22. številka.
3 nč.
Izdanje za petek 21 februvarja 1896.
(v Trstu, v četrtek zvečer dne 20 februvarja 1896.)
Tečaj XXI.
„EDINOST"
izhaja po trikrat na teden v Šestih iz-danjih ob torkih, 6ctrtklh in sobotah. ZjutTanje izdanje izhaja ol» Ji. uri zjutraj, večerno pa ob 7. uri večer, — Obojno izdanje wtane : za jeiietiHiesea . f. 1.—, izven Avstrije f. 1.50 za tri mesec. . „ 3.— , „ ,4.60 za. pol letu . . „ 6.—	• „
n v** teto . . n 12.— , n „IN —
Naročnino je plačevati naprej n* naročbe brez piiložene naročnine se uprava ne ozira.
Posamičrto *to?ilke se dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v lrst.u po 3 nvČ., izven 1'Mta po 4 nt«.
Oglasi so račune po tarifu v petUu; Zi'. naslovu z debelimi črkami ao plačuje prostor, kolikor obsega navadnih vrstic. Poslana, osmrtnico in javne zahvale, domači oglasi itd. se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi uaj se pošiljajo uredništvu: ulica Casorma it. 13. Vsako pismo mora biti frankovano, ker nefrankovana se ce sprnjaniajo. Rokopi. i so ne vračajo.
Naročnino, reklamacijo in oglase sprejemu npr itim-Utra ulica Molino pit* colo hSt. 3, II. nadat. Naročnino in oglase je plačevati loc» Trst. Odprto reklifi* rije ao prostu pofctii'ne.
Glasilo slovenskega političnega druitva za Primorsko.
„t iMnuMjimn".
Deželni zbor istrski.
Vil. seia. dne 24. januvarja 1896.
(Dalje.)
Poslanec S p i n C i d je nadaljeval svoj govor o volitvi v kmečkih občinah okraja puljskega :
Oni gospod v rumeni hiši v Trstu naložil vam je, da ne smete nezakonito postopati pri volitvi poslancev. Vi ste mu to obljubili, in od istega časa se nikjer niso več dogodile nezakonitosti. Ali zato so vam ostale svobodne roke pri prvotnih volitvah. Drugače bi se ne moglo razumeti, kako da se je tako postopalo, kakor se je postopalo v raznih občinah tega okraja pred komisarji samimi, koji niso našli niti besede, da bi zabranili to, dasi so poklicani po zakonu, da pazijo na red in na vršeče zakona. Proti volitvi v puljskem okraju samem je prigovorov, dasi ne tacih kakor proti volitvi v okraju poreškem. Jaz hočem te prigovore »pojiti v tri točke: 1. Volilne liste niso bile urejene tako, kakor bi morale hiti urejene. Iu tona prvem mestu niso bile urejene one v občini Puljski. Tu je bilo tako velikih neredov, da ne bi bilo odpomoči niti z reklamacijami. To je bil vzrok, da se je naša stranka odpovedala sodelovanju pri volitvi. 2. Kraj volitvi, na kar je opomnil tudi moj tovariš posl. dr. Laginja. Mi smo obsojeni, gospoda moja, po volilnem redu od leta 1863. za občine, da so naša hrvatska in slovenska sela združena z vašimi italijanskimi mesti in da naši kmetje morajo prihajati na volitev k vam Italijanom, kamor jim je dolga pot, kjer so izpostavljeni lažnim napadom, ter vsakojakim grožnjam in nevarnostim. Radi tega se je bila že napravila prošnja, da bi se volitve za Puljsko občino vršile na treh krajih, in to v Alturi, Pulji in Medulinu, tako, da bi vsi volilci imeli laglji in svobodneji prihod k volitvam. Ali ta prošnja je bila odbita. — Nadalje bi bila tretja točka glede načina agitacije. Agitirati je dovoljeno, toda poštenimi sredstvi n. pr. sklicevati narod okolo sebe, razjasnje-
PODLISTFK.
Novel«. Spiaal DobrAvec.
m.
(Dalje).
Vilko je še vedno ždel, zakaj nedostajalo mu je ne samo besed, tudi mialij, mislij, da bi opravičil svoje slovo. Sam sebi je moral priznati, da ni bil v taki zagati še nikoli.
Pomagala mu je zopet Milka :
„Vara pa, gospod Zalesnik, srečno pot in — srečno prihodnjost. Z Bogom!" Rekši, mu je ponudila nežno ročico, na nji pa zaročni prstan; potem je na tihem zginila v drugo sobo. Uloga mirne, razsodne ženske, kakoršno se je delala doslej, je bila njeni starosti neprimerna, dasi ji ni še zgiujala duševna moč. A srce, srce, ki se čuti prevaljeno, to je težko utešiti. Vrgla se je na postelj in ihtela. Tu jo je našla mati, ki se je kmalu poslovila z Vilkom, ne da bi izvedela pravi vzrok hčerkini odsotnosti o njegovem odhodu. Še-le ko ji je Milka vse povedala in si ohladila srce, je vdova spoznala, daje sodila Vilka preveč dobrohotno. ,
Nekaj tednov pozneje so ljudje še govorili o zapuščeni Milki. Občudovali so njeno lepoto, na tihem jo milovali zastran nesreče. Nekateri so
vati mu stvar in učiti ga, ali agitirati z grožnjami in denarjem, to ni dovoljeno. Take agitacije kaznuje zakon, ali oblasti ne pazijo na to. V Kanfanaru, Sanvinčenti, Rovinju in Vodnjanu ie mnogo na šega naroda zadolženega. Kadar se vršć volitve — tudi že poprej, posebno pa na dan volitve — romajo upniki okolo svojih dolžnikov, nagovarjajo jih, groze jim se in prete, ter pritiskajo na njih, da morajo glasovati za njih kandidata. Ako so ljudje, gospoda moja, dolžni, mora se jih pomilovati, a ne jemati jim svobodo ter ustvarjati ižnjih še veče duševne sužnje, nego so že. Še hujše je, kjer se dela z denarjem, kjer se podkupuje siromašni narod. V novinah je bilo oglašenih več takih slučajev, ali oblasti niso hotele vzeti tega v obzir. Poznano je, kje se je nekemu volilcu ponujalo od neke osebe 500 gld. za jeden glas. Povedati je lahko dotično o3ebo in priče. — Visoka zbornica! Žalostno je, da je ljudij, ki prodajajo svojo svobodo, svoj glas in prepričanje, za denar, za kos mesa, za liter vina, za skledico leče. ali še žalostneje je, da se nahajajo ljudje, ki takim siromakom, neizobraženim, a oni se smatrajo izobraženimi, dajajo denarja in tako greše moralno.
Jaz sem čital v raznih spisih od leta 1885., kakih nezakonitosti in nepravilnosti se je dogodilo povodom volitev v Vodnjanu, vem, kakih se je dogodilo v letu 1889. in v letu 1895., a tu imate letos izgled v Filipanu, kako je bilo v redu, ko ljudje niso bili napadani od svojih protivnikov, ko ni bilo mogoče groziti se dolžnikom, podkupovati ljudij itd. Naj, gospoda, meščani glasujejo v mestu, a kmetje na selu, pa bode odgovarjalo sami stvari, potem bode mogoč« vršiti volitve mirno in redno ter videti čisto voljo ljudstva. — Glede volitve v Pulji izjavljam v svojem in svojih tovarišev imenu, da bodemo glasovali proti volitvi. (Manjšina: Zivio !) Večina je seveda odobrila volitve v okraju Puljskem.
