9 VPLIV USMERJENIH MOTORIČNIH PROGRAMOV NA MORFOLOŠKE IN MOTORIČNE DIMENZIJE ODRASLIH OSEB Franc Agrež doktor kinezioloških znanosti, redni profesor pri predmetu Osnovna motorika THE INFLUENCE OF DIRECTED MOTOR ACTIVITY ON MORPHOLOGIC ANO MOTOR DIMENSIONS OF ADULTS POVZETEK Ugotavljali smo vpliv usmerjenih motoričnih pro- gramov na morfološke dimenzije in motorične spo- sobnosti pri dveh vzorcih poskusnih oseb ženskega spola, starih od 18-54 let, zaposlenih v materialni proizvodnji. Eksperimentalna vadba je trajala 4 mesece, in sicer dvakrat na teden po 60 minut. Ugotavljanje učinkov motoričnih programov je bilo opravljeno s 14 antropo- metrijskimi merami in z 10 motoričnimi testi. Rezultati raziskave so pokazali: l. izjemen napredek motoričnih sposobnosti: po- javne oblike moči so se izboljšale za 20%, koordinacija gibanja za 32%, hitrost gibanja za 23%, bazična vzdrž- ljivost za 12%; 2. zmanjšanje telesne teže za 3% in podkožnega maščevja za 13%. Pričujoči izsledki predstavlajo močan argument v prid uvajanja usmerjenih motoričnih programov v ce- lovit sistem sodobnega proizvodnega procesa. Par- cialne analize nekaterih profilov delavcev Izven ne- posredne proizvodnje (npr. inženirji, menedžerji, fa- kultetni učitlji) kažejo na potrebe po specifičnih mo- toričnih programih, ki se jih le ti vse bolj zavedajo in jih tudi uporabljajo. V hierarhično nižjih segmentih proizvodnje pa je ta miselnost še nerazvita. Zaradi tega bi vodstvene strukture delovnih organizacij mo- rale poskrbeti, da usmerjeni motorični programi po- stanejo sestavni del revitalizacije delavcev. SUMMARY An analysis was made of the effect of directed mo- tor activity programmes on morphologic characteris- tics and motor abilities of two groups of female wor- kers, aged 18 to 54 years of age. The experimental programme lasted 4 months, twi- ce weekly for 60 minutes. The effects of the spori pro- grammes were monitored with 14 anthropometric measures and 10 motor tests. The results showed: (1) a drastic improvement of motor abilities: in dif- ferent forms of power for 20%, coordination of move- ment for 32%, movement velocity for 23%, general en- durance for 12%; (2) a decrease of body weight for 3% and subcuta- neous fat for 13%. These results represent a powerful argument in fa- vour of implementing directed motor activity in the system of modern production process. Partial analy- ses of some profiles of employees outside material production (engineers, managers, university teachers etc.) show the need for specific programmes, which is being slowly recognised and implemented. However, in hierarchically lower segments of production, this approach is stili undeveloped. l. UVOD O povečani hipokineziji, ki jo po- vzroča zmanjšanje fizično zahtevnih del na delovnem mestu in v bivalnem okolju, se v zadnjem času vedno bolj pogosto govori ne samo pri nas temveč tudi v drugih bolj razvitih okolj ih. Po- manjkanje gibalne aktivnosti v vseh slojih prebivalstva predstavlja enega najbolj perečih problemov sodobnega načina življenja, saj je neposreden vzrok tipičnih civilizacijskih obolenj in prekomerne debelosti. šo biološko vrednostjo, kjer prevladu- jejo: maščobe, sladkor, energetsko bo- gate sladke pijače in še posebej alko- hol. Posledica tega je prevelika telesna teža, ki sama po sebi zmanjšuje željo po gibanju. Tako se izoblikuje circulus vitiosus, ki poglablja brezno gibalnega primanjkljaja. jo: boj ali beg. Tudi v današnjih psi- hoemocionalnih stresnih situacijah človek še vedno reagira stereotipno z arhaičnim odgovorom »kamene dobe«, to je s pripravo organizma na intenzivno gibalno akcijo. Mobilizirajo se energijski viri, da se zagotovi aktiv- nost skeletnih mišic. Toda porabnika