Leto II. L|ubl|ana, dne 1. decembra 1936. Štev. 6 1. december 1L0 CJUCOSLOVENSKE MLADINE Vroča zelja Jugoslovanov, ki so stoletja kljub nasilju tujca ter njegovih priganjačev vztrajali v težki borbi za svojo osvoboditev izpod dušečega jarma, je bila L 1918. izpolnjena: Jugoslovani so doživeli svoje vstajenje, združili so se v svobodni domovini — Jugoslaviji. Pozabi ena je bila trnjeva pot, pozabljene vse Golgote. Narod od Triglava do Vardarja si je oddahnil. Hotel je življenja, dela, uspehov in napredka. Življenska sila, ki je v njem vrela, je iskala polja, da da duška svojemu zadržanemu poletu. Leta so tekla. Tvorne sile, ki so izgrajevale domovino, so začele zadevati na ovire. Neletele so na rušilce, na katere je narod ob svojem osvobojenju pozabil. Borba, ki se je razvila, ni koristila niti narodu, niti državi, ampak je le škodila. Sicer so bile te razkrajajoče sile poražene, toda odkar nam je Usoda iztrgala našega Očeta, ie zdi, da se vračamo zopet v one čase. Težak je danes naš položaj — toda strašimo se ga nel Nova generacija jugoslovanske mladine, ki prihaja, bo zavrla razdiralno delo teh elementov in jih zatrla. Pravilno pojmovanje z neštetimi žrtvami pridobljene vrednote — Jugoslavije ter njena ljubezen do nje ji bosta dali moči in poguma, da stori to delo: da pomete s preteklostjo, z vsemi razdiralnimi elementi, ki danes zaustavljajo naravni razvoj in polet jugoslovanske misli. Nadaljevala in dovršila bo začeto delo iskrenih Jugoslovenov: od teritorijalno - političnega zedinjenja do duhovne in kulturne spojitve. S temi nadami praznuje danes vsa Jugoslavija osemnajsto obletnico Osvobojenja. Podturna plačana v gotovini Cena 75 par JDok m* mr* e ml t JL stse preteklosti Dne 1. decembra 1918. ]e bila ob 8. uri zvečer pri Nj. Vis., prestolonasledniku Aleksandru sprejeta delegacija Narodnega Veča iz Zagreba. Po burnem pozdravu je dr. Pavelič z močnim glasom prečrtal sledečo poslanico: Vaše Kraljevsko Veličanstvo! Srečni smo, da moremo v prestolnici osvobojene Sffclje v rmenu Narodnega Veča Slovencev, Hrvatov In Srbov pozdraviti Vaiše Kraljevsko Visočailstvo kot vrhovnega poveljnika zmagovite narodne vojske, ki jc v skupni borbi z vojskami močnih zaveznikov ustvarila pogoje za izvršitev velikega dela našega narodnega uiedlnjcnja. Slovenci, Hrvati in Srbi, ki so jffi ozemlju btvk avstro-ogrsHe monarhije izzvali pnpvj-at in začasno, ustanovili neodvišho narodno državo, šo izjavili, prežeti z idejo narodnega edinstva iK naslanjajoč se na veliko načelo demokracije, ki zahteva, da vsak narod odločuje sam o svoji usodi, že v objavi Narodnega Veča z dne 19. oktobra svojo željo in voljo, da se ujedinifo s Srbijo in Črno v edinstveno narodno državo Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki naj obsega vse ozemlje južnih Sfovcftov. Da postane ta misel dejstvo, je sklenilo Narodno Vt-če na svoji Seji dne 24. novembra, da proglaša ujje-dinjenje države Slovencev, Hrvatov in Srbov s Srbijo iri Črno goro v ealtišiVcno d^ŽaVo ter Izbrati svoje odposlanstvo, ki stopa pred Vašfc Kraljevsko Visočanstvo, da Vam ta sklep Narodnega Veča službeno in v svečani obliki sporoči. Sklep Narodnega Veča je, je žalostna resnica. Mariborske podružnice so že napravile korak naprej. Vsako leto zbirajo prispevke, da obdarujejo za božič deco v obmejnih krajih. Toda to je le začetek. Treba je, da gre1-mo vsi z združenimi močmi na delo, da ne izgubimo lastne zemlje! Mnogo je bilo razpravljanja o smučarskih sekcijah. Oblast je v proračunu za prihodnje leto za nje določila Din 5000.