V imo istega verifikacijskega odseka je po-
„golčali" še vedno svojo, da se lepote nihče ne more najesti; pametnejši so pa že ugibali, da-li ni tako morda zanjo bolje, češ: Zalesnik se kje bogato oženi, živel bode na podedovaui graščini kakor baron s svojo zakonsko polovico. Tudi če ta ne bode nenavadno lepa, pa vsaj petična. Tako so govorili možje, ki so bili v svoji mladosti odločni pristaši zakonske zveze iz ljubezni. Tempora mu-tantur et nos mutamur...
Milka si ni nikdar snovala sreče na svoji lepoti.
Mirno in zadovoljno ji je potekala mladost do onega trenotka, ko je spoznala Zalesnikovo nestanovitnost. Ž njim je upala cvet svoje sreče. Njeno srce se ga je oklenilo z vso silo mladostne ljubezni. On in samo on! Kaj lepota, kaj bogastvo, kaj ves svet ? —
SedHj bi morali napisati v povesti najžalost-nejši oddelek, ko bi hoteli res vse povedati, kaj je pretrpela prevarjena deklica; pa stvar je kakor tudi resnična, preveč tužna, Takili dogodeb je malokdo zadovoljen v povestih, kam še le v življenju. Le toliko ne smemo zamolčali — karje čitatateljica že sama spoznala — da je Milka imela tudi zato dovolj moralne muči.
Nekaj dnij po njegovem slovesu je še delala v tovarni, a na ulici je bila kakor senca, ki se premika po samovoljnosti drugih. Teden po«neje
ročal posl. G1 e z e r o volitvah za kmečke občine okraja Voloskega s predlogom, da se ta volitev ne potrdi. Našim čitateljem je znano, da sta bila v tem okraju izvoljena poslancema Jenko in M a n d i d ; prvi z veliko večino, drugi jednoglasno. V ilustracijo naših razmer, v dokaz, s kake vrste protivniki se morajo boriti Slovenci in Hrvatje istrski, nam pač najbolj služi letošnja verifikacija volitev v deželnem zboru istrskem. Volitve, ki nosijo na sebi tisoč znakov nepravilnosti in nezakonitosti, nasilja in zavajanja, groženj in kupovanja, volitve toraj, ki so izšle ' iz močvirja najskrajneje politike nemoralnosti, take volitve so potrdili ponosno kakor da so storili veliko pa-trijotiško delo; volitve pa, ki so se vršile v obče svobedno in zakonito, iu kolikor je bilo nepravilnosti, je ni zagrešila stranka izvoljenih poslancev, ampak oni in isti narodni nasprotniki, ki so potem oprli svoje proteste na svoje lastne nepravilnosti — volitvi, ki ste se izvršili z veliko večino oziroma jednoglasno, koji volitvi je torej treba smatrati svobodnim izrazom naroda, taki volitvi so pa uničili, ne da bi se bila pri tem ganila vest laški gospodi. In mor&la iz vsega tega? Mordla je ta, da italijanska gospoda ne dopuite narodu do besede, ker hočejo gospodovati sami! A kjer je tako, tam imamo absolutizem v najodurniši obliki. Kajti absolutizem brezvestnih strank je veliko hujši nego absolutizem osebe. Takov absolutizem imamo mi v Istri, pod železno roko gospodovalne stranke vzdihuje naš sicer borni, in vendar dobri in ukaželjni narod hrvatski in slovenski. Absolutizem v konstitucijonalni dobi, parodija volitev v dobi, ko se po družili kronovinah razlega geslo o razširjenju volilnega prava. To je žalostno za nas, za one pa, ki bi lahko in bi morali odpomoči, ni posebno častno.
Rezultat letošnje verifikacijske razprave v deželnem zboru v Poreču, oziroma odobrenje glasovitih volitev v Poreškera in Puljskem okraju ter uničenje poštenih volitev v okraju Voloskem, to
niso meščani več opažali zjutraj in zvečer, nekdaj tako bujne, živahne in lepe delavke. Le najbližnejši sosedje so vedeli, kam je šla; zakaj ljudje po mestih so si, kolikor jih je več skupaj, toliko bolj tuji. One uljudne mrzkosti deželaui ne poznajo. Milka je slušala mater in se ž njo preselila na deželo.
IV.
To je bilo življenje l
Vilko se je naselil kakor posestnik v strij-čevi — sedaj v svoji — graščini, od koder se je prav po gosposki prepeljaval po svetu. Tudi v mesto je rad zahajal, dokler se ni popolnoma razširila novica, da se j« zaročil s hčerko bogatega bankirja. Po tem važnem dogodku je šel, kakor je rekel sam, nekoliko pogledat svet. Vrnil se je še-le nekaj dni pred poroko. Ali kakšna vrnitev ! Resnično ! Nihče bi ga več spoznal. Zagorel, brkat, pogled dostojanstveno miren, vedenje kakor pristnega barona. Pripeljal je s seboj raznovrstnega lišpa, dragocenosti, strojev, voz in na izbero lepih konj.
Pohištvo je uredil vse po najnovejšem ukusu ; zunanje lice gradiča je pa kazalo, da ne je naselil le-seu; nov gospodar, kateremu je mari za lepoto svoje hiše. Najel je strežajev, hlapcev, dekel in postrežnic kar celo trumo, ki je čakala nove zapovednice.	(Dalje prihodnjič.)
je najpristneja ilustrija istrskih odnošajev je vidno znamenje vsakomu, kje sta pravo in poštenja in kje krivica in nago nasilje.
Ti dogodki so res nečuveni v moderni in pravni državi, in nismo mogli drugače, nego da smo dali odduška svoji ogorčenosti, predno nadaljujemo poročilo o verifikacijski razpravi.
Posebno živ kolorit je podalo tej razpravi dejstvo, da je celo vladni zastopnik pobijal poročilo verifikacijskega odseka zatrdi vaj, da se je volitev v okraju Voloskem vršila povsem zakonito. Za vladnim zastopnikom oglasil se je prvi posl. J e n k o. Njega govor smo sicer že priobčili v našem listu, toda naglasiti treba Se enkrat, da sta se protest nasprotnikov in tudi predlog verifikacijskega odseka za uničenj« te volitve opirala na izmišljotino, da se volitve volilnih mož v Pod-gradu niso vršile pravilno. No, poslanec Jenko ni le dokazal z nepobitnimi statistiškimi podatki, suhimi številkami, da ni res, kar trde nasprotniki, ampak dokazal je tudi, da, ako bi bilo tudi vse to res, je bilaše vedno večina na narodni strani. A kaj pomagajo dokazi pred slavno večino deželnega zbora istrskega? Nič, prav nič. Gospfida, nevoljni, da ne morejo ničesar opraviti nasproti poštenemu in zavednemu ljudstvu tega okraja, pa vsaj nagajajo s tem, da brez potrebe gonijo ubogo ljudstvo na volišče. A mi pravimo, da je to frivalno, ako se brez potrebe vnovič vnemajo strasti, neizogibno spojene z vsako volitvijo v naši Istri. Tako delajo gospoda ziste-inatično, da ne more pviti, ne govorimo o miru, niti do oddihljeja v tej ubogi pokrajini. No, mi smo uverjeni, da naš pošteni narod tudi ob prihodnji volitvi d& tej gospodi odgovor, kakoršnega zasluži, ali res zadnji čas bi bil, da dobe ti gospodje zasluženo lekcijo tudi z one druge strani, kjer so le preradi zatiskali svoje oči v očigled vsem kričečim odnošajem v Istri. Zadnji čas bi bil, da se oglasi za besedo tudi — naša vlada!