energije pri tipičnih psihoemocional- nih stresnih situacijah, ki jih srečuje­ mo pri proizvodnem delu, ni . Energija, katere skeletno mišičje ni porabilo, se lahko v svoji nesmotrno veliki ponud- bi, ki je nesorazmerna z aktualno gibal- no potrebo, v povečani količini skla- dišči na nezaželjenih mestih. Ta »spor- ni« regulacijski mehanizem je eden glavnih vzrokov nastanka in razvoja nekaterih kroničnih civilizacijskih ob- Gibalni deficit delavcev se pri nas pogosto povezuje z anahronističnim pojavom, da tisti, ki se manj gibljejo, konzumirajo več hrane kot je to po- trebno. Uporabljajo se jestvine z manj- Značilnost sodobnih proizvodnih procesov so tudi psihoemocionalne ob- remenitve, ki lahko predstavljajo resne stresne situacije. Skozi filogenezo je človek v svojem temeljnem informa- cijskem sistemu razvil in zakodiral re- gulacijske in adaptacijske mehanizme, s katerimi je doslej, to je v več kot mi- lijon letih, smotrno reagiral na stresna stanja, ki jih je izključno reševal z energijsko zahtevno gibalno aktivnost- 10 olenj. Uporaba ustreznih gibalnih ak- tivnosti po psihoemocionalnih stres- nih situacijah omogoča porabo mobili- ziranih energijskih virov, znižuje psi- hoemocionalne napetosti in ima zaradi tega neposreden preventivni in sproš- čujoči učinek. Na osnovi povedanega je samo še korak do spoznanja, daje potrebno raz- rešiti nasprotje med biotično-preven­ tivno-kurativno potrebo po gibanju in imanentnim negiranjem gibanja, ki ga človeku vsiljuje sodobni način proiz- vodnega dela in življenja. Potencialno najprimernejša sredstva za zmanjšanje gibalnega primanjkljaja in negativnih vplivov psihoemocional- nih stresnih stanj so različne pojavne oblike športa in bazična gil-)anja člove­ ka s padročja osnovne motorike. Pri špartu in osnovni motoriki je mogoče zelo natančno variirati obseg gibalnih aktivnosti, njihovo intenzivnost in ko- ličino, kar omogoča postopnost v obre- menjevanju gibalnega ustroja človeka in s tem željene transformacijske učin­ ke. Špartne gibalne aktivnosti, ki so se- lekcionirane in prilagojene potrebam posameznika oziroma določene skupi- ne ljudi, imenujemo motorični progra- mi. Usmerjeni motorični programi so prirejeni spalu, starosti, tipu profesio- nalnega dela, zdravstvenemu stanju, motoričnim sposobnostim oziroma te- lesnim zmogljivostim posameznika. Inštitut za kineziologijo Fakultete za šport iz Ljubljane je v zadnjih letih proučeval učinke usmerjenih motorič­ nih programov na spremembe dimen- zij psihosomatičnega statusa in delov- no uspešnost oseb v neposredni proiz- vodnji. Doslej je bilo izpeljanih petek- sperimentov. Rezultati zadnjih dveh (1990/91) so predstavljeni v pričujo­ čem prispevku. 2.0 KONCIPIRANJE EKSPERIMENTALNEGA POSTOPKA IN METODE DELA Raziskava je zajela vzorec 26 delavk Gorenja Velenje, starih 19- 53 let, in vzorec 26 delavk Zlatoroga Maribor, starih 20-54 let. Osebe iz obeh vzorcev so bile zaposlene v materialni proiz- vodnji pri montaži bele tehnike oz. pa- kiranju praškov in kozmetike. Ekspe- rimentalni proces je trajal 4 mesece, njegova vsebina pa so bili temeljni ki- neziološki operatorji s področja: aero- Vpliv usmerjenih motoričnih programov na morfološke in motorične dimenzije odraslih oseb bike, odbojke in človekove osnovne motorike. Vadba je potekala dvakrat na teden (ob torkih in četrtkih) po 60 minut. Trening so vodili diplomanti Fakultete za šport iz Ljubljane - stro- kovnjaki za posamezna področja šport- norekreativne vadbe. Kontrola učinkov motoričnih pro- gramov je bila opravljena s pomočjo 14 antropometričnih mer in z 10 testi pri- marnih motoričnih sposobnosti pred in po eksperimentu. Ocena morfološki dimenzij je bila opravljena z merami, kot so: telesna višina, telesna