Poštilna pavšallrana. UrednIBtvo In upravniStvo lista je v Ljubljani Breg St. 12. Telefon 119. Atov.' ‘♦S- V Ljubljani, 10. novembra 1923. Leto HI. Glasilo »Združenja slovenskih avtonomistov". ------------- Izhaja vsako soboto. ........ Celoletna naročnina 50— D mesečna 4— „ Inozemstvo celoletno 100 D. f. Posamezne itevllke se ra-(unijo po Dl*— Inseratl se raSnnalo: pol str. 560 D, manjši sorazmerno. — Pri malih oglasih beseda 50 p. Kaj hočemo? Lastno zakonodajo na lastnih tleh vzrastlega slovenskega ljudstva! Davčno divjaštvo. Nekdaj smo govorili o davčnem vijaku, ki ga je državna uprava lepo previdno navijala leto za letom. Danes ne moremo več govoriti o vijaku. Vijak deluje zmerno in počasi. Danes moremo govoriti le še o davčni blaznosti in o davčnem divjaštvu. Za jesen je začela davčna oblast razpošiljati nove davčne pozive z novimi davčnimi odmerami. Številke, ki jih vidimo na teh pozivih in predpisih, niso več izraz pametnega ocenjevanja, ampak so plod bolne fantazije. Tako smo videli predpis davka nekemu ljubljanskemu lesnemu trgovcu v znesku nad 1 miljon kron! Mi poznamo razmere tega gospoda precej dobro. Mož res zasluži — vsaj tudi mora zaslužiti, ker mora skrbeti za številno rodbino, broječo 12, reci: dvanajst oseb! Dvanajst oseb, ki še ne zaslužijo nič, brez posebne težave lahko porabi mesečno svojih 30—40 tisoč kron ali letno skoro pol mfljona kron, pa ne bo nikomur trebuh počil. Pa pride davkarija in predpiše temu človeku davka nad 1 miljon kron! Mož bi torej moral zaslužiti s svojo trgovino nad poldrug miljon kron letno čistega dobička, če hoče napolniti prazno davčno blagajno in prazne želodce svojih otrok! Vse te razmere bi lahko vedela in poznala tudi slavna davčna oblast. Toda ta se za otroke ne briga. Ona se briga menda samo za tiste umazane tri procente, ki jih dobi po nekem balkanskem zakonu ona sama osebno od iztirjanega davka! Drug slučaj. Nekemu krčmarju, ki res precej dobro dela, vsaj na videz, so odmerili nad 800 tisoč kron davka! Če bi mož zaslužil pri enem litru vina 10 kron „čistih“, bi moral prodati 80 tisoč litrov viha na leto ali 2 in pol hektolitra (250 litrov) na dan, samo da bi mogel plačati davek! Za najemnino, za osobje itd. seveda zopet 100 litrov dnevno, torej skupno 350 litrov na dan samo za druge. Od česa naj živi on in njegova rodbina celo leto, po tem slavna davčna oblast ne vpraša. Kaj bo mož počel na svoja stara leta, to tudi slavne davčne oblasti nič ne briga. Ona pravi le: „Vadi pare“ iz žepa in plačaj! Mogoče tudi zaradi balkanskih treh procentov? Takih slučajev iz Ljubljane poznamo še lepo število, a zadostujeta naj ta dva. Kako pa je na deželi? Tam je tako: Slabo plačani uradnik vidi, da kmetje jedo. Vidi tudi, da si privoščijo nekateri ob nedeljah glaž vina. Vidi tudi, da so kmetje še vedno oblečeni in obuti. To pa menda gospodom, ki so res nečloveško slabo plačani, ni prav. In zato pravijo: Zakaj bi ti kmečki ljudje bili obuti, oblečeni in kruha siti? Če stradamo mi, naj pa še drugi! Tako govore gospodje bržkone v svoji jezi, namesto da bi bili ljudje in rekli: Ce moramo že mi biti lačni in raztrgani zaradi belgrajske požrešnosti, naj bodo siti in obuti vsaj drugi! Ker pa gospodje ne govore tako, ampak tako, stoji danes cela vrsta kmetij pred bobnom! Proti takemu davčnemu divjaštvu bi se pa morala dvigniti cela Slovenija kot en sam mož. Mi res ne vemo, zakaj imamo na stotine vsakovrstnih organizacij. Imamo na stotine prosvetnih" društev, na stotine »gospodarskih" društev in tako naprej, toda vse — molči! Zakaj? Mar iz strahu?? Pred kom pa? Če, bi bili Slovenci možje, bi odmevala danes po celi Sloveniji taka beseda: „Mi smo pripravljeni plačati davek, ker vemo, da davek mora biti. Mi vemo, da ceste veljajo denar. Mi vemo, da žandarji veljajo denar. Mi vemo, da šola velja denar. Mi vemo, da sodnija velja denar in da glavarstva veljajo denar. Zato smo tudi pripravljeni plačati davek, ampak ta davek mora biti pravičen in tako odmerjen, da ga bomo lahko plačali. Kar pa je preveč, tega ne bomo pla-čali!“ Če bi cela Slovenija govorila tako, bi se tudi „slovenski“ (?) gospodje na davkarijah kmalu začeli zavedati, da oni nimajo le dolžnosti slepo in brez pameti izvrševati povelj iz Belgrada, ki hoče od nas vedno le denar in denar in denar, ampak bi se zavedali tudi svoje dolžnosti, Belgradu povedali odkrito in pošteno, da je slovenskih tisočakov konec, ker so že itak vse pobrali. Slovenija, ojunači se in povej sama na protestnih shodih, da hočeš pravico! In če ti je drugi ne dajo, si jo naredi sama! Prispevek k zgodovini boja za avtonomijo Slovenije in federacijo države. {Poroča Albin Prepeluh.) VI. Koncem svečana 1919. so se delegati slovenskih političnih strank odpeljali v Belgrad na zasedanje »Državnega veča“, ki se je med tem prekrstilo v »Začasno narodno predstavništvo". Vsaka stranka je dala svojim »predstavnikom" na pot tudi »politično torbico". Tudi soc. dem. »predstavniki" so dobili takšno torbico in »Naprej" jim je ob slovesu posvetil z uvodnikom: »Na poti v Belgrad", kjer se je bralo: »V upravnem oziru smo nasprotniki centralizma in zagovorniki avtonomije". Smernica je bila prava in dobra. Obdržati si moramo namreč v spominu, da je v prvem veselju nad zlomom Avstrtfcggrske 4vfiine. monarhije bila Jugoslavija vse sorte geslo. Klic po Jugoslaviji 'je izražal predvsem zahtevo po samostojnosti in po večji svobodi, kakor pa smo je bili vajeni v preteklosti. L,e