(Konec poročila o VII. seji prihodnjič.)
'.asedanju deželnih zborov.
evilki I., ki so jo postavile zadnje „No-elo svojemu prvemu članku, sodimo, da namerujejo prinesti več člankov o ravnokar dovršenem zasedanju naših deželnih zborov. Ker smo i mi namerovali napisati par kratkih in splošnih opazk o tem predmetu, v kolikor je isti v zvezi z našim splošnim političkim poioženjem, in ker se izvajanja v prvem članku „Novic" skoro popolnoma ujemajo z našimi nazori, prihranjeno nam je delo ter priobčujemo tu doli jednostavno omenjeni članek, ki slove:
Ta teden se je končalo letošnje deželnozbor-sko zasedanje. Pričakovalo se je, da deželnozbor-ske razprave kaj pojasnijo politični položaj. Reči pa moramo, da se to ni zgodilo. Vladna politika je vedno še knjiga, zaprta s sedmimi pečati. Kakor v državnem, tako tudi v deželnih zborih ni vlada zavzela nobenega jasnega stališča.
Prilike je bilo dovolj, da bi pokazala svojo barvo, a se je temu skrbno izogibala. Na Češkem je mej zasedanjem odpravila Čehom nepovoljnega namestnika grofa Thuna, a več pa ni storila, da bi pridobila Čehe. Tako ni zavzela nobenega stališča glede češkega notranjega jezika, glede mi-noritetnih šol in pa glede češkega državnega prava, da-si je za to imela obilno prilike. V vprašanju narodnih kurij se je pa celo postavila na nemško stališče, dasi ni posebno silila, naj se ustreže Nemcem.
V	svojih govorih v državnem zboru je grot Badeni omenjal tudi narodno jednakopravnost. Govorilo se je, da je vitezu Rinaldiniju tudi dal nalot/, noj caruje narodno jednakopravnost v deželnem zboru isterskem. V deželnih zborih pa vlada vendar ni nikjer polaizula resne volje, da hoče varovati narodno jednakopravnost,
Ce se je v kakem deželnem zboru sprožilo vprašenje o narodni jednakopravnosti, mu ni pri-govaijala, a podpirala stvari pa tudi ni. Na pritožbe Slovencev v koroškem in Čehov v deželnem zboru sleškem ni vladni zastopnik dal nobenega odgovora. Vlada se je držala tako, kakor bi se stvar nje prav nič ne tikala.
V	goriškem deželnem zboru so Slovenci glede
slovenske šole v Gorici stavili cel kup interpelacij, a vlada je vendar ostala pnpolnoma hladna nasproti tej stvari. V isterskem deželnem zboru se je narodna jednakopravnost teptala z nogami, a vlada ni ničesar storila, da bi jej pridobila veljavo.
Slovencev ni bilo v štajerskem in tržaškem deželnem zboru, isterskega so tudi ostavili, a Ba-denijeva vlada se zato niti ni zmenila. Ničesa še ni storila, da bi se toliko premenile razmere, da bi Slovenci mogli sodelovati v teh deželnih zborih. Niti vredno se jej menda ni zdelo pečati se s to zadevo.
Zaradi tega pa moramo reči, da je letošnje deželnozborsko zasedanje Slovencem in Čehom vzelo mnogo zaupanja v sedanjo vlado. Pa kako bi ga tudi ne, če je nedavno na nekem shodu tn'il baron Clnmecky, da sedanja vlada nikakor ne misli vladati brez zjedinjer\e levice, temveč bode to stranko še podpirala. Da je Clumecky dobro poučen, ne dvomimo. On kot predsednik zbornici poslancev velikokrat občuje z ministri. Postopanje vlade proti krščanskim socijalistom na Dunaju pa tudi kaže, da si je vlada p ostavila za svejo nalogo, pred vsem ohraniti upliv zjedinjene levice.
Nemškoliberalna stranka pa je zakrivila vse narodne boje v Avstriji. Kazala se je vedno sovražna proti Slovanom. Sedaj ta stranka že res močno peša in nekoliko popušča od svoje politike v narodnem oziru; v resnici je pa njeno popuščanje le bclj navidezno, kajti naposled se pa vendar vselej postavlja na nemskonarodno stališče. Na Mo-ravskem ima odločujoči upliv v deželnem zboru in je letos zavrnila vse češke predloge, ki so merili na uresničenje narodne jednakopravnosti. Na Češkem tudi ni hotela pogoditi se s Čehi na podlagi popolne narodne jednakopravnosti.
V	vlado, ki se opira na tako stranko, 81o-vani ne moremo imeti zaupanja. Zato pa Mlado-čehi ne mislijo opustiti svoje opozicije proti njej. Slovenski poslanci se pa tudi ne smejo nihakor dati vezati rok.
V	narodnem oziru minolo zasedanje deželnih zborov ni prineslo nikjer nobenega napredka. Povsod so narodnosti, ki imajo moč, kazale nepri-jenljivost. Poljaki so se še pokazali nekoliko bolj spravljive proti Malorusom, kakor Nemci ali Italijani proti Slovencem in Čehoin, a v resnici pa vendar tudi ničesar posebnega niso storili na potu do narodne jednakopravnosti. Sploh se zasedanje deželnih zborov ne more zvati posebno plodovito. Povsod so je potratilo mnogo časa s praznim govorjenjem, mnogimi predlogi, ki so ostali nerešeni, interpelacijami, na katere še odgovora poslanci niso dobili. Kolikor bolj je bila vlada zapeta, toliko bolj so pa bili zgovorni poslanci v raznih deželnih zastopih. Sprožilo se je veliko novih mislij, le žal, da je iz vsega bilo jako malo sadil.
Politidke vesti.
V TRSTU, dnt 20. februvarja. 1896.
„Lega nazionale" in — vzvišeni idejali.
In vendar ni imel prav, starec Ben Akiba, ki je rekel, da vsaka stvar je že bila. V današnjih vrtoglavih časih se često dogajajo stvari, ki niso še bile in kakoršnih bi človek nikdar ne pričakoval iz tega jednostavnega vzroka, ker se mu vidijo nemogoče. Taka neverjetnost se je dogodila v „Triester Tagblattu" ed dne 1B. februvarja. Tam čitamo namreč v dopisu iz Čresa: „Dne 8. zvečer je bil v dvoranah društva „Francesco Patnzio" ples „Lega Nazionale". V lepo odičeni plesni dvorani, kjer so sredi cvetočega gaja blesteli sliki Njiju Veličanstev, zbralo se je v prvič oseb iz vseh stanov. Ko je ob 9. uri došel župan dr. Coglievina, zasvirala je glasba cesarsko pesem, kojo so gostje poslušali spoštljivo in stojč. Veselica, ki se je razvila v slavnost pobratimstva, oprtega na najvzviSeniie idejale, trajala je do belega dne, ne da bi jo bilo motilo najmanjše ne-sporazumljenje. „Legi" je donesel ta večer preko 250 goldinarjev".
