AMERISKft
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN .T IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 196
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, AUGUST 22, 1938
LETO XLI. — VOL. XLI.
Francozi zopet obtoženi od Italije, da tajno in javno podpirajo španske lojaliste
Rim, 20. avgusta. V laškem časopisju je zopet polno pritožb proti Franciji, češ, da Francija zopet pošilja orožje in streljivo ter ljudi na fronto k španskim lojalistom. Francozi so obljubili, da bodo to opustili.
Italija je- obtožila Paris kot London, da manevrirata v prid boljševiške Rusije. Z Italijo podpisujejo pogodbe, dočim
skrivej podpirajo španske rdeč-karje. Italija je zagrozila, da bo nadaljevala s podporo nacionalistom.
V diplomatskih krogih se računa, da je Italija obtožbe proti Franciji izvila iz trte, tako da dobijo nacionalisti izgovor, da jim ni treba izpolniti obljube dane Angliji in v kateri so se zavezali, da bodo odslovili tu-jezemske čete.
Zanimive vesti iz slovenskih naselbin. Slovenski letalec dospel iz Pennsylvanije v Minnesoto
V	Ely, Minn., je pretekli teden dospel slovenski zrakoplo-vec Mr. Fred Zbašnik, nečak glavnega tajnika J. S. K. Jed-note. Dospel je tja iz Pitts-burgha s svojim lastnim letalom. Nameraval je priti tja ob priliki slavnosti 40-letnice omenjene Jednote, pa so ga zadržale neke zapreke.
V	Gowandl, N. Y., je umrl rojak Anton Strauss, rojen leta 1874 v Kumpolju pri Dobrem polju na Dolenjskem. V to deželo je prišel, ko je bil približno 14 let star in je bival torej tukaj nad 50 let. Zapušča soprogo in osem otrok.
Mrs. Frank Spetič je v Bar-bertonu dobila novico, da je umrl v Julijski Krajini njen sorodnik, duhovnik g. Frank Svet, vikar v Trnju pri št. Petru na Krasu. Pokojnik je bil rojen v Kočah pri Slavini.
V	Chicagu so našli mrtvega rojaka Karla Jegliča v njegovem stanovanju. Mož je živel sam in najbrž ga je zadela kap. Star je bil 58 let in doma iz Tržiča na Gorenjskem.
Pred nekaj dnevi je bil v Chicago na mestu ubit v avtomobilski nesreči Peter Gabrič, njegova žena Helena, ki se je ž njim vred vozila, je pa umrla dva dni kasneje v bolnišnici.
Zlato poroko sta slavila v Calumetu, Mich., zakonca Mr. in Mrs. John Turk. Mr. Turk živi v Calumetu že 60 let, njegova žena pa 55 let. Oba sta bila rojena v okolici Črnomlja v Beli Krajini. Imela sta v zakonu 11 otrok, izmed katerih jih je še osem živih.
V	Milwaukee, Wis., kandidi-< rata dva Slovenca, Frank
Schneider in Leo Tesher, za državna poslanca na demokratski listi.
V	mestu Powers, Mich., je umrl rojak Peter Mušič, star 47 let in ki je bil rojen v Trstu. Zapušča ženo in sina.
Andrej Petrovič je v Buenos Aires, Argentina, z nožem zabodel Petra, Jurkoviča. Jurko-vič, zadet v srce, je na mestu umrl. i
V	Sheboyganu, Wis., je umrl
skočila prejšnji dan.
V Bugler, Pa., je umrl rojak Frank Obid, kf je bolehal tri mesec.e za rakom na pljučah. V Ameriki ne zapušča nobenih bližnjih sorodnikov. Doma je bil iz vasi Bukovo nad Sv. Lucijo na Primorskem, kjer zapušča dva sinova, brata in eno sestro. V Ameriko je prišel leta 1901 in je bil ves čas zaposlen po premogovnikih v Pennsylva-niji.
-o-
20 hiš zažgali
Pretekli teden je policija v Clevelandu aretirala kakih 40 sumljivih ljudi, ko je iskala sledove za morilcem, ki je v kratkem času ubil in razmesaril že 12 oseb. Omenjeni ljudje so stanovali v vsakovrstnih barakah in brlogih, katere so si večinoma sami postavili. In dočim so bili nesrečniki v zaporih, so prišli ognjegasci, ki so gnezdo brlogov obdali z jekle-nimi kabli, nakar so začeli podirati hiše, dokler ni bilo vse skupaj en sam kup razvalin. Pozneje so te ruševine polili s petrolejem in zažgali. Gorelo je kot v peklu. Ko se je ogenj razširil so pa začeli bežati na vse strani ščurfti, stenice, uši, podgane in miši, nekaj mačk in kakih 10 psov, da celo dve kači sta se prikazali iz pogorišča, kateri so ognjegasci takoj ubili. Predno so ognjegasci zakurili so prinesli iz barak in brlogov vsako stvar, ki je imela količkaj veljaye. To so spravili, da pozneje vrnejo lastnikom. Na dan so prišle zamazane, raztrgane srajce, pred-potopne ure budilke, registracijske karte, raztrgani čevlji, vse mogoče stvari. Kam bodo dali siromake, kadar jih izpustijo iz zaporov, .e ni znano.
-o-
Tudi Kanadčani
Te dni se je mudil predsednik Roosevelt na prijateljskem obisku v Kanadi, kjer se je sestal z ministerskim predsednikom Kingom. Tekom pogovora je predsednik Roosevelt omenil, da če bi bila Kanada napadena bi ji prišle Zedinjene dr
Starostna pokojnina bo najbrž znižana
Iz Columbusa se poroča, da bo država Ohio skoro prisiljena znižati vsoto starostne pokojnine, ki se plačuje starim ljudem. Čeki, ki bi imeli biti odposlani 10. avgusta so se zakasneli, toda bo pokojnina najbrž plačana ta mesec, ker si je država izposodila $475,000 iz splošnega upravnega sklada. Obenem je pa dala v naznanje, da bo proti koncu leta pokojnina skoro gotovo znižana. Denar zavstarost-no pokojnino se dobiva iz dobičkov, ki jih naredijo državne trgovine za prodajo opojne pijače. Ker je pa bilo letos za skoro $5,000,000 manj opojne pijače prodane, je seveda tudi dobiček toliko manjši in je začelo primanjkovati denarja. Starostno pokojnino dobiva danes v državi Ohio 111,378 oseb, in sicer dobi vsaka povprečno $23 na mesec. Poleg tega pa še grozi zvezna vTada, da bo najbrž prenehala s svojimi prispevki, ker se država Ohio ne ravna po predpisih zvezne administracije.