v prav redkih glavah se je časih — zasvetilo. Parkrat se je to pripetilo tudi tedanjemu »Napreju". Tako je 15. marca 1919. izjavil: „Rekli smo celo, da bi ta državica lahko obstojala kot zvezna država, ki bi imela skupne stvari, zaradi razlik pa bi morali njeni deli imeti nekaj avtonomije." Med ljudstvom je bilo razširjeno splošno mnenje, da je iz suverenih domačih političnih strank sestavlje- na domača vlada tudi resnično avtonomna. Zato so se vsi v vseh rečeh obračali le na njo. Pa tudi člane vlade, ki so imeli tedaj — ako so hoteli delati — polne roke upravnih in le-gislativnih poslov, je nuja vsakodnevnih neodložljivih potreb hočeš-nočeš gnala v to smer. Zato je deželna vlada nastopala ne samo kot upravna, ampak tudi kot zakonodajna oblast in je sama bila mnenja, da ji je vsled hitrega razvoja dogodkov pripadel zlasti tudi oblasti in kompetence bivšega kranjskega in Štajerskega deželnega zbora in odbora ter je te posle tudi izvrševala. Zgovorna priča temu je tedanji ljubljanski »Uradni list". V vladnih sejah so se spreminjale in dopolnjevale de-y želne in državne postave. Od teh »naredb" — ki so jih brez ugovora priznavale i/ administrativne i sodne oblasti — jih je precej še danes v veljavi, ker jih je pozneje, po sprejetju »Vidovdanske ustave", potrdil znani famozni »Zakonodajni odbor" belgraj. parlamenta. Pa tudi nove ..nostave" je napravila. Tako je na priliko podaljševala naredbo o podporah brezposelnim delavcem in določevala njih višino. Finančna delegacija — direktni resor! — je takšne .’->ostave", ki so bile v zvezi z denarji, sicer neprijazno gledala, toda brez ugovora honorirala. Še več! Deželna vlada je vodila kot nasled- LISTEK. 23 Kmečki punt. Hrvaško napisal Avgust Senca. »In glejte, kaj se je zgodilo. Nekaj časa sem mirno gospodarila, kakor smo se pogodili. Bila sem srečna, da je mir, bila sem neumna, da sem se zanesla. Tega bo menda teden dni, ko sem z otroki šla na obisk v Brezovico. Tam stanuje s svojo drugo ženo Doro Mrnjavčevi-čevo ta gospod Gregorijanec, tast moje hčere. Bila sem na povratku. Pridem v Zagreb. Tukaj mi priteče nasproti bled, prepaden zet Stjepko in zakliče: »Tašča, božja strela jih naj zadene, oplenili so Vas. Cul sem, da je Bator tajno prodal Tahu vse svoje imetje, tudi svoj in Vaš delež. Vaše ljudi so oni dan z goljufijo odstranili iz Stubice. Ponoči sta prišla kanonik Sve-svetički in sodnik Mojzes Humski in sta I aha uvedla v celo posestvo. Vaše stvari so pometali črez prag. Nihče ni protestiral. Tahi sedi na Vaši dediščini. Vse to sem izvedel v mestu v hiši gospoda Konjskega." Tako je govoril zet Stjepko. Zmračilo se mi je pred očmi. Zakričala sem: »Zet, znorel si, lažeš!" In po sili sem se glasno zasmejala. Toda ni bila laž, bila je gola resnica. Sedla sem na voz in se peljala proti Susjedu. Gledam, na stolpu se vije zastava, ki ni ne Batorova, ne Heningova — črn lev na modrem polju, saj jo poznate, zastavo Vašega prvega tasta. In ko sem prišla do gradu m potrkala na vrata, se je v oknu pokazal vrag 1 eter Petričevič in zaklical: »Hodite z Bogom, gospa! To je grad milostnega gospoda Ferka laha, jaz pa sem njegov kastelan." Vrata so ostala zaprta, pod gradom pa sem našla ranjenega svojega hlapca Andreja Horvata, ki ga je lani pognal z grada. Hlapec mi je potrdil, kar mi je Stepko povedal. Srce mi je zavrelo, toda golčala sem. Kaj naj opravim žena s tremi deklicami pred gradom polnim oborožencev.. lo noči sem prišla v Stubico, svojo Stubico. Zopet so mi smeje zaklicali z grada: »Tahov ie,‘ vse moje siromaštvo pa je ležalo pred gradom pod milim nebom. Nisem imela hiše, ”c zavetja, niti toliko kolikor zadnji moj kmet. i sem "rešila! Proklela sem dan, proklela noč, proklela svet, proklela vse! Bog ne niti Vam niti Vašim otrokom doživeti take noči! Vsak vetrič me ne prevrne. Ali ta -i.ee. mi je razril vso dušo. Gospod Jurij Kaskaj me je prenočil; pozneje sem šla k zetu btjepku v Mokrice, danes pa prihajam k Vam, gospod ban, in kličem na ves glas: »Vruite mi ugrabljeno dedovino, pomagajte vdovi, obranite sirote, sodite hitro z mečem; pokažite, da je pravica še na svetu, da lakomna zver ne sme sirotam trgati iz ust vsakdanjega kruha. Ban! v in}e>m naše kraljevine obdolžim tukaj pred Varni Taha, da je razbojnik; dajte mi pravico, dajte!" Hripavo grlo je ženi odpovedalo. Trepetajoč od nog do glave, stiskajoč svoje močne roke na razjarjena prsa je stala Uršula pred banom. Lice ji je žarelo, ustnice trepetale, oči se ji svetile, poleg nje pa je kakor steber stal podbati Ambrož in kratko pripomnil. K »Vse, kar je ta plemenita gospa rekla, je živa resnica, tako mi mojega poštenja!" Ban je molče gledal v tla; nazadnje je iz-pregovoril: »Mogoče, verujem, da je res. Gospod Tahi ni pametno ravnal. No, hvala Bogu, v tej kraljevini imamo sodnike in postave, in namestu kralja sodim jaz. Sedaj pa nismo pred sodnijo, in vi, plemenita gospa, morate vse dokazati, kar ste rekli. Pravda mora steči po predpisani poti. Poleg tega treba preiskati, v koliki meri je knez Bator pogazil pravico in koliko ne. Tudi vam pravim, da kraljevega sodnika ban ne more soditi. Vse to je torej treba dobro premisliti." Uršula se je umaknila za dva, tri korake, izbulila oči in bana pogledala, stari Ambrož pa je namršil obrvi. »In to je Vaša pravica, to Vaša sodba? In da naj vse dokažem? Ali je treba dokazati, da solnce sije na nebu? Kakšno pravico je imel Bator, ko je ubil človeka? Redna pravda?! O, vem, kaj to