je od »Gorice«, da ima ljudi še za norca, ko piše, da tudi ceste pričajo o velikem uspešnem delovanju poslancev S. L. S. — Ne ceste, ampak kozje poti pričajo o nedelavnosti poslancev. S. L. S. in kažejo, kako malo mar jim je za napredek in procvit prebivalstva. Zadnji čas pač, da si izberejo prizadeti voliki druge zastopnike, ki se bodo res brigali za naše kmečko ljudstvo ter mu pripomorejo tudi do tako potrebnih javnih poti! . Radi bi pa vedeli, če pride g, Gregorčič tudi ob tej priliki agitirat za laške liberalce'?! Hočemo pa na tem mestu zapisati-resno besedo vsem volilcem brez izjeme: mi zapadni Brici nimamo nobenega vzroka, potegovati se za eno ali drugo laško stranko. Lahko pa. se zgodi, da če si mi postavimo svojega števnega kandidata, pride do ožje volitve, kjer imamo potem čas voliti z eno ali z drugo stranico ali pa z nobeno. Zatorej se mi zdi najbolj primerno, če si mi slovenski volilci v tem okraju postavimo svojega lastnega Števnega kandidata. V to naj bi se izvolil poseben odibor slično kakor v Gorici, kateri naj bi vodil vso akcijo. Zdi se mi,, da bi bilo primerno, Če bi se zavzeli časniki obeh strank za to, Vol:!<*. Volilno gibanje v Istri. Na shodu osrednjega volilnega odbora političnega društva za Hrvate in Slovence v Istri, ki se je vršil 1. maja v Pazinu, so bila podana p<»očila o sklepih, storjenih na posamičnih shodih okrajnih volilnih odborov, nakar je bilo enoglasno sklenjeno, da se kas; .* dira v I. volilnem okraju Buje-Piran-Ko-per in v IV. volilnem okraju Podgrad-Ko-per: g. prc:esoria Matka Mandiča; v H. volilnem okraju Motovun-Po-reč-Rovinj: v I M. volilnem okraju Pula-Mali Lošinj in v V. volilnem okraju Bu-zet-Pazin-Labin g. dr. Matka Laglnja; v IV. volilnem okraju: Volosko-Čres in. Kri r. prof.VeAosIava Spitičiča. Slovenski števni kandidat v yradiščansko - krminskem volilnem okraju? Iz zapadnih Brd. Tukaj pri nas ni nič Čuti o bodočih državnozborskih volitvah, čeprav nas loči le še dober mesec od njih. O da, da, vemo tudi, zakaj je nastalo to mrtvilo. Prodani smo Lalhom — zato se slovenskim strankam ni treba brigati za. nas. Laške pa nas naskočijo, ko bodo^ imele potrebo. (Dalje.) nd tega tisa. dalje se vrti vsa ogrska p,, t "¦ \ okoli reiorme volilne pravice. Med veliko ljudstvu storjeno goljufijo in med iz4 .:jo programa, s katerima se je izkazala reakcionarna, klerikalna, šovinistična, agrarna, fmancijelno zapravljiva koalicijska doba, je poskusil, prvi grof Andrassv, ko je zavlekel to reč brezpri-merno čea termin, določen, vladi koalicijskega prehodnjega ministerstva, predložiti načrt volilnega zakona s. pluraliteto kot izpolnitev obljube, dane kroni in indi-rektno ljudstvu. Sniošno ogorčenje radi sramotne zlorabe zaupanja jih je prisililo, da je bil ¦v'ian načrt z. dnevnega reda, med tem pa je dogospodarila koalicija v javnem.mnenju, njena, nesposobnost vladanja je sto-| pila na dan z razkolom neodvisne stranke radi samostojne ogrske no.tne banke tako ocjto, da je moral kabinet Wekerle-An-drassv-Apponvi-Košut nečastno izginiti, čeprav je bil dobil v vprašanju volilne pravice v padlem ministerskem predsedniku Tis/.a zaveznika svoje politike, katere moalno vrednost je pokazalo, razkritje justičnega ministra Polonvija, ki se ije onemogočil, da je na podlagi pakta od vladarja imenovani kabinet 24 ur pozneje na poti k Dunaja v Budimpešto sklenil, da se ne bo držal v paktu sprejete obveznosti o uvedbi splošne volilne pravice. Navizftc temu ieligurirala-31/« leta v vladnem prosramu ministerstva. Seveda >j^S&MmaBm