(ilv(4 M IMMi llM Mltor, e o IVI, DA BI ODSLOV SVOJIH I iki biznismai kopo konfu nanjse davke, i )a naj "balancii politični poje pod skor-[>et in vzru- WPA, še moi HiL-tatj PttOLE T A R E C I PRIZOR iz bombardiranega mesta na kitajskem UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. I Mlaj« Jngoalevaatka DaUvika TUkovM Drvftba, Ckic«|*, 111. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. NAROČNINA v Z«di*j«mh driavmh m celo leto 13.00; m pol leta «1.76; sa četrt leta $1.00. Inosarastro! m rek) leto $8.60; m pol leta $2.00. in Oflaai morajo biti v naiam umdu najposneje do |>ondeljka >kine »a priob+ttee t iterilki tekotefla tedna. PROLETAREC Publiahed ev»ry Wedn*aday by the Jugttflav Workmcn#s Publishing Co. Im. im, Editor ______„______________________________________________Frank Zaita. Buaiaeu Manajr«r........—...........................jCharlea f\iforelec. Aaat. Bditor and Aaat Business Manager.....Joseph Draaler. SUBSCRIPTION RATBSt Uaited State«: Ona Year $3.00; S!x Months $1.76; Three Months $1.00. Foreign Countrie«, One Year $3.60; Six Montha $2.00. proletarec >301 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. T«Upk»M: ROCKWELL 2M4. Neuspešen boj proti monopolom Od časa sprejetja zveznega protitrustnega zakona pa do danes so bili trusti na škodi le v toliko, v kolikor se je morala Standard Oil razdružiti v več korporacij. in pa v kolikor so morali bogataši troSiti več za "politiko", da si obdrže zakonodaje na avojl strani. Trusti torej še zmerom kontrolirajo pretežni del ameriške industrije vzlic Shermanovi protitrustni postavi in vzlic novim aakonom za reguliranje konporacij, ki so bili sprejeti pod Roooeveltovo administracijo. Kapitalistični razred kontrolira tudi do malega vsa propagandna sredstva, kot časopisje, radio in filme, in to tisti del kapitalistične«« razreda, katerim pravi Roosevelt "ekonomski rotfalisti". Velike korporacije, ki posedujejo ameriško industrijo, pri-rodne zaklade in prometna sredstva, ostanejo v sedlu vzlic željam "liberalcev" v kongresu, ki domnevajo, da se jih s postavami lahko primora raziti se v več malih konkurenčnih družb. V kapitalističnem sistemu je naraven zakon kupičenje bogastva in moči v rokah male skupine, ki določuje gospodarske razmere tudi vsem drugim slojem. Postave za "poboljšanje" kapitalizma lahko morda tu in tam pomagajo, in morda lahko delavcem, farmarjem in malim trgovcem pripomorejo do več drobtin, toda sistem monopolov in izkoriščanja ostane, dokler ostane kapitalizem gospodarski sistem družbe. Ploha hvale po napadih V zadnji predsedniški volilni kampanji je Chicago Tribune vsak dan ipoudarjala, da agitira za Rooseveita "komunist" David Dubinsky; in ob vsaki priliki je pripovedovala, da Dubinsky zbira tudi denar za komuniste v Španiji. Ni je bilo takrat izdaje, ki bi ga ne napadala in napadali so Dubinskyja drugi republikanski listi. Ko pa je nedavno Dubinsky kritiziral John L. Levvisa, češ da je on glavna ovira združenju CIO z AFL, ker se na pogajanjih med zastopniki obeh skupin ni hotel pobotati z AFL in vztrajno zavračal njene /pogoje in predloge za združenje, so Mi dnevniki, ki so Dubinskyja prej napadali, prinašali o njemu pohvalne urediške članke. "Chicago Tribune" na primer je pisala, da je Dubinsky človek velikih zmožnosti, zelo preudaren tn zmeren delavski voditelj, kateremu je solidarnost unij več kot pa osebne ambicije. To se pravi, sloge med unijami ni zato, ker Jo preprečujejo Lewisove osebne ambicije, Dubinsky pa je hnel pogum, da je to javno povedal, čeprav je on eden glavnih vodltljev v CIO. David Dubinsky je res poSten in zmožen predstavnik unije Il£rW, ki je tretja največja v CIO. Ampak čemu niso listi kot Je '^Chfcago Tribune" to priznali leta 1936, namesto da so ga napadali? Zdaj ga hvalijo — a ne zato ker je res zmožen in potiten voditelj, ampak ker jim je dal s svojo kritiko priliko! udartti po načelniku GIO J. L. Lewisu, dasi to ni bil namen Du-bmskyjeve graje. 0BCNI ZBOR SLOV. DELAVSKEGA CENTRA BO V SOBOTO 12. FEB. Na sliki j« Kitajka, ki jo je drobec irapnvla ranil v nogo. Obvesuje jo kitajski "bojr icout". Takik ra-njancev in ubitih jo po ulicah in podrtih hiiah, ki jih ru- •ijo japonski Ictalci, v napadenih kitajskih mestih »»s* polno. Prebivalstro napadanih most silno trpi( ne samo radi bede, ampak tudi vsled bombardiranja z letal. FRANK ZAITZs PETINTRIDESET LET KLUBA ŠT. 1 JSZ kapitalizma Konkurenca je od privatno kapitalističnega sistema popolnoma neločljiva; ta konkurenca je pa izkoriščevalen bičan zaradi tega je harmonija med delom in kapitalom prazna utopija v kapitalistični družbi. V socialistični je pa ni treba iskati, ker odpade tam sploh pojm kapitala. Harmonija med delom in kapitalom je nemogoča, ker je privatno kapitalistična družba popolnoma nesposobna, da bi odpravila brezposelnost. Kaipitalistični sistem ne more odstraniti anarhije iz produkcije. Kapitalizem ne more preprečiti kriz. Kapitalizem ne more spraviti plač in cen v soglasje. Kapitalistični sistem obstoji od nasprotja med delom in kapitalom. V kapitalistični družbi je oipevana harmonija nemogoča, in treba se je ohrabrfti za edino mogočo konsekvenco: Da se odpravi kapitalistični sistem in nadomesti s socialističnim. Holding kompanije Takofcvana "holding" kompanija je družba nad družbami. Olfver Irmn Mining kompanija v Mmnesoti na primer je legalno »amoHtojrva družba, toda njene delnice lastuje "holding" kompanija, katero poznamo pod označbo "jeklarski trust". Velika Western Electric kompanija v Chicagu je istotako po zakonu samostojna korporacija, toda v resnici je last American Tele-flfoone and Telegraph korporacije. Jeklarski trust poseduje kakih dve sto "samostojnih" kompanij s tem, da lastuje njihove delnice. Enako mnoge druge trustjanske korporacije. Zvezna administracija že dolgo propagira odpravo "holding" kompanij. Uspela ne bo, kakor niso uspeli zakoni za razpust trustov. Ako hoče sedanje gospodarsko stanje resnično zdraviti, mora pričeti pri deblu, ne pa sekati vrtičke na vejah. Znižavanje mezde spet v modi Pravijo, da so se razne življenske poitrebAčine v "Roosevel-tovi depresiji" zelo pocenile. Mnoge družbe so to vzele "na »nanje*' iti znižale mezdo. Roosevelt se h udu je in pravi, da mora biti anižavanje z dnevnega reda. Kajti "fcim manj bodo delavci prejeli, nižja bo njihna kupna moč in kriza pa toliko večja. Jako dober argument, ampak družbe ga ne bodo upoštevale, razen ako se delavci toliko organizirajo, da bodo v takih zadevah tudi oni odločevali, ne pa samo ravnatelji družb. V času, ko je bilo delavsko gibanje tu in drugod i>o svetu še zelo šibko, ko so bili socialisti še skrajno obsovraženi med nevedno maso, je bilo med Slovenci v Zed. državah — večinoma v Chicagu — kakega pol ducata inteligentnih delavcev, ki so sanjali o ustanovitvi "slovenske socialne organizacije". To je bilo v dobi, ko se ni še vsaka druga stranka na z i val a za delavsko, radikaln in za socialistično, kakor se danes. Razmere med našimi rojaki niso bile tedaj za socialistično a-gitacijo in vzgojo prav nič ugodne. Iskanje atikov L. 1899 in 1900 se je v Chicagu shajala mala družba naprednih delavcev obrtnikov, ki so se v avstrijskih in drugih evropskih mestih, kjer so si iskali delo v svoji stroki, poučili o programu in ciljih socialne demokracije. Mnogi so bili tudi člani v strokovnih in političnih društvih. Domenili so se, da bodo skušali zanesti socialistično misel zdaj med slovenske delavce v Ameriki in da bodo v ta namen ustanovili "socialno organizacijo", kakršni pravimo danes socialistični klub. Fred Peče je 1. 1900 pisal "Rdečemu Praporu" v Trst, naj mu pošljejo naslove ameriških naročnikov, kolikor jih imajo, da bi sodrugi v Chicagu stopili z njimi v koresponden-čno zvezo in se domenili za u-stanovitev socialističnih društev ali klubov. Uprava "R. P." mu je poslada tri naslove: Simona Kavčiča, Ivana šolarja in J. Javha. Slednji ni bil več naročnik, in njega naslov ni bil pravilen. Jauhu poslano pismo je namreč pošta Pečetu vrnila. Simon Kavčič je živel takrat v La Sallu, pozneje v Seatonvillu, in nato v Virdnu. 111., kjer se še sedaj. Ivan šolar pa v Seattlu, kjer je umrl 1. 1910. Oba navdušena socialista, sta bodrila sodruge v Chicagu k vztrajnosti. Naravno, da so jim bila njuna pisma v veliko vzpodbudo, kajti oba sta bila inteligentna, delavna in tudi skušena v delavskih organizacijah. Prva delavaka organizacija Po mnogih posvetovanjih so se napredni čikaški slovenski delavci končno le odločili, da ustanove slovenski socialistični klub v Chicagu, kar so storili na sestanku 2. februarja leta 1901. Vršil se je v stanovanju pokojnega Franka Mladiča na 1157 W. 17th. Sklicatelj ustanovne seje je bil Frank PetriČ. Dvanajst oseb je bilo navzočih, med njimi Frank Žonta (krojač), John Grilec (likalec), Fred Peče (klepar), brata Frank in Mohor Mladič (peka) in Frank Petrič (pek). Od teh sta živa samo še Peče in PetriČ. Prvi je v Chicagu in drugi pa se je pred par leti preselil v Los Angeles. Sestanku je predsedoval Frank Mladič. V odbor za sestavo pravil in proglasa na slovensko delavstvo so bili izvoljeni Frank Pe- trič, Fred Peče in Frank Mladič. Pred ustanovitvijo tega kluba in po ustanovitvi je Frank Petrič marljivo korespondiral z vsemi, o katerih je vedel ali pa domneval, da so socialdemokrati, ali vsaj naklonjeni socialistični ideji. To je bil edini način, da so se seznanjali med seboj, ker je bilo težko v tistih par tedaj obstoječih listov uri-niti kak dopis, v katerem bi se moglo vsaj neposredno opozarjati napredne delavce, da se snuje socialistična organizacija. Edini list, ki bi prišel za to v poStev, je bil tedaj "Glas Naroda", ki pa vzlic temu, da se je smatral za liberalno glasilo, ni socialistov nikoli pritežiral. Močna struja v klubu je bila za ustanovitev svojega lista. Posebno Fred Peče se je ogreval zanj. Nasprotoval je Frank Petrič s svojimi pristaši, zatr-jajoč, da