pomeni. Poznam pota Vaše pravice! Kriva so, dolga, tesna, in ob vsakem koraku zija prepad. Redna pravda pravite Vi, hrvaški ban — ali pa je za razbojnika še treba kaj drugega ko vešala? Vaša redna pravda lahko teče sto let m pri tem lahko poginemo od gladi jaz in moji otroci," je zavreščala Uršula in si z rokami pokrila solzno lice, “ toda jaz Vam pravim, ban,“ si je naglo opomogla," da ne govorite prav, da to niso besede hrvaškega bana, ampak Iahovega zeta; to ni pravica običajnega prava, ampak nasilje, to je znamenje nezvestobe, zločin, pri katerem ste sokrivec Vi..." (Dalje prih.) -r- nica prejšnje »Narodne vlade** eelo „vojno“ ha Koroškem, kar pa tvori posebno poglavje politike iz?a tistih dni. Ko je 26. marca 1919, takozvaui »socijalistični** klub v »Narodnem predstavništvu** sklenil, stopiti v opozicijo in je proglasil urhi et orbi de-misijo »svojih** zastopnikov v centralni vladi kakor tudi v „vseh“ pokrajinah, je tedanje vodstvo »Soc. dem. stranke za Slovenijo** izreklo, da ta izjava zanj nima pornejna, ker je stranka povsem avtonomna in suverena. Ob tej priliki je vstopil v centralno vlado tudi zastopnik SLS, g. Jože Gostinčar, ki je na konkretno vprašanje pravilno odgovoril: da sprememba v belgrajski vladi ne more imeti posledic na sestavo slovenske deželne vlade. Temu mnenju so se soglasno pridružili tudi tedanji zastopniki SLS in JDS v deželni vladi sami in vladna sprememba v Bel-gradtt tedaj res ni imela v Sloveniji posledic. V boljše razumevanje tedanje politične ideologije v Sloveniji še nekaj drobtinic! Zgodilo se je n. pr., da je bel-grajsko ministrstvo imenovalo nekaj uradnikov v tedanji moj resor — brez moje ali pa celokupne deželne vlade vednosti. Zaman seveda! Zakaj jaz sem iz ministrstva prejete dekrete o imenovanjih enostavno vrnil s pripombo, da jih ne priznam, ker more in sme uradnike za avtonomne resore imenovati ali jih predlagati v potrditev edino le deželna vlada sama. Nekoč sem vsled nekega takšnega pripetljaja celo grobo demonstriral. V Ljubljano je prispel aktiven minister. Ko so mi v uradu sporočili, da želi z menoj govoriti, sem odredil, da mora »v vrsto** — med čakajoče občinstvo. In je res čaka! nad eno uro, predno je prišla vrsta nanj. Seveda so bili v vladi sami ved-ni spori »če smo kompetentni**. Danes smo bili, jutri zopet ne in tako naprej. Pa to je že tako, kadar so stranke »koncentrirane**. Toda vrnimo se zopet k — deželnemu zboru! VII. Od 17. februarja 1919., ko smo v deželni vladi razpravljali o sklicanju deželnega zbora, pa do 17. marca, ko je g. deželni predsednik prebral odgovor ministrskega predsednika z dne 9. marca, je minil ravno cel mesec. Za tiste čase bi bila to lahko — doba. Med tem časom sem ponovno povpraševal v predsedstvu (SLS), v podpredsedstvu (JDS) in v notranjem oddelku (SLS), kako stoji s to rečjo. Ob priliki nekega takšnega obiska mi je dejal podpredsednik, g. dr. Žerjav, približno tole: Naša demokratska stranka ne bi imela pomislekov proti sklicanju deželnega zbora, ki je tudi res potreben. Toda slovenski deželni zbor bi bil nekak prejudic — za Hrvate. Hrvati stoje preveč pod vplivom Radiča, ki ne priznava države, in zahtevajo, da se skliče hrvaški sabor. V to pa v Bel-gradu ne bodo nikoli privolili. Pri drugi podobni priliki mi je bilo tam rečeno, da ima notranje ministrstvo tehtne pomisleke proti sklicanju slovenskega deželnega zbora, nirna pa nič proti nameri, da se skličejo od slovenskih strank že imenovani »deželni poslanci** pod kakšnim drugim naslovom v Ljubljano kot nekakšen sosvet vlade. To da je depe-širalo notranje ministrtsvo v Ljubljano. Tedaj se nisem interesiral, komu je bilo to depeširano — brzojavno ali telefonično? — ali predsedstvu ali podpredsedstvu. Spominjam pa se točno, da so bile moje tozadevne privatne urgence glede sklicanja deželnega zbora povsod zelo hladno sprejete. Šlo je torej že tedaj predvsem za Hrvate in njihov sabor! Belgrad je izigraval Slovence proti Hrvatom, prepuščajoč jim začasno nekaj avtonomije, dokler se ni politično utrdil. Neki nevladni Srbijanci so mi to sicer napovedali že poprej, toda nisem jim mogel verjeti. Poznejši potek dogodkov je uresničil njihova napovedovanja v polnem obsegu. Ko nam je torej g. deželni predsednik na seji vlade dne 17. marca prečita! že opetovano omenjeno spo-ročilo ministrskega predsednika, se je razpravljalo o tem, pod kakšnim naslovom naj se od Strank imenovani »poslanci** •Skličejo in kdaj. Sklenilo se je, da se skličejo, če se prav spominjam, do konca meseca marca 1919, v Ljubljano. Glede naslova pa ni prišlo do sklepa. Razni naslovi so bili predlagani, tako n. pr.: »Deželni svet**,'»Sosvet deželne vlade**, »Začasno pokrajinsko predstavništvo**, »Pokrajinsko Veče“ itd. G. predsednik je končno izjavil, da se bo že še r.ašel primeren naslov. Približal se je konec marca, zgibalo pa se v tem pogledu ni nič. Dne 30. marca 1919. je prinesel »Slove-nec“ po daljšem molku o tej reči, zopet uvodnik: »Zahtevajte deželni zbor!“ Tam se je bralo: »Najprej so nam obljubili, da se bo sklical deželni zbor. Vse stranke so se izjavile zato, imenovale so celo v hvalevredni naglici poslance zanj, pričel se je že prepir, kako naj se ta institucija imenuje in kakšen bodi njen delokrog — danes pa je to vprašanje pozabljeno.