W fela 'tu^nldVisna stranka, da bi pri-Jirdo^mocV dellene'po ustavni' iiOiltfa-montarcski ljudski stranki, »suspendirala« *voj stra-rikarki prograon, pritrdila je na-dadijevainju 'carkiske skupnosti z Avstrijo pod brezpomembno označbo »zveze« s »pogodbo« ter je zvišala kvoto. Ko del stranke ni 'hotel*, odnehati od izvedbe zadnje programme točke, samostojne notne banke, je nastopil razkol v stranki, nezmožnost koalicije za vladanje se je pokazala očitno in krona je bila prisiljena, odpustiti »veliko narodno« ministerstvo Vvekerlejevo. Kako je postalo vprašanje volilne pravice na Ogrskem, politično gospodujoče, se je pokazalo hitro v razkolu neodvisne stranke in pri imenovanju novega jrninisterstva Kihuenovega. Skupina pristašev samostojne banke, frakcija. Ju-sthova, je spoznala takoj, da si more pridobiti v javnem mnenju dežele tla samo takrat, ako zapiše na svojo zastavo obsežno razširjenje volilne pravde. In po dolgem premoru — ko je pripadala trf leta h koalicijski večini — se je spomnila, da že več nego 30 let je splošna volilna pravica programna točka neodvisne stranke. Istotako si je bil na jasnem tudi cesar, katerega so bili le pod pritiskom bosenske aneksije pripravili do pred-sankcije Andrassvjevega načrta za plura-litetni volilni zakon, da bo mogoče potlačiti koalicijsko parlamentarno večmo pri volitvah pod Khuenom samo po tej poti, da se volilcem nudi upanje na dosego splošne volilne pravice. In tako je dobil tudi Kbuen s seboj splošno volilno pravico kot državni program, čeprav se je izjavil njegova glavna opora, grof Tisza, ki mu je pripeljal v roke staro liberalno stranko, za nasprotnika take splošne volilne pravice. (Pride še.) Kakor pri prsih uspevajo oni dojenčki, ki se ob pomanjkanju materinega mleka preživljajo s „KUFEKEB zme-šanim z mlekom; mirni so, dobro spe, redno prebavajo, se normalno rede in jih ne mučijo črevesni katar, driska, bljevanje itd. „KUFEKE" priporočajo kot najslast-nejšo hrano za dojence prve zdravniške avtoritete in: si povsod, kjerkoli se porablja, -: pridobiva novih stalnih prijateljev. DOPISI. - Iz Gorice. — (Predavanje.). — Predavanje g. Etbina Kristana o Župančiču in umetnosti sploh, je bilo oba večera 28. in 29. aprila dobro obiskano. G. predavatelj je najprvo omenil nov grob tam sredi Ijiibijaiiskega polja, ki krije enega najboljših naših umetnikov. Pokazal je na malomarnost in ravnodušje Slovencev, ko so polagali pod /uso Ivana Groharja. Da to ravnodušje je ubilo njega, ono, ki izvira iz načina današnjega življenja, ko nima ntkdo časa se brigati za višje — za umetnost. Navzlic temu pa je v naših dušah hrepenenje po nje«; Ono je tudi v srcih našega ljudstvaj vsake preproste ženice.' Zato to ljudstvo, vsaj v" bistvu ne zavedaje se, poseča cerkve, kajti v cerkvi najde umetnost v tej in-oni obliki, in tako zadosti hrepenenju ^ svojih dušah. To hrepenenje moramo gojiti, da se bode stopnjevalo v zahteve in vmevanje. Da • Moderno tako vedeli ceniti naše velikane, ^ohraniti si naše talente, kar je silno važno .za nas, ker smo majhen narod. Niti eden se nam ne sme? izgubiti, ako- hočemo vzporedno korakati z drugimi narodi, ako hočemo kot narod ostati pri življenju in dokazovati, da smo vredni, da živimo. Merilo za -L» nam bodo naši velikani, ka- -terth eden največjih, je naš Oton Župančič. Naša sreča je, da je^ on naš; a nje- ¦ gova ni. -Do sedaj nismo še spoznali, kedso je- on, katerega moramo prištevati « med najslavnejša imena mmolosti in sedanjosti. Vsak^drug narod bi takemu svo-jenru sinu postlal