mu pri najboljši volji ni jasno, kako naj spričo pomanjkanja gmotnih sredstev, šibke organizacije in naposled brez zmožne uredniške moči list obstoja ter uspeva. Zaradi teh nesoglasij so nastali v klubu ostri spori, ki so se razvili v medsebojen boj. Večina, ki je bila za ustanovitev lista, je sla s svojim načrtom naprej in u-stanovljen je bil list z imenom "Zora". Prvi alovenaki delavski liat? Dne 6. julija 1901 se je v Chicagu vršil sho« za ustanovitev lista, na katerem sta bila tudi Simon Kavčič in Aleksander Toman. Slednji, po poklicu slikar, je bjl edini med njimi, ki so ga smatrali sposobnim za urednika. Ustanovili so delniško družbo z angleškim imenom "Associated Slovenic VVorkmen of Chicago—Zora" (Združeni slovenski delavci v Chicagu—Zora^. Imeli so svoj pečat in ime družbe je na delnicah v obeh jezikih. Delnice so prodajali po $2. Skleniji so jih prodati za $2,000, kar naj bi tiil kapital nove družbe, ali te vsote niso nikoli niti z daieč dosegili. Predsednik te tiskovne družbe je bil Fred Pdče in tajnik Frank Mladič. Podvzetje je bilo naglo začeto in slabo preudarjeno. Na omenjenem shodu je A. Toman navduševal navzoče, naj nikar ne odlašajo z ustanovitvijo lista, češ, bodimo mi prvi, kajti v Calumetu snujejo nov Časopis, v Pueblu in še v več drugih krajih se pripravljajo, da ga ustanvoe. Tisti, ki bodo prvi, dobe naročnike in jih tako odvzamejo poznejšim listom. Ona leta je res valovela nekaka e-pidemija ustanavljanja listov, ki pa so danes večinoma pozabljeni. Simon Kavčič je na omenjenem shodu dejal, da se mu zdi ta hitrica o pašna, ampak on od zunaj ni mogel dosti uplrvati na merodajne kroge v Chicagu. Obljubil pa je pomagati novemu listu z agitacijo in gmotno. Ustanovitelji so sklenili izdajati tednik na 4. straneh. Ime so mu dali "Zora". Uredniško delo je sprejel ome- njeni Toman. Naročnina je bila $1 na leto. Prva številka "Zore" je izšla 8. avg. 1901.. Vsega skupaj so izdali deset številk. Prenehala je vsled gmotnih težkoč, nesoglasja med izdajatelji in tudi vsled hib urednika, oktobra 1901, torej po treh mesecih življenja. Frank Petrič ima shranjeno prvo Številko. Pregledal sem vso. V nji ni ničesar socialističnega, ne agitacijskega v prid kluba. Iz nje veje nekak narodno slovenski duh, kakor si ga je zamišljal urednik Toman. Pripoveduje, kako bo "Zora" pomagala, da bodo Slovenci zaslužili najmanj milijon dolarjev več na leto in komtfuzno razlaga, kaj je naprednost in kaj to in ono. V nekaterih člankih razvija prav utopične ideje. V tej izdaji ima John Koši-ček ogla«, v katerem pravi, da je njegov salun edini slovenski v Chicagu. Pozneje seveda jih je bilo nič koliko. "Zora", kl bi imela biti prvo slovensko delavsko in socialistično glasilo med ameriškimi Slovenci, torej ni izpolnila na-de, ki so jo polagali vanjo ustanovitelji. Urednik Aleksander Toman O Aleksandru Tomanu ipra-vijo, da je bili časnikar stare šole, v kolikor je sploh bil časnikar. Bil je revolucionaren v besedah, ampak o marksizmu in praktičnem delavskem gibanju je imel prav malo pojma. Rad se je hvalil, da je bil pred leti tovariš poznejšega srbskega kralja Petra, s katerim sta četašila po Balkanu, črnogorskega knjaza je celo naslikal in dotični portret so potem o-glašali na neki razstavi v Colo-radu kot posebno atrakcijo. Toman je bil pustolovske nravi, se gibal veliko v družbi in ni bil za praktično delo. Nekaj časa je bil viposlen pri pue-blskem "Miru". V Chicagu je izdajal "Jugoslovanskega gospodarja". Aleksander Toman se je vrnil na Slovensko že pred mnogimi leti in dobil zavetišče v Ljubljanski hiralnici, kjer je umrl 1. 1932 v starosti 82 let. Bil je pionir med slovenskimi časnikarji v Ameriki, ne pa pionir med slovenskimi socialisti, četudi je urejeval takozvani prvi slovenski deflavski (socialistični) list. (Dalje prihodnjič.) Občni zbor delničarjev Slovenskega delavskega centra bo v soboto 12. februarja na 2301 So. Lavvndale Ave., Chicago. Pismena vabila na sejo so dobili vsi delničarji. Zaeno jim je bilo poslano tudi finančno poročilo za prošlo leto. Iz njega je razvidno, da je imel SDC v letu 1937 $2,566.60 dohodkov in $2,604.78 stroškov. Prenos iz leta 1936 je znašal $71.-75, dne 31. dec. minulo leto pa je bilo v blagajni $33.57. Za najemnino uradov in dvorane za seje in zabave srno prejeli $912.00, v doplačila za deK niče $190.00, od Jugoslovanskega stavbinskega in iposojil-nega društva obresti $130, in od zabav, posameznikov ter družabnega kluba Slovenski center pa $1,321.77. Bilo je treba marsikomu veliko truda in prispevati gmotno, da smo dobili vzlic temu te dohodke/ Za čiščenje, popravila in ple- žabnega kluba smo potrošili lani $562.98. Jugoslovanskemu stavbinskemu in posojilnemu dru&vu smo plačali obresti in na glavnico $833.68, za razne davke $333.14, za elektriko in plin $167.08, za premog $144, za razne potrebščine in za peč v družabnem klubu $121.78, za hišnikovo delo, pranje itd. $293.05. za dovoz zemlje na stavbišče, za delo na vrtu, za drevesa, grmičevje itd. $113.-80, za poštnino, telefon in sli-čne izdatke $14.65, za pisarniške potrebščine $7.50, za bančno pocdužbo $9.62 in za razne male stvari $3.50. Vloga SDC v Jugoslovanskem stavbinskem in posojilnem društvu znaša $7.494.50, dolgujemo mu pa $6,800. Torej imamo v stavbinskem društvu dovolj denarja za kritje vsega posojila. Radi krize nam vsota ni bilo odpisana, zato plačujemo obresti in na glavnico redno, dasi je bilo to breme lani težavno, kajti delo in bri- go za dohodke je vršila le mila skupina naših članov. Poleg delnic v JSPD imamo Se vloge v dvema bankama, ki sta v H-kvidaciji. Od ene srno prejeli doslej 35 in od druge 45 odstotkov. Pričakovati je od vsake le še kakih 5 odstotkov. Vse delo pri SDC so odborniki do lani vršili brezplačno. Tajnik je dobil od leta 1924, torej za izdatke v 12 letih, dve delnici, lani pa mu. je občni zbor določfl $25 plače in direktorjem pa vsakemu en dolar na leto. Zakon določa, da morajo za svojo odgovornost dobiti plačo in legalna vsota je od dolarja naprej. Kdo lastuje delnice? Slovenski delavski center je posest klubov JSZ, dalje slovenske sekcije JSZ, konferenčnih organizacij JSZ in društev Prosvetne matice, podpornih društev rn posameznih delničarjev._________________________________________________ Organizacije imajo v njemu 242 delnic, posamezniki pa 92. Torej je kontrola nad to ustanovo . zajamčena organizacijam, posamezniki tpa so pomagali s svojimi deleži, da smo mogli zbrati za svoj centrum zadostno vsoto. Klub št. 1 JSZ sam ima več delnic kot vse dru-re organizacije m posamezniki skupaj. Poslopje in vrt okrog njega skušamo držati v čim lepisem stanju. To ugaja soseščini in vsem, ki prihajajo v center. člani sedanjega direktorija so Frank Alesh, Rok Božičnik, Anton Garden, Filip Godina, Matth. Kure, Donald J. Lo-trich, Al Rak, Chas. Pogorelec in Frank Zaitz. Alesh je predsednik, Godina blagajnik in Fr.' Zaitz tajnik korporacije. Pregledovalci knjig so Rok Božičnik, M. Kure in D. J. Lo-trich. Vsi ti bodo o svojem delu poročali na občnem zboru prihodnjo soboto 12. februarja. Tajnik. Članom kluba it. 1 JSZ Chicago, III. — Vsi člani in članice kluba Št. 1 JSZ so vabljeni na občni zbor Slovenskega delavskega cnetra, ki se vrši v soboto 12. februarja. Vsakdo, ki pride, bo zastopal eno delnico, to je, imel bo pravico razpravljati in glasovati v imenu klubovih delnic. Torej pridite vsi, kajti SDC je naša skupna ustanova. Chaa. Pogorelec, tajnik. Ste si že naročili Ameriški družinski koledar? Nas mladinski odsek kluba št. 1 JSZ Cicero, III. — Ko sem se udeležila prošle seje našega mladinskega oddelka kluba št. 1. čigar nazrv je Red Falcons, sem dobila še več navdušenja delovati zanj in v njegovi uipra-vi. V nji so člani Chas. Pogorelec, Anna Dreshar in podpisana. Na njihovi letni seji 22. januarja sem prvič videla, kako spretno vodi naša mladina — ki jo zovemo otroci — svojo sejo. Morda je to le izejmna skupina otrok, ki se zanimajo že v zgodnji mladosti za še kako drugo stvar kot le za otročarije. Ampak vsakemu odraščene-mu, ki pride na njihove sestanke, seje in vaje, ki jih imajo vsako soboto dopoldne v Slovenskem delavskem centru, je prijetno, ko jih posluša. Omenjeni seji je predsedovala El-aine Turpin. Direktorica Ann Beniger je sedela poleg odbornikov in odbornic ter jim »prepustila, da vodijo zborovanje kakor najboljše morejo in znajo. Oglasila se je le tu in dili so to sejo boljše kot pa sem videla odraščene že na marsikateri seji. Zelo mi je ugajal tudi njihov volilni "boj", kajti imedi so v dveh slučajih tajne volitve, to je, z listki. Bilo je namreč za dva odborniška iViesta več kandidatov. Po volitvah so razpravljali o svojem delu programa, ki ga bodo imeli na prireditvi 35-let-nice kluba št. 1 JSZ v nedeljo 20. februarja v dvorani SNPJ, Dalje so raz motri vali, kako pridobiti novih članov in članic. V nedeljo 27. marca.bodo imeli v SDC na 2301 S. I*wii-dale Ave. svojo prireditev, ki bo nekaj izrednega. Namreč, nekaj izrednega zato, ker bodo predvajali spored, kakršni so med nami silno redki. Even-tuelni prebitek gre v njihovo blagajno, iz katere si bodo pomagali kriti stroške za njihove aktivnosti v ipoletju, predvsem za izlete na razne zanimive bližnje kraje. Ko sem jih na tej seji poslušala razpravljati, sem se spomnila Frank Gorenca v So. Chicagu, ki sc udejstvuje v SNPJ. Na seji federacije društev SNPJ je izrekel zahvalo direktorici mladinskega odseka kluba št. 1 Ann Benigarjevi za sodelovanje na prireditvi društev SNPJ v So. Chicagu, in izjavil, da je bil z nastoipom tega odseka presenečen ne le on am-pak vsi v dvorani, ki je bila polna. Brez šole ni znanja. Treba je učenja, po-žrtvovalnosti in truda. Tako je ta odsek resnično koristna šola. Ne rečem vsi, ampak marsikdo teh otrok bo, ko doraste. uporabil to znanje pri nadaljevanju gradnje delavskega gibanja. In to je, kar šteje. Zato sem ponosna, da lahko temu odseku ipoma-gam in bom sodelovala z njim kot doslej kolikor bo v moji moči. — Kristina Turpin. Unija pisarniških delavcev napreduje Iz urada unije ip;sarniških delavcev (Unrted Office and Profesional VVorkers of America) v Chicagu poročajo, da je dosegla v organizatorični kampanji že velike uspehe. Pripada k CIO, Ameriška de lavska federacija pa je ustanovila svoje lokale pisarniških delavcev. Tudi onn pravi, da je organizirala že mnogo pisarniških delavcev. ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■>" ■ V NEDELJO I 20. FEBRUARJA! 35-LETNICA : KLUBA ST. 1 1 J. S. Z. V DVORANI ■ a : • S. N. P. J. | *■■■■■■■■■■■ ■ i •v* VALERIJAN PIDMOGYLNYJ: MESTO 99 R0MA X Poslovenil za "Proletarca" TONE SEL1SKAR •T* ....... (Nadaljevanje.) In zdaj, ko je vse to razumel, ni občutil nikakega sramu ob tem odkritju, temveč le nekakšno plaho radost ob zavesti te svoje bujne moči, ki gori v njem kakor atom one mogočne želje, ki giblje ves svet. Neko novo, jasno občutje se je vzbudilo v njem; ne hotenje, ne želja — ampak zavest, da je zmožen želeti. In želel bo! Stopil je k oknu in ga odprl. V hladnem zraku, ki je vdrl v sobo, je visel šum ceste in slišal je zvenenje ženskih glasov, šelest njihovih korakov in kril, čutil je zgibe njihovega telesa in ust. Razprostrl je roke. Le kaj mu je? Pomlad? Odkod ta pijana slutnja skorajšnjega, nenadejanega svidenja? Ves drge-—tajoč od hladu, ki se je izlival skozi odprto okno, se je vrgel na posteljo in z odprtimi očmi se je ves predal strastnim sanjam, ki jih je doživljal v neštetih prividih. Kakor so bile nemirne njegove misli, tako naglo so se menjavali tudi prividi. Potoval je nekje po vro-' čih tujih krajih, blodil je po dišeči stepi mimo bujnega drevja, plezal je na goro, odkoder je gledal brezmejne obrise zemlje in od vsepovsod so hrepenele k njemu vitke roke, nad njegov obraz so se nagibala prekrasna oblitč-, ja, združitev ustnic s prividom je doživlja! kakor resničen .poljub. Sanjal je. Ko je tako blodil po svetli pokrajini, mu je nenadoma prišla nasproti majhna, bleda, sklonjena ženska, revna kakor obcestna beračica. Zosjka! Ves presenečen je obstal. Vsi drugi prividi so obledeli, le-ta pa se je risal vedno bolj razločno, dokler nista bila čisto sama v prazni sobi. Davečo čustvo obžalovanja ga je spopadlo. Zosjka — kolikšna zmota! Vsi njegovi čuti so bili nemi za to žensko, njegova duša jo je že zdavni zapustila. Njen obraz mu je zdaj priklical le žalost, nobeen radosti, le bolečino zaradi nesmiselno urejenega življenja, kjer se moraš »pokoriti za vse minule prijetnosti. Njen obraz mu ^e vzbujal upor do vseh teh lepljivih čustev, ki si jih moraš trgati s sebe kakor nadležen obliž. Skočil je s postelje in zaprl okno. Komaj devet je bila ura — še bo našel Vygorskyja v kleti! Tukaj v» kleti se je vselej pomiril. S smehom na obrazu je prisedel k poetu. — Kakšno priirko ste zamudih! je dejal poet. Pravkar se je odigral mal, zanimiv škandal. Na cesto so metali pijanca, pa se jim je nekako iztrgal iz rok in posrečilo se mu je razbiti dve močni skledi polni rib. Krasen prizor! Strašno mi je žal, da mu niso pustili še nadalje razbijati. — Bova večerjala? je vprašal Stepan. — če me pogostite, zakaj ne? je dejal poet. Naročila sta kotlete in poet je nalil pivo v čaši, — Ali veste kakšna zveza obstoji med alkoholom in astralnim svetom? ga je vprašal. Obrnjena zveza. Teozofi učijo, da bo prešlo človeštvo iz svojega intelektualnega nastroja v duhovno območje človeške duše. Živčni sistem se bo prilagodil v resničen psihizem in zaraditega ne smemo zavživati ne mesa ne alkohola. Zakaj? Ker leži središče največje duševne delavnosti v mokrotnih votlinah naših možgan, ki ne trpe alkohola. In v teh mokrotnih kleteh tiči tudi bistvo teozofije. Potipal si je svojo ostriženo lobanjo. — Pa astralni svet? — Ta bo dostopen pokoljenju, ki bo na vso moč gojil te mokrotne kleti. Mnenja pa sem, da ne bomo preveč oškodovani z izgubo as-tralnega sveta, če bomo pili pivo, kajti človek je imel vsepovsod neprilike, kjerkoli se je pojavil. . — Ne verujem v izmišljotine starih devic, je dejal Stepan. Toda danes mi je težko. Po- N mlad —? — Vsaka pomlad se konča z mrazom! Ne ipozabite tegia, je odgovoril Vygorsky. Bolje, ne pomlajati se, kot potem oveneti! — Eh, oprostite! je dejal Stepan, bolje umreti, kot na takšen način razmišljevati! — Ne čutim niti najmanjše želje umreti! je odgovoril poet. Želeti si to, kar mora priti, je nespametno. V tem hipu pa se je njegov obraz razvedril. — Ničesar vam še nu»em povedal o svoji Poslednji radostni novici, tovariš. Sreča je dosegljiva že na tem svetu! POLITIČNA KRIZA V EGIPTU — Mar je to mogoče? — Da. Dvajset let sem premišljeval o sreči in sem prišel do zaključka, da je vobče ni. Z dvaindvajsetim letom svoje starosti pa sem postal drugačnih misli. Ali njftf zapazili, ko sem izpolnil osemindvajseto leto? Predvčerajšnjim. fas je goljuf, toda čiato delo vrši. — No, saj vam je prinesel srečo! je dejal Stepan. — C), da bi mi je ne! je vzdihnil poet. Ne bojim se ne starosti ne smrti, toda vse minljivo me razburja. Podprl si je brado ob dlani in strmel nekaj časa v polno dvorano, ki je podrl)tevala od gibanja in glasnega govorjenja. Njegovo koščeno obličje, ki že precej časa ni videlo britve in je D Ho obrabe no s kratkimi črnimi kocinami, je bilo utrujeno. Nato si je pogladii kosmati lice in dejal: — Sreča? Nisem zadovoljen s srečo. Stvar je namreč takšna, da sem bil srečen, pa tega nisem opazil. Z ostrim zamahom roke je nalil pivo v Čašo. — Da, sreča nima nič skupnega z zadovoljstvom. če bi bilo drugače, bi me ljudje ne razumeli, čutne in razumske zahteve so vse preveč minljive,~cTir bi bile zmožne^ pričarati srečo, kajti nek stanoviten dojem radosti jo iskati le iskati le v abstraktnem svetu. Sreča je duševnemu življenju ono, kar telesnemu zdravje. Sreča je zdravje duše. Estetsko občutje svojega jaza. Estetsko občutje se javlja ob pogledu harmonije ali veličine. Harmonija jaza ali zavestna uravnovešenost naše notranjosti je negibnost, je zatvornica nekega posebnega duševnega stanja. Estetika harmonije v najinem slučaju pa je sreča, ne želja, sreča zadovoljstva z življenjem, udano^t do življenja, sreča sužnja. Sreča je prav gotovo, toda bedaste so njene zahteve. Razumete? — Razumem, toda ne tako hitro, oprostite! Vi ste si vse to izmišljali osemindvajset let, jaz pa bi moral vse to v desetih minutah doumeti! Ne prezrite tega! Poet se je nasmehnil. Ko sva se prvikrat srečala, niste bili tako duhovit. Toda nadaljeval bom: Estetika veličine je vznešenost nekega duševnega elementa nad ostalimi, diktatura, borba z ostalimi — torej gibanje, hrepenenje. Sreča veličine je učinkovita, harmonija pa le prijetne sanje. Zdaj šele vam povem najvažnejše: Sreča veličine vzklije lahko ob vzhičenosti občutja ali pa razuma. Prvo vam bo razumljivo iz prim|era te ali one religije. Poslednja pa, takozv^na zavedna sreča, ko je duša sprejela princip razuma in se mu podredila, je najvišja sreča, toda začasna ali pa večnotraj-na, če se ne bodo uresničile iprerokbe teozo-fov. Tudi jaz jim ne verujem, toda na žalost je naše znanje tako pomanjkljivo, da se bo morda v bodočnosti lahko uresničila sleherna neumnost. Ne morem zatrdilo trditi, da ne bom v raju ... — Na pekel ne mislite? — Tudi z njim se zadovoljim, če bodo tamkaj točili pivo prav tako prijetni hudiči kakršen ste vi. Torej, na mejo našega življenja postavimo razum na stražo. Razum je dober, vse sprejme, vse oprosti. Zna žonglirati z vzroki. Občutki pa jih uničujejo. Sreča čutne veličine je sreča zanikanja, razumska sreča je sreča pritrjevanja, kajti občutje je razburjenje, razum potrpljenje, občutje vz-iplamtenje, razum ostrina: občutja puščajo za seboj pepel, razum pa same rane. Zdaj sem vam pokazal vse slike sreče. Katero si boste izbrali? 'V . • — čutno, čeprav je omejena. — Vsakdo si lahko izbere kakršno sam hoče. Kar se pa tiče omejenosti, pa ne pozabite, da je tudi naše življenje omejeno z gotovim številom let, s prostorom in s pogoji, ki so od nas tudi v najboljšem slučaju zelo malo odvisni. Jaz mislim vedno hujše kakor je. Kadar mi govore o neodvisnosti naroda ali žensk, bi jim rad povedal tole: dragi moji. le ena sama neodvisnost obstoji — neod« visnost našega življenja od nas samih! Torej si omejenosti ni treba bati, kajti brezmejno hrepenenje privede vselej do (poloma. — Dvanajst je ura! (Dalje prihodnjič.) Ali je vase društvo že v Prosvetni matici? MUSS0LIN1 JE BIL ZMEROM IN OSTANE LE "EKSTREMIST" "Ameriška Domovina" je nedavno v enem svojih zme-štrarij poudarila, da sta bila Hitler in Mu^olini socialista, Resnica je, da je bil Mussolini re čla-n socialističnega pokre* ti v Italiji. t"da nikoli resničen socialist. Kolikor je bil on po i pretvezo socializma preganjan, ni bilo zaradi socialističnega prepričanja, ker ga imel ni, ampak vsled njegovega eks-tremnega ščuvanja in pozivov na nasilna dejanja. Po svoji naturi je bil Mussolini zmerom provokator in verjel je v silo mističnega (IWW) sindikali-rtičnega gibanja v Zed. državah. Ko je priAel on na vlado, se je zavzel, da mora osvojiti Etiopijo, če bi mu to katera država branila z orožjem, je bil pripravljen zanetiti novo evropsko vojno. Etiopija je zdaj njegova in civilizacijo v nji liri s svinčenkami in križem. čemu "A. !)." rajše ne pove fvojm čitateljem, da Mus-solinija hvali vsa katoliška hierarhija v Italiji, od ipapeža navzdol? če je "A. D." ponosna nanj, kot bi dober katoli- takrat, ko se je smatral za so- ški 1M moral biti, naj ga hvali in naj zamolči, da je bil kdaj član socialistične stranke v Italiji. 