** Tiste dni (datuma ne morem navesti, ker sem listino ali založil ali izgubil), sem v seji vlade vložil interpelacijo, zakaj se deželni zbor še ni sklical in kdaj namerava predsedstvo to storiti? O tem je prinesel sledeče poročilo »Naprej** dne 4. aorila 1919: »Interpelacijo glede sklicanja deželnega zbora za Slovenijo je stavil na seji deželne vlade poverjenik za socijalno skrbstvo Prepeluh. Res, skrajni čas bi bil, da se ustreže tej splošni zahtevi, kar bi mnogo prispevalo k pojasnitvi položaja. Radovedni smo že, kdaj bo zmagal pri nas demokratizem!“ To je zadevo znova sprožilo zakaj že 5. aprila je poročal korespondenčni organ deželnega predsedstva, ljubljanski dopisni urad (L. D. U.), sledeče: »Zborovanje slovenskih strank v Ljubljani. — Kakor je LDU izvedel iz poučenih krogov, namerava vlada po Vellklnoči odposlance vseh treh slovenskih strank v Ljubljani sklicati na daljše zborovanje." To sporočilo so prinesli tudi vsi ljubljanski listi. — Naslov zbora oči-vidno še vedno ni bil definitivno določen. Naslednji dan, 6. aprila, je prinesel »Slovenski Narod**, tedaj glavno demokratsko glasilo, članek »Zborovanje strank**. Tam se pravi: »Zborovanje strank se bo torej imenovalo sedaj to, kar smo doslej zahtevali pod imenom »Deželnj svčt“j druge stranke pa to — ali vsaj mislimo da isto — pod imenom »deželni zbor". Članek govori na to zopet o »velikih samoupravah** in okrožjih ter izraža strah pred hrvaškim saborom in Radičem, končuje pa takole: »Vzroka dovelj, da kot Jugoslovani, kot Slovenci in kot demokratični državljani najprlsrčneje pozdravljamo sklep vlade in da vidimo v njej tembolj razveseljiv napredek v našem političnem življenju, ker se potrebo takšnega ljudskega zastopa dokaj pereče občuti." S tem uspehom akcije sem bil vsaj deloma zadovoljen. Kalkuliral sem namreč takole: Če se zbere 90 ljudi, od katerih se jih bo vsaj večina zavedala, da so bili poklicani zato, ker imajo pravico govoriti, se bodo gotovo tudi uveljavili ter via facti ootegnili nase vsaj tiste kompetence bivšega kranjskega in štajerskega deželnega zbora, ki jih sedaj vrši deželna vlada sama. Najbrže pa utegne iz tega zbora postati še kaj več, ker so mu težke socijalne prilike in še povsem neurejene ustavne razmere v državi silno ugodne. * Ta zbor pa se tudi »po Veliki-noči“ ni sklical. Zakaj ne, tega ne vem. To morajo pojasniti pa drugi. Konec. Naročajte in čirlte n AVTONOMIST A S1* Slovenski delavci — ali razumete! »Glas Svobode« — glasilo neza-visne delavske stranke Jugoslavije — piše dne 25. ofktobra 4.1.: »Pri vprašanju, ali naj se organizira Jugoslavija na centralistični ali federalistični podlagi, moramo biti mi vsekakor za federalizem. Mi nismo za raapad Jugoslavije, ker vemo, da zgodovinski razvoj ne gre v tej smeri, ali pri ne smemo biti za avtonomijo, ker avtonomija ne pom en j a odstranitve srbske hegemonije, ampak samo njeno ublaženje. Napačno jo stališče, da je mogoče v Jugoslaviji samo dvoje: hegemonija (nadvlada) Srbov ali Nesrbov. Če bi bila stvar taka, potem bi se morali mi kot revolucijonarji in internacijonalisti izjaviti za razpad Jugoslavije, ker mi ne moremo biti nikdar za nadvlado kateregakoli naroda nad drugim. V Jugoslaviji obstoja še tretja možnost: politična in gospoda raka enakopravnost vseh na (podlagi federalistične ureditve države. lina kapravnost vseh narodov v J ugtedaviji pa je mogoče izvojevati edinole z revolucionarnim bojem. 1 To vesta tudi hrvaška in slovenska buržoazija in ker se bojita revolucije, sta pripravljeni oibe buržuazi-ji pristati na avtonomijo, t. j. so zadovoljita z ublaženjom srbske hegemo-dije. Radič, Korošec, Spalno, Proti«, bodo pristali na monarhistične avtonomije. Mi pa moramo pokazati masam, da ne gre najprej se okovati z verigami monarhistične avtonomije in šele potem se 1 Krniti za enakopravnost, ampak imi moramo voditi mase najprej v boju za dosego republikanske federavtivne zveze. In mase bodo razumele, da je lirvatska in slovenska buržuazija pristala na tako avtonomijo, ker se je bala revolucijonarne-ga boja, ker se je bala, da ne bi kmetje in delavci zrušili v boju za gospodarsko in ipolitiono enakopravnost vseh narodov tudi oblast kapitala sploh. Srbskim sodrugom očita Mbt., da .se srbsko proletarsko gibanje že izpred vojne odlikuje po svojem frizerskem radikalizmu, a s faktičnim oportunizmom, zlasti v naoijonalnem vprašanju. Mi, kot revolueijonarna delavska stranka, pa moramq biti iskreni in dosledni tudi v nacionalnem vprašanju, dosledni v presojanju naeijonalnega vprašanja, dosledni v naoijonalnih zahtevah in v boju za nje. S tem, da zahtevamo federalizem, kot edino možno podlago za enakopravnost vseh narodov, moramo zahtevati tudi nacijonalno vojsko, t. j. da je srbska vojska na srbskem ozemlju itd. Isto velja tudi za uradništvo. Radičevi stranki moramo v odprtem pismu predložiti pogajanja 7,u stvorjenje enotne fronte kmetov in delavcev za boj za ustvaritev republikanske federacije in delavsko-kmet-skih vlad. O narodnih manjšinah pravi Mbt.: »Mi zahtevamo tudi avtonomijo. Dobro. Ali moramo jasno — tudi v resoluciji — naglasiti, da Makedonijo ne smatramo za srbsko in da smo za samostojno Makedonijo, a v avtonomiji vidimo prvi korak k samostojnosti. Tu se moramo ločiti od srbskih republikancev, ki vidijo v avtonomiji prvi korak k stopnjevatemu srbizira n ju Makedonije. Podobno velja tudi za severni del Vojvodine.