mehko in vdobno tako, da bi nemoteno, brezskrbno vstvarjal in zajemal iz zakladnice svoje bogate diise ter dajal nam in našim zanamcem. A mi ' ne storimo nič. Mi Slovenci imamo navado, da slavimo slavne po njfih smrti, postavljale jim •spomenike^ a dokler žive, se he. zavedamo svoje dolžnosti in pustimo, da naš cvet umira gladu. Tudi Zu- * pančiča.'poznamo koma* po-ihioito- Da Bi ga bol$e spoznali; se ne potntdfeno. Vemo, da živi nekje na Dunaju, da nt še napravil izpitov, in da jih .menda nikoli ne bo. Za drugo se ne brigamo, — Župančič ni plodovit pesnik; ker on piše le tedaj, ko se pesem porodi v njegovi duši taka — da joije treba saimo preltoi na papir. Taki sveti trenutki so pa redki. In zato smo dobili v 12 letih le štiri njegove zbirke. -Ni veliko to — a je dovršeno. Ze v »Časi opojnosti« je on dovršen. A pesnik ni zadovoljen s svojimi umotvori on hoče dalje in dalje, višje. G. predava-telg je to dokazal s citati iz prve pesnikove zbirke in zadnjih »Samogovorov«, da tako je podal neizmerno bogastvo in veličino Župančičeve duše, katera živi tisoče življenj, čuti bolesti milijonov. Kakor mehko testo je Župančiču naš jezik. Kako bogat, ka'ko izrazit. On izraža v njem najtežje stvari kakor bi iztresal iz rokava. Z željo, da bi vsaj nekaj pripomoglo njegovo izvajanje k- spoznanju velikana, ki živi med nami, je končal g. Kristan svoje vseskozi zariimivd predavanje. ^-L— Iz goriške okolice. Iz Solkana. — Slovenska Čitalnica vabi k izrednemu občnemu zboru, ki se bo vršil v soboto, dne 13. maja t. 1. ob osmih zvečer v dvorani gosp. Antona Mozetiča v Solkanu.. Dnevni red: Sprememba društvenih pravil. K obilni udeležbi uljudno , vabi odbor. Predavanje v Solkanu. — »Slovenska Čitalnica« vabi k predavanju v soboto, dne 6. maja 1.1. točno ob osmih zvečer v dvorani gosp. Alojzija Mozetiča v .Solkanu. Predaval bo g. dr. Dereani o »Boleznih na pljučih«. Predavanje ponazori s skioptičnimi slikami. Vstopnina 10 vinarjev. Da se predavanje ne zavleče, prosimo točnega prihoda. Radi važnosti predmeta. pričakujemo mnogobrojne udeležbe. Odbor, Iz krminskega okraja. Zapadna Brda. — (Toča.) V nedeljo dne 30. aprila popoldne smo imeli tod pri nas točo. Padala je jako debela*"in mnogo, tako da če bi bilo v poletju, bi uničila mnogo poljskih pridelkov. Škodo je'napravila še precejšnjo, posebno okohi Šmartna in Kozane. Če le bode ta zadnja v tem letu! Fojana. — Kakor čujemo, bode v nedeljo pri nas slovesno blagoslovljenje Marijinih hčera, katero društvo spravlja skupaj naš gospod Janez Spitzer. Pravijo, da bodo z maiimi izjemami, vsa dekleta tem društvu!? Gospod vikar nai bi skrbel raje na drug način za blagor svojih duhovljanov, kateri so res trpini, ne pa s tem, da spravlja dekleta v društva, ki so na slabem glasu. Ven, ven na dan, stopite Fojanci ako hočete imeti boljšo bodočnost, ne pa klečeplaziti po iardvškj komandi! Hočemo pa vsejedno videti, kakšen sad obrodi to Marijino društvo! C. kr. sodnija v Kraiinu. — Pod to sodnijo spadajo tudi slovenske občine Medana, Biljana, Kožbana. Te tri občine so vse bolj oddaljene kot vse druge laške. Stranke dobijo vabila, na katerih stoji pisano, da se vrši zaslišanje oh 9. uri predp. Ob deveti uri morajo biti vsi navzoči, a čakati morajo potem do poldne in še črez poldne, predno prične zasipavanje. Namesto da bi bile .zaslišale stranke, ki so od daleč, prve, morajo^ti čakati, da se zaslišijo prej druge ali:na vse zrdirje se branijo še plačati zamudo, katero imajo priče!! Naj skrbijo gospodje pri c. kr. sodniji v Krminu, da