—* Treba je, da se začne baviti F. S. tudi s športom, ki danes preveva vso mladino; zlasti z zimskim. Toda treba je mladino organizirati, da ne bo gojila športa divje, pri čemer se zgodi, da ima od njega več škode kakor koristi. Govorilo se je še o domu v Ljubljani, o tečaju za funkcijonarje in o poglobitvi odnosov s SPD. Nato so šli delegati na skupno kosilo, zvečer pa so se razšli v zavesti, da je občni zbor izvrstno uspel in z voljo, da bodo še skrbne je delali na svojih podružnicah za procvit Ferijalnega saveza. Za naše morje Ljubljana. V nedeljo 22. novembra je Sekcija podmladkov Jadranske straže priredila v kinu «Sloga» zanimivo skioptično predavanje o letoviščih in kopališčih hrvatskega Primorja. S prav lepimi slikami jih je opisoval g. Srečko Vrignanin, ravnatelj «Putnika» na Sušaku. Predstavil ga je tajnik Sekcije PJS g. Viktor Pirnat, ki ga je ob sklepu prosil, da bi kot šef tujskega prometa na Gorenjem Jadranu po močeh podpiral našo mladino, ki poleti tako rada pohiti na morje. To je g. predavatelj rade volje obljubil. Tako imamo zdaj v Splitu novega prijatelja potrebam primerno opremi, vendar upamo, da bomo v doglednem času že nekje našli nov vir dohodkov. Katere oddelke bo združevala nova poliklinika? V glavnem bodo ti oddelki isti, kot dosedaj izjema bo samo v tem, da bodo združeni v istem poslopju. Povedati vam moram namreč, da so sedaj vsi oddelki raztreseni po raznih delili mesta: oddelek za sistematski pregled (kjer pregledujemo tudi zdrave) je nameščen v Šelenbur-govi ulici, splošni ambulatorij in očesni oddelek v Gledališki (dnevno se zglasi okrog 60 do 100 oseb), zobni ambulatorij se nahaja Pred škofijo, šolska kuhinja Kraljice Marije, ki je tudi nekak naš oddelek, ima svoje prostore v Prečni ulici. Oddelki bodo torej isti. Kak?ne bodo ostale pridobitve? Te pridobitve moramo razdeliti na dva dela: ene so tehnične narave, druge pa se tičejo zdravniškega osobja, ki ga danes strašno primanjkuje. Poglejmo tehnične pridobitve: rentgen, ki smo ga do sedaj jako pogrešali, ortopedična telovadnica, predavalnica, kjer se bodo vršila vsakotedenska zdravstvena predavanja za dijake in starše, moderno opremljena šolska kuhinja, kjer bodo dobivali dijaki zdravo in ceneno hrano. Zdravniško osobje bo treba pomnožiti. Če pomislite, da razpolaga poliklinika danes s komaj petimi zdravniki in enakim številom sester, se in zaščitnika. Mladine se- je zbralo k predavanju toliko, da v dvorani že ni bilo več prostora in so mnogi morali žalostni domov. Tajnik Sekcije PJS je dal zbrani mladini še nekaj navodil in bodril ter obljubil, da to predavanje ni zadnje, kar iskreno pozdravljamo. Kočevje. Na občnem zboru PJS 20. septembra 1936 je bil na naši gimnaziji izbran naslednji odbor: predsednik Štibernik Josip, Vil. razr.; namestnik Grahek Branko VII. razred; tajnik Kražman Jože, VI. razred; blagajnik Erjavec Božo, VI. razr.; revizorja: Skvarč Alojzija, VII. razr., in> Kobe Slavko, Vlil. razr. Ostali odborniki so iz IV., VI. in VII. razr. Dosedanjega zaslužnega poverjenika g. prof. Kanduča Rajka je zamenil g. prof. Zupan David. Kljub okrnjeni gimnaziji imamo 136 članov in članic več kakor prej. Septembra meseca