Tako stoji v „Triester Tagblattu". Na lojalnosti onih spoštovanih gostov, ki so se zbrali na plesu „Lege" v Črusu, nočemo dvomiti ni malo in verujemo, da so cesarsko pesem poslušali ono spoitljivostjo, kakoršno smo dolžni mi vsi svoji vladarski hiši in nje makom. Ali tega še ni bilo in tega bi tudi ne bili pričakovali, da bi kdo iz-
ven kroga italijanskega radikalizma hotel trditi, da društvo »Lega* kakor tako goji „vzvišene idejale", najmanje pa bi bili pričakovali kaj taeega od nemškega lista, ki čepi tu pri viru in ki more vedeti toraj, da to društvo ni nič druzega nego naslednik one in iste „Pro Patrie", ki je toli divno širila svoje .vzvišeni idejale', da jo je morala slednjič avstrijska vlada razpustiti po nasvetu uamestništva — tirolskega. Avstrijska vlada menda ni bila tako prepričana o »vzvišenosti" Pro-Patria-Leginih idejUov — so-deia seveda z avstrijskega stališča — kakor je prepričan menda nas „Tagblatt« v naše velik® presenečenje. Mi sicer nekoliko poznamo srčne in ljubimske odnošaje „Tagblattove" in vemo, da rad pokrije marsikaj s plaščem krščanskega usmiljenja, ali da bi bil kedaj že zasledil .vzvišenih ideja-lov* v italijanski „Legi", tega se ne spominjamo in uverjeni smo bili do sedaj, da ne doživimo kq tacega. In vendar smo doživeli 1 — Ben Akiba, osramočen si!
V inventarju našega javnega življenja nam je zabeležiti toraj novo, po „Tagblattu* primerno ocenjeno in kakor pristno pripoznano redkost in dragocenost: vzvišene idejale „L e g e N a-z i o n a 1 e*.
Mi pa že Čujemo, kako glasno se kroho* t a jo veljaki, držeči v svojih rokah vesla ladij« — Lega Nazionale.
Volilna preosnova. Včeraj je bilo na Dunaju dolgo ministarsko posvetovanje. Določila se je baje izjava, kojo poda danes vlada v razpravi povodom prvega čitanja načrta za volilno preosnovo. O stališču posamičnih strank glede na to vprafia-nje poroča dunajski poročevalec Slovenca: Konservativni klub je za to, da se izroči načrt odseku v presojo ; slovenski členi tega kluba zahtevajo, da se Kranjski da še jeden mandat, in priznat je tudi grof Hohenwart, da se je pri razdeljevanju mandatov postopalo nekako po mačehovski. — 81 o-vensko -hrvatski klub ni načelno nasproten temu načrtu, a glasovati hoče za istega le pod tem pogojem, da se ugodno rešijo predlogi glede volilne pravice trgovinske zbornice ljubljanske in pa spremembe volilnega reda za Koroško in Štirsko — Nemška levica bode glasovala za načrt a zahteva veliko plačilo za to delo; zagotovili naj bi se jej mandati v dosedanjih ku-rijah s tem, da se izbacnejo takozvani petakaiji, pravice deželnih zborov naj bi se skrčile nekoliko in pa jamstvo naj se jej dade, da se ne zniža volilni cenzus, to je toliko, kakor da ne pridemo nikoli do pravega ljudskega parlamanta. Mlado-Čehi zahtevajo splošno in jednako volilno pravo. Vendar ni izključeno, da ne bi konečno glasovali tudi za ta načrt. Tudi antisemiti in nemški nacijonalci utegnejo slednjič glasovati za, postavivši se na stališče praktičnih politiko?, računajočih, da je boljše nekaj nego nič. — O Poljakih ne treba zgubljati besed. Na koga pa nig bi računal grof Badeni, ako ne na svoje lastne rojake ?! Ti so torej za načrt.
Ako je ta račun tudi le približno zanesljiv, potem se grof Badeni sme nadejati kvalifikovane večine za svoj načrt. Definitivno rešenje tega vprašanja pa pride — pozneje.
Novi minister za železnice, vitez Gutten-berg, predstavil se je predvčeraj v železniškem odseku poslanske zbornice. Na pozdrav načelnika viteza Zaleskega je odgovoril njegova ekscelenca, da se bode vsikdar kazal dobrohotnega za želje prebivalstva brez razlike narodnosti, ter da se nadeja, da skoro predloži važnih predlog za p o p o 1 n j •• nje Železniške mreže, ako parlament dovoli potrebna sredstva za te investicije. Prosi torej odsek, naj bi isti dobrohotno presojal njega predloge.
Zatrdilo o jednaki dobrohotnosti do vseh narodnosti zveni sicer nekako čudno, ker je to stvar, ki je umevna sama ob sebi. Ker se pa pri nas često dogajajo stvari, ki niso posebno verojetne, a se ne dogajajo stvari, ki se razumejo samo ob sebi, jemljemo zadovoljstvom na znanje tudi taka zatrdila. Seveda nam ni dosti pomagano se samimi zatrdili, in zato prosimo njegovo eksceleuco, vzemši na znanje njega zanj častno a nam ugajaj oče zatrdilo, naj dobrohotno obrne pozornost svojo do nas tu doli, kajti na polju, ki spada v delokrog ministerstva za železnice, morda nobena pokrajina ni tako zanemarjena, kakor so zanemarjene t«
naše južne pokrajine, kar je tem čudneje in ne pri<"*a o posebnih dalekovidnosti dosedanjih državnikov, ker popolnjenja železniške zveze tu doli na jugu, ne zahtevajo le trgovski in gospodarski o-ziri, ampak tudi oziri na varnost države za vse mogoče slučaje. Zlasti našega vprašanja železniške zveze Trsta z notranjemi deželami naj se loti njegova ekscelenca z vso eneržijo, kajti prikladnije zveze Trsta z notranjimi deželami so neizogibni pogoj za povzdigo naše svetovne trgovine in za utr je nje avstrijskega mišljenja v tej — državi v državi. Prepir se že predolgo suče o Vprašanju, ali Predel ali Loka; a mi se načelno nočemo mešati v ta prepir, ki le zavlačuje ugodno rešitev tega vprašanja. A naše pokrajine hirajo pri tem. Zato pa: rešite to vprašanje tako ali tako, samo da je jed nkrat rešite. Tako pokažete ekscelenca najlepše z dejanji, kar ste zatrdili z besedami : dobrohotnost do vseh brez razlike narodnosti!
Dogodki na Bolgarskem. Potem, ko so se požurile vse druge vlasti, da izvedejo posledice iz najnovejših dogodkov na Bolgarskem, da pripo-znajo namreč princa Ferdinanda, ni preostajalo druzega, nego da rečejo svoj da in amen k rešenju bolgarske krize po želji — Rusije. Današnje vesti javljajo namreč, da je tudi Angleška pripoznala Ferdinanda. Mali Boris je odpotoval menda danes v Nizzo v naročje svoje matere. O poslednji ugib« ljejo, da-li se zopet povrne v Sredec k svojemu možu, vendar pa prevladuje menenje, da se p o-v r n o.