ne bodo stranke brezpotrebno zgubljale časa! Zapadni Brie. Vprašanje na gospoda duhovna pastirja v Slovrencu in v Biljani. — Prvemu: Slišali smo praviti, da ste vi L. župnik pri nekem pogrebu zahteva^od občinstva, da sname klobuke z glave, -r Drugemu: Slišali smo. da ste vi, g. župnik, molčali na velikonoč zjutraj pri procesiji k temu, da so pobožni Orli kokarali pred Najsvetejšim s čepicami na glavi! V Slovrencu je bil mraz in burja in le-pogreb, v Biljani pa pri Najsvetejšem!! Hoteli bi pojasnila, da se znamo ravnati. Prosimo! (, . Iz ajdooskega okraja. Iz Dolenje Branlce. — Na velikonočni pondeljek je bito pri nas kaj prijetno. •Pri prijateljskem sestanku rihemberškm »Sokolov«, pevcev in pevk pri kozarcu rujnega vtoca minevž e so nam slkdke urice. Lepo obnašanje Sokolov je marsikoga vzdramilo h poželel si je biti v ta-kSh vrstah, a ker tega ne dosežemo tako lahko, zato pa bodimo vsaj podporni člani rih. Sokola. Lepo je bilo gledati licitacijo smodike in škatljice vžigalic C. M., kar je dalo nad 21 kron izkupička. Rihen-berčani se vedno naši prijatelji, in mislim, da najljubša pot jim je do jias, zato tudi nas veže sveta dolžnost, dragi Braničarji, da se potrudimo k njih sokolski prireditvi dne 7. maja. Torej ta dan je naša pot v Rihemberg! Iz kanalskega okraja. Kanalski kaplan, g. Vodopivec, je bil do sedaj, ko se ni utikal toliko v politiko, še precsj priljubljen. Od nedelje t. j. 23. IV. pa je issgubil pri vsakem raizsodnem človeku simpatije. Namesto oznanjevati besedo božjo je trobil v čudni rog in se repenčil v vsej pridigi ter govoril le o politiki in šolstvu. Pravil nam je ter za-bičaval, da edmo duhovnike moramo imeti za voditelje. Da oni so steber vsemu dobremu in poštenemu.—(Pozabil pa je povedati o tej priliki ono lepo dogodbi-co iz Celovca o onem »poštenem« mon-signoru. Povedal nam je tudi nekaj novega, da je Kristus učil: Pojdite in učite vse narode ne samo vero, temveč tudi politiko! Torej, zakaj bi ne bili duhovniki v drž. zboru? S tem je povedal da se bližajo volitve v drž. zbor. Povedano naj mu bo,, da Kanalci smo sicer miroljubni, ali ker-noče miru, bo vihar! Slovenci-volilci mesta Gorice! VoMhii imeniki za državnozborske volitve so vsakemu na vpogled. Vsakega 24 letnega zavednega Slovenca dolžnost je, da se prepriča, če je vpisan v volilni imenik. Kdor ne utegne sam tega storiti; naj pošlje pogledat ženo aH koga drugega* Volini imeniki so na vpogled: vi »Slovenskem bralnem in podpornem društvu« v ulici sv. Ivana štv. 7, (ta ostane stalno tu), drugi je do sobote »zvečer v »Trgovskem Domu« v trgovini g. Andn Gaibršček, v nedeljo bo ta v gostilni %. Josipa Molarja blizu »Malega Doma«, in tretji je v Pokopališki ulici štv. 28 pri gi Ivanu Cempretu; tudi ta bo tam samo par dni na razpolago. Da se olajša reklamacijsko delo, če ni kdo vpisan, naj si prisfkrbi -čimpreje krstni list (zadostuje izvleček), domovnii co in uradno potrdilo (od policije) o 1 letnem bivanju v mestu ali mestnem okolišu. Vse drugo preskrbi odbor. Volilcem v javni službi zadošča dekret kot priloga. Slovenski volilci! Mestni magistrat v Gorici neče in neče povedati, koliko nas je naštel pri ljudskem štetju. Povejmo mu mi pri volitvi, koliko nas je. Volilni odbor Goriških Slovencev, drago-Vogrsko-Bu!kovico, ki-ie #2Yr$a v nedeljo, dne 30. aprila v prostorih, g. Ivana Kodermaca, se je izvolilo po jedrnatem govoru g. A. Bega, pot. učitelja iz Ljubljane sledeče dame v,odbor: .Gg. Bajt Josip in Musič Marija, prvomgs tolika, Urfoančič Alojzij in Plesrfžčar