--o--
Ogromna veselica Kulturnega vrta
V nedeljo 28. avgusta se ima vršiti v ogromnem Puritas Springs parku, kjer je prostora za 50,000 ljudi, velika narodna veselica v korist Jugoslovanskega kulturnega vrta. Lansko leto in predlanskim je bila tam veselica, toda je popolni uspeh pokvarilo slabo vreme. Upamo, da bo letos lep dan in da bo narod enkrat pokazal svojo dobro voljo za Jugoslovanski kulturni vrt.
Kot nam naznanja predsednik Kulturnega vrta, Mr. Anton Grdina, je dobil v soboto 20,000 kartic, da se razdelijo med narod za prosto vožnjo v nedeljo 28. avgusta v Puritas Springs parku. Vsaka kartica ima tri vozne listke, za katere dobijo otroci prosto vožnjo do tretje ure popoldne. Takih prostih voženj je torej vsega skupaj 60,000, ki se lahko rabijo za prosto vožnjo na "Seaplane," Merry Mix-Up" in "Miniature Railway."
To dobijo otroci, ki niso še stari 12 let, zastonj. Te vstopnice lahko dobite povsod. Trgovci jih pa lahko dobijo v knjigarni Joseph Grdina na St. Clair Ave., da jih razdelijo svojim odjemalcem za njih otroke. Pripravite nedeljo 28. avgusta za dan Jugoslovanskega kulturnega vrta. Pojdite v Puritas Springs park, ki je najlepši park v okolici Clevelanda in kjer je prostora za nad 50,000 ljudi. O podrobnostih bomo še pisali ves ta teden.
--o-
rojak Joseph Veršaj, star 59 let žave na pomoč. Včeraj je pa
in doma od Trebeljnega na Dolenjskem. Po domače so mu rekli Gašparčev Jože. V Ameriki je živel od leta 1904 in zapušča ženo, sina in štiri hčere, v stari domovini pa brata in sestro.
Louis Pleseničar v Nanticolce, Pa., je zadnje dni zgubil svojo ženo. Nekako pred mesecem se ji je omračil um in 11. avgusta so jo potegnili iz majhnega nabiralnika vode, v katerega je
kanadski ministerski predsed nik izjavil, da pride tudi Karta-da Zedinjenim državam takoj na pomoč v slučaju tujezemske ga napada. Ta izmenjava ob ljub je naredila ugoden vtis po svetu.
Delegatinja
Društvo sv. Neže št. 139 C. K. of O. je izvolilo za delegati njo Jennie M. Yeletz. Konvencija se vrši v Cincinnati 11. septembra.
Iz konvencije KSKJ
Iz konvencije KSKJ, ki se vrši v Evelethu, Minn., nam je poslal delegat Mr. John Trček daljši dopis, ki bo priobčen jutri. V dopisu pravi, da bo konvencija skoro gotovo (oziroma je bila) končana 20. avgusta Prijazno pozdravlja vse Cleve landčane.
Zahvala
Mr. Frank P. Marinčič se le po zahvaljuje volivcem pre cinkta A, varda 15, ker so ga izvolili za precinktnega načel nika.
Konvencija K. S. K. J. zaključena v soboto
Včeraj smo dobili brzojavko iz Eveletha, Minn., ki sporoča, da je bila 19. redna konvencija K. S. K. Jednote zaključena v soboto zvečer ob 11:15. Obenem nam brzojavka sporoča imena novo izvoljenih glavnih uradnikov, ki so:
Predsednik John Germ iz Pueblo, Colo., prvi glavni podpredsednik John Zefran iz Chi-cage, drugi glavni podpredsednik Matt Pavlakoyich iz Pitts-burgha, tretji glavni podpredsednik Joseph Lekšan iz Barber-tona, Ohio, četrti glavni podpredsednik Geo. Nemanič, Soudan, Minn. Peti glavni podpredsednik John Mohar iz Sheboy-gana, Wis. Šesti glavni podpredsednik George Pavlakovič iz Pittsburgha.
Za glavnega tajnika Jednote je bil ponovno izvoljen Joseph Zalar, za glavnega pomožnega tajnika je bil izvoljen Louis že-leznikar, za glavnega blagajnika Matt Slana iz Waukegana. Za duhovnega vodjo je bil imenovan Rev. Math Butala iz Jolieta, dočim je konvencija ponovno izvolila dr. Omana iz Clevelanda za vrhovnega zdravnika.
V nadzorni odbor so bili izvo-jeni sledeči: George Brince iz veletha, Minn., Mary Polutnik iz Lorain, Ohio, John Pezdirtz iz Clevelanda, Mary Hočevar iz Clevelanda. Finančni odborniki so: Frank Gospodarič iz Jolieta, Suklje in Rudman. V porotnem odboru so naslednji: John Deč-man, Agnes Gorišek iz Pitss* burgha in Jos. Russ iz Pueblo, Colo. John Oblak iz Milwaukee in William Kompare iz So. Chi-cage. Mr. Ivan Zupan je bil ponovno izvoljen za urednika Glasila KSKJ. Športni direktor je Joseph Zore iz Jolieta. Prihodnja konvencija se vrši v Chicagu eta 1942. Podrobnosti o konvenciji prinesemo še kakor hitro dobimo podatke.
-o-
Zgorele hiše
Okrajni avditor Mr. Zanger-e nam sporoča: Mnogo vaših čitateljev mogoče ne ve, da če jim je zgorela hiša ali bila porušena ali na kak način odstranjena, da se jim lahko odpišejo davki, ako se zglasijo v uradu county avditorja pred 1. oktobrom 1938. Kdor se zglasi pozneje, bo moral davke plačati. Izpolniti morate posebno tozadevno listino, katero dobite pri Morris New, County Auditor's Office, Room 24, Commoh Pleas sodnija.
Pozdravi
Iz- Toronto, Kanada, pošilja pozdrave družina Frank Banič. — Iz konvencije KSKJ smo dobili pozdrave od Mr. Ivan Zupana, Mr. Fortuna in Rt. Rev. kanonika J. J. Omana. — Iz Adlešičev, Bela Krajina, pa po šiljata pozdrave dr. Jurij Adle-šič in soproga Vera. Mudila sta se tam, ko so blagoslovili novo motorno brizgalno. Vsem skupaj iskrena hvala!