je pohitelo 52 članov PJS z dvema profesorjema s tovornim avtom na Jadran. Ogledali smo si Crikvenico in Sušak. Že zdaj se pripravljamo na nov izlet na naše morje, ki bo ob sklepu Šolskega leta. Celle. PJS na celjski gimnaziji si je na 8. rednem občnem zboru izvolil nasledijo upravo: predsednik Loibner Dragotin, VI. b; podpredsdnik Mravljak Jelka, VI. a; tajnik Lesničar Janko, V. b; blagajnik Urbašek Ivan, VI. a; referent za propagando Zdolšek Dušan, VIII. b; revizorja: Jerin Smiljan, VII. b, in Hrašovec Aleksander, VIII. b; referent za nižjo gimnazijo Dobovišek Bogomir, IV. b. Ostali odborniki so iz V. a in b ter VIII. a. — Čuvajmo naše morje! Naročnikom in čitateljem. Božična številka „Naše Volje“ izide na 16 straneh in sicer kot dvojna številka za 15. december in 1. januar. Poleg izredno zanimive snovi bo prinesla ta številka tudi tri nagradne probleme, na katere še prav posebno opozarjamo. Stalni naročniki, ki bodo poravnali naročnino do 15. t. m. prejmejo tudi kot brezplačno prilogo priročnik matematičnih in drugih obrazcev na 32 straneh oktav-nega formata. Opozorite na božično številko svoje prijatelje! Poravnajte naročnino! boste morali čuditi. Nujno je torej, da se to število razširi oz. da se raztegne število ordinacij-skih ur nekaterih zdravnikov. Na vsak način pa bo potreba pridobiti specijalista za TBC (preglede opravlja sedaj protituberkulozni dispanzer), ortopeda in zdravnika, ki bo hodil k bolnikom na dom, kar opravljajo danes sestre. Koliko bo stala stavba in kdo bo njen lastnik? Proračun za poslopje samo, vendar pa z vsemi instalacijami, kakor so vodovod, elektrika in plin, je dva milijona dinarjev. Lastnik stavbe bo Higijenski zavod, ki jo bo moral tudi vzdrževati. Kdaj se boste preselili v novo poslopje? To bo verjetno šele drugo jesen. Toda celo to je še v oblakih, te zdaj se je gradnja zaradi nekih tehničnih zaprek zavlekla; računati pa moramo še s tem, da nam primanjkujejo sredstva za potrebno opremo poliklinike. AH ima stavba kakšne posebnosti? Edino, kar bi prihajalo še v poštev, je plinski zaklon. Preračunan je na približno 80 oseb, kar bo popolnoma zadostovalo za osebje poliklinike. * Prijazna gospa doktorica bi imela gotovo p< vedati še več zanimivega. Vstopila po je sestra in prekinila pregovor: «Gospa doktor«, pacijentki št. 95 se zelo mudi. Mora se vrniti še v šolo po knjige.* Roman v slikah ELEKTRIČNA STENA Riše B. K a j i n Dosedanja vsebina: Mladi Jugoslovan, profesor Ivo in asistentka Marica sta dovršila pri znanstveniku prof. Kor-nerju aparaturo, s katero je mogoče zrušiti letak) na veliko daljavo. Po uspelih teoretičnih poizkusih sta svoj izum izkoristila ob priliki bega roparjev državne banke z letalom. Razgovoru med izumiteljema in prof. Kornerjem po tem dogodku je prisluškoval Komerjev služabnik, vohun tuje države, ki je telefonično obvestil o epohalni iznajdbi svojega atašeja. Na nočnem sestanku med atašejem in služabnikom dobi slednji povelje, da ukrade načrte, laboratorij pa spusti v zrak. Služabnik odide takoj na, delo: položi peklenski stroj, ukrade načrte in zbeži. _ JSport Smučarji! Ali ste se že pripravili na bližnjo zimo? Ste svoje smuči že preparirali iti napeli? Zadnji trenotek, preden gremo na belo poljano, je prepozno! Smuči očistimo starih maž z bencinom (nikakor pa ne z nožem, ker pri tem ranimo les), otarerno jih z vročim lanenim