4 Takoj, ko it j« mladi egipčanski kralj Farouk v tvojem glavnem meitu Kairu o t e nit, je priče! »prt boj r mcionaliititM v« i no ptrkmnU. Ktr jr| n« mara, jo parlament raspustil in odredil nove volitve po takem redu, da bi »teli glasove njegovi ljudje. V Egiptu in ie marskje pa je običaj, da tista • franka, ki itejo glasove, zmaga "na celi črti". Nacionalistični poslanci so nato svojemu 18*letnemu kralju eno zagodli in ostali v zbornici na "sedeči stavki". Na sliki je skupina voditeljev, ki so zvesti kraljevi volji in mu ob korenu prisegli zvestobo. V Egiptu se tepe ta za prvenstvo dva imperiali-imi — angleški in italijanski. Angleški je na vrhu, Mussolini pa si prizadeva, da ga izpodrine, zato pomaga nacionalistom v kampanji proti Angliji tudi z radio postajami, po katerih oddaja za Arabce program v njihovem jeziku in narečjih. "Nada" priredi maška-radno veselico cialiatičnega revolucionarja, kakor danes, ko načeljuje svoji fašistični državi. X. 1911 je bil Mussolini upo-flen v uredništvu socialdemokratskega lista "Avanti" v Milanu. Takrat se jr pripravljata Italija na vpad v THpolk, da si ga osvoji za svojo kolonijo. I Chicago, III. — Se dobra dva Mussolini je pisal proti tej voj- tedna, pa bo letošnji predpust ni ne kot social-demokrat, am- Pri kraiu- Sicer se veselice vrše pak kot človek, ki veruje v sli.: druga za drugo tudi v tako-čna gesla in taktiko,kot so jih zvfinem postnem času, a ma-v prvih letih propagirali komu- Parade takrat niso v modi. Mi nisti. Na shodu v Romagniji o- smo Jih navajeni v predpustu. Društvom li Ui bom Za čimboljši gmotni in moralni uspeh svojih priredb jih oglašajte v "PROLETAKCU" V NEDELJO 20. FEBRUARJA VELIK DAN KLUBA ŠT. 1 J. S. Z. Chicago, III.—Petintrideset-: letnica slovenskega socialističnega kluba je tako redek dogo-( dek, da bo tako slavje v nedeljo 20. februarja v dvorani S. N. P. J. prvo v zgodovini delavskega gibanja med ameriški tn i Slovenci Priredi ga klub št. 1 JSZ. ki resnično deluje v delavskih bojih in na prosvetnem polju nepretrgoma že petintrideset let. V Proletarcu smo začeli s to številko objavljati zgodovino kluba št. 1, katera je zaeno v marsičem in v veliki meri zgo-j dovina delavskega gibanja med ameriškimi Slovenci v splošnertT čitatel.ie opozarjamo na te članke. Prvotno je bila zgodovina kluba št. 1 in našega delavskega gibanja objavljena ob prili 30-letnice klu-| ba v "Majskem Gla^u". Vredna je, da jo čitamo znova in znova v pouk in nam v*em v vzpodbudo. Klub št. 1 je bil po svojem vplivu in veljavi že na raznih stopn jah, kakor živo srebro v J toplomeru. Bil je mnogokrat j "pod ničlo", in nato^e dvigal m dvigal. Vsled mnogoterih vzrokov je zdaj v par ozirih spet na nizki stopnji, toda klub kot celota je uverjen, da je njegova zgodovinska funkcija še nedokončana in bo moral in BO šel iprej ali slej navzlic vsem zaprekam zopet NAVZGOR od stopnje do stopnje. Naš klub, kot smo že omenili, praznuje 35-letnico v nedelj> 20. februarja, n a n i in članice ter somišljeniki zagotavljajo, da bo dvorana SNPJ polna. Spored se prične ob 3. pop. O-tvoril ga bo tajnik kluba Chas. Pogorelec z uvodnim govorom. Nato bemo videli živo sliko. Pevski zbor "Sava" zapoje par pesmi in sodeloval bo tudi v slovenski j>ri. Angleški govornik bo Joseph Drasler. čuli bomo dve slovenski deklamaciji (eno bo predvajala Angela Zaitz in drugo Joško Oven). Naš mladinski odsek Red Fal-cons nam bo vprizoril sejo, z naslovom "Come to a Falcon Meeting—A Demonstration." In tudi pel bo. Slovensko enodejanVo "Jer-nejček" je napisal k temu slavju Ivan Molek, v kateri imajo vloge Filip Godina, Frank U-dovich, Frank Sodnik in Marva Omahen. Angleški odsek kluba Št. 1 vprizori enodejanko v angleškem jeziku. R**žira jo Ali-ce Artach. Režijo slovenske e-nodejanke ima Loui* Beniger, muzikalne točke "Save" bodo predvajane pod vodstvom Jakoba Muhe, režijo sporeda, ki ga bo predvajal "Red Fal-Tcons", ima Ann Beniger. celotni spored pa aranžira in vodi klubov dramski otisek, v katerem so i/ouis Beniger, Joseph Drasler in Frank Zaitz. Joško Oven bo sporočil o pripravah za prihodnjo klubov o prireditev v prid zavednemu delavstvu v Španiji, Etbin Kri- stan — prvak socialistov med Slovenci — urednik "Cankarjevega Glasnika", pa bo na tem slavju glavni govornik. Tak je naš spored v glavnih obrisih. Vstopnice so v pred prodaj i po 35c. Priporočamo vsem v naši in v sosednih naselbinah, da si jih naj nabavijo čimprej. Rezervirate si jih lahko, ak3 pošljete sporočilo v urad "Proletarca". Po končanem sporedu bomo imeli plesno zabavo v obeh dvoranah. V gornji bo igral John Kochevarjev in v spodnji pa Gradiškov orkester. Odbor. menjenega leta (1911) je Mussolini dejal med drugim: ------Zakaj tratimo čas t razprav- Ijanjem o resolucijah? Preprečiti moramo vojno z dejanji.ne z besedami. Ali nimamo dinamita? Vrzimo ga na železniške tire, po katerih se bodo odpeljali naši vojaki na bojišče! Ali ne moremo porušiti mostov, uničiti cest, porušiti železnic? 2e ne! Matere! Tu je vaša dolžnosti Ležite na železniške proge, da vam ne odpeljejo vaših sinov v imperialistično klanje! Ali nimamo dovolj suženjstva in nezadovoljnosti v svoji lastni deželi? Ali nimamo v naši deželi ljudi, ki ne In izmed naprednih slovenskih društev v Chicagu.jih prireja samo še žensko društvo "Nada" št. 102 SNPJ. Prihodnja se bo vršila na pustno soboto 26. feb. v dvorani SNPJ. Vstopnice v predprodaji so po 30c in 35c 7>rrblagajni. I)a bo postrežba i z bor na in zabave obilo, se lahko zanesete, kajti to je na prireditvah "Nade" običaj. Zato so naše veselice in posebno še maškaradne zabave že od nekdaj popularne. Zatorej pustite 26. feb. vse skrbi doma in pridite na zabavo "Nade" ma- znajo citati in pisati? Ali mi mmamc skirani ali ipa V "clvilu". V VSa-| ljudi, ki po ulicah umirajo gladu? ikem sljčaju ste nam dobrodo-Keko moremo civilizirati mi druge i ^j Da ne pozabim: "Nada" je narode? Ali veste, d. g. kapitalu! - j ysej • imeJa ^ mftske mnQ_ Nedržavljani zame-tavani VVPA v Illinoisu je odslovila že kakih 3 tisoč nedržavljanov, ki so zdaj prepuščeni samemu sebi. Mnogi izmed njih bi se bili za državljanske papirje lahko že zdavnaj pobrigali, a med nedržavljani so tudi taki, ki vsled enega ali drugega vzroka tega niso mogli storiti. Governer države Ohio je »ličen zakon vetiral, češ, da tisti, ki se jih šiloma tišči v državljanstvo, ne bodo dobri državljani. čna vlada ne briga za vaše blagostanje? Tisoče delovnega naroda bo žrtvovanih zaradi ambicije izkori-ščevalnega razreda. Glejte, to je njih patriotizem ! Kje naša hrabrost? — Naša zastava??! . . ." Tak je bil torej Mussolini takrat. Poln — dinamita. Zdaj potaplja ladje v Sredozemskem morju in ob obrežjih fcpa- lelej go in lepe nagrade. Tudi zdaj jih bo v izobilju. — A. Z. Za nadaljno pomoč lojalistični Španiji (Nadaljevanje s 1. strani.) North American Committee je bil kritiziran že v raznih de-nije, ako sumi, da vozijo tovor | lavskih listih, ker potroši od španskim lojalistom. Ruši me- nabranega denarja za Španijo sta v Španiji in pobija s svoji- okrog 40 odstotkov za svoje mi "prostovoljci" Špance v lo-j stroške, lokalni uradi tega ko-jalističmem delu Španije, ne- miteja pa do 20 odstotkov, to-glede ali so ti Španci vojaki, ki i re j skupaj 60 odstotkov, ako so se znajo braniti, ali pa le žen- kritike temeljile na resnici. "Socialis* Call" dobite po znižani naročnini Naročnina na "Socialist Call" je do 1. aprila $1 na leto in 75c za šest mesecev. Regularna naročnina je-fl.50 na leto. Znižana je bila v svrho boljše kampanje za razširjenje strankinega glasila. Naslov je Socialist Call, 549 W. Randolph Street, Chicago, 111. ske, otroci in starci, ki ne prizadevajo nikomur nič zalega. Takrat je napadal italijansko vlado zaradi njene o svoj e- Dejstvo je, da mnogo potrosijo. Socialistična stranka, ki je prvotno sodelovala z North A-merican komitejem, je radi valne vojne v Tripoli.su. kakor njegovih visokih upravnih in bi jo kak italijanski anarhist ali vročekrvneži iz vrst IWW na ameriškem zapadu. Zanimivo je, da je par glavnih Mus-solinijevih sedanjih sodelavcev iz vrst nekdanjega ek-tre- Število nezaposlenih na Holandskem Na Holandskem je bilo meseca decembra prošlo leto nad 450,000 ljudi nezaposlenih. LISTNICA IPBAVMSTVA Zadnjih par tednov smo iz več krajev Pennsylvanije prejeli pritožbe rad^ nerednega dostavljanja lista. V nekaterih krajih ga pa sploh niso dobili. V vseh podobnih slučajih prosimo prizadete, da vprašajo o vzrokih bodisi pismonošo ali pa reklamirajo na poštnem u-radu, ob enem naj tudi nam ta i koj sporoče, da tudi mi vložimo reklamacijo na zadevne! poštne oblasti. kampanjskih izdatkov sodelovanje umaknila in indorsirala Trade Uniom Relief for Spain. North American Committee p< sil ja svoje vsote odboru v Španijo, kateremu načeljuje komunistični voditelj Fernan-dez. On je tudi član španske vlade. Ker lojalistični Španiji to zimo zelo primanjkuje živil, je potrebno, da ji delavsko gibanje in drugi ljubitelji svobode pomagajo kolikor najbolj mogoče. Klub št. 1 v Chicagu bo v ta namen aranžiral veliko prireditev in JSZ še sprejema prispevke v pomoč lojalistom. Pošilja jih Dubinskyjevem odboru, s katerim sodeluje od začetka. Proletarec je list, ki je vreden da ga citate. SLCVES .. rr _ Ameriškemu Družinskemu Koledarju =: flajc njegova raznolika VM»l>ina. « Lrlnik 1938 je na literarnih prispevkih in ilustracijah izredno bogat. Vezan je v platno. Stane 7J> centov. Naročila naslovite: 1'rolelarcr, 2301 S. Lauiulale Ave., Chicago, III. KRITIKUJOČA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE IZ KANSASA Naši lokalni patrioti?ni časopisi jamrajo vsekrižem, kaj bo z na5o deželo "senčnih rož". Vzrok je, ker je federalni sta tist!