Nemškim industrijam primanjkuje moštva
Berlin, 20. avgusta.- V Nemčiji so tovarne tako zaposlene, da nemški industrijalci ne morejo dobiti več dovolj moških, ki bi delali v tovarnah. Vzrok je, ker je Hitler poklical skoro slehernega zmožnega moškega k vojaškim rezervam, da se udeležijo manevrov, ki bodo trajali ves mesec september in se moški že tri tedne pripravljajo za vojaške vaje. Da je pomanjkanje delavcev v drugih industrijah še večje je tudi vzrok, ker so tovarne za orožje in streljivo silno zaposlene radi manevro.v. Hitler je moral odnehati s svojo teorijo, da prostor za žensko ni v tovarni, pač pa na domu. Danes se nahaja že 6,000,000 nemških žensk in deklet v raznih industrijskih tovarnah, toda rabilo bi se jih na-daljne tri milijone. Poleg tega je Nemčija importirala 100,000 pomočnikov za na farme, večinoma iz Jtaiije. Vlada skrbi potom posebnih strežnic za otroke onih žensk, ki delajo v tovarnah.
Hollywood je baje poln komunizma; Filmski igralci morajo prispevati v blagajno komunistov
Washington, 20. avgusta. Posebni poročevalec, ki ga je poslal v Hollywood kongresni odsek, ki preiskuje proti-afneriške aktivnosti, je dognal, da je Hollywood poln komunizma in ra-dikalizma.
Edward Sullivan, izredni poročevalec, pravi v svojem poročilu, ki ga je predložil kongresnemu odseku, da se priobčijo imena onih igralcev, ki so igrali večjo vlogo pri širjenju komunizma.
Eksekutivni uradniki filmske industrije želijo, da ta poročila ne pridejo v javnost, trdi Mr. Sullivan, rekoč, da ameriški, zlasti pa tujezemski igralci financirajo komunistične aktivnosti.
"Končno lahko rečem," zaključuje Mr. Sullivan svoje poročilo, "da večje število boljših filmskih zvezd nima ničesar opraviti s to radikalno propagando. Toda govoriti ne smejo, ker se sicer prav kmalu znajdejo na cesti."
Mr. Joseph Frey, podpredsednik American Federation of Labor, je pred kongresnim odborom izjavil, da je na 234 odgovornih mestih C. I. O. enako število komunistov, ki vodijo propagando za komunizem.
Dočim so uradniki pri C. I. O. organizaciji so obenem tudi uradniki pri komunistih. Kot taki zanašajo komunizem v delavske vrste in delavci morajo za te proti-ameriške aktivnosti celo plačevati.
Ray I. Miller je
novi načelnik
V soboto popoldne so imeli precinktni načelniki demokratske stranke v Clevelandu in Cuyahoga okraju, j ako zanimivo, zgodovinsko, pa tudi burno in pestro sejo, ko se je šlo za izvolitev novega načelnika demokratske stranke. Tozadevno zborovanje se je vršilo v Statler hotelu. Na zborovanje je dospelo 1044 precinktnih načelnikov, dočim je vseh skupaj 1132. Ogromna večina je bila navzoča.
Seji je predsedoval sedanji načelnik stranke Burr Gongwer, katerega so novo izvoljeni precinktni načelniki takoj izžvižgali. Toda Gongwer se ni podal in je odredil volitve. Izmed 1044 navzočih precinktnih načelnikov je bilo oddanih 632 glasov za novega načelnika demokratske stranke, za Ray T. Millerja, bivšega župana, katerega poraz je svoje-časno Gongwer povzročil.
Ko je Burr Gongwer videl, da je poražen, je nepričakovano zaključil zborovanje in izjavil, da zborovanje ni bilo postavno in da bo najbrž po novemberskih volitvah sklical novo zborovanje. To je seveda brez pomena, ker je bila konvencija demokratov absolutno postavna in je Ray T. Miller novi načelnik demokratske stranke v Clevelandu, pravilno izvoljen z veliko večino.
Za danes je Mr. Miller sklical za nocoj večer ob 8. uri sejo ek-sekutivnega odbora demokratske stranke, med katerim se nahaja tudi naš urednik. Miller bo zahteval od Gongwer j a, da izroči vso lastnino stranke, dočim se Gongwer temu upira, rekoč, da je on še vedno pravi gospodar stranke. Toda sodnije bodo povedale drugače.
-o--
Odpuščeni od dela
Razni državni uradi so te dni zopet odpustili od dela kakih 75 javnih nameščencev, o katerih se je dognalo, da so tekom primarne kampanje delovali proti Daveyu in za Sawyerja, dasi so dobili delo od Daveya. Tudi več Slovencev je zgubilo delo.
Seja zastopnikov
V torek 23 .avgusta bo seja pripravljalnega odbora za konvencijo SDZ. Pričetek točno ob 8. uri zvečer v uradu SDZ. Navzočnost slehernega je potrebna, ker bo to ena predzadnjih sej pred konvencijo.—Tajnik.
* 3000 premogarjev na Poljskem je včeraj prenehalo s štrajkom lakote, na katerem so bili 48 ur.
Delavska organizacija proti delavskemu odboru
Washington, 20. avgusta. American Federation of Labor naznanja, da ima pripravljenih obilico popravkov in dostavkov k Wagnerjevi delavski postavi. Ti dostavki bodo predloženi prihodnjemu zasedanju kongresa s poudarkom, da morajo biti sprejeti. V večini so ti popravki in dostavki namenjeni, da se okrne prevelika moč, ki jo. ima vladni delavski odbor. American Federation of Labor trdi, da vladni delavski odbor v skoro vseh slučajih odločuje v prid C. I. O. organizacije in v škodo American Federation of Labor. Kot se je izjavil pravni zastopnik American Federation of Labor, bi morale biti prene-šene moči in oblasti, katere ima delavski odbor, posebnemu ne odvisnemu tribunalu.
-o-
Tudi councilmani
Zadnjič smo poročali, da bo treba državljanom v Clevelandu pri novemberskih volitvah odločiti, če so za štiriletni termin župana v Clevelandu. Tozadevni predlog bo stavil councilman Bohn. Sedaj so se pa oglasili tudi councilmani, ki so rekli, da se bo v jeseni tudi glede njih glasovalo, ali naj ostanejo štiri leta v uradu! Ljudje morajo seveda naj prvo vso zadevo odobriti pri volitvah. In če bo slučajno odobrena, to bomo imeli prihodnje leto kandidatov za councilmanske urade! Prihodnje leto se namreč voli za župana in za vseh 33 coun-cilmanov.
Predstava- v Euclidu
Prva slikovna predstava te sezone se vrši v petek 26. avgusta in sicer v prid Jugoslovanskega kulturnega vrta v Roosevelt šoli na E. 200. cesti, kjer se v bližini nahaja velika Starmanova mlekarna. Tekom te predstave se bodo prvič kazale številne slike, ki so bile posnete zadnje čase. Predstava se vrši pod avspicijami kadetskega krožka podružnice št. 14 SZZ. Program slik bo naveden pozneje.