« To, kar govori in piše »Glas Svobode« o »revoluciji«, o »bužoazijd«, o »Korošcu in Spahu« itd. so prazne besede, ki bi jih lahko izpustil. Glavno, za kar gre, je pa mnenje hrvaških komunistov (članek v »Glasu Svobode« je povzet ipo zagrebški »Borbi«) o federalizmu. Danes so se tudi hrvaškim komu nistom odprlo oči, da so izprevideli, »da se srbsko (proletarsko gibanje odlikuje po svojem »frazeralkem radikalizmu«. Kolikokrat smo mi to že v našem listu povdarjali in nagiašali, da Srbom sploh, tudi komunistom, ne gre za drugo kakor za denar »prečan-skih« delavcev. Srb je in ostane Srb, tudi S. Markovič. In kolikokrat srno mi svarili slovenske delavske organizacije, naj ne dajejo svojega donarja v Belgrad, kjer proglašajo vsakih 5 minut kakšen štrajk na račun in na stroške prečanskili delavcev, ampak naj jim povedo, da hočejo biti ž njimi pač solidarni, nikdar pa ne pod belgrajsko komando, zlasti ne kar se tiče denarja! Takrat nam ni nihče verjel, da je tako kakor mi pravimo, ampako so se nam, razni »voditelju v svojem »revolucijonarnem« navdušenju smejali, a danes prihaja spoznanje! Velezaniimiv je tudi odstavek, ki predlaga pogajanja z Radičevo stranko. Kaj pomeni to? Po naših mislih nič več in nič manj kakor priii>oznaujo, da je »intcrnacijonalnost« nemogoča. Mogoča je pač mednarodna solidarnost, to se pravi: medsebojno podpiranje raznorodnih delavskih organizacij, nikdar pa se ta solidarnost ne da spremeniti v komando, ki bi prihajala iz ene centrale. Delavske razmere na Nemškem so drugačne kakor na Angleškem ali pa na Francoskem, ker obstoje v vsaki deželi posebni in različni predpogoji za razvoj delavstva, ki jih ona sama centrala ne pozna in tudi poznati ne mere. Ravno tako živi tudi slovensko delavstvo v posebnih pogojih ,ki šo doma in ki veljajo le za Slovenijo, ki so ipa popolnoma različni od pogojov , vk ate rili živi hrvaško in srbsko delavstvo. Kdor ima torej le količkaj pameti, mora uvideti, da se mora tudi slovensko delavstvo organizirati samostojno, kot polnovreden in polnopraven član v mednarodni solidarnosti. Podlaga, na kateri se slovensko delavstvo organizira, nas ne zanima. To je stvar delavcev samih, če se odločijo za komunizem ali za krščanski socializem ali za kar se že hočejo. Naj se pa že odločijo slovenski delavci za to ali ono organizacijsko podlago, vedno bo veljala resnica, da morajo slovenski delavci stvoriti svojo slovensko celoto. Preko tega zakona narave vse besedičenje o »revoluciji« in o »buržoaaiji« in o »kapitalizmu« nič ne pomaga in ne bo pomagalo, ker je narava močnejša od ljudi. Nas le veseli, da simo imeli mi tudi v tem oziru prav. Poemo spoznanje je še vedno boljše kako nobeno. Srbski republikanec o Pašiču. Vseučiliški profesor v Belgradu in vodja srbskih republikancev g. Jaša Prodanovič je objavil v belgraj-skem listu »Republika** od dne 20. septembra s polnim svojim podpisom članek z naslovom: Zakaj je prišel maršal Franchet d’ Esperay (reci Franše d’Espere) v Belgrad? Na to vprašanje odgovarja Jaša Prodanovič: Zato, ker ga je v Belgrad poslal francoski ministrski predsednik Poincare (reci: Poenkare), da učvrsti pri kralju Pašičev položaj. Francoska vlada ne zaupa nikomur drugemu kakor Pašiču, da bo vodil vnanjo politiko vedno tako, kakor to hočejo Francozi... Potem pa Jaša Prodanovič nadaljuje: »Gospod Pašič nikdar ne vodi samostojne vnanje politike. On se vedno prisloni na kakšnega tujega državnika in mu sledi kakor sencu ... Nekdaj je izvrševal vse na-redbe Hart\vigove (baron Hartwig je bil poslanik ruskega^ carja v Belgra-du in res velik državnik, op. ur.). Ko je zmanjkalo carizma, je Pašič slepo ubogal francoske nasvete ... V vprašanjih, ki Francozov ne zanimajo, posluša Pašič Beneša (češkega ministra vnanjih zadev), v najnovejšem času pa je postal suženj rumun-ske politike. Tako smo mi vedno tisti. ki capljamo za drugimi, svoje lastne politike pa nikdar ne vidimo. Kadarkoli je Pašič v zagati zaradi notranje politike, se vedno obrača za pomoč v tujino. V svojem sporu s kraljem Milanom se je obrnil za pomoč na Bolgare, češ da jim bo vzel Macedonijo, če mu ne po- l Stran 3. ■■n magajo. Ko je Srbija začela voditi carinsko vojno z Avstrijo, je Pašič prišel na Dunaj prosit pomoči proti svojim domačim protivnikom in za protiuslugo Avstriji je izdal oni gla-soviti ferman, kjer je stal« zapisano, da je »dovoljen izvoz žive živine v zaklanem stanju44 — čemur se je smejal ves svet... Evropski državniki vse to vedo, pa vendar Pašiča drže, čeprav ga zaničujejo, ker vedo. da tako poslušnega zaveznika nikdar več ne bodo imeli kakor je Pašič.44 Tako sodi o Pašiču pošten Sr-bin, kar je republikanec Jaša Prodanovič brez dvoma. Sedaj pa poglejte slovenske petoliznike! Dnevne vesti. Imenovanje. Kakor poročajo razni listi, je imenoval Nj. Veličanstvo kralj Aleksander prestolonaslednika Petra mornarjem II. razreda vojne mornarice. Zibelka. Pri mariborskem mizarju Ivanu Š. «o naročili za prestolonaslednika v narodnem slogu izdelano zibelko... Kdaj bo bolje? Nič prej, dokler si ne bomo rezali mi Slovenci sami svojega kruha in odločali sami o svoji usodi brez drugih. To bo pa mogoče le, če bomo v federativni (zvezni) republiki enakopravni in enakovredni člani državne zveze. Federativna ureditev države »Jutru44 nič prav ne diši (primeri uvodnik „Jutra“ dne 7. novembra) in še vedno sanjari o neki centralistični „jugovini“. Ko bi se vsaj že enkrat Srbi coliko spametovali in bi vse slovenske inteligenčne sanjače centralizirali tam doli kje okoli Piškopeje! Pa še potem jih ne bo srečala pamet. Ojej, ojej — o, kaj bo zdej? Doslej so se razni »naprednjaki44 in »narodnjaki44 in kakor se ta gospoda že vse imenuje, branili