Zofija, zapisnikarja, Arčon Ivan in Sercer Avgusta, blagajnika, Gregorič Jos. Lovec Alojzij, Ture! Katica Strel Hedviga, Furlan Iv. in Arčon Albert, odborniki, Zemlja Fr. in Turel Fr. pregtedovalca računov. Podružnice, ki obhajate letos 25-let-nlco pripravljajte se, da to slavje častno praznujete posebno z veselico in s po-množitvijo članov. Imena jubilejnih, podružnic se nahajajo v družlbenern koledarju za leto 1911. Napredek. -^ Družba sv. C. in M. je štela leta 1910. skupaj 197 podružnic in sicer na Kranjskem 86, na Štajerskem 60, na Koroškem 11, na Goriškem 29, v Trstu in okolici 9, v Istri 2. Mimo leta 1909., ko je bilo, le 16$ podružnic ie bilo lani 29 podružnic več. Družba sv. Cirila in Metoda. ¦ Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela meseca aprila 1911. T. sledeči promet i. s. Dohodki. A. Redni dohodki. 1. prispevki iz nabiralnikov 1.072 K 59, 2. prispevki podružnic i. s. Kranjska 230 K 81. Štajerske 434 K 96, Primorska 214 K, skupaj 879 K 77, 3) razni prispevki 3.514 K 28 skupaj 5.466 K 64. B. Izredni prispevki. 4) prispevki za obrambni sklad 1.856 K 71 skupaj 7.323 K 35. Izdatki. 1) A. Redni izdatki. 1) plače, remun. učit. osobju, razni računi, itd. 9.734 K 06. B. Izredni izdatki.2) naložitev na glavnico, ozir. Obrambni sklad 1.856 K 71, skupaj 11.590 K 77, toraj primanjkljaja 4.267 K 42. Opomba. Pri obrambnem skladu naloženi zneski in zapadle obresti so nedo,^ takljiva glavnica toliko časa, dokler ne dosežejo vplačani zneski 200.000 K. Volčjadraga: — Na ustanovnem obr čnem sboru moške in ženslke podružnice, družbe sv. Cirila in Metoda za Volčjo- Domače vesti Zaupnikom goriškega okraja naznanjamo, . da niso mogli biti poklicana na morebitni drugi sestanek v Gorici preteklo nedeljo, ker je bilo vprašanje kandidature defimitiviK) pojasnjeno šele v ponedeljek popoldne. Zato je izvrševalni odbor sam opravil potrebno pripravljalno delo, da stopi lahko že prihodnuo nedeljo pred zbor zaupnikov z dovršenim predlogom. Prispevajte za otroški vrtec na Blanči! — Darovali so: Jos. Pavletič, strojevodja t K, Lud. Fatur, stroj, mojster 1 K, Marija Kovačič t K, Dovgan fr., žel. uradnik, 1 K, Josipina Jamšek 1 K, Doroteja 'Pavlin 50 v, Marija Faganel 1 K, Karal Draščik 2 K, Breščak Ant. 1 K, Jos. Kuhar 50 v; skupno 10 K. Hvala lepa! Umrl je v Gorici v ulici Leoni g. Jos. Battč, star 83 let. Truplo prepeljejo ha pokopališče v Sv. Križ-Cesto. Naj počiva v miru/preostalim naše sožalle!, Iz finančne službe. — Finančni svetnik dr. Cesare Marinig je imenovan za finančnega nadsvetnika. Angleška kraljica vdova s spremstvom se je peljala včeraj pop. ob 12.38 mimo Gorice s posebnim dvornim vlakom 6 vozov; vsi so krasni. Vlak je ostal na državnem kolodvoru 5 minut. Navzoč je bil dvorni svetnik grof Attems in višji policijski komisar dr. Casapiccoja. Koncert Marg. Slavjanske v Gorici se bo vršil v soboto 6. t. m. v restavraciji »Central«, in sicer ob 8Va. Koncert Slavjanske privabi gotovo mnogo občinstva v »Central«. Lepe kandidate je postavila klerikalna stranka v naši deželi: dva c. kr. uradnika in jednega penzijoniranega semeni-škega profesorja. Sami odvisni ljudje, ki pretehtajo vsako besedo, kadar sploh hočejo kaj spregovoriti, da bi jirr ne škodovala. Gregorčič in Fon sta se že skazala v parlamentu, da sta *a nič poslanca. Stepančič pa v goriškem deželnem zboru in odboru. Kaj hočejo volilci s takimi ljudmi? Gregorčič nima nič pokazati svojim volilcem. dasi je že toliko časa državni poslanec, Fon zastopa najbolj agrarno stran dežele pa kako, ko