čni urad nedavno objavil sporočilo, koliko so posamezne države imele prebivalcev 1. julija 19^7. Iz por^ila je razvidno, da Kansas ra-rte "kot kos kruha v roki", kot smo se včasih podomače izražali. V istem poročilu vidimo, da je Kansas edina država, ki je nazadovala v Številu prebivalstva, in sicer za nekako 22 tisoč v enem letu. Mnenje naših patriotov je* da je bilo tisto atelje "nepravilno". Kajpak da. Ko je obzirna mama stopila na tehtnico, je tudi rekla, da je "ta vaga nepravilna'^ ker je pokazala precej večjo težo kot si je želela. * Najbrž imajo tudi sledeče stvari kaj opraviti pri begu ljudi fz *4dežfle sglnčnih roi": V Kan*asu se legalno prodaja 4ttridva" pivo. Licenco je treba ponoviti vsako leto. Mettfni in občinski odbori pa imajo pravico da lahko odrečejo in preprečijo točenje tudi te nedolžne pijače. Par tednov pred novim letom je v bližnjem mer stecu Columbu^u vprašalo za ponovitev license kakega pol ducata prodajalcev piva. Mestni odbor je bil naklonjen ponovitvi, ker ni bMo proti nobenemu prosilcu kakih pritožb zaradi krčenja postave. Ko pa je bil mestni odbor zvečer zbran na seji, da ukrepa glede teh prosilcev, se je nenadoma ppjavilo na seji 8 lokalnih pastorjev, pridigarjev in fajmo-štrov raznih verskih struj, s pnrtestcm, da se nikomur ne sme obnoviti dovoljenja »prodajati pivo. Mestni odbor se je ustrašil "svetih mož", pa je odrekel licenso vsem prosilcem. nekaj dni potem «» nekateri pametnejši nabrali veliko Število podpisov na peticijo in jo še enkrat predložili mestnemu odboru, da naj dovoli pr> dajo piva. S petimi proti štirim glasovom je bilo to 'ponovno cdklonjeno. Lokalnim patriotom ne pride na m:3el, da tak suhaški fanatizem na pametne ljudi nič kaj dobro ne vpliva. In ob pni priliki gredo tja, kjer je več tolerance — in piva. Nas pač imajo ti "reverendi" za zelo "Svoh" ljudi, da nam ne zaupajo prenesti niti te "švoh" pijače. Morda so kdaj koga videli, da se je opotekal, ko je prišel iz saluna. kjer je "»ttonil* nekaj kozarcev "tri-dva". Ampak tisto opotekanje je bilo zaradi teže v želodcu, ne pa v glavi. Anton Shular. naj ipa vse delo opravita le Peter in Pavel. Koliko več koledarja bi lahko razpečali! Več naročnikov na Proletarca bi imeli. Več članov bi bilo v nagima kluboma. Več predstav itd. A postali smo tako ognjeviti (militantni), da smo skoro ugasnili! Včasi so naši old timerj«, in poleg njih nekdanji Člani tu-1 kajšnjega kluba Lorenc Gor-jup, Joško Oven, John Olip, Frank Oglar in mnogi drugi o-rali da kaj in bilo je nič koliko življenja! Poznejša leta smo kritizirali to in ono. Eni da smo premalo drugi pa da preveč radikalni. Nu postali smo na željo najbolj radikalnih res radikalni. Pa ni nič pomagalo, kakor ni pomagalo, da smo poravnali spor med člani kluba in pevskega zbora zaradi vprašanja blagajne. Aktivnosti ni. Slovenski narodni dom uspeva, kot je običaj med našim narodom. Največ vese-ljačimo v njemu, kakor v vseh drugih takih ustanovah. Nekateri naši sodrugi so pred par leti ustanovili družbo za izdelovanje hišic na kolesih ali trailerjev. Tudi to podjetje ne uspeva, kakor so ustanovitelji želeli in se trudili, da bi uspelo. Je kriza, ni zadosti kapitala in vsakojake druge težkoče. Se bomo morali pač privaditi resnici, da smo proletarci rojeni in bomo ostali proletarci. Naša dva kluba bi lahko sijajno uspevala, če ne bi bilo toliko malodušnosti in cinikov. In če se ne zganemo, je najboljše, da tudi našo naselbino vzamejo frančiškani v svoje področje. Kajti če socialisti nočemo delati, niti pitta-burški "Naprej" ne bo rešil te naloge, kakor je ni "Delavec", ko je izhajal v našem mestu, niti njegov urednik Frank Novak (takozv. Bartulovič), ki je revolucionarstvo lraz že davno obesil na klin. To so tiči, ki prifrče iznenada in nato prav tako hitro izginejo. Socialistično gibanje pa potrebuje delavcev, ki znajo vztrajati, ne samo reči "dobro jutro" in "lahko noč". Pa jih ni več. Torej, Detroitčani, ako imamo še kaj korajže, snidimo se v klubu št. 114 in premotrrmo položaj, napravimo si načrt, v katerem se bomo zavezali, da kot pokret ne bomo umrli, in ako potrebno, tudi kritizirajmo — pošteno seveda —* drug drugega, urad v Chicagu, našo stranko ali kogar že. In če to hočemo, moramo z zapečkov, čeprav je zima. sem, da nisem jaz ničesar zakrivil, ker sem bil zmerom za napredek druitva in vesten oskrbnik Slovenskega doma. Torej izjavljam penovno, da nisem zagri šil ničesar, kar pa se tiče spora s F. Mačkom in mano, je to najina stvar. Car I J ar as. > $ Iz zapisnika seje odborov JSZ ALI JE VOJNA "PIKNIK"? IZJAVA Kaj je z detroitsko naselbino? D~»roit, Mich. — Cczdalje težje je nam kaj storiti za klub št. 114. in prav tako za klub št. 115. Izgleda, da smo zain-lge človeka ne odslovi. Ako na Moon Run, Pa. — Moram se oglasiti na FVank Mačkov dopis, v katerem pravi, da sem tožil slovensko - samostojno podporno društvo Moon Run. Ni reanica, da jaz tožim društvo. S Frank Mačkom imava svoje od noša je, katerih jaz nisem kriv. Predsednik dvorane sem lahko jaz ali kdo drugi, dokler terc irari povsod, a kadar je treba pomagati naši agitaciji, redim napako, saj se me lahko vsak čas odstavi. Uverjen pa Zapisnik predložen seji odborov JSZ dne 4. februarja. Meseca jirnuarja ni bilo seje. Na decemberski 1937, ki se je vršila tprvi petek v mesecu, so bili navzoči M ek" kntive Fr. Alesh, D. J. Lotrich in Frank Zaitz. — Od nadzornega odbora slov. sekcije John Hujan, Vinko Ločniškar in Angela Zaitz. Od prosvetnega odseka Louis Bcniger in J ose p h Dra-sler. Tajnik Chas. Pogorelec. Odsotni: Udovič in Oven od eksekutive, Bernik od prosvetnega odseka, in Anton Garden ter Justin Zaje od nadzornega odbora JSZ, pni vsled druge seje in drugi radi nočnega dela. Za predsednika seje izvoljen John Hujan. Zapisnik prejšnje seje sprejet kot čltan. Pismo Tom Mooneya sprejeto na znanje. Se mu sporoči, da pomagamo v boju za njegovo in Bil-lingsovo osvoboditev in da je JSZ nedavno prispevala v njegov obrambni sklad in »prispevajo tudi naši klubi. Bo prispevala po možnosti tudi v bodoče. Tajnikovo poročilo. — Tajnik Pogorelec je med drugim poročal, da je bil klub št. 36 v Presto. Pa., razpuščen, ker ni imel dovolj članov za uspešno poslovanje. Par jih je prestopilo v klub št. 13 na Syganu. Prenehal je tudi klub v Bridge-villu. Pa. Podal je izčrpno poročilo o agitacijski turi s. Zorkota iz Clevelanda in o stanju raznih naših kVubov. Prosvetna matica. — O tej ustanovi je tajnik Pororelec poročal, da je razposlala v po-četku decembra knjigo "Železna reka", ki je izšla v njeni zaležbi, vsem pridruženim društvom. Zaeno s knjigami so jim bila poslana tudi pisma. Raz-pošiljalno delo je izvršil večinoma s. Drasler. Tajnik je priporočil, da se naj mu za to delo da malo odškodnino v vsoti $5. — Vabila v Prosvetno matico bodo v posebnih pismih poslana tudi tistim društvom, ki še niso včlanjena v nji. Dramskega amrva Prosvetne matice so se od p rosi e do te seje poshižile sledeče organizacije: Pevski zbor "Triglav". Kirkland Lake. Ontario, Kanada; pevski zbor "Planinska ro-žs". Mihvaukee. Wis.. klub it. 1 JSZ in pevski zbor "Sava" v Chicagu; klub št. 175, Moon Run, Pa.; pevski zbor "Jadran", in dram. društvo "Ivan Cankar" v Clevelandu. Tisk in literatura.—O Ameriškem družinskem koledarju 1 je tajnik poročal, da naročila VAŽNOST DALJNEGA VZHODA Nihče ne more dvomiti, da so postale dežele na skrajnem vzhodu Azije zelo važne in da se pripravlja tam velik del bodoče zgodovine. Evropski kapitalizem !ie "otvoril" Japonsko in Kitajsko, ker je potreboval novih trgov za svoje industrijske produkte, pa novih zakladov surovin za svojo fabrlkacijo. Kakor tolpa gladnih volkov se je vrgla zlata intemacionaU na dežele, ki so se bile stoletja zapirale pred vsem ostalim svetom; ali ko je spoznala, da ni v vsakem slučaju dobro, pokazati mačje kremplje, jih je skrila v mehki taci, pa je poklicala na pomoč vse, kar ji služi, predvsem črno internacionalo, ki je širila katoliško, luteran-sko, angličansko, presbiteri-jansko in vsakovrstno krščanstvo, navidezno vse zaradi nebes, vse za izveličanje kitajskih in japonskih duš. Za misijonarjem pa je prihajal trgovec in z njim vojak, in pod o-dejo krščanstva je kapitalizem, če je bflo tudi s pomočjo meča, grabil svoje profite. Zgodilo pa se je, kar se je Noki ilustrira« magaain ▼ Zed. driavah priobčuje slik* vojn«h froini • stališča, da ta po tvorba, ali v ameriški slovenščini, namenoma "poaaae" Nekdo se obleče » rojaka, dragi pa (a saje s bajonetom r trebuh. To je le "posanje" sa fotografa, kakor prisor is tragedije na odru, kajti vsa strar j« slikal r interesu propagande eae detel« e »tavanju jaraega mnenja proti drugi deieli, ne da bi bila slika resnična. Dotična revija je r martičem r pravem. Nt pa e prarem, kadar zmeče vse vojne slike v vrečo propagande, isi, vojna je vejaa ia irtve is povsod enak«! Na Japonakem nihče ne pobija i«a in otrok, na Kitajskem pa je bilo abitih in ranjenih ie nad milijon, mora|o Zgod+ti kot naravna pO-rko vsi poročevalci ne lažejo. V Španiji tudi. Dotična revija si išče rekla- s|e(jjca odprtih meja: na daljine, kar pa pacifisti ne sapopadejo in so ji pošiljali čestitke vae kriiem. Clo- . , . . J. * , .. .. vek bi skoro mislil, da smatrajo vojao le aa raaburljivo filmako aliko is m VT"0d ™ Prišel le kapital!* Hollyweoda. ki ae stori človeka drugega talega kot da mu nekoliko pre. ZCm, ampak tudi kapitalistični trese iivce. če je sentimentalen. Take ljudi bi bilo treba poalati blizu fronte, duh, in Za njim Usto, kar mora pa bi postali is miroljubnih angelov najhujši ščuvarji na maščevalna krvo- priti pOVSOd, kjer Zadere ka-litja. Tudi gornjo aliko bi taki ljudje lahko nazvali sa "posano". Ampak če pjtalizem SVoje kremplje V tfa-take slike sgolj propaganda, čemu je bilo v Španiji in na Kitajskem ia telo* ac ie toliko čaanikarskih fotografov ia poročevalcev is tujih deiel irtev bomb. krogelj in drugih napadov? Na goraji sliki je Kitajka, ki na sasilni nosil-niči pomaga odvesti svojo ranjeno staro mater kam Prišel je sociali- na varao. zadovoljivo prihajajo, in da je | sanje odložitve ali pa obdrža- oglasov v njemu znatno več kakor v prejšnjem letniku. Dobili smo v koledar več oglasov sko-j ro v vseh naselbinah razen v j Clevelandu. Tudi v pogledu cirkulacij* koledarja je v omenjeni naselbini proporčno slabše kakor v drugih. Kot običajno. je dal tajnik oglas v koledar tudi za JSZ in Prosvetno matico. Staneta oba $50 in želi, da odbor izplačilo odobri.