avtonomizma z izgovorom, da je avtonomija »klerikalna44 zadeva. Te dni pa smo na svoje veliko začudenje brali v »Jutru44, v pravem in nepopačenem centralističnem »Jutru44, da so na svetu tudi „neklerikalni avtonomisti44. To so »naprednjaki44 in »narodnjaki44 debelo gledali! Prosimo, v »Jutru44, v samem pravem in nepopačenem »Jutru44 stoji tiskano na pravem papirju iz Vevč ali pa iz Avstrije, da je tudi »naprednjak44 prav lahko +++ avtonomist! Te besede so med »narodnjaki44 in »naprednjaki44 strahovito .učinkovale in so. rekli: »Zakaj nam p* niste tega že poprej povedali? Če bi nam bili povedali to že poprej, pa ne bi danes stali mi »naprednjaki44 in ..narodnjaki44 med Slovenci zapuščeni in osamljeni kakor klinci v podrtem plotu, ampak bi nekaj pomenili! Sedaj pa imamo!44 In so šli »narod-n^ki44 in »naprednjaki44 v se kakor Izgubljeni sinovi in danes študirajo, kako bi ljudem na lep način dopovedali, da so tudi oni bili v srcu že od nekdaj — avtonomisti.., Sedaj, ko je »Jutro44 povedalo, da je avtonomist lahko tudi »neklerikalec44... Iz česar se vidi velika sposobnost slovenske »inteligence44 za uporabo lastnih možganov. Šele ko pride »Jutro44, šele notem si upa ta žalostna Jnteligenca44 usta odpreti... Ob slovenske avtonomiste se je obregnil v nekem srbskem listu znani »jugoslaven44 dr. France Ilešič. — Naj se le še dalje obreguje — tudi prasec se češe, če ga srbi. Kadar se bo naveličal, bo že nehal. Slovensko urdaništvo. Med svetovno vojno so avstrijske oblasti zaprle nekega znanega gospoda zaradi srbofilstva. Preiskavo nad tem gospodom je vodil slovenski uradnik. Vodil jo je pa tako, -da je tisti znani gospod milo prosil višjo oblast: »Prosim Vas, gospodje, dajte mi nemškega preiskovalnega sodnika!44 — Tako je danes z davčnimi gospodi. Mi prejemamo res davčne pozivnice v slovenskem jeziku, toda številke na teh pozivnicah so take, da pravijo stari ljudje: »Reši nas, o Gospod, slovenskih ljudi in pošlji nam nazaj Nemce, ker ti so bili vsaj ljudje!“ Štefan Radič v Londonu. Radiču se je posrečilo stopiti v stik z vodstvom najmočnejše opozicijonalne stranke v angleškem parlamentu, z »delavsko stranko44. O tej stranki sodijo, da bo že pri prihodnjih volitvah dobila večino in da bo prevzela vlado angleške države v svoje roke. Pred parlamentarnimi zastopniki te stranke je imel Radič obširno predavanje o Hrvaški in o razmerah na Hrvaškem. 1 o Radičevo predavanje so dali natisniti, da je dobil vsak poslanec po en izvod Radičevega predavanja. Nekaj dni na to pa se je vršila v prostorih »delavske stranke44 razprava o Radičevem predavanju, kjer so stavili nanj ugledni angleški parlamentarci razna vprašanja. — Zaradi pomanjkanja prostora smo morali odložiti vsebino Radičevetra predavanja za poznejši čas, pri priliki pa bomo glavne misli iz njegovega govora priobčili. Iz vsega dosedanjega delovanja Radičevega v Londonu je razvidno, da njegova akcija le ni tako brezpomembna, kakor bi jo radi naslikali razni belgrajski petolizniki, ampak je za bodočnost gotovo veli-, kega pomena, ne samo za Hrvate, ampak tudi za Slovence. Slovenci brez Hrvatov pomenimo malo ali nič, s složnim nastopom s Hrvati bomo pomenili mnogo. Gotovo mnogo več kakor s slepo pokorščino in kle-čenlaztvom pred Belgradom, kakor jo nam oznanja slovenska »inteligenca44 po starem receptu. Dobra kupčija. Pred nekaj leti so nam »markirali44 avstrijske krone. Takrat so si belgrajski gospodje »izposodili44 od prečanov 20 procentov markiranega denarja in so dali vsakemu, komur so odtegnili tistih 20 procentov, v roke listek, kjer je bilo zapisano, koliko so mu vzeli vsega skupaj. Ti listki se imenujejo »boni41, i^njki Protič je sicer gospodom, ki so to lumoarijo zagrešili, javno v 'amentu vrgel v obraz očitek, da so pobrali denar ljudem na »prevarati način44, t. j. da so ljudi ogoljufali. Toda razni ministri so potem le še vedno obetali, da bodo »že enkrat44 vrnili ljudem »izposojeni44 denar. Vrnili g aseveda niso. Bilo je pa tega denarja okoli pol miljarde kron. Ko je pa na eni zadnjih sej zopet neki poslanec podrezali sedanjega finančnega ministra, kako in kaj je s tem denarjem, se je sedanji finančni minister odrezal: »Tega denarja ne bomo vrnili, ker to ni „posojilo“, am-nak je »davek za osvobojenje“! — Sedaj vemo, pri čem srno. Sedaj, ko so nam vse pobrali, kar smo imeli, nam ne vrnejo niti tega, kar so si go-snodje v Belgradu od nas »izposodili44 oziroma, za kar so nas ogoljufali! Kadar bo sedaj stal pred sodiščem ropar, bo lahko rekel: »Gospodje sodniki, jaz ne bom zaprt, ampak oropana stranka mora meni še nekaj donlačati, ker sem jo »osvobodil44 njenega premoženja!44 — Živelo »osvobojenje44! Dobra uprava. V Belgradu raz-nrnvljajo sedaj državni proračun. Pri tej priliki je moral minister za socialno oolitiko priznati, da leži v tem ministrstvu na tisoče nerešenih aktov! Kako plačujejo davke v Šuma-diji? Šumadija je »srce44 Srbije. Tam nimajo davčnih pozivnic, ker ljudje ne znajo brati, ampak davčni iztirje-valec pride pred hišo In vpraša kmeta: »Ali boš plačal?44 — Ce kmet da ne bo plačal, pravi iztirje-valec: »E, pa onda ne treba!44 in gre. Ce pa hoče le po vsi sili dobiti kakšen denar, ga Sumadinci enostavno nekoliko zakoljejo — tako nekoli-kajnj. Počasi se bo tudi Slovenija ■'osumadinila44 — tako nekolikajnj, ce pojde tako naprej kakor gre. Umrl je pred nekaj dnevi na vavneh pri Raki na Dolenjskem splošno spoštovani posestnik gosp. naročnik in somišljenik. Vsa, ki so poznali ranikega moza-poštenjaka, kakor jih je danes malo med nami, ga bodo ohra-1 VePem. 