Državljanska šola
Državljanska šola v javni knjižnici na 55. cesti in St. Clair Ave. se bo zanaprej vršila ob pondeljkih in ne več ob četrtkih.
Nečejo staviti, da bo konec sveta
Philadelphia, 20. avgusta. Največja zavarovalnica na svetu, Lloyd's of London, je včeraj zavrnila stavo v vsoti $1,000,-000. Stavil je neki William Castellini en milijon dolarjev, da bo 1. septembra konec sveta. Zavarovalna družba, ki zavaruje vse in sprejema vsakovrstne stave, ni hotela sprejeti - te stave. Kaj če bi se svet 1. septembra v resnici podrl, kam bi potem Mr. Castellini dal en milijon? Nesel ga s seboj v peklo ali v nebo?
-o---
Dva delegata v nesreči Iz Eveleth, Minn., se nam poroča, da sta se tam ponesrečila preteklo sredo dva delegata 19. Konvencije KSKJ, ko je avtomobil, v katerem sta se vozila, trčil v avto spredaj, a je zadaj vozeči avtomobil obenem zavozil v njiju avtomobil. Ena je delegatinja Mrs. Steve Kolenko iz Chi-cage, ki je dobila poškodbe na glavi, drugi je pa delegat Frank Gosar iz Willarda, Wis., ki ima poškodbe na obrazu. Poleg tega je bila ranjena tudi Mrs. John Hochevar iz Eveletha, ki je spremljala oba delegata na vožnji. Vse tri so odpeljali v bolnišnico, kjer sojim dali prvo pomoč. Nesreča se je pripetila v predmestju, ko so se delegati vozili, da si' ogledajo mesto in okolico. Edward Zakrajšek, ki je vozil avto, je ostal brez poškodb.
Iz domovine
Mr. Frank Perko, 5119 Miller Ave., Maple Heights, O., je dobil iz Kala pri Ambrusu žalostno vest, da je tam preminula v lepi starosti 71 let njegova mati Ana Perko, ki zapušča štiri sinove, Jožeta, Ignaca, Franka in Toneta, hčer Ano poročeno Zupančič, sestro Jero Ur-bančič in več drugih sorodnikov. Tudi v stari domovini zapušča štiri sinove," Louisa, Ven-celna, Henrika in Ludvika. Naj' počiva v miru v domači zemlji!
Obilo zelenjave
Farmarji iz okolice Clevelanda so zadnje dni navozili obilico zelenjave na trg, tako da je cena mnogim predmetom precej padla.
Jones je umrl
Na svojem domifr je te dni umrl R. G. Jones, bivši ravnatelj elevelandskih šol.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
8117 St. Clair Avenue
Published daily except Sundays and Holidays
Cleveland, Ohio
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta S3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
83
No. 196, Mon., Aug. 22, 1938
Nov kongres v jeseni
Največje vprašanje pred ameriškim narodom letos je, če bodo ameriški državljani letos odobrili novi deal kot so ga v jeseni leta 1936. Ali bodo volivci poslušali glasove nasprotnikov, ki trdijo, da je novi deal kriv sedanje "recesije" ? Stvar je mnogo bolj zanimiva in pomembna kot si jo pa predstavlja povprečni državljan. Pomniti moramo tudi, da bo pri letošnjih volitvah nastopila tudi tretja politična stranka, katero je organiziral senator LaFollette iz Wisconsina. Kak vpliv bo imela ta tretja stranka na kongresne volitve? Na socialiste ali komuniste sploh ni računati, ker ti ne oddajo niti enega odstotka glasov za svoje kandidate. Računati je pa potrebno na republikance, ki so v silnem boju z Roosevel-tom, na demokratsko stranko in na tretjo stranko, ki bo na vsak način škodovala Rcoseveltovim pristašem.
To so vprašanja, ki povzročajo v tem času skrbi ameriškim političnim voditeljem. Na ta vprašanja bodo odgovorili volivci sami, ko se bodo podali dne 8. novembra v volivne koče v posameznih državah.
Na dan osmega novembra bodo izvoljeni kongresmani iz vseh 48 držav ameriške unije. Teh je 435. Poleg tega bo ameriški narod izvolil 32 senatorjev ali eno tretino senatne zbornice. Senatorji so izvoljeni za dobo šestih let, dočim so člani poslanske zbornice kongresa izvoljeni za dve leti.
Kongres ima danes tako v senatni kot v poslanski zbornici ogromno demokratsko večino. In ta večina je z malimi izjemami vsa na strani predsednika Roosevelta, ki omogo-čuje, da postanejo predsednikovi predlogi in nasveti — postava, Smer narodne politike se bo letos meseca novembra odločila za nadaljni dve leti. Leta 1940 pa ne bomo samo glasovali za nov kongres, pač pa tudi za novega predsednika. Težko je verjetno, da bi bil predsednik Roosevelt ponovno kandidat v letu 1940, ker bi s tem korakom nekaj storil, česar dosedaj še noben ameriški državljan ni naredil.
Izvolitev novega predsednika pa ni nič manj važna kot izvolitev novega kongresa. Res je sicer, da ima energičen predsednik merodajen vpliv na narodno postavodajo, ali to je le mogoče, ako ima v obeh zbornicah kongresa večino za seboj. Dostikrat se je že zgodilo, da ima v kongresu večino strank drugega političnega prepričanja, kot ga ima predsednik. Vendar kongres sledi svojim lastnim voditeljem in ne posluša v vsakem slučaju nasvetov predsednika.
Kongres ima predvsem pravico, glasom ustave Zedinje-nih držav, nalagati in pobirati davke. Denar, ki je potreben, da se plačujejo stroški vlade Zedinjenih držav, da se vzdržuje armada in mornarica, da se izvede program socialne varnosti in javnih gradenj, da se plačujejo pokojnine vojakom in izvršujejo druge zvezne naloge, se nabira poglavitno potom dveh vrst davka: carine na uvoz predmetov, ki so izdelani v tujezemskih deželah in potom dohodninskega davka. Poleg tega so pa vpeljani še razni drugi davki, kot davek na žganje in opojno pijačo sploh, na tobak in na profite številnih ameriških industrij.
Kongres sestavlja vsako leto proračun glede dohodkov in izdatkov zvezne vlade. Noben denar se ne more plačati iz zvezne blagajne, ako kongres prej ni potrdil izplačila. Tako vidimo, da predsednik nima kontrole nad denarjem, pač pa je absolutna kontrola nad denarjem v ameriškem kongresu.