teža, ob- seg nadlahti - sproščeno, obseg nad- lahti - pokrčeno, obseg podlahti, obseg stegna, obseg meč, kožna guba nadlah- ti (biceps), kožna guba nadlahti (tri- ceps), kožna guba podlahti, kožna guba hrbta, kožna guba trebuha, suprailia- kalna kožna guba, kožna guba stegna in kožna guba meč. Ugotavljanje pri- marnih motoričnih sposobnosti je po- tekalo s pomočjo testov: skok v dalja- vo z mesta, dinamometrija stiska pesti, vesa v zgibi, dvigovanje trupa, tek na Preglednica!: Morfološke spremenljiv- ke - ocena značilnosti razlik med inicial- nimi in finalnimi stanji (Gorenje Velenje) ----------•R•"-••••---------- Spremenljivka Telesna teža (Am Obseg nadlahti - spr. (AON) Obseg naulahti • pokr, (AONM) Obseg podlahti (AOP) Obseg stegna (AOS) Obseg meč (AOG) Kožna guba nadlahti (triceps) (AKGN) Kožna guba nadlahti (biceps) (AKGB) Kožna guba ~dlahti (AKGP) Kožna guba hrbta (AKGH) Kožna guba trebuha (AKGT) Suprailiacalna X.g. (AKGSI) Kolna guba stegna (AKGS) Kožna guba meč (AKGG) X diff. T. prob. 64.50 1.44 3,00 0,01 63,06 27.49 0.26 1.70 O. to 27.23 28,96 0,19 l.l8 0.25 29.15 24.25 0.22 2.41 0.02 24.03 56.64 0.29 LI 2 0.27 56.9) 35.45 0.07 0.07 0,68 35.38 174,50 25.46 4,86 0.00 149,04 82J 1 2,69 0,69 o.so 85,00 93.42 11.88 4.77 0.00 81.54 180.88 IS.II 2.21 0.04 165.77 m .61 8.69 0.61 o.ss 226.92 184,69 1.23 0, 14 0.89 183.46 297.08 34,20 J,70 0.00 262.88 186.54 66.47 6 ,25 0.00 147,69 600 m, predklon na klopici, zaročenje, taping z roko, poligon nazaj, žonglira- nje s škatlicami. Razlike med inicialnim in finalnim stanjem so bile testitane s T-testom za majhne odvisne vzorce. 3.0 REZULTATI RAZISKOVANJA Numerični rezultati raziskovanja so predstavljeni v štirih preglednicah. V prvih dveh so prikazane antropomet- rijske, v drugih dveh pa motorične spremenljivke. Somatični status se je v obeh ekspe- rimentalnih vzorcih že v začetnem sta- nju pomembno razlikoval. Pri približ- no enaki telesni višini (l 60-161 cm) so imele delavke iz mariborskega Zlato- roga bistveno večjo telesno težo (cca 4 kg) in več podkožne tolšče (cca 0,5 cm). Učinki motoričnih programov so se v prvi vrsti pokazali pri redukciji pod- kožnega maščevja, ki se je pri delavkah Gorenja zmanjšalo za 10%, pri delav- Preglednica 2: Morfološke spremenljiv- ke - ocena značilnosti razi ik med inicial- nimi in finalnimi stanji (Zlatorog Maribor) Spremenljivka Telesna tefa (ATT) Obseg nadlahti - spr. (AOD) Obseg nadlahti - pokr. (AONM) Obseg pOdlahli (AOP) Obseg !>tegna (AOS) Obseg meč (AOG) Kožna guba nadlahti (triceps) (AKGN) Koina gube nadlahti (biceps) (A K GB) Kožna guba podlahti (AKGP) Koina guba hrbta (AKGH) K o7na guba t rebuha (AKGT) SuprailiacaJna k.g. (AKGSI) Kožna guba stegna (AKGS) Kožna guba meč (AKGG) X diff. T prob. 68,12 2.50 4.70 0.00 65,62 29,88 o. 76 3.40 0.00 29.12 31.Jt 0.62 2.62 0.01 30.69 25.46 0.60 4.97 0,00 24.86 60.26 t.OJ 2. 70 O.O 1 59.2) 37.78 0.24 O.JI 0.76 37.54 232.88 52JO 9JO 0.00 180.58 13131 29.2) 5.39 0,00 IU2.3 I ll8.65 21.46 6.35 0.00 9719 241.19 44.77 5.47 0.00 194.42 29254 646 061 055 286.08 239.35 J l.85 3.30 0.00 207.50 355.93 44.58 4,40 0.00 Jtl .35 246.85 66.47 7,39 0.00 180.38 C kah Zlatoroga pa za 17%. Vzporedno s tem pa so se zmanjšale tudi cirkularne izmere gornjih in spodnjih okončin, vse to pa je vplivalo tudi na zmanjšanje telesne teže za 2,5% pri delavkah Gore- nja in za 4% pri delavkah Zlatoroga. Učinki usmerjenih motoričnih pro- gramov, ki so bili uporabljeni v tej raz- iskavi, se kažejo predvsem v redukciji podkožnega maščevja na ekstremite- tah - pri rokah na nadlahti , pri nogah na mečih. V bistveno manjši meri pa učinkujejo programi na zmanjšanje maščevja na trebuhu, hrbtu, medenici, stegnu in podlahti. Iz tega je mogoče povzeti, da