— Tajnikovo poročilo se sprejme odložitev zbora. vanja zbora v letu 1938 da v odločitev klubom. — Beniger vprašuje, da-li ne bi bilo na mestu, če tudi eksekutiva sama vzame v tej zadevi kako stališče. Aleš rmatra, da je Beni-gerjevo vprašanje važno. V razpravi k temu so bila izražena mnenja, da se naj v glasilu in v pismih pojasni oba senti-menta na seji. Prevladovalo je na seji odborov JSZ mnenje za j vah ni bilo opaziti celo takih, Najprej je prišel kapitalistični duh. Vladajoči v Aziji so se učili od vladajočih v Evropi in Ameriki. Kitajski in japonski bogataši so opazovali kapitaliste "zapadne kulture", pa so se sami začeli posluževati njih metod. Vzhod je prehajal iz fevdalizma boljinbolj v kapitalizem, ali — ali dramiti se je pričel domači kapitalizem in mislili, da najdejo samo snov za izkoriščanje, nahajajo konkurente. Japonska je sijajna primera. Njen kapitalizem je postal mogočen konkurent angleškemu in drugim. Za domačimi kapitalisti pa so se zdramili tudi izkoriščani. Socialistična ideja ima dandanes na azijskem vzhodu veliko močnejše korenine k?kor se navadno misli, tako da računajo izobraženci na Kitajskem z njim kot z najmočnejšim faktorjem bodočnosti. Enako na Japonskem. V sedanji svoji vojni proti Kitajski je japonska vlada pognala v ječe več sto intelektualcev in delav kih vodij, ker so nasprotovali klanju in pa v*led njihovih simpatij do "komunizma". Japonski preti velik ekonomski polom in vladajoča mi-litaristična klika misli rešiti kapitalistični sistem z napadi na kapitaliste in s fašističnimi metodami. Enako je delal Hitler. Tudi on je napadal "ekonomske roj al iste", a v resnici jim je pomagal in oni njemu. Socialistična ideja v Aziji se širi in se bo v bodoče še ,veliko bolj, kajti ljudsvo ne bo vse večne čase trpelo izkoriščanja in terorja. Velika la«ozvana kitajska komunistična armada je dokaz, da se ljudstvo organizi-ra za upor proti krivicam s silo, ker nima prilike, da bi se branilo z demokratičnimi sredstvi. Kitajski komunisti sicer niso komunisti v ruskem pomenu besede, ker ne zagovarjajo ruske oblike vlade, pač pa de-mokratiziranje Kitajske, pomoč kmetom m socializiranje bogastev. Sedanja japonska invazija je njihovo gibanje oja-čala, ker se napadeno ljudstvo mora zateči k »pokretu, ki je za hotel rs*ti na svojo pest. Kjer odpor in za obrambo najboljše so nekdaj zapadni kapitalisti I organiziran. \mmmmmmmmmmmmmummm^mmmmmmm ŠTIRI KNJIGE CANKARJEVE DRUŽBE SAMO ZA »1.23 1.) KOLEDAR« ki aksega nad sto strani gradiva in »lik. 2.) ŽENIN IZ AMERIKE. Povcvt. Spbftl Anton Tanc. 3.) FRANCIJA IN FRANCOSKO LJUDSTVO. Spisal C. Petelin. 4.) SINOM PREDMESTJA. Povrni. SpS«ala Mimica Konic. Vse štiri knjige Cankarjeve družbe dobite za $1.25. Pošljits naročilo čimprej. Natlovile: PROLETAREC, 2301 So. Lavondale A ve., Chicago, IU. na znanje in seja odobri predlagano vsoto s. Draslerju in izplačilo za oglas. Problemi naiega pokret«. — Alesh izjavlja, da je potrebno podvzeti kako akcijo za ojača-nje našega gibanja, za razširjenje Proletarca in za razpeča-vanje koledarja ter drugih naših knjig. Posebno v ra Albinah kot je Cleveland. Predlaga. naj se v te namene organizira iz «t$#trale čimbolj smo-treno akcijo. Razprave o tem so se udeležili tudi drugi navzoči. Alešev predlog je bil soglasno sprtjet.* Posebna poročila. — Chas. Pogorelec je poročal o konferenci JSZ in Prosvetne matice, ki se je vršila Prihodnja bo waukeeju, VVis. Vprašanje bodočega zbora JSZ. — F. Zaitz predlaga, da se naj naš prihodnji redni zbor. ki mora po pravilih biti sklican leta 1938. vrši 2., 3. in 4. julija. — Aleš navaja pomi-$f*)j$ dve komedije ali burke in eno dramo, kar upamo, da smo v pravem in ne more priti do morebitne enoličnosti. Torej od naše strani je vse v tekočem redu. Vi pa, ki čitate te vrstice, glejte, da ne pozabite datuma naše predstave. Rezervirajte si vstopnice za ta dan takoj in si prihranite lOc pri vsaki vstopnki. V nedeljo 13. februarja pa vsi na predstavo drame "Kamnolom", da tako pomagamo izruvati vsak en kamenček iz kamnolma v korist in izobrazbo človeške družbe. — L. Kaferle. ša načela z ljudmi iz mase, ne ter druge poznane moči "Ve-pa sami med seboj, bomo uspe- rovška". Reiijo ima v oskrbi li. Seja je bila zaključena po Lom«, Kaferle. 11. uri zvečer. Dramski zbor "Verovšek" želi zadovoljiti svoje posetnike v splošnem, zato uprizorimo Prireditev v korist Španije Chicafo.—Pripravljalni odbor za prireditev v korist lojs-listom v Španiji, ki je bil izvoljen na prošli khibovi seji, je sklenil, da naj bo ta prireditev skupna s "Savo", ki bo imela svoj koncert v nedeljo 10. aprila v dvorani SNPJ. Socialna drama "Kamnolom" v Clevelandu t1 branabo diuftlro "Anton Ve- < rovšek" vprizori v nedeljo 13. februarja znano socialno tragedijo "Kamnolom" v štirih dejanjih, in to na odru Slovenskega delavskega doma na \Vaterloo Rd. Pričetek predstave je ob 3. popoldne, takoj po < igri pa bo plesna zabava v spodnji dvorani. Vstopnina za vse skupaj je v pred prodaji 40 centov, pri blagajni 50c. Želimo in flpamo, da nas po- < •etite ta dan vsi stalni posetni-' ki naših predstav, posebno pa t opozarjamo one, kateri na polju dramske umetfio«tj radi vidijo nekaj iz našega socialnega življenja, da na« to pot go-; tovo posetijo. 2e parkrat smo uprizorili večje, globokejše drame socialne vsebine, pa u-deležba ni bila tako sijajna kot bi bilo v takih slučajih pričakovati. Na nekaterih predsta- i *s .........UMI....... PRISTOPAJTE K ; SLOVENSKI NARODNI ; ; PODPORNI JEDNOTI ! NAROČITE SI DNEVNIK RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 Sa. Lawndale An. Chicago, III. T»l. Crawford 1382 PrUtna in »k«ina domača jedila C«m tam«. Postrežba točna *.....----riinntt <1 ; :: "PROSV Stan« n c«U »•«<> pel leta $3 00 • OMMMM KMI n^f ttumvr treba « ; noro društvo. M 'r , ► xa tajništvo je: * • 2657 S. Lawndale Are. ; CHICAGO, ILL. ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA VNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. IIALSTED STREET, CHJCAGO. ILL. Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS IIAIIOVANJE: V PEKLI V. Dorotevič Sence stopajo druga za drugo pred vsemogočnega Alaha in vse žele isto:. "Paradiž!" Nekateri ■— za sebe. Drugi — tudi za svoje sorodnike. Tretji — ie za svoje prijatelje. In Alah odgovarja vsem: "Bodi!" In pri tem si misli in žalosten premišlja: "Nikogar ni, ki bi poprosil za svojega sovražnika." Tedaj pa se mu ipribliža senca Arutijana iz Bakuja. "Česa želiš?" vpraša Alah. "Imam sovražnika. Zenijan mu pravijo," odgovori Aruti-jan. "Kaj? Za svojega sovražnika hočeš prositi?' In obraz Alahov se je od veselja razsvetlil. "Da," je potrdil Arutljan. "Pošlji ga v pekel! Izkaži mi to veliko milost!" V tem trenutku pa stopi druga senca pred Alaha. Senca Zenijana. "Kaj želiš pa ti?" vpraša Alah. "Bodi milostiv, o Alah in pošlji Arutijana v pekel! Ničesar drugega ne želim!" Alah da znamenje in šejtani zgrabijo Arutijana in Zenijana ter ju odvedejo v »pekel. Ko konča Alah s sprejemom senc, ga je popadla žalost. "Danes so vsi, celo največji grešniki, v paradižu," je rekel k svojim angelom. "Samo dva nesrečneža iz Bakuja morata goreti v peklu. Žal mi ju je. Ali kaj, tako sta hotela!" In pošlje Alah angela v pekel, da pogleda, če se da kaj ukreniti. Angel se vrne s povešenimi perutmi in javi: "Zabavata se! Veselita se! Rad ujeta se!" "Kaj,... Veselita se, zabavata in radujeta?" je ponavljal Alah ves začuden. Angel pa poroča: "Ko so vrgli šajtani Arutijana v vreli kotel, je zakričal, ali koj se je (premagal in vprašal: "Kje je Zenijan?" Ko je zagledal Zenijana v žareči ponvi, je začel kričati ves vesel, ves vzradoSčen in se smejati: "Tako! Tako!... Le krepko!... Le podkurite! ... Močno!..." Zenijan se je zvijal v žareči ponvi, vendar je vprašal: "Kje je Arutijan?" In ko ga je zagiedal v vrelem kotlu, je začel kričati ves srečen in se smejati: "Krepko, krepko!... Tako! ... Močno, le podložite, da bo vroče, da bo cvrlo!,.." In zdaj se ves čas radujeta in smejeta. Arutijan je srečen, ker kuhajo Zenijana, • Zenijan je srečen, ker cvrejo Arutijana.... In ne želita si nič drugega. Vidiš, o Alah, tako se je zgodilo nekaj, Česar celo tvoja modrost ni mogla predvideti: Ljudje se radujejo v peklu." Alah se nasmehlja in reče: "To so svoje vrste ljudje, ti ljudje iz Bakuja!" In dal je narediti v peklu poseben oddelek. "Za ljudi iz Bakuja," je rekel. "Naj se tam radujejo. V Bakuju se gotovo niso mogli." Ko so ljudje v Bakuju zvedeli za to, so vzdihnili: "Ako nam hoče Alah nakloniti svojo milost, naj še določi, da se mora pekel kuriti z nafto. Tako se bodo cene nafte (ipetroleja) lahko dvignile vsaj za 50 odstotkov." (Iz ruščine prevel Iv. V.) VPRAsANNE "HARMONIJE" MED DELOM ifKAPITALOM Iz dežele pelina Kcmmerer, Wyo. — Vsem, ki ste mi bili na uslugo pri razpečevanju Ameriškega družinskega koledarja letnika 1938, se na tem mestu iskreno zahvaljujem. človek se veliko boljše počuti, ako dobi pri takem poslu sodelovanje namesto samo kake neumestne šale in zbadljivke. Enako hvala vsem, ki j-o v naših krajih dali oglase v to knjigo. Rojakom te oglaše-vatelje priporočam v upoštevanje. Tako si skupno pomagamo v gibanju za delavske pravice. Seveda bi lahko razprodali še več izvodov koledarja, ako bi bili mi vsi enotnega mišljenja. Ampak na žalost nismo, kakor niso nikjer drugje. Nezadovoljnosti so kajpada krive tudi slabe delavske razmere, kajti iz ene depresije smo se preselili v drugo. Zato se delo naših starih pionirjev mora nadaljevati, kajti oznanjali so nauk, da le z vzajemno pomočjo in s preuredbo ekonomskega sistema se lahko otresemo socialnih krivic. Agitatorji smo če*tokrat kritizirani, češ, vse to počnete le v svojo osebno korist, drugače ne bi hoteli delati. Pa je najboljše, da rečemo po biblijskem pravilu, "oče, odpusti jim, saj ne vedo kaj govore." Kličem somišljenikom: Delajmo v tem letu za našo