Italija v Afriki. Italijani so poizvedeli, koliko Šoancev je padlo doslej v eritrejski vojski. Iz Rima včeraj došlo službeno poročilo pravi, da je doslej padlo 4200 Šoancev, 5600 pa da jih je bilo ranjenih. Čudno je, da isto službeno poročilo ne povć tega, kar bi bilo mnogo umestniše in kar bi izvestno zanimalo prebivalstvo Italije, katere sinovi prelivajo kri za „čast Italije", da namreč ne povć, koliko je padlo Italijanov in koliko je onih ranjenih, za katere nabirajo italijanske lire celč v Trstu ? ?
Italijanom sta se uprla dosedanja njih zaveznika ras Sebat in pa Agos Tafari. S kakim 600 s puškami oboroženih m bi zapustila sta Italijane, da se pridružita negusu Meneliku. Ker je Agos Tafari sedaj prelomil že v tretjič zvestobo Italijanom, dobili bi ga isti prav rado v pest, da ga — ustrelć. Možno pa je tudi, da ai hoče Sebat na svojo pest zopet pridobiti gospodstvo nad pokrajino Agamfe, čije gospodar je bil, dokler ga niso vrgli Italijani. No, ako nameruje to, spoprime se vsak ako z Baratierijem, ki čepi okolo Adigrata, koje mesto je bilo nekdaj tudi last Sebatova. Italijansko časnikarstvo priznava brez ovinkov, da je ta dva zaveznika Italijanov bržkone pregovoril Menelik k odpadu in to tem laglje, ker se ni nadejati, da konečno zmagajo Italijani. -
Rimski „Messaggero" objavlja pismo nekega vojaka v Afriki, glasom katerega se Italijani pripravljajo, da odbijejo napad Šoancev na utrdbo Adi Ugri. Ta utrdba je oborožena s 4 topovi in 4 mitralezami ter ima beje mnogo več streljiva, nego ga je bilo u utrdbi Makalč. Bojfe se, da bi sovražnik utegnil oblegati to utrdbo. (Utrdba Adi Ugri je kakih 100 kilometrov oddaljena od italijanske vojske).
Različne vesti*
Gospodarstvo v tržaški občini. Na dnevnem redu nocojšnje seje mestnega svčta je tudi predlog šolskega odseka za nakup zemljišča in zgradbo n o v e ga poslopja za občinski (laški) otroški vrt ob istrski cesti v okraju Sv. M. Magd. Spodnja. Zakaj je došla ta točka baš sedaj na dnevni red, tako rekoč ob zadnji uri, ker v kratkem poteče mandat sedanjemu mes nemu svetu in bodo nove volitve, o tem nas je poučil današnji „Tr. Tagblat". Uredništvo istega lista pa je, pogledši za kulise, razkrilo še nekaj druzega, kar drastično označuje „gospodarstvo" in zistem zapravljanja, ki vlada v naši občinski upravi. Stara občeznana pesem je, da naša občinska uprava »gospodari* takč, da ji primankljaj narašča oil leta do leta. A kadar so gospodje v stiski, takrat se zanašajo na pomoč države, one avstrijske države namreč, za kojo gojč .patrijotisko" (??) čustvovanje le tedaj, kadar potrebujejo denarja. Kako pa zametujejo denar v prid svojih Benjaminov, o tem svedoči kričeči ne-
potizem, ki je pri našim mestnem magistrat »samo ob sebi umevna stvar". Pomislimo le na službo, ki jo je ustvarila veČina mestnega zastopa za Benjamina Cairolija Raskoviča. Kar pa se dostaje omenjenega predloga šolskega odseka, ima isti svojo »zgodovino*, kajti predlog prišel je na dnevni red še-le sedaj, ko so bili gospodje zavrgli lepih tisočakov v prid drugemu Benjaminu, seve itali-jansko-liberalne-židovske narodnosti. O tem škandaloznem dogodku poroča „Tr. Tagbl." med ostalim: .Ako more biti kdo zadovoljen z upravnimi umetniki, ki se širokoustijo v našem občinskem zastopu, gotovo morajo biti mešetarji za prodaje hiš in pa hišni posestniki, ki bi se radi iznebili koje podr-za drag denar in ki, ako jim ne sede na limanico noben drugi dobrodušni kupec, najdejo dobrega odjemalca v mestnem magistratu, — saj „Pantalon" plača stroške. Leta 1895. posedoval je neki gospod J. Morpurgo ob istrski cesti nasproti letovišču Bienenfeld hišo, ki ni niti mestno poslopje, niti letovišče ter ima že toliko prirojenih stavbenih boleznij, da bi ji mogel le kramp pomagati temeljito. V tej dobi — takrat je bil že na krmilu naš sedaj slavno vladajoči mestni zastop — sklenil je Šolski odsek, da odpre ob istrski cesti otroški vrt in občinski odposlanci šli so iskat primerne zgradbe. Čudna ^'nezgoda pripetila se je gospodom! V tem namreč, ko je bil dobil magistrat več prav umestnih ponudeb za nakup hiš, tudi takih, ki so že v naprej pripravne v vsakem pogledu za naselitev otroškega vrta, izbrali so bas hišo Morpurgo, dasi ista ni bila niti najmanj primerna, ker leži ob jako živahni in pa prašni cesti ter je v pritličju tako vlažna, da nihče ne
sme stanovati v njej.....V seji mestnega sveta
dne 20. oktobra 1893. so sklenili kupiti ta glasovito hišo, ne da bi se bil kdo oglasil v plenumu proti temu; t. j. Slovenci so sicer glasovali proti predlogu, toda jedino le iz tega vzroka, ker bi se imel v uovem otroškem vrtu uvesti kakor poučni jezik jedino le italijanski. In tak6 si je pridobil gospod J. Morpurgo okroglih, lepih 6000 gid. ter se iznebil hiše, s katero ni vedel kaj storiti. Toda tragična komedija pričenja se-le sedaj: V isti seji odobril je mestni fcvčt razven že omenjenih 6000 gld. še 4000 gld. za potrebne poprave in pa svoto 1530 gld. za ureditev otroškega vrta. Od 20 oktobra 1893. minoli so doslej točna 2 leti in 4 meseci in še danes pričakuje obljudeni okraj o-snovitve otroškega vrta. Ker pa ima nag mestni svčt navado, da izpolni vsako dano obljubo, spomnil se je tik pred pretekom svojega mandata, da dolguje prebivalcem okraja Sv. Mar. Magdalene Še otroški vrt in tako stoji na dnevnem redu nocojšnje seje predlog šolskega odseka za nakap novega zemljišča in zgradbo lastnega poslopja za otroški vrt v ulici deU'Istria.(!) Kaj pa bode sedaj z Morpurgovo hišo ? Morda se najde nocoj koji občinski svetovalec, ki je tako radoveden kakor smo mi ter stavi to vprašanje gospodu Šolskemu poročevalcu."