do več­ jih transformacij prihaja pri osebah z neustrezno morfološko strukturo(veli- ko podkožnega maščevja, prevelika te- lesna teža), kot je to denimo pridelav- kah Zlatoroga. Pri takšnih osebah je re- dukcija maščevja, voluminoznosti in telesne teže večja. Podobno kot somatični status je bil tudi motorični status merjenk v začet­ nem stanju na relativno nizki ravni. Ocena je bila pridobljena na osnovi pri- merjave z motoričnimi sposobnostmi žena, ki so bile doslej zajete z meritva- mi psihosomatičnega statusa odraslih občanov R Slovenije. Poskusne osebe iz eksperimentalnih skupin so v po- vprečju zaostajale za 4% v regulaciji energije ter za okoli 15% na področju regulacije gibanja. Eksperimentalni trenažni program je povzročil značilne pozitivne spre- membe v vseh segmentih motoričnega prostora merjenk. Ugotoviti je mogo- če, da so motorični programi imeli zelo uravnotežen vpliv, tako na motorične sposobnosti, kjer prevladujejo energij- ski procesi, kot na motorične sposob- nosti, kjer prevladujejo informacijski procesi. Pri osebah iz Gorenja Velenja se je povečala moč za 22,7%, koordinacija za 20%, hitrost za 25% in vzdržljivost za 20%. Pri delavkah Zlatoroga seje pove- čala moč za 17,7%, koordinacija za 31,5%, hitrost za 21% in vzdržljivost za 20,5%. Videti je, da v športno neaktivni po- pulaciji, iz katere sta bila zajeta razis- kovalna vzorca, skoraj vse gibalne učinkovine delujejo najprej v smislu aktiviranja energijskih potencialov in s tem vplivajo na razvoj predvsem vzdržljivostnih tipov moči. Šele se- kundarno začno motorični stimulansi delovati tudi v smislu aktiviranja in- KinS 1, 1992 Preglednica 3: Motorične spremenljivke - ocena značilnosti razlik med inicialnim in finalnimi stanji (Gorenje Velenje) Spremenljivka x diff. T prub. Skok v dalj. z mesta 138.96 14.85 7.19 0.00 (MMENSDM) 153.81 Di.namometrija stiska 214.88 3,92 0.48 0.64 pesti (MMTRSP) 210.96 Vesa v zgibi 18.35 3.50 1.73 0.10 (MMSMRVZ) 21.85 Dvigovanje 1rupa 18.85 7.61 6.82 0.00 (MMRTDn 26.85 Tek 600 mcuov 2100.46 4)()04 12.77 0.00 (MV600M) 1670.42 Predklon na kloptci 499.04 14.81 2.4 1 0.02 (MGATPK) 513.85 Zarooenjc 60.73 5.96 388 0.00 (MGGRZPL) 54.77 Taping z roko 29.5R 7.30 9.67 0.00 (MHFRl) 36.88 Poligon nazaj 262.00 55.35 3.62 0.00 (MKKRPN) 206.65 2on&liranje s 17.23 7.92 6.05 0.00 škatlicami (MKCPZS) 25.15 formacijskih potencialov, ki omogoča­ jo razvoj koordinacijskih sposobnosti. To v časovnem smislu pomeni, da se razvoj pojavnih oblik koordinacije lah- ko pričakuje šele v drugi oz. tretji tret- jini motoričnega trenažnega procesa. Sklepati je mogoče, da so usmerjeni motorični programi povzročili značilne pozitivne spremembe v motoričnem prostoru delavk. Sposobnost regulacije energije se je v povprečju izboljšala za 18%, medtem ko se je sposobnost regu- lacije gibanja dvignila za 20%. LITERATURA 1. Agrež., F. in sodelavci: Povezanost ne- katerih dimenzij psihosomatičnega statusa odraslih občanov R Slovenije z delovno us- pešnostjo (l. del 1987, II . del 1988, III. del 1989). - Ljubljana : Fakulteta za šport, 1989 2. Agrež, F., Berčič H., Pirc M. : Utjecaj programirane sportsko-rekreativne djelat- nosti radnika neke dimenzije psihosomat- skog statusa i povezanost sa radnim učin­ kom. - Rovinj : ICSSPE, 1989 3. Agrež, F., Pirc M.: Vpliv specifičnih motoričnih športnorekreacijskih progra- mov na psihosomatični status delavk. - Ljubljana : Fakulteta za telesno kulturo, 1989 4. Agrež, F., Pirc. M.: Vpliv športnorek- reativnih programov na psihosomatični sta- 1 1 "') Preglednica 4: Motorične spremenljivke - ocena značilnosti razlik med inicialni- mi in finalnimi stanji (Zlatorog Maribor) Spremenljivka x difT. T prub. Skok v dalj. z mesta 132.44 15.44 5.65 0.00 (MMENSDM) 147.88 Dinamometrija stiska 214.00 5.69 0.81 0.43 pesti (MMTRSP) 208.31 Vesa v z.gibi 12.04 2.04 1.03 0.31 (MMSMRVZ) 14.08 Dvigovanje trupa 20.81 5.65 4.88 0.00 (MMRTDD 26.46 Tek 600 metrov 2262.48 106.52 2.23 0.04 (MV600M) 2156.96 Pn,dldon na klopici 479.61 20.77 3.45 0.00 (MGATPK) 500.38 Zaročenje 55.73 4.38 2.71 0.01 (MGGRZPL) 60.1 l T aping z roko 32.65 6.93 8 78 0.00 (MIIFRT) 39.58 Poligon nazaj 245.88 55.92 7.44 000 (MKKRPN) 189.96 Žongliranje s 19.69 7,89 5.29 0.00 škatlicami (M K C PZS) 27.5R tus in delovno uspešnost delavk. - Ljublja- na : Fakulteta za telesno kulturo, 1990 5. Agrež F., Pirc, M ., Sila B., Pintar, S: Vpliv usmerjenih motoričnih programov na nekatere razsežnosti psihosomatičnega statusa delavk v materialni proizvodnji. - Ljubljana : Fakulteta za telesno kulturo, 1991 6. Astrand, P.O.: Experimental studies of physical working capacity in relation to sex and age. - Kopenhagen , 1952 7. Berčič, H., Sila B.: Programirani rek- reativni odmor med delovnim procesom v TOZD TELA Iskra Kranj. - Ljubljana: Vi- soka šola za telesno kulturo, 1981 8. Klojčnik, A.: Valorizacija nekaterih športnih panog glede na transformacijo psi- hosomatskega statusa učenca osnovne šole. Doktorska disertacija. - Zagreb, 1977 9. Relac, M.: Rekreacija tjelesnim vežba- njem u procesu rada. - Zagreb : Sportska štampa, 1969 10. Reljic, J .: Utjecaj tjelesnog odgoja na somatske, motorne, kognitivne i konativne osobine ličnosti učenika u srednjim škola- ma. - Beograd : Partizan, 1971 11. Sila, B.: Analiza povezanosti nekate- rih dejavnikov procesa dela z interesi, stališ- či in mnenji delovnih ljudi na področju športne rekreacije. Doktorska disertacija. - Ljubljana, 1989 12. Vauhnik, J.: Vpliv programirane in strokovno vodene telesne vzgoje na nekate- re morfološke, motorične in konativne di- menzije učencev drugih razredov osnovne šole. Doktorska disertacija. - Ljubljana, 1984 12 Vpliv usmerjenih motoričnih programov na morfološke in motorične dimenzije odraslih oseb ZAKWUČEK Motorični programi, uporabljeni v tej raziskavi, so bili tipično začetniški. To pomeni, da so bili tako po motoričnem izboru kot tudi po stopnji obremenitve prilagojeni neselekcionirani populaciji. Ugotoviti je mogoče, da rezultati štirimesečne vad- be pričajo o pomembnih pozitivnih spremembah v motoričnem in morfološkem prostoru: l. zmanjšala se je telesna teža, kar je posledica ge- neralne redukcije podkožnega maščevja; 2. prišlo je do homogenizacije funkcij, ki so po- membne za energijsko in informacijsko komponento gibalnega vedenja. Rezultati raziskovanja so močan argument, ki po- trjuje, da načrtovani in strokovno vodeni motorični programi značilno vplivajo na transformacijo dimen- zij psihososmatičnega statusa odraslih in s tem tudi na njihovo revitalizacijo, ki ima pozitivne učinke tako v domačem kot v delovnem okolju. CONCLUSION The motor activity programmes used in this re- search were typical beginers' programmes. This means that they were both in choise of motor activi- ties and level of load adapted to the unselected popu- lation. It is possible to stale that the results of the four months' programme show significant changes in the motor and morphologic space: (1) the body weight decreased, as a consequence of a general reduction of subcutaneous fat; (2) a homogenisation of functions occured, those that are important for the synergic and information component of movement behaviour. These results are a strong argument, confirrning that planned and professionally led physical activity significantly affect the transformation of dimensions of the psychosomatic status of adults and through it also their revitalization, having positive effects both at borne and at work.