111 častnem spominu. »Spozabil se je«. Kakor poroča »Slovenski Narod«, se je dr. Korošec tako daleč »spooabil«, da je rekel javno: Mi smo Slovenci! ________ »Narod« se pa že 54 let »spozablja«, da nosi ime »Slovenski Narod«. In Slovenci se že 54 let spozabljajo, da Se vedno naročajo list, ki pravi, da se človek »spozabi«, če trdi, da je Slovenec! In 54 let se Slovenci spozabljajmo, da še vedno kupujejo pri trgovcih, ki hvalijo svojo robo v inseratnem delu »Slov. Naroda«. Taki bedaki bodo ostali iSlovenci gotovo še 500 let. Če bd se predrzni! v kakšni drugi deželi, kjer prebivajo možje in ne same šleve, ikaksen list kaj podobnega zapisati, bi tak list ne dihal en dan več, ali pa bi moral javno opraviti svojo pokoro. Proti takim besedam bi se dvignil povsod drugod naravnost vihar ogorčenja, pri nas pa vse lepo pohlevno molči in molči in molči... Take babe smo in bomo ostali, čeprav imamo na stotine »narodnih« društev in podobnih organizacij. Potem se pa še čudimo, če nas bijejo Lahi, Nemci in Srbi, če že viak nad nami lahko nemoteno opravlja svojo potrebo. To ne sme biti! »Do slovenske avtonomistične republike ne bo prišlo in tudi ne sme priti« — tako ukazuje »Slovenski Narod.« — Ravno tega bo kdo vprašal! Saj še spati ne more več! Upokojen je ljubljanski veliki župan. Na njegovo mesto pride drug veliki. župan. Uradniške plače. Škatljica vžigalic velja 4 krone ali 1 dinar. Nekdaj je veljala en krajcar. Torej je dinar vreden 1 stari krajcar. Nekdaj je prejemal dvomi svetnik ali »hofrat« okoli 300 goldinarjev mesečno ali 10 goldinarjev dnevno. Danes dobi neoženjen »hofrat« nekako 6500 kron ali 1625 dinarjev ali 1625 krajcarjev (ker je z oziram na ceno vžigalic 1 dinar == 1 krajcar) ali 16 goldinarjev mesečno. Kakor se govori, bodo »hofratje« zaprosili belgrajsko vlado za dovoljenje, da smejo postaviti na javnih prostorih nabiralnike za miloščino. Če bodo »hofratje« to res naredili, smo prepričani, da bi jim beigrajska vlada to brez sramu dovolila! Zakaj plačujemo davke?! Kje je denar? Ljudje splošno tožijo nad pomanjkanjom 'gotovine. To pa ne samo pri nas, ampak tudi v Belgradu so že začeli stokati. Zato je Narodna banka naročila svojim podružnicam, naj se nekolik.) zanimajo za to, kam gre denar. Odgovori raznih podružnic Narodne banke so zelo zanimivi. Tako je poročala vojvodinska podružhica, da so vojvodinski kmetje dobili za žito okoli 170 Trilijonov dinarjev, v hranilnice in v banke so pa prinesli le 3 milj one dinarjev. Poročilo iz Srbije pa pravi, da tam doli kmetje prav radi kupujejo apotekarske steklenice, ki imajo dobre pokrove. Te nabašejo s papirnatim denarjem in vse skupaj zakopljejo. — Sedaj pa nastane vprašanje: Zakaj kmetje tam doli ne dajejo denarja v hranilnice in banke? Odgovor na to vprašanje nam dajejo razni goljufivi bankroti belgrajskih bank. Kakor tam doli v javni upravi ni poštenja, tako ga ni tudi v privatnem poslovanju, kmet pa ni tako zabit, da bi metal svoj denar v nenasitne malhe raznih goljufov in zato denar rajše drži doma 'brez obresti. Pri nas je v tem oziru nekoliko bolje, ker je poslovanje naših denarnih zavodov še pošteno; če bodo pa začeli naši denarni zavodi delati kakšne ’ kupčije in zveze z belgrajski mi, jim bo pa treba hitro naš denar izmakniti, če ne, nam bodo še zadnje solde požrli. AH prositi — ali zahtevati? Slovenska »inteligenca44 v svojih »velikih44 glasilih še vedno pritiska na slovenske ljudi, naj le prosijo, in pro-jo in prosijo pri centralni vladi, pa bodo nekaj »dosegli44. Mi smo proti temu »inteligenčnemu44 prosjačenju in beračenju že neštetokrat z vso odločnostjo ugovarjali in smo rekli, da je politično beračenje in prosjačenje v Belgradu za Slovence nezaslišana sramota. To pa zato. ker tisti, ki prosi, že s svojim beračenjem priznava, da nič nima, da je hlapec, da ja suženj, in da ni sam svoj gospod. Kdor prosi, se sam odreka svojih pravic in priznava, da Jih imajo pač vsi drogi, samo on sam ne! > Kdor pa ne priznava hlapčevstva,.a«pak se čuti gospoda na svoji zemlji, ta ne bo prosil, ampak ta zahteva! Zato je, naša misel taka, da nam tudi v Belgradu ni treba nič prositi, zlasti ne za stvari, ki so naše in do katerih imamo mi pravico. Take stvari je treba zahtevati in če nam jih v Belgradu nočejo dati, pa gremo svojo pot. Zakaj pa Hrvatje ne prosijo in ne fehtarijo? Zato, ker so možje! Zavedni in samozavestni možje, ki ne ■ marajo za »drobtinice44 ampak hočejo ali vse, kar še njihovega, ali pa nič! Tudi Madžari od 1. 1848. dalje niso prosili, ampak zahtevali so, in to tako dolgo, da so leta 1867. tudi dobili, kar je bilo njihovega. Srbi so trdi ljudje, ki jim berač nič ne impo-nira. Kdor pa stopa pred nje kot gospod, ki zahteva, tega vse drugače upoštevajo! Zato ponavljamo še enkrat: Kdor prosi, se sam odreka svoje pravice, ker s svojim beračenjem za »milost44 priznava, da svoje pravice nima več, ker je ali nikoli ni imel, ali pa jo je s svojo nerodnostjo zapravil. Zahtevati — in ne prositi! Cenjene gospode dopisnike prosimo malo potrpljenja. Počasi pride vse na vrsto. Profesor Ilešič je v svoji onemogli jezici nad slovenskimi avtonomisti oni dan počastil tudi mene zopet enkrat s svojimi podtikanji, namiga vanji ‘ in izmišljotinami. Pomenljivo zamižikne: »Dr. Glonar došao je posle prevrata iz nemačko-ga G raca,« ne pove pa, kako sem prišel. Bil sem 31. dec. 1918 