oljem. Postavimo .Jih na suho in hladno mesto, ker sicer les spričo menjajoče se toplote trpi. Med vezavami in med konjicami smuči vstavimo dva lesena ocepka, da obdrže plohi krivino. Priporočamo med vezavami in zarezami, ki jih napravimo pod konicami obeh smuči, 12 do 15 cm dolgo deščico. To pa še ni vse. Če hočemo uživati zimsko lepoto narave,'če hočemo imeti re's lepe dni v planinah, moramo postopoma pripraviti svoje telo za napor in to z Jesenskim vežbanjem. Jako priporočljivo je zato posečanje1 gimnastičnih tečajev, ki jih pred zimo prirejajo športni klubi, če tega ne moreš, si vzameš vsak dan vsaj četrt ure, da zjutraj vežbaš z gimnastičnimi vajami telo. Imamo knjižice, ki ti razleže, kako najbolj uspešno telovadiš. Sicer pa je najboljša priprava hoja in tek v prosti naravi, izleti, kamor vzameš s seboj smuške palice in vežbaš hitro hojo v breg, pri čemer se opiraš na palice. Tako se utrjujejo mišice na nogah in tudi' na rokah. Seveda ne smemo takoj od začetka preveč-utruditi telesa. Kakor smo že odi začetka poudarili, je edino pravilno postopno vežbanje, posebno še1, ker se morajo dihalni organi navaditi na pospešeno dihanje na ostrem zraku. (Nadaljevanje na str. 8.) LETALSTVO Brezmotorno letenje Jadranje ptic, njihovo ure in ure trajajoče tavanje v zraku, ko niti enkrat ne zamahnejo s krili, brez ozira na smeri vetrov, je zaradi svoje lepote pritegnilo nase pozornost človeka. Morda je k temu pripomoglo tudi dejstvo, da je vsaj spočetka iz gledal ta način letenja ptic nekaj povsem neprirodnega. Naravno so takoj nastale najrazličnejše teorije o načinu in možnosti jadranja v zraku. Odveč bi jih bilo navajati; naj nam zadostuje le definicija o jadranju vobče. V splošnem razumemo pod besedico jadranje letenje, pri katerem nimamo s seboj v letalu za vzdrževanje v zraku potrebne gonilne sile, temveč tako silo sproti jemljemo iz strujenja zraka, v katerem se letenje vrši. Ako hočemo govoriti o pravem jadranju, moramo pri tem upoštevati let brez izgube na višini, ker bi sicer morali govoriti le o drsanju v zraku, ne pa o letenju kot takem. Da nam je mogoče leteti, moramo izrabljati strujenje zraka, t. j. veter, ki struji navzgor, poleg tega pa vsako strujenje vobče. Problem jadranja danes še ni rešen. Mi smo se doslej naučili jadrati le v strujah, ki gredo kvišku, morda do gotove meje tudi že v ozračju, ki je podvrženo strujenju zaradi ogrevanja in ohlajanja zračnih plasti; čisto dinamično človekovo letenje pa se doslej še ni posrečilo. Končni cilj jadranja je, usposobiti človeka za letenje, t. j. brez dodatkov na pogonski sili, ki so izven njega kot takega. Oglejmo si za danes možnosti jadranja v zračnih strujah, povzročenih na mehanični in na že zgoraj omenjeni način večjega’ ali manjšega segrevanja zračnih plasti. Vzemimo večjo ravnico, ki ima na eni izmed svojih stranic daljše pobočje sklenjenega hribovja. Ako piha preko ravnice veter proti temu pobočju, nastane vodoravno strujenje zraka, ki ga vsi poznate, saj ste ga že neštetokrat imeli priliko občutiti, bodisi pri pešhoji, še bolj pa pri ev. vožnji s kolesom. Ko take vodoravne struje pridejo do pobočja, ki prestavlja za njihovo pot oviro, nastopi sledeče: __ Ako je greben ozek, obidejo struje stavljeno zapreko na desni in levi od njega; ako pa je greben dovolj dolg, zdrse struje ob pobočju navzgor, se vzpno v gotovo