Lojalni, kakor smo že načelno proti vsakomur, beležimo hvaležno, da je „Triester Tagbl." po zaslugi ošibal zares kričeče gospodarstvo v naši mestni občini. Vendar nam ne bodi šteto v zlo, ako rečemo, da je i ta epistola ,.Tagblattova" prejednostranska ker se je postavil le na gospodarsko in je pustil v neinar moralno, etično, kul-tui 'no stališče. „Tagblatt" namreč nima nič proti temu, da se na slovenskih tleh in za slovensko ljudstvo zasnuje laški vrtec, le tisočaki ga tešče, ki so se zavrgli brez potrehe za hišo, povsem neprimerno za take namene. In kolikor razumimo mi oficijozni ali poloficijozni jezik, se „Triester Tagblatt" še hudnje, da je mestni zastop se svojim nez in i sel nem postopanjem zavlekel osnutje italijanskega vrtca pri sv. Mariji Magdaleni — torej na slovenskih tleh Škoda je za tisočake, vržene v žep onega, ki se je na lep način hnebil svoje podrtije in na to stran je opravičena graja „Tag-blattova" ; ali grajo je zaslužil mestni zastop tudi z moralnega, etičnega, kulturnega stališča, ker hoče zopet zametati denar za raznarodovanje drugih. A raznarodovanje je vsikdar nemoralno; naj se že vrši nasilno, ali pa vabljivo in zvijačno. Ta moment so imeli seveda oko-ličat)8ki zastopniki tudi pred očmi, ko so glasovali proti nakupu hiše za omenjeni laški vrtec. Ako pa je „Triester Tagblatt" se svojo opazko, da so
zastopniki okolice glasovali proti !e zato, ker se bode v tem vrtcu poučevalo italijansko, hotel dati razumeti, da tudi naši zastopniki nimajo razuma in srca za dobro gospodarstvo, potem bi bila to insinuacija, kojo bi morali zavrniti najodločneje. Naši zastopniki so presodili stvar z obeh strani, z gmotne in mordlne, in na vse zadnje bi bilo morda častno tudi za „Tagblatt", ako bi se i on nekoliko pobrigal za p ol i t i š k o morilo. Ta artikel sedaj sicer ni posebno v čislih v naših pokrajinah ; tem nujniša dolžnost bi bila nam vsem, da mu pripomoremo do veljave čim preje.
Nekaj o astronomiji. Pišejo nam: „Indipendente" je pisal in Vi ste posneli, da se je gosp. državni poslanec in mestni svetovalec Nabergoj pokazal slabega astronoma, izrekši svoje menenje, da sti oni dve zvezdi, ki se bliščiti na tabli okrajnega načelnika na Prošeku
—	italijanski zvezdi. „Idipendeute" je zatrdil, da sti oni dve zvezdi — severoameriška in turška in Vi ste pogledali skozi skozi svoj teloskop ter izračunali, da „severoameriška" zvezda opominja nas Slovence na svobodo, ki je doma onkraj oceana, turška pa na naše
—	turške razmere. Ne zamerite ; tudi Vi se niste pokazali povsem točne astronome se svojim čitanjem v — zvezdah. Gledč pomena turške zvezde utegnete imeti prav, glede „severoameriške" pa ne. Ta zvezda nas ne opominja na ameriško svobodo, ampak na našo domačo, in precej razsežno, kojo uživajo pri nas — drugi 1!! Ne čudim se Vam pa ne, da so Vam, zrdčiut na zvezde na tabli okrajnega načelnika na Prošeku, misli uhajale v Ameriko. Zavarovati pa se moram proti domnevanju, kakor da hočem koga vspodbujati k izseljevanju. Mi ostanemo tu in hočemo čakati, da tudi nas poseti naša „zvezda".
Vsem spoštovanjem
še boljši astronom. Trst za ranjene vojake v Eritreji. Glasom VI. izkaza, ki ga je priobčil tukajšnji generalni konzulat italijanski, nabranih je doslej v Trstu za omenjeno dobrodelno, človekoljubno svrho 1138 gld. 53 nč. avstrijskega denarja in pa 6766 49 italijanskih lir. Med novimi darovalci je nemška tvrdka Hoerner & Honsell vpisana z 20 Urami. Mar so tudi ti gospodje italijanski podaniki?
Pepelnična sreda. V Trstu je toliko v mestu, kolikor v okolici stari običaj, da si veselo ljudstvo samovlastno dodaja k pustu še jeden dan veselja, to je pepelnično sredo, na koji dan Cerkev resnobno spominja: „Človek pomisli, da si bil prah in da bodeš prah". Gospoda prireja navadno svoj posebni ,korzo" pri sv. Andreju, ker se baje ne mara mešati med „plebejski korzo" na pustni torek. Letos pa je bilo tudi pri tem „gosposkem" korzu jako malo prave elegance. Voz bilo je sicer okolo 250, toda večinoma „fijakerji*, ki so vozili vesele bratce v Skedenj na „arnike" in pa na — teran. Pusta so „pokopali" vinski bratci toliko v Skednju, kolikor pri Sv. Ivanu ob ve iki tidelnžbi „žejnega" občinstva. In tako je došel z današnjim dnem v navadni svoj tir.
Usoda maloruskih izseljencev. Na pustni torek so bili izseljenci pogoščeni z vinom in drugimi rečmi od strani goriških Slovencev. Na pe-pelnico pa je potrosil nekaj tudi g. okr. glavar Bosizio in nekatere druge milosrčne gospe. Zvečer ob 11. (19. t. m.) odpotovalo je 16 rodbin v Ameriko, katere so imele zadostno sredstev. Ostali odpotujejo tudi, ker nazaj ne marajo, vendar pozneje, okoli 15. marca.
Mlada beguna. Z Dunaja došla je tukajšnjemu policijskemu ravnateljstvu brzojavna okrožnica, da je pobegnila iz Mosta (Češka) 171etna Luiza Block, hči odličnih starišev, in sicer v družbi 20letnega gojenca konservatorija v Vratislavi, Sala Finger-huta (Žid). Okrožnica prosi, da policija prime mladi parček, če ga zasledi.
Roparsk napad v mestu. Minoli ponedeljek zjutraj je 461etni težak Alojzij Giacuzzi iz Videm-skega okraja na Laškem, došel v gostilno 451etne Antonije Visintini, na obrežju Grumula. Mož je izpil četrt vina, razgovarjajese z gostilničarko, ker drugih gostov ni bilo. Zahteval je drugi četrt. Ko se je žena sklonila k sodu, da mu natoči vine, priskočil je Giacuzzi, potegnil kladivo iz žepa, hotć udariti žensko z vso silo po glavi. Na vso srečo pa se je žena obrnila in odbivša namenjeni ji udarec, dobila le praske na licu. Go-stilničarka je odprla vrata ter klicala glasno na pomoč. Drzni napadalec je pobegnil, toda minolo noč našel ga je policijski oficijal Tiz ter ga spra-
vil v varnost. Očevidno je, tla je hotel Giacuzzi ženo uuiotiti z udarcem, da jo oropa.
Sodnijsko Dne 27. septembra min. 1. je bil ples y Atričevi gostilni v Brguču pri Kastvu. Jeden izmed plesalcev, kmet Ivan Gregorič, bil je nekoliko pijan ter je nadlegoval in dražil druge ljudi. 351etni dninar Ivan U j Č i cf, po domače f Volić" in pa gostilničar Ivan Afrid hotela sta odpraviti nadlegovalca iz gostilne. Gregoriča pa je branil Matej Afrič, bratranec gostilničarja. Možje so se stepli. Oba Afrioa sta udrihala drug po jdrugemu, kar se je dalo, potem pa je naskočil Ivan Ujčič na Mateja Afriča, ga podrl na tla, poteptal ter ga oklestil s pestmi, se vrgel na njega, mu zgrabil levo roko ter ga srdito ugriznil v palec. Zaradi tega moral s« je Ujčid-Volič včeraj pred tukajšnjim sodiščem zagovarjati radi težkega telesnega poškodovanja. Sodišče ga je obsodilo na šest mesecev težke ječe ter na 50 gl. odškodnine, ki jo mora plačati odškodovanemu.