Kongres sme tudi si izposoditi denar na kredit Zedinjenih držav. Ima oblast odrediti tiskanje papirnatega denarja, določiti kolikor je dolar vreden. Glede narodne obrambe lahko naredi kongres vse, kar hoče. Samo kongres ima pravico napovedati vojno, toda ko je vojna napovedana, tedaj je predsednik Zedinjenih držav edini gospodar in vrhovni poveljnik, ki naredi lahko kar hoče.
Zadnja štiri leta smo imeli demokratski kongres, to je, demokrati so imeli absolutno večino v obeh zbornicah kongresa. Poslanska zbornica je imela zadnje dve leti celo dve-tretinsko večino demokratov, tako da je bilo predsedniku lahko dobiti od kongresa postave, kakor jih je želel. AkO je ameriški narod s tem zadovoljen, bo pokazal pri volitvah 8. novembra. Če bo ponovno izvoljena demokratska večina, pomeni to, da ima Roosevelt še vedno za seboj večino ameriških državljanov.
Kaj pravile!
Oni pondeljek je prišel v naš urad rojak in prosil za eno šestico češ, da je "bolan," in da bi se rad pozdravil z enim šilcem. Povedali smo dragemu rojaku, da za take bolezni pri nas nimamo usmiljenja. "Imate tudi nekaj prav," je rekel rojak in se smehljaje poslovil.
*	«	a
Silas Swagger iz Mercer, Pa., se je oni dan bridko izjavil, da so ženske prokletstvo tega sveta. K temu je' treba pripomniti samo to, da je ta sovražnik nežnega spola že 84 let star in bi sodili, da je takole pred G0 leti popolnoma drugače govoril.
Na ogled za srnicami
James Debevec
Da je šel ta nasvet zelo k srcu nekaterim ljudem, je bilo razvidno kmalu potem, ko smo zavili na glavno cesto, ker me je Lampe petkrat • vprašal, če imam vsa okna zaprta. Je že res, da se je izgovarjal na to, da je mraz, ampak jaz sem bil čisto drugega prepričanja, pa nisem hotel človeka siliti v zadrego, če bi mu povedal, da je v tem slučaju previdnost zapiranje oken čisto v drugi smeri.
Ko smo se odpravljali z letovišča, je naš Jim za slovo into-niral: Po hribčkih sije sonče-ce . . . Mi smo naglo pritisnili spodaj, da se je Maroltov hotel sumljivo zazibal v tečajih in vsi smo gledali na našega oficiel-nega tenorista, Štajerca Ferdo-ta, da bo planil počez. Pa je samo usta odprl, potem pa svečano izjavil, naj se gremo solit, ker on ni prišel zato .v Ameriko, da bi po pennsylvanskih gozdovih ob treh zjutraj koncerte prirejal in jih. Zato smo tudi drugi počasi odnehali in se je samo Jim še nekaj časa sam zaganjal, potem je pa tudi njemu zmanjkalo.
Ko smo ^enjenim izletnikom ostro zabičali, naj se priporoče sv. Florijanu, da jih bo varval ognja in da naj se ja kdo ne zmisli, da bi šel izdirat s koreninami stoletnih bukev po gozdu, smo se tudi mi odpravili \ dolino, da spravimo na varne našega kučegazda, ki bi sicer ne skrbeli tako vneto zanj, d? ga nismo potrebovali še drug dan, da nam bo kuhal kosilo.
Kaj se režite, ko ste brali c naši previdnosti glede zapiranja oken v avtu,! ko smo ponoči vozili po gozdu, kjer v teh urah hodijo vasovat korajžni kožu-harji, ali pa so na potu do bližnje farme, kjer bodo otresli lesniko, ali pa so na potu v drugo dolino, kjer si bodo nabrali črnih malin. Naj se vam takih 400 funtov počez postavi na pot in ker inženirji niso že iznašli avta, ki bi znal tudi skakati čez zapreke, lahko pride v takem slučaju kaj narobe, posebno še, če bi medved poklical na pomoč vse svoje sorodstvo do petega kolena.
No, pa ker govorimo ravno o medvedih, naj tukaj zapišem eno, ki nam jo je posodil Tone Baraga, ki je ves neumen na medvede od onega časa, ko je dobil prvo nagrado v dirki z medvedom, ker sta namreč bežala vsak v svojo smer. Ko je namreč Baraga zagledal kakih pet korakov od sebe krasnega medveda, je naglo spustil puško na tla, stisnil klobuček pod pazduho, se priporočil Mamki božji in jo vlil naravnost in brez ovinkov. To pa je storil iz gole lovske premišljenosti. Medvedje namreč niso bili v seziji in ker se je bal, da bi ga skušnjava ne premagala, je bežal pred skušnjavcem na vso milo vižo. Isto je storil tudi medved na svoj račun in sta bila Tone in medved v dveh minutah 50 milj narazen, kar je bilo jako priporočljivo, kot je trdil Tone. Hudobni ljudje pripovedujejo, da tisti dap Tone ni pokusil nobene pijače, ker ni mogel nesti kozarca k ustom, tako se mu je roka tresla.
Pa naj bo to že kakor hoče, kar je bilo naj bo pozabljeno in zbrisano, zdaj nam je Baraga povedal eno o medvedjem lovu, ki jo je prinesel iz starega kraja.
Nek škrtc iz Ljubljane je prosil ribniške lovce, da bi ga peljali na kako dobro točko na Veliki gori, kjer bi podrl medveda, da bi se potem bahal po
Ljubljani o svoji silni spretnosti. Več tisoč dinarjev je obljubil lovcem, če mu ustrežejo in pomagajo.
Pa so ti ribniški lovci sila poredni ljudje. Se reče, saj niso samo lovci, ampak je vse poredno in šegavo, kar se v Ribnici in tam okoli na svgt privali. In tako so ti jagri neke sobote večer pili pri Cenetu in sklenili, da je na vsak način potrebno, da zopet eno izpeljejo na račun koga drugega, ker se že dolgo niso pošteno nasmejali. In ker si niso hoteli nikogar izposoditi od svoje soseske, jim je ljubljanski škric ravno prav prišel. Stisnili so glave skupaj in se dolgo potihem pogovarjali. Ko so bili gotovi, so si segli v roke in si sveto obljubili, da bo vsak držal jezik za zobmi.
Iz Ljubljane se pripelje tisti lovec, ki mu je srce hrepenelo po medvedu. Ribniški lovci in poganjači so ga že čakali. Najprej so se malo pokrepčali pri Cenetu z gulažem in s par šilci brinjevčka in odpravili so se v hribe.