višino, da potem v prostosti lahko nadaljujejo svojo pot. Ob zapreki se tedaj pričenja strujenje navzgor, ki ga letalec' uporablja za jadranje. Ako je spreten, se V > I Iv 'S h \ (■ -1 j v/ more dvigniti s svojim letalom precej visoko nad greben; potem pa mora, ako hoče dalje časa ostati v zraku, izrabljati strujenje, ki ga nosi, t. j. plavati mora na oni strani grebena, ki je obrnjeno proti vetru in se od tega grebena ne sme oddaljiti niti v eno, niti v drugo smer, ker zaide sicer v normalno horizontalno strujo, ki ga prisili, da se spušča proti zemlji, ne daje mu pa možnosti jadranja in s tem pravega letenja. Sličen rezultat, kakor ta mehanični način ustvarjanja navpičnih zračnih struj, imajo ter- mične zračne struje, ki nastanejo na sledeči na-način: Ker je materija, iz katere sestoji zemeljska površina različna, t. j. segrevanje po solncu nastaja različno, kakor pač žarki zadevajo ob dobre ali slabše prevodnike toplote, je tudi izžarevanje te toplote in s tem segrevanje zračnih plasti, ki obdajajo zemljo, na raznih krajih raz- lično, pa tudi na istem mestu nekje intenzivneje, drugje zopet slabše. Nastane kroženje zraka, toplejši se prične dvigati kvišku, mrzel pa se spušča proti tlom. Tu dobimo tedaj zopet vertikalne zračne struje, ki jih more brezmotorni letalec uporabiti za svoj namen. Kakor je v prvem primeru moral paziti na to, da se ni oddaljil od grebena, ki mu je mehanično ustvarjal strujenje kvišku,‘tako mora paziti tudi tu, da ostane v vertikalni zračni struji, povzročeni'po segrevanju, ker izgubi v nasprotnem slučaju dvigajoči element ih ker je letalo, v katerem sedi, težje od "zraka, je prisiljen v drsajočem poletu približevati se zemlji vse dotlej’ dokler se ne dotakne tal in obsedi. Iz navedenega je jasno razvidno, da je letalcu vseeno, kake vrste struj ima pod seboj, odnosno okrog sebe; glavno je, da jih ima. Njegova edina naloga je, da jih izrabi. Kako jih izrablja, bo predmet našega razglabljanja v eni prihodnjih številk. • • t Še en svet na uho bi vam dali: ko boste hoteli kupiti del opremi ali odriniti v planine, vam bo na poti morda le eno žalostno dejstvo: denarja ne bo dovolj. Včasih imate nekaj dinarjev, ki jih boste lahko pogrešali (planine so vendar lepše, kakor najlepši film v kinematografu!). Kupite si lončenega prašička — hranilnik, kjer boste takoj pričeli zbirati — smučarski fond. Še enkrat: ne pustimo se zimi prehiteti, kajti mnogo veselja nam bo vzela slaba priprava. Svoje smuči negujmo kakor jezdec konja. Na snegu nam bodo našo skrb obilno povrnile! Prav tako naj bo naše telo utrjeno tn''izvežbano, ko se bomo nekega belega jutra prebudili! Zato, smučarji, takoj na delo! Športni drobiž. Športno čudo preteklega stoletja — Arne Borg je veljal tudi brez svojih rekordov za fenomen. Zdravniška preiskava je namreč ugotovila, da irria polefc veslaških rok in nenaravno razvitega prsnega koša v trebušni votlini še mehurju podoben organ. Ta organ mu je manjšal specifično težo in s tem pomagal do neverjetnih uspehov. Pred leti je neka ekspedicija odkrila v Centralni Afriki zamorsko pleme, ki v polni bojni opremi lahko skače preko pregrad, ki so visoke čez dva metra. Če upoštevamo dejstvo, da so ti divjaki preskakovati to višino brez vsake tehnike, se nam zde uspehi letošnjih olimpijskih skakačev prav za prav malenkostni. Gradjanski, zagrebški nogometni klub, je