stvar s podvojeno silo! Anton Tratnik. Politiki demokratske in republikanske stranke uče pogonoma nauk, kako potrebna je za razvoj in blagostl&te ljudstva te dežele harnrioflna onimi, ki delajo, in tistimi, ki oddajajo delo. Svoječasno je ta zmotni nauk oznanjal posebno John I). Rockefeller ml. Pozneje si ga je osvojil Henry Ford. Danes in že dolga leta prej ga uče mnogi voditelji A-meriško delavske federacije. Uredniki kapitalističnih listov ga pogosto oznanjajo in priporočajo delavcem. Nekateri vedo, da s tem e-vangelijem ribarijo v kalnem. Toda v Ameriki in v vseh drugih industrijskih deželah se najdejo ljudje, ki resno mislijo, da je "harmonija dela in kapitala" mogoča in da je treba le najti metodo, s katero se pride do nje. Take misli se zanašajo tudi med delavce in najdejo tupatam resen odmev, če ne bi bilo iz tega drugih posledic, kakor da ostane gotov del proletariata indiferenten za delavski boj, bi bila škoda že dovolj velika in bi bila naloga vseh zavednih, da mu pomagajo popraviti te zmote. AH stvar je hujša. Taki delavci se dajo zapeljati, da naravnost pomagajo svojim sovražnikom, misleči, da opravljajo s tem še dobro delo. Zaradi tega je važno, da se čimbolj razširi pravo spoznanje o socialnem vprašanju in odpravijo nazori, ki so ne le napačni, ampak tudi škodljivi. Kapitalistom pač taki nauki ne škodujejo. Tudi če ne verujejo vanje, jim ne oporekajo, ker vedo, da učinkujejo kakor narkotično sredstvo. Nikomur izmed zatiranih ne pomagajo, ampak uspavajo jih in preprečijo resnično pomoč. Marsikdo izmed gospodujočih se na tihem ironično smehlja, kadar sliši pridige o slogi med delom in kapitalom: misli si pa: Naj le fantazirajo, kajti dokler fantazirajo, niso nevarni. Vse teorije o "harmoniji dela in kapitala" so utemeljene na glavnem načelu, da se mora PRODAJA SAMO TA MESEC 193« A-B AIII S T O l it AT avtomatičnih plinskih peči VASA CENA • Nič nI novejšega pri lcuhi kakor ta 1938 A-B Aristocrat. Popolnoma emajlirana x belim porcelanom, ki »e lahko čisti, a črnim r.aprtim podstavkom. Ima ceHh 17 in*ev za peko t avtomatično kontrolo ta vročino, oddelek za pražentje na polico, z litim aluminijastim namiznim pražil-cem. Velik prostor za zaW*go In peč za gretje. Štirje dvojni varnostni gorile! za vretje in avtomatični prižigalec na vrhi* $ 78 75 (Mali prenosni sirotki , m plačila na obroke) Avtomatična plinska peč stane manj pri nakupu — manj pri uporabi. KUPITE ZDAJ IN STEDITE! »OOCtN COOtfST.. CONSTAMT HOI WAT(R .. UlINt WrMO««ATK>N PAS W»AT>NO THt PfOPLES GAS LIGHT AND COKF COMPANY ohraniti sedanji družabni red. Površne argumente za trditev da so interesi dela In kapitala enaki, je lahko najti. N. pr.: Če ima kapital dosti naročil, se dela, in dobiček kapitalistov odpravlja brezposelnost delavcev. Ako ima kapital velike profite, lahko izplačujejo delničarjem večje dividemi< delavstvu se pa lahko dajejo boljše plače. Visoka carina prepreči uvoz cenenega blaga .z tujine; potrebno blago se mora tedaj izdelavati doma; to prinaša pač kapitalistom dobiček, ampak delavcem daje dela. Takih "dokazov" bi se lahko nabralo cele kupe. Toda površni argumenti so dobri za površne ljudi. Socialno vprašanje pa ni pena, ki plava na površju, temveč obsega vso družbo in sega a svojimi koreninami v vse globočine. Kdor ga hoče prav razumeti, se ne sme u-strašiti temeljitosti in mora is-iskati vse razloge in vzroke. Harmonija med delom in kapitalom je prazna utvara zaradi tega, ker imata delo in kapital različne in v svoji različnosti nasprotujoče si interese. Predvsem je treba imeti pred očmi, da je kapital nemogoč brez izkoriščanja. Denar sam na sebi ni kapital. Kdor ima sto tisočakov v svoji privatni blagajni, pa jemlje od tega za svoje potrebe zdaj stotak, zdaj desetak, je pač bogat Človek, ni pa kapitalist. Glavnica je denar šele tedaj, kadar se po-množuje, kadar prinaia obresti. Pojm obresti pomenijo tuje delo, odvzeto delavcu. Naj prihajajo obresti iz hranilnice od vloženega denarja, ali pa iz tovarne ali jame od investicij, je vseeno. V vsakem slučaju je moral nekdo delati in od vrednosti svojega dela nekaj pustiti drugim, da so nastale obresti. Bil je torej prikrajšan. Fantasti harmonije mislijo in pridigajo, da bi bila sloga med delom in kapitalom mogoča, ako bi delavec dobival pošteno plačo. NI tajiti, da bi se razmere s tem nekoliko zbolj- Podpora Socialistične in strokovne internacionale republikanski Španiji Do konca decembra 1937 je odšlo že 63 transportov živil in sanitetnega materijala v Španijo, ki sta jih poslali socialistična in strokovna internacio-nala. Jauarja sta poslali nov transport.Dalje je bilo iposlano: 139 ton kondenziranega mleka, 30 ton šunke, 2 ambulanci in 10 ton sanitetnega materija- la za mednarodno bolnico v Onteniente, 6 mil. komadov cigaret za mednarodno brigado in civilno prebivalstvo, 80 ton sladkorja, 22 ton polenovke, šunke in konzerv, 28tone mila, 5 ton leče, 80,000 paketov za otroke v Barceloni, Madridu in Va/lenciji in 10 ton nadomestnih delov za tovorne vozove in ambulance. WPA pravi, da bo 1. marca morala odsloviti mnogo tisoč svojih delavcev (Nadaljevanje s 1. strani.) presijo". Pravzaprav jo "ekonomski rojalisti" namenoma in preračunano povečava jo, zato da pride njihov vpliv spet do absolutne veljave. Njihova taktika je uspešna, kajti za* stopnike vrhnje plasti ameriškega kapitalizma je predsednik poklical k sebi na posvetovanje, da vzajemno nastopijo za povrnitev v "boljše razmere". Rcmanje malih biznismanov v Waahington Se slabše kakor pri multimi-lijonarjih je Roosevelt uspel s konferenco malih btenizmanov, ki jo je sklical v Washin,BTton trgovski tajnik Daniel Roper. Okrog tiso£ dve sto jih je prišlo v glavno mesto, in zborovali — ako so bila poročila o tem zboru vsaj polovico resnična, celo slabše kakor pa so vsakoletni zbori in veseljače-nja ameriške legije. Je razumljivo, kajti povprečni mali a-meriški trgovec je "babbft" in politično manj razumen kot pa na primer povprečen slovenski trgovec v tej deželi, čitajo svoj lokalni kapitalistični dnevnik in kadar so sami med sabo, *i pripovedujejo pikantne storije in buljijo v pornografične slike. > Ta zbor teh takozvanih malih biznismanov je zahteval balanciran budžet, zmanjšanje davkov, drastično znižanje vladnih izdatkov, izgon tujcev, delo za Američane, podporo bizn&manom in vkinjenje zakonov, "ki zaduAujejo blznisu svoboden razvoj". Veliko tega, kar navajamo piej, sicer ožji odbor ni hotel vzeti v svoje resolucije, ampak na zboru samem so se čule take gomstas-nosti, in bilo je toliko "vika in krika", in pehanja, da bi človek izgubil vso vero v demo^ kracijo, ako bi bila odvisna od takih ljudi. Rooaevelt, kam? Iz te nove depresije se Roosevelt lahko uči — kajti prilike ima zadosti — da samo krpanje ne napravi dobre obleke. Sloj, ki bi mu moral biti hvaležen — ga napada, dočim so delavci v Industriji in dninarji tam kakor so bili. Sedanje stanje je nov nauk, da se kapitalizma ne more "poboljšati" ali reformirati. Bogastva so na eni, in drobtlne za maso na drugi strani, če hočejo ameriški delavci iz te nove depresije črpati kak nauk — bi bil ta nauk, da od demokratske in republikanske stranke ne morejo pričakovati drugega kakor drobce, zato ie nesmiselno glasovati bodisi za eno ali drugo. Ako to izprevi-dtjo, bodo brez prigovarjanja organizirali v svoji politični stranki. šale, dasi tudi to ne zadostuje, | da bi bil kapitalistični sistem vzdržljiv. Kajti najprej je treba odgovora na vprašanje: Kaj Je poštena plača Dva dolarja, pet, deset dolarjev na, v ■ (|.m? Norman Maloon, Thomas U i So- KJ r* i > W I c'»'i»t leaUer h ud lecturer. He was Ne. Znesek sam nI nobeno born Jn M»rion, Ohio November 20, merilo in tudi ne pomeni mno-| ihh4. He was cducated at Prlnceton i \mo\ vvanilc.irtg sroun l in a date anl had taken care of me. I don't know whit happenod to nv but from the fc-jmnf on my head an l the way it hurts I think that a shell must hsve lsnde-d qulte near me. I feel a lot beiter now and expect to return to the front any day. Paul was here but left for the front bst night. lic wa- or'y rlightly wounded. I rm a seet-on leader ard In the turo times that we went over the top my seetion h»i been almost iviped out. The first time, out of 42 men I had 23 left and the second was whcn I got mine but I sns to! 1 there were only 10 or 11 left from 42. That day we went over I *aw three of my boys get It. One was cut in two by machine gun fire, another got three right through the head and the third was dead before he hit the ground. One of the lads wai lying by my side when he got it and as long a < I live I shall never forget that sight. I've been at this hospital for the parit turo days. The Dr. just told me that I leave for the front tonigbt. If I go, PU give those fascist b*j-tards a dose of their own stuff. Give my regards to ali t«he gang and teli Miike that there i* plenty of work over here for guys like him. So-long, Bob. Answers Ho-w many of the abovc sentcnccs wene you able to complete? Here are the answecs: 1. Red. 2. Daniel Huan. 3. Brotheihoo l and Frcedbm. 4. Fascism. 