181etni natakar Julij Mahaček z Dunaja dobil je zaradi tatvine 4 mesece ječe. Mahaček je koncem minolega in početkom tekočega leta služil v pivarni „Pilsenetz" ter ukradel svoji gospodinji Ani Dolmann razno gostilničarsko pripravo, vredno 15 gold.
Loterijske številke izžrebane dne 19. t. m.:
Praga	22, 75, 17, 39, 85.
Lvov	89, 46, 7, 1, 78.
Inomost	6, 90, 26, 41, 2.
M najnovejši literarni boj.
(Konec.)
„Moj Bog, doktori List za družine naj bo brez zaljubljenih povestij!? Kaj pa mislite! To bi list uničilo. Vse naročnice bi nas zapustile".
„(Je torej moramo objavljati zaljubljenosti, bodimo tudi odkritosrčni 1 Upam, da se ne varam, gospod šef, če Vam prisojam precejšno poznanje menite torej, s katero vrsto zaljubljenih pohujša večina deklic: s sentimental-tem na pol pohotnimi namigavanji — i, kjer se odkrito kaže na nevarnosti, > ljubimkanje? — Naša družinska lite-itttura siiKa uprav lažnjivo.same platonične ljubezni ter jih završuje pred oltarjem. Kam pridejo na5e punice, ako verjamejo takim spisom? Pred oltarje gotovo navadno nel Mladeniči so v romanih večinoma veliko čednostnejši in pridnejši, od onih, ki imajo meso in kri. ,Pazite se, dekleta!' Ta vsklik bi se moral brati med vrstami vsake zaljubljene povesti".
„Vi torej mislite, da se nam ni treba ozirati na najivnost, neizkušenost naših hčerk ? Vi menite, da sme sedemnajstno dekle že vse vedeti iu vse razumeti f
„Dekle, ki bere romane, ni več otrok — ona sluti vse, zato je želi izvedeti. Ne slepimo je! Razumna punica se ho moštva bolj bala, kot romantično nadahnjena ,goska', ki meni, da je ne-možno, da bi ne nosila v svojem srčku sentimentalnega mladeniča. — Najivnost l pravite, pa vodite svoje hčere v gledišče k igram lbsena, Suder-manna in Francozov. In doma ležč po mizah časniki s škandaloznimi kronikami in prevestnimi poročili iz sodišči — Seveda, leposloven list pa naj bo hinavec. Tu je doma najsvetejša čistost, tu naj se opisuje cvetlieje kar najbolj miČno, kačo pa zatajimo, ki tiči pod njem 1 Ali so ne pravi to zistematično zapeljevati ? Ali dela pohot-než kaj drugače, ki hoče omamiti dekliško žrtvo? ■ — Jaz sem za to, gospod, da kažimo mladini življenje kolikor možno od najblažje plati, a ne idea-lizujmo je tako, da ga ni spoznati 1 Življenje ostani vedno Človeško! Slikajmo mladeničem greh res ostudno, z vsemi nasledki vred ! In ustraši se — gole resnice! Ne lažimo naši mladeži, da so ljudje angelji — ne tajimo, da je med njimi mnogo, mnogo hudičev, in naše deklice ostanejo dlje — čiste, device! Torej le ne hinavskega sleparenja v literaturo! Sploh ni dobro znamenje za našo dobo, da počen a postajati nekam tercijalska. Ter-cijalstvo je nevarljivo znamenje impotence, in ženska, ki je bila član demiinonde — postane na stara leta navadno — liinavka. Dandanes je večina ljudij hinavska in pohotna zajedno ; od pisatelja, umetnika se zahteva marsikaj, le odkrite
resne resnice ne, le poštene, vzgajajoče opominjajoče resnice ne. Le naslikajte strast, kako vabljiva in kako lažniiva je, orisajte jo po resnični njeni naravi, povejte, kaj prihaja iz nje za njo... in vsekako vzbudite proti njej večji stud, nego če to beštijo skrivate v zapeljive rožice. Najfrivolnejše modro krilo je — figov list. Pomnite : čilemu je vse Čisto, svinjam pa vse svinjsko!"
„Boga mi, Vaši principi so strašni, gospod doktor! Rečem Vam, vse iztise nam vrnejo. Pomislite vendar, da je naš list — kupčija! Veliko konkurenco imamo — večini — dasi je morda bedasta — se moramo klanjati; — prinesti ne sinemo ni vrste več, ki bi koga žalila v morali ali časti. Ljudje so pač taki, spremeniti jih ne moremo. Verujte mi, doktor, da sem izkušen knp-čevalec...
„A, tako — tako... Žal, že vidim —jako bi oškodoval Vašo kupčije, ako bi še ostal. Ker nisem agent za abonente, ampak le literat, komur je istina prvi, najidealniši princip, moram Vam reči le šo jedno: Moj poklon	D. J. Ekehard.
Najnovejše vesti.
Trst Ces. namestnik vitez Riualdini vrnil se je danes zjutraj z Dunaja v Trst.
Dunaj 20. Današnja „Wiener Ztg." objavla, da je odlikovan zdravnik dr. Xydias v Trstu naslovom ces. svetovalca.
Dunaj 20. Državni zbor, poslanska zbornica.) Dopis vlade poživlja k volitvi deputacije za določitev prispevkov za vkupne stroške. Zbor je pričel prvo čitanje predloge za volilno preosnovo. Poslanec Brzorad (Mladočeh) izjavil je, da njegova stranka ostane pri predlogu gledč tega, da se osnuje splošno, vsejednako volilno pravo.
Dunaj 20. Danes v poslanski zbornici predloženi mirovinski zakon za državne uradnike, v državni službi stoječe učitelje, služabnike, njih vdove in sirote, določa za državne služnike po desetih odsluženih letih 40 za vsako nadaljnje odsluženo leto pa 2% zadnje plače, ki jo je imel do-tičnik v aktivni službi, za vdove državnih uradnikov in v državni službi stoječih učiteljev pa stalno letno mirovino, razmerjeno po jedenajstih plač. razredih. Najmanjša taka mirovina pa bode iznašala 400 gld., za vdove služabnikov jedno tretjino plače, ki se more računati za mirovino, toda ta mirovina mora iznašati najmanje 200 gld. Razven tega dobijo vdove državnih služnikov še pripomoček za vzgojo za vsakega svojega otroka do 24 leta istega, sirote pa primerno konkretalno penzijo. (Ta zakon določa Še drugih odškodnin, odnosno mirovin, katere pa priobčimo v piihodnjem izdanju. Ured.)
London 20. V okraju Johannesburg, kjer bivajo siromaki, razpočil se je danes dinamit. Eksplozija bila je strašanska; ves dotični del mesta se je porušil, cel6 hiše pol milje na okrog so se podrle popolnoma. Pravijo, da je eksplozija ugonobila strašno mnogo ljudij. Doslej so izvlekli iz ruševin 40 mrličev in 200 zelč ranjenih oseb.