ne razume nič o kmetovanju. Docela nesposoben mož je za taik volilni okraj. Goriško okolico mora zastopati kmetovalec, ki ume potrebe naišega kmeta ter jih oo tudi znal zastopati. Fon naj gre na sodnijo in Stepančič tudi. Tam je velika potreba slovenskih sodnikov; če sta si izvolila sodni stan. naj ostaneta tam, ne pa da bi zdaj vlekla veliko plačo zastonj ter komodno živela na račun nezavednih volilcev! Kmečki volilci, zlasti v Goriški okolici poglejte si te kandidate pa recite: Ne bo nič, prijatelji; Fona ne bomo volili! Stepančiča pa tudi ne. hi Gregorčič naj tudi ostane doma. Je že naredil dosti škode! Poljaki in slovenski klerikalci. — Kranjski klerikalci so romali v Krakov med Poljake. Na poljsko-5ugoslovanskili konferencah, ki so se vršile v Krakovli, so zastopali slovenski narod: kranjski deželni glavar pl. Šuklje, bivši poslanec Pogačnik in kranjski finančni minister dr. Lafnpe. Ko.t zastopnik slovenskih trgovcev in Obrtnikov 'je fungiral podpredsednik Ijufb. trgovsko-obrtrie zboniice Iv, Kregar. Hrvate zastopa, največji hrvaški politični šarlatan Stipa Radič. Dr., Šu-sterSi^ je opravičil svoje--pdsotiipst« ipla7 var šuklje je na konferenci med' Poljaki in Slovenci naglasa!, ta 1908,- se je oživotvorila ob jubileju vladai^a.Nj. Veličanstva-cesarja po ini-cijativi sekcijskega načelnika dr, vit. pl. R611a ustanova cesarskega jubileja v svrho oskrbovanja otrok vslužbencev pri avstrijskih državnih železnicah. Kapital za to ustanovo znaša sicer že skoro 400.000 K, kljub temu pa zbog velikega osobja državnih 'železnic ne zadošča, da bi se moglo iKtejstviti žeijeni smoter. Vsled tega se je ustanovilo društvo za pospeševanje ustanove cesarjevega jubileja za oskrbovanje otrok vslužbencev pri avstrijskih državnih železnicah v svrho zvišanja sredstva ustanove. To društvo priredi po uzbrcu v lanskem poletju v Krafcovem z velikim uspehom prirejene razstave pod pokroviteljstvom železniškega ministerstva razstavo amateurskih del uslužbencev avstrijskih železnic in njih svojcev na korist ustanovnega zaklada, za katerega U se porabila vstopnina. V ti razstavi naj 'bi se predo-čilo, kar proizvajajo ti vsluJbertoi in njih svojci sami v umetniškem in umetniško-obrtnem oziru na polju domače industrije in sorodnih poljih. Razstava bo tedaj nudila zlasti dela slikarstva, kiparstva, male plastike, rezbarstva, risarstva (litografije. radiranja itd.), vezenja, čipke in preproge, potem produkte mizarstva in kovaštva, različne iznajdbe, modele in enako. Prijavljeni objekt; se bodo pregledali, pred-no se pripuste k razstavi. Z ozirom na - dobrodelni namen podjetja je dalo minis-terstvo za javna dela razstavnemu obdo-ru brezplačno na razpolago več prostorov v nadpritličju prizidka k avstrijskemu muzeju za umetnost in industrijo (Dunaj, Wollzeile štev. 45), ki pa sicer nima ni-kakega nadaljnega stika s to razstavo. V teh. prostorih bo trajala razstava od 6. do 22. maja. V ti razstavi se izloži tudi zbirka - predmetov iz avstrijskega železniškega muzeja, zlasti železniški novci in kolajne. V osrednjem odboru razstave so NJ. ekscelenca gospod železniški minister dr. Olabinski kot častni predsednik, nadalje Ni- ekscelenca gospa Flora pl. Der-schattakot predsednica in sekcijski načelnik dr. vit. pi. Roll kot podpredsednik. Pri/vsakem državno-železrriškem ravna- , iellstvu so lokalni odbori, \\ imajo voditi preddela v dotičnem ravnateljstvenem okraju za razstavo. jp Mali oglasi. I^Jma^jša pristojbin stane 60 rta. Ako Je oglas obseta?