na svoji turneji po Angliji dosegel lepe uspehe. Vsi angleški listi so polni laskavih pohval, označujejo ga za najboljši nogometni klub na kontinen-tu,nponujajo vodstvu kluba za nekatere igralce bajne vsote itd. Jasno je, da smo Jugoslovani tega uspeha zelo veseli, vendar nas prt tej stvari nekaj skrbi: možno je, celo verjetno, da sc bodo zagrebški «purgerji» pri povratku od hvale in domišljavosti razpočili. Še danes govore v Ameriki o Schmelingovi zmagi nad črncem Louisom. To je namreč že druga borba, -ki jo Amerikanci. ne morejo pozabiti. Prva taka senzacija je bila Tuneyeva zmaga nad Dempsejem. Do te borbe je živel Joe Louis med ameriškim ljudstvom pod fantastičnimi- imeni «hladnega ubijalca® in «rujavega bombnika® kateremu ni in ne bo para na svetu. Pojavil pa, se je evropski boksač Schmeling, «črni ulartec z Rena* ter razgrnil s svojo «debelo Berto* mistični plašč Louisa in odkril pod njim navadnega dečka iz krvi in mesa. Približno v takem slogu pišejo še danes ameriški časopisi. Najnovejša statistika češkoslovaškega Sokola nam pove, da ima to društvo 760.000 pripadnikov, Prirastek od zadnjega štetja znaša 13.000 članov. Te številke kažejo, da je armada sokolskih src v bratski državi naravnost ogromna. Nagradna križanka^ Kakor smo objavili v prejšnfi številki. Je bMo uredništvu poslanih nešteto rešitev nagradne križanke iz 4. številke. Izžrebana sta bila: Osredkar M., dijak L drž. realne gimnazije v Ljubljani, in Švajgar T., dijakinja mestnega .liceja v Ljubljani. Nagrajenca sta bila o izidu žrebanja pismeno obveščena ter sta dne 24.. novembra poletela z avionom nad Ljubljano in okolico. Popis poleta in vtisov priobčimo v naslednji številki. Za rešitev nagradne križanke v današnji številki razpisujemo zopet lepo nagrado: polnilno pero, ki si ga vsak izmed Vas gotovo še dolgo časa želi. Križanka ni tako težka, kakor je bila prejšnja; zato pričakujemo, da bomo dobili še več rešitev kakor zadnjič. Pogoji, ki smo jih za reševanje nagradnih križank postavili, ostanejo tudi to pot popolnoma isto: kdor želi priti v konkurenco pri žrebanju, mora imeti plačano naročnino za naš Ust vsaj za pol leta (Din 6.—). Rešitve križank morajo biti (risane jasno in čitljivo ter poslane na naslov: Uredništvo «Nlaše volje«, Ljubljana, Masa-rykova 14/11, najkasneje do 15. L m. Nejasnih in prepozno dospelih rešitev ne bomo upoštevali. Že danes Vas opozarjamo na veliko nagradno križanko, ki bo izšla v božični številki «N'aše volje*. Poleg nje pa Vas bomo presenetili še z dvema drugima problemoma, za katera bosta prav tako razpisani dve krasni nagradi, ki Jih bosta izžrebanca nad vse vesela. V Vašo korist Je, da zato še danes poravnate naročnino, da ne boste, če se Vam bo posrečilo rešiti probleme v božični številki, razočarani, ker se ne boste mogli udeležiti žrebanja. Šah 1 2 li 4 5 6 7 8 9 1 I 'I 1 2 ■ ? 1 ■ 3 ■ ■ 1 4 M ta < 1 1 5 j 6 !■ ■ I I 7 ■ m 8 ■ 1 1 ■ 9 1, Li- Vodoravno: 1. Dela zidar. 2. Žensko ime. 3. Grška črka — kratica za akademski športni klub ——- k rutica za oblastni odbor. 4. Poseduje — roka (nem.) 5. Najcenejši list v Jugoslaviji. 6. Če — zločinec. 7. Egiptovsko božanstvo — strast — veznik. 8. Koroško dekle. 9. Sodna instanca. Navpično: 1. Obmejni urad. 2. Jed. 3. Inicijale glavnega junaka nekega Levstikovega dela — s K spredaj je opeval Prešeren — osebni zaimek v sklonu. 