Lovci so povedali Ljubljančanu, da je vse pripravljeno in gonjači bodo pognali medveda od te in te strani, ki ne more nikjer skozi kot tam, kamor bodo postavili na prežo gospoda iz Ljubljane. Lovci so prisegali pri Materi božji z Nove Štifte, Ja bo medved gotovo prišel, torej je odvisno samo od lovca, če bo zadel in če se ne bo prej obrnil v dolino, predno bo pu-eal.
"Kaj pa mislite!" se je široko zavzel Ljubljančan. "Saj vendar ne mislite, da se bom medveda ustrašil? Kar na. mu-io naj mi pride striček, pa bo -anjki."
"Lepo je to od vas," reče iden od lovcev, "samo da boste držali besedo."
"Imate yse pripravljeno, zanesljivo ptfško in naboje?" ga vpraša drugi-
"Vse v izvrstnem stanju. Naboje imam pa take, da gredo tudi skozi en meter debelo smreko."
"Akrabolt, to je pa moč," pripomni eden.
"Veste kaj, gospod," poprime lovec, ki je bil nekak vodja ribniških lovcev, "jaz se popolnoma nič ne zanesem na kupi jivne naboje. Mi, tukajšnji lovci rabimo naboje, ki jih sami izdelujemo. Smo jih že večkrat preskusili in so se vselej obnesli. Nate, vzemite moje tri naboje in ne boste §e kesali. Saj večkrat kot trikrat itak ne boste streljali, ker vam bomo nagnali medveda čisto blizu."
"Dobro, pa mi dajte vaše naboje. Moje pa spravite vi, da se mi ne zamešajo," reče ves vesel nedeljski lovec.
Po dveh debelih urah so bili že v Veliki gori in nadlovec razstavi tovariše, Ljubljančana pa popelje na posebno mesto in mu zabiči, naj miruje, ker gonja se bo takoj začela in medved bo prišel v vas kmalu zatem.
"Kar brez skrbi bodite in pripravite se na veliko pojedino zvečer pri Cenetu," se pogumno odreže Ljubljančan.
Nadlovec se odstrani in kmalu se zasliši visoko v rebri prvi klic gonjača, potem drugega in tretjega. Lov se je pričel.
Gospod iz Ljubljane se je vstopil ob podrto bukev in trdo poprijel za puško, ko je zaslišal glas gonjaČev. Bistro se je oziral na vse strani in vlekel na ušesa, če bo zaslišal kak šum. (Bog ve, če se ni oziral tudi za kakim visokim drevesom, kot sta se nekoč Kranjč ata in stari Herblen iz Menišije, ko sta šla v Pretržje nad medveda. Op. pisca.)
Čuj! Kaj ni tamle počila su-
ha veja? Res, nekaj rujavega se premiče med grmovjem naravnost proti lovcu, kateremu začno lezti po hrbtu mravljinci, kakih tri sto milijonov jih je bilo, vsak drugačne barve in prvi je nosil zastavo naprej. Kolena tesno stisne skupaj, da se ne bi slišalo šklepetanje kosti, zobe trdo stisne, da bi preveč ne šklepetali in dvigne puško, da bo pripravljen na strel, ko bo prišla tudi zadnja prema medveda iz grmovja.
Aha, glava se že vidi. Počasi se skobaca vse ogromno medvedovo telo iz grmovja. Ko je bil medved na planici, zagleda lovca, ki skuša umiriti puško, ki se je majala v jutranji sapici kot pšenično klasje v zefiru.
"Zdaj, ali pa nikoli," je obupno vzdihnil lovec, trdno poprijel puško, nameril medvedu naravnost v glavo, zatisnil oba očesa in sprožil. Strel je odmeval daleč po Veliki gori. Ko je odjeknil strel, je pa med-med strašno zarjul, široko odprl žrelo in hlačal naravnost proti lovcu.
"Ferdamana pošast, kaj te nisem zadel.!" vpije lovec, pomeri drugič in zopet sproži. Medved še strašnejše zatuli, potem se pa vzpne na zadnji nogi, razširi šape kot bi hotel v bližnjem trenutku pritisniti Jovca na svoje veliko srce ter širokih korakov gomazda proti lovcu.
Kaj bo pa zdaj! Lovec ima v puški samo še en naboj, če ta ne bo zadel, bo po njem. Medved je bil komaj dvajset korakov od njega, torej ni časa, da bi se sklicala seja pripravljalnega odbora ali veseličnega odseka. Tukaj velja nagla odločitev. Lovec naglo pomeri medvedu naravnost na srce in sproži. Medved da od sebe glas, s katerim bi dobil prvo nagrado najbesnejši lev v Sahari, potem pa poskoči še za par korakov proti lovcu.
No, vsake stvari je enkrat konec, pa tudi lovčev pogum je skipel čez piskrček. Zato brez nadaljnega pomišljanja vrže puško od sebe in jo vlije doli po rebri, kot bi ga preganjala vsa peklenska armada.
Medved se pa sklone, pobere puško in zavpije za lovcem:
"Gospod, puško ste pozabili!"
Lovec zasliši ta čisto pravi človeški glas, se ustavi in pogleda nazaj. Lasje se mu postavijo pokonci, in verjeti ne more svojim očem, ko vidi, kako kobaca medved proti njemu, držeč v tacah njegovo puško.
Tak prizor bi spravil tudi najbolj pogumnega človeka iz ravnotežja in tudi tega lovca je. Obrne se in jo zadrvi nizdol, ne zmeneč se za klice:
"Gospod, počakajte, bova šla skupaj!"
Ob robu gozda so že čakali ljubljanskega lovca ribniški {*>-redneži, med katere je padel pogumni lovec ves izčrpan. Dolgo je vzelo, predno je prišel do sape in začel pripovedovati, kako je streljal na medveda, ki da mu je pa puško iztrgal iz rek in ga ravno mislil usekati tje za komat, da mu ni srečno ušel. Ravno tedaj se pa prikaže iz gozda medved, ki je še vedno nosil v tacah lovčevo puško in vpil:
"Gospod, vzemite no svojo puško! Kaj mislite, da jo bom nosil za vami!"
Lovec se že obrne, da jo vlije naprej, pa so ga drugi lovci prijeli in mu začeli dopovedovati, da ta medmed ni medved, ampak je le eden izmed lovcev, ki so ga oblekli v medvedovo kožo. Da se to potrdi, se začne "medved" slačiti in kmalu je ležala na tleh prazna medvedova koža, lovec se je pa kro-hotal na vse grlo, k čemer so pritegnili še drugi in nastal je splošen smeh na račun ljubljanskega lovca.