}*! se raftiaa za vsako besedo 3 vin. lajpripramejle inseriranje za trgovce in obrtnike. Koliko Je manjšib trgovcev in obrtnikor ˇ Gorici, katerih na deželi (In celo t mesta) nib&e ne pozna, ker nikjer ne iuerirajo. Škod« ni majhna. mifiaBI Tlirk, KlIBCporočTS! obLstvii za, mnogobrojni obisk. Za,točno postrežbo in znažnost se jamči. Ivan Baroni - Gorica ilica AriBSta MahM goriška tovarna mosaičnih plošč, izdelanih po beneškem sistemu in iz navadnega cementa. Izvršuje raznovrstna olepševalna dela pri stavbah, bodisi iz cementa ali iz ponarejenega kamna. — Elegantne kopalne banje. — Cevi iz cementa v raznih širjavah. prejme se bakorSnaBtolf delo. Uradnik i dežele, stranka brez otrok išče zdravo stanovanje v sredini mesta obstoječe iz 3 sob, kuhinje in pritikl'a. Eventuelno se kupi mala hiša. .ponudbe na naše upravništvo. Kmečka banka i> Gorici, (na Kornu št. 12) eSkOmplDle menifCe puJ Jako ugodnimi pogoji. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun, ter jih obrestuje čisto po Načelstvo obstoji iz gg.: Dr. Alojzij Franko, predsednik, Ivan Saunig velep. in župan v Biljali, podpredsednik, Fran Obljubek, veleposestnik in župan v Kojskera - Krasno, Ignacij Križman, nadučitetj v Dornbergu, Alojzij Baudelj, veleposestnik v Podgori, lako se obiaiiiio želodčnih bolečin ? I Takim boleznim, ua katerih trpi dandanašnje človeštvo, se pride vspišno v oktun ter se jim more energično nasprotovati s tem, da se pravočasno uporablja - Dr. Engel-nov nektar.---------- Kajti moCan želodec in dobra prebava tvorijo temelj zdravemn telesu. Kdor hoCe svoje zdravje ohraniti tudi do starosti, naj uporablja po svojih izvrstnih vspehih sloviti Dr. Engel-nov nektar. Ta pijača, ki je izdelana iz izvrstnih zeliščnih sokov in iz vina, vpliva vsled svojega vestnega izdelovanja"jako dobrodelno na prebavo liki želodčni liker, oziroma želodčno vino ter nima nikakih škodljivih posledir. Zdravi ali bolni lahko uživajo ta nektar, brez da bi škodovali svojemu zdravju. Nektar vpliva pri pametni uporabi pospešujoče na prebavo in vzbuiiljivo na tvoritev sokov. Zatu se priporoča vžitek Dr. Engel-novega nektarja vsem. ki si hofujo ohraniti zdrav želodec Nektar je dobro sredstvo proti želodčnemu katarju, krču. boleCinam. težki prebavi ali zasliženju. Ravnotako ne dopusti nektar, da se dobi zaprtje ali stisko ali kolifne bolečine ali srčno utripanje, ohrani temveč dober sen in živahen tek. zabranjuje torej nespečnost, duševno motenje, glavobol in nervozno utrujenost. V širokih slogih ljudstva razširjen nektar vzdržuje veselost in veselje do življenja. Nektar se tfoMva po .'{ IC in i K steklenica v lekarnah sledečih krajev: (ioriea. Kormin, Gradišče, Ronians, Ajel. (tampolongo. Ronke. Tržič. Ajdovščina. Gor. Idrija. Tolmin. Kanal, Videm, 1'alma, Ccrvinjan, Oglej. Kinmičel. (fradež. Sežana. Vipava. Postojna. Milj. Trst itd., kakor tudi v lekarn h v vseh večjih in manjših krajih (ioriško-GradiiČauskf- in sosednih dežel. Tudi razpošiljajo lokonic (iorici 3 ali več steklenic nektarja po originalnih cenah v vse kraje Avstro-Ogrske. Svari se pred ponarejanjem! Zahtevajte izrecno .™ Dr. Eugel-nov nektar. :r= Moj nektar ni nobeno tajno sredstvo, njegove sestavine so: samos 200, vino malaga 200, vinski štrkljaj "iO. glicerina 100, črno vino 100. sok jerebike 100. crefinjev sok d00 brinje HO in mnogo drugih zeljišč. Te zestavine se pomešajo. 