Madrid 20. Sinoči je razpočilo pet petard v obližju kraljevske palače. Ranjen ni bil nihče in tudi škode niso provzročile petarde nikakoršne
TvgovineU« braojavko.
Bnoitapeita. Pfieniea ™ je^en 7.15-7.17 Pšonioa z a ■pomlad 1896 H.88 —.— do 6.90. Ovea zn spomlad 5.96—B.98
--K* za spomlad 6.36 6.38 Koruza za oktober —._
- .— maj-juni 1896 4.82-4.34
1'huuiuu nova od 7» kil. f. 70O-7-15 od 79 kil. f. 710 7.20., od 80 kil. f. 7.16- 7.25 od al.kU. f. 7 20 —T-30, -nI 82 kil. for.--.------ leAinen 5*40-7.80
proso 6 00—6-40.
Pšenica : Povprašovanjo Blabo. Prodaja nekoliko tisoč nit. st. Vreme : lopo.
Praga. Nerafinirani sladkor f. 16.45. 16.45., za maj 16.70. Oktober-december 15.10. Vedno dražjo.
Pragu. Centrifugal novi, postavljen v Trat hć carino vred odpofiiljatev precej f. 33-50—34.— Couca«se 84.50—35'— Četvorni S«-——»ti.50. V glavah (HOdih) 3C'5() 87.5U jnko »ulito. Silno rastoča.
iiavrh. Kttva Santo* gooii »vurage za februvar 80'75, za juni 79.75.
Hamburg. SHtitos good average za mar« 65.25 za maj 65.—. za september 61.50.
Dunajska borza 20. lcbruvarja
lsee.
Državni dolg v papirju . . n „ v srebru . .
Avstrijska renta v zlatu * „ v ktonah
London 10 Lst.
20 mark
100 italj.
lir
včeraj	danoH
. 101.20	101.05
. 101 5	101.05
. 121 95	121 85
. 101.45	101.80
. «88	880 75
. 1 "0.90	120.85
	M. 5 7'/,
11. 82	11.81
. 43.70	43 60
ZELEZNIŠKI VOZNI RED.
ffjJuina železnica (Postaja južne železnice.) Od dni 1. decembra 1895. ODHOD:
7.50 predp. brzovlak na Dunaj, zveza z Reko.
8.25 „ brzovluk v Nabrežino, Benetke, Rim.
9 — „ omnibus v Nabrežino, Videm, Benetke in Verono.
9.55 „ poštni vlak na Dunaj, zveza s 1'ešto in Zagrebom,
2.10 popol. omnibus v Korinin.
4.40 „ omnibus v Nabrežino, Videm, Rim.
6.20 „ poštni vlak na Dunaj, zveza z Reko.
8.— „ brzovlak na Dunaj, zveza s Pešto, Reko — Goric«
in Korntinom. 8.10 „ mešani vlak do Murzzuschlaga. 8.45 „ mešani vlak v Nabrežino, Videm, Rim. DOHOD:
6.48 predp. mešani vlak iz Miirzzuacltlaga, Beljaka, itd. 7.30 „ mešani vlak iz Milana, Vidma, Nabrežine. 8.40 „ brzovlak iz Kormiua, 9.25 „ brzovlak z Dunaja. 10.20 „ poštni vlak z Dunaja, zveza z Reko. 10.35 „ brzovlak iz Rima, Benetk. 11.19 „ omnibus iz Rima, Benetk, Nabrežine. 5.40 popol. poštni vlak z Dunaja. 7.36 „ omnibus iz Verone, Kormiua, Nabrežine. 8,51 „ brzovlak iz Milana, Benetk, Vidma, Nabrežine;— z Dunaja zveza z Reko.
(b Državna, železnica. (Postaja pri sv. Andreju)
Od dni 15. septembra 1895. ODHOD:
6.30 predp. v Herpelje, Ljubljana, Dunaj, Beljak.
8.35	„ v Herpeljo, Rovinj, Pulj.
4 40 „ v Herpelje, Divačo in Pulj.
7.30 „ brzovlak v Pulj, Divačo, Beljak na Dunaj.
Lokalna vlaku ob prazuikilt: 2.20 popo!. v Divačo 4.19 „ v Boršt.
DOHOD:
8.05 predp. iz Herpelj. 9.50 „ iz Pulja, Rovinja. 11.15 „ iz Herpelja, Ljubljano, Dunaja. 7.05 popol. iz Pulja, ltovinja, Dunuja, Ljubljane, Divače. 9.45 „ brzovlak iz Pulja, Rovinjii.
Lokalna vlaka ob praznikih: 7.29 nopol. iz Boršta.
9.36	* „ iz Dirate.
Možka podružnica družbe 3». Cirila in Metoda » Trsta.
na
XI. OBČNI ZBOR,
ki bode
v nedeljo dne 23. februvarja 1896 ob 2. url pop.
v prostorih si. „Del. podp. društva11 — via Molin piccolo štev. 1 prvo nadstropje — Dnevni red :
1.	Pozdrav prvomestnika ;
2.	Letno poročilo
a)	zapisnikarja ;
b)	blagajnika.
3.	Volitev
a)	načelništva, t. j. prvomestnika, zapisnikarja in blagainika ter za vsakega od teh po jednega namestnika (§ 2 podr. pr);
b)	podružničnih zastopnikov za veliko skupščino (§ 14 gl. pr.).
4.	Posamezni predlogi, ž^lje in nasveti.
V Trstu, dne 15. februvarja 1896.
MelniStvo moške podružnice Me sv. Cirila in Metoda
M a t e M a n d i ć,	Janko Macšk,
t. č. prvoinestnik.	t. č. zapisnikar.
IVAN H. POHLY TRST
Ulica Coroneo St. 9. zastopnik
V BUDIMPEŠTI
priporoča najtopleje spoštovanim prijateljem izdelke tega znamenitega mlina.
Vsakoletna produkcija milijon materskih stotov.
Za svojo, na veliki in zeld živahni cesti T r s t-H e k a stoječo hišo in gospodarska poslopja iščem najemnika» ki bi hotel vzeti v zakup tudi krčmo in ki bi imel dovoljna sredstva in sposobnosti za ustanovitev prodajalnice z mešanim blagom in deželnimi pridelki na drobno in debelo.
Pripravljen sem v prvem letu vdeleževati se tega podjetja z delom in denarjem.
Radi svoječasne preselitve na Dunaj prodam tudi vse posestvo, ležeče blizu svetovno znani škocjanskih jam, proti plačilu na desetletne obroke.
Aleksander Mahorčič,
Matavun pri Divači.
m__________
BTlč več kašlja,!
B a i z a nt b k i p o t o t- a 1 h k i p r h h i zdravi vsitk kašolj, p'učni in bronhijalni katar, dobiva h« v odlikovani lekttrni
PRArtMftRui „Ai due Kori" Ti st, velik« trg.
Poštno pošiljat ve iz\r-uj»jo »eutegonia,
*
m
Lastnik politično društvo „Edinosti'. Izdavatelj in odgovorni nindnik : Julij Mikutii. — tiskani« Dol™,- » Tratu.