Ta je nekaj časa kar zabodeno gledal, končno je pa videl da je najboljše ,če kisli stvari napravi vesel obraz in se je začel tudi sam smejati. In ko so prišli proti večeru k Cenetu, je še dal za pijačo, da je vse od mize teklo. Le še eno je imel v skrbeh in to je bilo radi nabojev. No, nadlovec mu je pojasnil, da mu je dal prazne naboje, da bi ne bilo kakšne nesreče.
Tako nam je Baraga pripovedoval in dobro je povedal.
(Dalje prihodnjič) -o--
Sporočilo mestnega zastopnika
Tem potom želim sporočiti ljudem, ki so se svoječasno podpisali, da se ustavi nadalj-no sežiganje smeti na smetišču 55. ceste, da sem vložil tozadevno zahtevo v mestni zbornici. Mestna zbornica je za moj predlog odglasovala in zdaj me mestna administracija obvešča, da se bo prenehalo sežigati smeti na omenjenem smetišču ne kasneje kot 1. septembra 1938. Lastniki tistih prostorov so bili obveščeni, da se po 1. septembru ne sme več žgati smeti na njih zemljišču. Zdravstveni mestni urad bo gledal na to, da se dotično smetišče popolnoma zapre.
Tem potom se zahvaljujem ljudem, ki so podpisali omenjeno zahtevo, da se ortpravi ta javna nadlega, ker so pokazali, da se zanimajo za javno blagostanje okolice. Enako se zahvaljujem Ameriški Domovini za iskreno sodelovanje v tej zadevi. Vam udani
John M. Novak, councilman 23. varde.
Francetu na hribu.
Pa glej ga no hvadnika, že zopet so ostali s hriba eno igro zadej. Ni čudno, da je bil France tako žalosten. Pa veš kaj France, tudi nas Maple-hajčane jezi, da smo na tretjem mestu med našo ligo na jugu mesta Cleveland. Tisti ^iz Jutrovega so celi Indijanci. P r i p o z n a t jih moramo kot čampijone v balinanju.
Oh, ti ubogi balinček, pridi k nam v Maple Heights vsaj za kratek čas. Tudi mi ti bomo dali novo obleko in te postavili tje, kjer te bo sleherni videl. Seve, mi bi se radi zma-zali s tretjega mesta na drugo mesto, ali če ni drugače, da bi vsaj balinček dobili.
Pa vseeno se moram zahvaliti vsem, kateri so se udeležili te tekme in v resnici je bila prav lepa družba. Upam, da se zopet vidimo. Vičiča bom pa enkrat obigral, pa magari če mu dam deset naprej.
Fred M. Filips.
IZ DOMOVINE
Iz Maple Heights, 0.
Kot vam je znano, so Ju-trovci in Garfieldčani balinali ali tekmovali na prostorih S. N. D. v Maple Heights v nedeljo 14. avgusta. Ubogi balinček je bil porivan na vse kraje in kote. Mislil sem si, ubogi balinček, da bi te le Farnce š hriba dobil. Dal ti bo novo obleko, čisto belo, pobarval te bo, da boš najlepši izmed vseh kogel po vsem Clevelandu in da te bo -iahko vsak videl, da si na zimskih počitnicah pri
—Strela je ubila vasovalca. V Pregarjah v slovenski Istri se je 24 letni Ivan Markežič zvečer oglasil pri svoji nevesti pa je nastala nevihta in sredi hudega naliva je nenadno udarila strela v hišo posestnika Vajgerja in fanta ubila. Dekle je zračni pritisk treščil v vežno steno in je nezavestno obležalo.
— Dve sestrici utonili. Ob Kamnišci se je kopalo več malih otrok iz Preserja in bližne okolice. Med njimi sta bili tudi 12 letna Štefka Lenarčičeva, po domače Rutarjeva, in njena 10 letna sestrica Francka. Deklici sta brodili po nizki vodi, nenadno sta. pa izgubili tla pod seboj. Še preden jima je kdo mogel na pomoč, sta že izginili v vodi. 8 letna sestrica jima je hotela na pomoč. Ker pa tudi ni znala plavati, se je sama začela utapljati in le s težavo so jo rešili. Otroci ob bregu so takoj pohiteli po pomoč. Prihiteli so bližnji kosci in neki učitelj. Čez kakih 20 minut so obe deklici potegnili iz potoka. Začeli so takoj umetno dihanje, a je bil ves trud zaman. Nesrečni deklici sta bili že mrtvi.
Euclid Rifle and Hunting Club
Piše Charles Lampe
Ker se skokoma bližajo jesenski časi in doba pečenega krompirja, smo radi splošne blaginje našega kluba sklenili, da si postavimo na strelišču nekakšno peč, kjer bomo lahko pekli krompir, koruzo in druge take stvari. Ker se je pa bilo bati, da ostane predlog "po starem," smo oziroma sem peč takoj sezidal. V to mi je veliko pomagal naš tajnik Jazbec, ki mi je pripeljal cementne bloke. Glede te peči bo treba iti k notarju, da se napravi pismo, ki bo določilo, čigava je ta peč, ki stoji na Močilnikar-jevi zemlji, je iz Jazbečevih blokov, jo rabi naš klub, sezidal sem jo pa jaz. To je treba napraviti pismenim potom radi bodoče generacije, ki bo morda še nadaljnih sto let tukaj pekla krompir. Se reče, če ga bo znala.
Zadnjo sredo se je odrešil naš sobrat Plešec, ki je tretal naše fante in to v zahvalo, da je srečno dospel nazaj iz stare domovine. To naj bo v spodbudo in opomin ostalim našim bo ž j ©potnikom, kadar se bo kateri napotil po svetu.
Ne pozabite, da bomo imeli v sredo 14. septembra na našem strelišču imeniten "clambake." En teden poprej mora-
jo biti prodane vse vstopnice, da vemo pripraviti število por-cij. Fantje, takega clambake še niste jedli, torej pripravite se in prodajte vstopnice svojim prijateljem.
Zdaj pa še nekaj važnega! Naš predsednik je odločil, da se vrši v nedeljo 11. septem-bar strelska tekma med bar-berUmskim klubom in našim klubom. Tekma se prične točno ob eni popoldne. Vabljeni so vsi lovski klubi, da nas obiščejo na tisti dan, ker bo pripravljenega vsega dovolj za najboljšo postrežbo gostom. Takrat se bo videlo, če bo šla zastava Slovenske lovske zveze nazaj k našemu klubu, ali bo pa ostala še naprej v Barber-tonp. Fantje, pripravite se!
streljanja zadnjo sredo	
Šepic . . . .	16
Mandel . .	. 20
Plesec . . .	. 14
Lampe . . .	. 14
Gubane . .	. 11
Sober . . .	. 13
Mlakar . . .	. 23
Jazbec . • •	. 16
Kastelic • •	. 18
Klaus . • •	. 19
Podpadec .	. 14
Dolenc . . •	. 19
Setina . • •	5
Zabukovec .	. 17
iittQwiUUS
" "Kaj je?"