2 Hotel Trabesinger d Celoucu Uelikooška cesta št. 5 se priporoča potnikom, M prenoCuieio o f* cleccn. Tukaj najdejo lepe snažne in po zimi zakurjene sebe po i K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo po ceni. *¦ < Veliko dvorišče za vozove in tri hleve za konje. »¦ ¦ '< Za zabavo služi kBJjljiŠGB, po zimi zakurjeno, sedi^na senčnatem Yrfu, — v tam hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko dražbo, posebno v sredah zvečer. — Velike dvorane za škode in veselice. Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus. Lastnik: Ivan MilliHif. 5* rogyMyBre^eMyMsj^fteMMMyy^jyyyyy^ «g - J| Trgovsko-obrtna zadruga v Gorici 4 H 4 4 regrletrovana zadruga z neomejenim jamstvom. Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko - obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom na premenjena in dne 21. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne 30. decembra 1905.; sklenilo za leto 190«. ta-le način poslovanja: , Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obreatovanju. Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposoievalca določi tudi na 10 ali več let. Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojil? enkrat za vselej, mesto uradnine li%% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. ' Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4».* .večje, stalno naložene pa po dogovoru Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v^časopisih »Soča« in »Primorec«. Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti nI kdo dobil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. Načelstvo in nadzorstvo. Dober dan t Kam pa greš? Kupit uro! H kateremu urarju pn rt«»§*' Ja, — vsi gre jo k Šuligoju u Gosposko ulico. Prav imaš. Ako hočeš imeti dobro uro in po ceni pojdi k Šuligoju. Tudi jaz sem svojo kupil pri njem, vže je 11 let preteklo in ni med tem časom zgrešila niti 5 minut. Take ure nima vsak urar v zalogi. — Tam dobiš tudi vseli vrst verižice, zlate in srebrne ure, ure za bimiance že za K 7 itd. Kupujte tedaj le pri zanesljivi domači IvrJki; JAKOB SULIGOJ, (3osposl{a ulica -šteti* 26. Anton Poiatzky v Gorici, naslednik Jos. Terpln. Ha aredi JUitelJ* t. TR60VINA HA DROBNO IN DEBELO. i Najosnejs kipavsliie iir*bflrike|a la dntbMaaj alaia ter tkanli, preje ii iltlj. I POTREBŠČINE za i\im\u, kadilce in popotnike. NsjboljSe Sivanke za šival d stroja. POTREBŠČINE ta krojaU in tevijarfe. Svetlnjloe. — ftoini venci. - Malne knjlilee. lišna obuvala za vsa letne Saša. Semena zt zelenjave, trave ie ietelje. Najbolje oskrbljene zaloga za kramarje, krofinjarje, prodajalce po sejmih In trgih ter ca deiellv f 3^ " Cisti s&mč s 53 » — CD 3 g« Globus ^čistilni izvleček] tfilikavaea pefcarija ie ilaftl&roa Rarol Draščik v Gorici ea Kerae v (lasfei UD) zvrSuje naroČila vsakovrstnega tudi najfi nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočna pince itd. •••¦-Prodaja različna fina vin« In llkarj« na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča ae slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo ¦*» po Jako zmernlH cenah. ""*« i SDolbsDolcmn ! aspnifearss v BOROVLJAH (Ferlach) na Koroškem se priporoča za nabavo pušk na kroglo in drobni svinec, pušk brez ali z petelini z najboljšim strelnim učinkom. — Veliko skladišče samokresov (revolverjev), repetir-pištol, fioBert-pnfk in klicev za vsakovrstno zverjad po najnižjih cenah. Imam tudi veliko delavnico za popravljanje pušk in samokresov. Poprave izvršujem točno, trpežno in v kratkem času. Na vsa v mojo stroko spadajoča vprašanja odgovorim z veseljem ter dajem potrebni svet. Slovenske in nemške cenike pošiljam, ako se mi pošlje natančen naslov franko in poštnine prosto!!'. I 56 6502