4. Žensko ime — začimba. 5. Najpriljubljenejši mladinski list. 6. Udar — glasbena kratica. 7. Sivčkovu pesem — ženski glas — medmet. 8. Velikan. 9. Dišava (tujka).' REŠITEV NAGRAONE KRIŽANKE- Vodoravno: 1. Voz— blok. 2. elčve — krona. 3. dilema — Prečan. 4. ave — Astrid — ima. 5. Aut —• klic —. ilo. 6. Aida — karo. 7. mrož — apis. 8. lan — rida — las. 9. mat — novaki!— dis. 10. opilki — kovina. 11. Kocel — rokav. 12. Ards — laja. Navpično: ul. Veda — moka.1 '2. oliva — lapor. 3. zelena — matica, 4. ave ati — run — les. 5. Ems — kdor — okl. 6. at — laži — vi. 7. pr. — ikad — ak, 8. kri1 — capa — kor. 9. bre — dir j— ili — vol. 10. ločilo — sadika. 11. onamo — Sinaj. 12. Kana — Sava. Odkar imajo Holandci svetovnega šahovskega prvaka, ne vedo, kaj vse bi storili za napredek šaha. Ne samo,, da žrtvujejo njihovi časopisi za razširitev šaha cele strani, da holandske radijske postaje posvečajo šahu vsak dan po eno1 uro; vpeljali so šah kot neobvezen predmet celo v šolo. V zadnjem času pa so šli še dalje. Kot posnemamo po raznih strokovnih časopisih, so ustanovili visoko šolo za šah. Načeljuje in vodi jo mojster Landau. Poleg dr. Euwea predavajo na njej še nekateri drugi svetovnoznani šahisti, kot dr. Aljehin, Fine in Kmoch. S tem je dal moderni čas nov poklic — šahovskega učitelja oziroma profesorja, kar pa je v Rusiji že stara stvar. Kakor poročajo angleški listi, je že znano, koga so se odločili Angleži povabiti na velikonočni turnir v kopališču Margateu. Navajajo se Capablanca, Fine, Eliskases in naš nacijonalni prvak Vasja Pirc. Brez dvoma je to zanj veliko priznanje. Cc bo v formi, mu ena prvih nagrad gotovo ne bo ušla, saj še vedno napreduje. To kažejo njegove zadnje partije, v katerih opažamo vedno rastočo gotovost in točnost. PROBLEM Beli: Ka3, Lg2, Lh8, h8; Sd2; kmet b2, b3, c2, d4, f6 (9); Crni: Kal, Lf7; kmet g3 (3). Mat v štirih potezah. Naloga belega je osvoboditi lovca na h8, ki bo matiral. mm ŠH Wm 4W/, S Jll Rešitev problema v prejšnji številki. 1. Lal!. Crni je v zadregi: če vzame lovca, ga spravi beli s Kc2 v nujnico, če pa premakne kako lahko figuro, odpre sam pot. Tu je ustvarjena ideja nujnice; to se pravi, da je črni prisiljen, s tem, da je na potezi, poslabšati svoj položaj in opustiti svojo najboljšo obrambo. Na nekem ruskem turnirju še je odigrala sledeča zanimiva partija: Kasparjan — Cohovef: 1. Sf3,Sf6; 2. g3, b6; 3. Lg2, Lb7; 4. 0-0, e6; 5. d3 (jako pohlevno), Le7, (tudi črni je ponižen). Z d5 in c5 bi dosegel dobro pozicijo! (6. e4, d6) sedaj je d5 že zamujeno zaradi odgovora 7. e5 (7. Sc3, 0—0,) prezgodaj; prej c5 in a6, b5;' 8. Sel, Dc8 (pretilo je e5) 9. f4, c5; 10. g4, Td8 (črni se brani preveč pasivno in osamljeni kralj kralj mora podleči že silovitemu napadu); II. g5, Se8; 12. f5, Ef5; 13. Lh3!, Lf8; 14. Lf5:, Dc7; 15. Lh7+ (prvi direktni udar), K ,X ,h7; 16. Dh5-h Kg8; 17. T X f7!, D X f718, g6, D X g6+ (edino); 19. D X g6, Sc7; 20. $f3, Le7; 21. Lh6, Lf6; 22. L X g7!; L X g7; 23. Sg5, Sd7; 24. Tfl, Sf8; 25. TX f8+! kralj'je propadel. P. S. ;'č Urednik Drnovšek Bogdan; cand. iur. - Izhaja dvakrat mesečno. Letna naročnina 12 Din. Izdaja m odgovarja za Naredilo dhrafnbnd tiskovrio zadrugo;'r. z. f a Franjo Kokolj. Uredništvo ta uprava v Ljubija«. Mašarykova lKIL Pošt: ček. rtič! šl 17.0S8."Tel.'22-d7. — Tiska Delniška tiskarna, d. d.(Jos. Štrukelj).-Vsi v Ljubija«.