kratko-malo »reduciran«, kar je bila naravna posledica poldrugo leto trajajoče disciplinarne preiskave, v kateri sem visel zaradi »arbofil-stva«, in policijske kazni, ki me je zadela, ker 27. jul. 1914 nisem v javnem lokalu v Gradcu spodobno vstal, ko se je pela »Die Wacht ara Rhein«! Vse to lahiko Ilešiču ali komurkoli dokažem z dokumenti, ki so sicer avstrijski, pa vendar vsaj toliko veljavni, kakor llešičeva doktorska diploma. O moji pripadnosti k tej ali oni politični stranki lahko L brez kazni pripoveduje samo ljudem, ki ne poznajo ne mene, ne — njega. Najbujši udarec — to najmočnejšo karto si je prihranil nazadnje! — je po njegovem zadel avtonomiste takrat,_ ko sem bil jaz »svrgnut« od mredništva »Ljubljanskega zvona«. I. bi bil lahko'od svojih najožjih političnih somišljenikov izvedel, da sem uredništvo pol leta prej sam odpovedal, da me je založba po svojem 'legitimiranem zastopniku vprašala, koga bi priporočal za svojega naslednika in — ce zna T. brati in ima kaj spomina! — lahko z lastnimi očmi vidi, da ^je moj naslednik svoj čas tudi podpisal znano avtonomistično izjavo! Takih reči seveda I. Srbom ne bo šel pripovedovat, saj bi se s tem sam česnil po lastnih čeljustih. Njegova krivda je; če ga moram zaradi resnice sedaj naknadno jaz. Brez zamere in — na svidenje še ikednj! Dr. Joža Glonar. Č6vW z znamko .,Peko“ domačih tovaren Peter Kozina & Ko. so priznano najboljši in najcenejši. — Dobite jib povsod. Glavna zaloga: Ljubljana. Breg 5fev. 20, na drobno Aleksandrova ctt-sta št. 1. Najboljši premog, drva In oglje kupite najcenejSe pri Druži)! IHrija. Ljubljana, Kralja Petra trg 8. Telefon 220. IZDAJA LJUBLJANSKA ORGANI-ZACIJA SLOV. AVTONOMISTOV. Odgovorni arednik Jože Petri ž Tiskarna J, Bl.ASNIKA NASL. v 1*1 ubl !•»■ 8. Mojim cenjenim odjemalcem je gotovo še v dobrem spominu »Plemenita kosa" katero so 'letošnjo sezijo dobili od mene. Uljudno naznaniam, da bom tudi prihodnjo sezijo oddajal Plemenite kose v komisijo ter prosim svoje cenjene odjemalce in druge interesente, da ml takoj naznanijo približno množino in dolžino, koliko bodo potrebovali, da bom zamogel točno z vsako množino postreči. Za kv^eto kojs se prevzame polna garancija in se vsaka koia, ki bi ne odgovarjala zahtevam kmetovalca, zamenja za dobro. Priporočam se za obilni odjem. Mihael Omahen glavni zaetop. za Slovenije. > Višnja Gora. FR. SLOVNIK LJUBLJANA, Stari trg 2. priporoča po najnižjih cenah svojo zalogo izgotovljenih oblek in manufakture. Obleke po meri se točno izvršujejo. THE REX CO LJUBLJANA, GRADIŠČE lO. Telefon Ilev. 2OS. Najboljši pisalni, razmnoževalni In kopirni stroji. VSE PISARNIŠKE POTREBŠČINE. ■ - ■■ ■ — Teodor Horn, Ljubljana Poljanska cesta it. 8 se priporoča cenj. občinstva za izvrševanje vseh klspapakih ln vodovodnih instala-oi j altih del kakor tudi asa pokrivanj e atveh. Vsa stavblnska in kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. Pro-račun brezplačno in poštnine prosto. Popravila točno In po najnižji dnevni ceni. Ambalaža ln pločevine. ExPort „Jugoeksim“ Import trgovska družba Vekoiln Pile In drogovi v Ljobljonl, Vegovo Bilca štev. 8. Trgovina s špecerijskim, kolonijalnim, materijalnim blagom, deželnimi in poljskimi pridelki ter izdelki, mlevskimi izdelki, lesom in lesnimi izdelki ter manufakturo na debelo. Nova knjiga! V Blasnikovi tiskarni je izšla knjiga: Dr. Dragotin Lončar Politika in zgodovina, ki obsega na 150 straneh pet oddelkov: A. Življenjepisi (Masaryk, Krek, Mahnič, Svetec, Šušteršič in Tavčar), B. Za Jugoslavijo, C. O ustavi v Jugoslaviji, v,. O socializmu in komunizmu, D. O slovenski politiki (Zakaj smo izgubili Koroško in Primorsko). Slovenci kupujte in čitajte! Cena Din 30’—. Po pošti Din 30 60. Knjigarne in prodajalci popust. Vse pisalne, pisalna In šal. potrebščine dobite najceneje v papirni trgovini Miroslav Bivic, Ljubljana Sv. Petra ceceta it. 29. Lastna knjigoveznica. — Velika zaloga šolskih zvezkov, map in blokov/ IHinka Horvat Ljubljana, Stari trg 21. priporoča po nizkih cenah svojo zalogo damskih in žalnih klobukov. F. P ZHjEC optik LJUBLJANA, Stari trg 9. ]nj}“ ii» ir« n« ii“ii- ii-ij-ir- Ljudsha posojilnica t5*r a . reg. zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani ' ^ 1 * abrastuja hranilna vlaga pa najuged-nejši abrestni meri, vezane vlage pa degeveru brez vsakega adbltka. Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani Se predvojno iz lastnih Sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom, za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. C: uk Hranilne vloge znašajo nad R 130,000.000 — Brzojavi: Zadrubanka v Ljubljani Aleksandrova cesta štev. S. Vplačani kapital K lo,ooo.ooo. Izvršuje vse bančne posle najtočnefe ln najteiilantneje Telefon štev. 367. Prva žebljarska in železeebrtna zadruga v Krepi in Kamni gorici. Pisma: Žebljarska zadruga, Kropa (Slovenija). Brzojavke i Zadruga Kropa. — Telefon interurbanc Podnart Številka 2. Žeblji za normalne in ozkotirne železnice. Žeblji za ladjey črni ali pocinkani* Žeblji za zgradbe, les itd. Žeblji za čevlje. Spojke za odre in prage. Spojke za ladje in spflave- Železne brane. Zobje za brane. Kljuke za podobici«®*’cevi, žlebove itd. Vijaki z maticami. Podložne pločice. Matice. Zakovice za tenderje, kotle, mostove, sode, pločevino, kolesa itd. Vijačni čepi. Verige. Vsi v naSo stroko spadajoči železni izdelki po vzorcih in rizbah najceneje« llustrov. ceniki na razpolago. CXXXX^ •>, ... V .»j*