5. Norman Thomas. * Falcon members of Tom Mooney Flight No. 3, whrt \? the matter with us boys and girls. Are we going to sleep or are we going to be wide aweke like the eneirew Vha is a!waj~j aetive and torking for something to eat. Late I v. our meetings are not well attended. Hovv do wc expect to get anywhere? How can wc expect our leader to do much if wc are so few. Plesne try to cttend ali meetings bo that vre can show other children ,whst we can really do. Ani, in this way we can hope for new memberrj. I think if any Falcons have interested friondp, they «hould try to get them to jotn, the more the merrier. Ali readers who do not know about the Falcons, just come to 2301 B. Lawn-dale Avenue and you w1J1 find out who tb« F«'con* of Tom Mooney Flight No. 3 are. Leroy Laflanr.ime. New Members The Red Falcons are very happy to announce that they have two new members. They are Frank and Pred Bergant. * We are going to have a Valentine party next week. Be »ure to be there! Until next weck we say follow Falcon*, Friendship! to our Dr. John J. Zavertnik PHY5ICIAN AND SURGEON OFFICE HOURS: 2:00—4:00; 7:00—8:30 Daily At S724 W 26th Street Tel. Crawford 2212 At 1858 W. Cermak Rd. 4:30—-6:00 p. m. I>aily Tel. Canal 1100 Wcdne.sday end Sunday by appointmcnts only Residence Tel.t Crawford 8449 If no sstvte—Call Austin 5700 mm m ■ ■ ■ ■ j ■ BARETINCIC S SON ; MfllttH POGREBNI ZAVOD Tel. 1476 ■ ■ S 424 Broad Street i JOHNSTOWN, PA. * _ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ » ■ m* DR. F. PAULICH ZOBOZDRAVNIK Ordinira vsak dan rasen srede od 9. sjutraj do 9. »večer. V nedeljo po dogovom. PHONE: C1CER0 610 2125 SO. 52ND STREET CICERO, ILL. A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OK Yugoslav Federation S. P. PROLETAREC EDUCATION, ORGANIZATUON CO-^OPERATIVE COMMONVVEALTH NO. 1587. Publiskad We«kly at 2301 So. Lawnd«l« Av«. CHICAGO, ILL , February, 9, 1938. VOL. XXXIII The Unemployment Problem American Fascism Production For Use—The Only Remedy John D. Biggers, administrator of the recent uncmploy-ment cemui, knew that a full register of the i:nemp!oyed could not be obtained by asking the jobless to mail cards. Hence he supplemented the census in various waya, the chief of which waa a house-to-hcuse canvass on 1,864 selected postal routes, made by the traincd perKMiel of the postoffice deparlment. Thn enabled him to figure out how it vvould l!kely be in the rest of the country, and to report approximately the num-ber of unemploycd. He found that about 72 per cent of the totally unemployed had sent in the cards, and that about 57 per cent of the partially vns are hungry and they cry, The cities vvaver, and from shore totshore The symbol of your name is on the sky... Ye s, it is slavery that white men need But slavery that may return to power Each man's deminion! Ma:?ter, how we bleed! Vour people need you in this bitter hour! By Charles A. VVagner. In Jersey C|ty, Mayor IU?ui« hounda union orKunizera and dgprivas workera of their con»titutional lijfhts to a^semble and pioket. In Dcarboin, Mich., police seize 350 workcri who attempt to hand out union literature. Here are incidenta to make the dietators of Kurope »float and the plain people of America do some »er-ious thinkintf. Wlth the right to oriranize having been assured to American workers, one can not help wonderinj; wheiher Jersey City and Dearborn are in the United States. Perhaps Američana feel too sure of their libertie«; we can think of no other explanation for their failure to use the politkal riKhts which are theirs. By "using their rijrhts" we mean— Or*ani«ingr their political power to further their own ends. In some parts of the nation, nota-bly New York and Minnesota, the wage earners have demonstrated that they know political parties are for by organizing parties of their own. In other sections a small fraetion of the workingclass population have abandoned the old parties and em-braced Socialism. Howeverf by and large, workers stili vote the way their ban," by Tkeresin« Row •II, a Party member, recentiy return-ed from teaching in Japan. Most people are, quite by nature, inclined to follovv the course of least resistance in life. They remain in-different to world events or even to eventa happening right in their ahopa£ mills and other places of empk>yment i resulting in the terrible conditions under which we find the uorking clasM Ktruggling to«lay Whether we want to realize it or not, and remaining indiffercnt does not omit us from the struggle, we are in the fight between labor and capital, between Fascism and Demo-cracy and every development along the hattle line involve« and effects every last one of us. Come out to our meeting ut the Slovene Labor Center Friday, bring your friends along, get in on the dis-cussions, exprew your opinions, htar the opinions of others and then chart your course. Onljr Another Week! The program for our 35th Anniver-sary Celebration is developing nicely. The time is fast drawing closer, only another week before we will be celebrating the 35th Anniversary of who, as the narrator stated, "had Branch No. 1. Have you talked to THEATRE Milwaukee, Wis. — It was niče to see sueh a large audience a t .Teffer-son Hali, January 30, whtre the pic-ture, 'The Spanish Earth" was being featured. Films of the war in China were also shown. Some of the scene« of the horrors of war were ahnost unbelievable. For instance, oae scene of a man they htve linej up in their ehoima right now, we can expect an A-l program. Four new member« joined the chorus at Uut week's reher.uil and the total number who reported for reheraal thut night was forty. There is much talk of new proape/ta to whom "Sava" say», "WELCOME." Stockboldors Meeting of $. L. C. The stockhuldero meeting of the Slovene Labor Center acheduled for Saturday, February 12, should interest every member of our branch be-cause each nvember is entitled to re-present one share oarned by the Branch. Yearly reports showing the progres« of the Slovene Labor Center during the last year concern every stockholder. * You ean y«»4*r tieket?* for the Thomas-Douglas Debate at the Prole-tarec office. tarec office. Date — Feb. 24th. nothing do to with the war. He a bookkeeper going to work to his office when a rebel shell from the air killed him." AU that one could dis-tinguish in tbe film waa, that thin man wore black trousers. There seemed to be no head nor legs attach-ed to the eru^hed body which looked more like a sack of grain or fUnr than that of a human being. The film showed how th*» hsrd working Spanish people irri^ate their land transforming it from a dry aand into very fertile farmland. \Vhat the Spanish people want most is footJ and work. They do not want war but they are ready to de-fend their country and the government which the>' have established. Every indecept act of the rebeb angers the Spanish people and hast-ens th« format ion of the Peoples' Army. "If the German and Italian Fasdst troops stayed out of Spain," the narrator said, "the Spanish civil war vvould have been over in six week's time." — L. B. Jur»ey. your friendn about the fine program being arranged for this ocrasicn? Have you sold your tickets? Ali this must be done if we expect to pack the SNPJ Hali. After the program which will be-gin at 3 P. M. there will be dance nwusic in both halls. Johnny Kochet var's Orehestra in the AndHorium and Gra^lUhek^' Orehestra in the lotver hali. "Sava" That "Sava" will produce a good cencert this Spring Li a foregone conclusion. \Vhat, vvith the talent DEBATE Norman Thomas—Paul Douglas. Subject—"Should America Follovv a Policy of Collective Securit Affirmative: Douglas. Negative: Thomas. Date—F«bruary 24, 8. P. M. Plače—Medical and Dental Arts Bldg., 1S5 N. VVfba-ih St. Tickets—Reserved $1. General ad-j misMion 75c and 40c. Some (Juotations From Lincoln "Labor is prior to and independent of capital. Capital is only the fruit of labor. and could never have ex-isted if labor had not first existed. Labor is superior of capital and do-serves much the higher considera-tion."—Abraham Lincoln. e next meeting of our Social Study Club, FrWay, February Uth. We vvant to remind our many friends al>out our excellent Janwary meeting and we hope to be able to repeat it this Friday. C^mrnde Rovvell has bc»en in Japan for quite some time. She is quito familiar vvith what has been happening there, prior to thf b«^ginning of the conflict and should relate an interesting atory so we hope to have a re*sonaMy good attendance. The regular se**ion of the club vvill be held ^just prior to the lecture. The mertmg vvill start at H P. M. The small businesnman , vvho makes up the middle class, vvas call-ed to \Vashington in an effort to outline and promote a program activity to outdo the depreaaion. They came to VVashington alright. but acted just as most middle claat businessmen do and in their selfish desire to make profit and to continue the profit system in their direetion, they simply made fools of thenv selves. It is surprising hovv little the average businessman kn.>ws about economics. They are simply dunvb as to the reasons of the depre&sion. They have no conception of why workingmen organrze into unions and why they must strike for better vvages and vvorking conditions. Their Idea of taxation is mostly vvrong and hence, their demands on the Presi-dent and Congress were ali so con-tradictory to the general run of things that it vvas diaguating. The average businessman forgets that he is dependent upon the purchasing povver of the vvorking class, that the larger the vvage, the greater the profit for the storeman and the eaaier the sale can be made. Likevvise, they fail to realize that the moi« tax mo-ney vvhich is turned in by the para-sitic idle rich, tiie less the vvorking man has to pay leaving the vvorking man more money to spend in the middle man's store. It is no vronder that America is so confused vvhen the people vvho are supposed to possess some ability and intelligence, leave their thinking to a few ultra-reac-tionary nevvspapers. Much better it vvould be if they learned to reaaon things for themselves and to assiit the lovver class in obtaining a more decent vvage. Instead of backing up the d«smands of labor, they vvere sim-ply pawns for the rich capitalists »t their VVashington meeting. * A unique ceiebration and a most fitting one, wlll be oura vvhen Brancil No. 1, JSF, celebrates its 35th An-niversary on February 20th. Few know the hardships a labor organi**-tion must endure. Stili fevver knoW ' vvhat it means to keep up a Socialist Branch uninterruptedly. Our Branch endured because the Comrade* want-e