"Razjahaj pa boš bolje videl !"
"Čas gubimo! Mudi se nam!''
"jKjar nenadoma —? Njisem* opazil, da bi se ti bilo danes še kedaj mudilo —.
Poglej, tale voda je čudno skrivnostna!"'
"Skrivnostna —?"
Nič ni slutil, raz jahal je in stopil k meni.
Stal sem ob slapu in pokazal na praprot.
"Poglej si tole praprot! Izpi-pana je."
Pogledal je in malomarno zamahnil z roko.
"Si radi tiste izpiipane praproti obstal —?"
"Seveda! Zakaj je izpipana?"
"Kaj nas briga!"
"O, mnogo! Nekdo jfe plezal po žlebu in se prijel za praprot pa jo je izdrl."
"Kaj še! Vihar jo je izpipal!"
"Vihar —? Tu med temi stenami, v osrčju zemlje, bi rekel? Tu doli še nikdar ni divjal vihar, še vetra ni bilo.
Pravim, človek je lezel po steni !"
"In če tudi — kaj nam mar S"
"Mnogo! Naš znanec je bil."
Nemirno so mu begale oči.
"Kdo neki?"
"Junak."
Prebledel je.
"Effendi, ne razumem te —! Kaj ti vendar venomer tisti Ju-nak straši po glavi —? Saj veš, da je šel v Glogovik!"
"Ne, tam gori na podvesi je!"
"Kako moreš trditi take čisto nemogoče reči —!"
"Dokazal ti bom, da je res. Tisti Junak je zelo nepreviden dečko! če mu naj verjamem, da je šel v Glogovik, ne sme z golimi nogami hoditi po mehkem pesku! Saj ve, da mu manjka prst na levi nogi in da sem tisto njegovo hibo tudi sam opazil!
Poglej! Tule na koncu žleba je naplavil slap lego drobnega peska! In neprevidni Junak je stopil v pesek«ko se je vzpel v skale. Točno nam je odtisnil levo stopalo. In samo štiri prste vidiš odtisnjene, prav kakor prej ob potoku!
Junak je lezel tod na ppdveso! Po kaj neki — ?"
Plašno je zatrjeval laži-vod-nik:
"Effendi, saj ni bil! Jezdimo dalje!"
"Pogledal bom še prej, ali je res, da ni hodil Junak tod. Zlezel bom na podveso in poiskal moža, ki je lazil tod po stenah!"
"Effendi, skale so mokre, izpo-drsne se ti, padel boš pa si zlomil vrat in noge!"
"O, dober hribolazec sem! In hadži me bo spremljal, nič ne bo nevarno. Nevarno bi bilo, če bi na primer jezdili dalje."
"Zakaj ?"
"Slutim, da so na podvesi ljudje, oboroženi s čakani in praoa-mi. In taki ljudje so nevarni."
"Allah—!" se je prestrašil.
"In pred nami krene soteska v ovinek in —."
"Kako moreš vedeti aa ovinek —? Saj ga ni videti in nikdar še nisi bil v soteski —!"
"Slutim. In tak ovinek je nevaren za ljudi, ki jezdijo po soteski. Dobro pomerjen čakan mora s take višine razklati vsako glavo.
Splezal bom v stene in se nekoliko ozrl po podvesi."
Smrtnobled je jecljal:
"Kar razumeti te ne morem!"
"Me boš že še razumel. In da ne boš kje prekrižal mojih računov, te prcsim, da govoriš odslej čisto tiho. Utegnil bi te sicer slišati."
"Effendi —!" je vzrojil. Užaljenega se je delal, pa le strah ga je bilo.
"Ne muči se! Ne bojimo se te, nimaš več orožja!"'
In žo sem mu tudi potegnil pi-
štolo in nož izza pasu. Njegova puška je visela na sedlu. Obenem sta ga pograbila Očko in Omar od zadaj.
Geniti se ni mogel več, zinil je, da bi zakričal, pa nastavil sem mu njegov lastni nož na prsi.
"Le eno samo besedo še, pa te zabodem! Nič se ti ne bo zgodilo, če boš tiho. Dobro veš, da ti ne zaupamo, če se lepo mirno vdaš in če ubogaš, bomo morebiti popravili svoje mnenje o tebi.
Zvezali te bomo, Očko in 0-mar te bodeta stražila, da se s Halefom vrneva. In potem se bo pokazalo, kaj bo s teboj, če boš kričal, te zabodet$, če lepo ubogaš, pa. ti vrnemo orožje in lahko si nam spet za vodnika."
Spet je zinil in mislil ugovarjati, pa Očko mu je nastavil nož na prsi, molčal je. Zvezali so ga in posadili k skali.
"Stražila ga bodeta!" sem naročil Očkotu in Omar ju. "Govoriti ne sme, najmanj pa glasno. Pazita tudi na konje, da bodo mirni !
In nihče ne sme brez vajinega dovoljenja po soteski. Ozka je, lahko jo branita, če bi vama pretila nevarnost, pa streljajta! čula bova in vama prišla na pomoč. če pa slišita streljati naju, ostanita mirno v soteski, nisva v nevarnosti."
Nepopisno srdito me je gledal konakdžija, ko sem se obrnil v stene. Nisem se zmenil za njegove poglede.
Splezal sem po žlebu, Halef je plezal za menoj.
Plezanje je bilo nekoliko naporno, nevarno pa prav nič. Vodica je bila čista plitva, skale .so bile sicer polzke, pa slap je padal v skokih, voda si je izjedla stopinje, ki so bile nizke in lahko dosegljive. Mokra sva bila in upehana, pa srečno sva prilezla na podveso.
Široka je bila kakih trideset metrov, debela plast črne zemlje jo je pokrivala, trava, gosto grmovje in celo smreke so se naselile po njej.
"Kaj pa sedaj?" je vprašal Halef, ko sva si oddahnila.
"Zalezovala jih bova. Ako stopiva kakih sto petdeset korakov daleč po skalni klopi, prideva na kraj, kjer krene spodaj soteska v ovinek. Od tam se prav dobro vidi na dno prepada. In tam nas čakajo. Tako je pravil sinoči Junak konakdžiji.
Previdno se bova splazila bliže, grmovje in drevje nama nudi kritja dovolj. Lezi trdo za menoj in pazi, da ne stopiš na trhlo vejo!"
"Utegnil bi biti kdo na straži tule spredaj —."
"Stal bo na robu podvese, ker nas ne pričakujejo po žlebu, ahi-pak po soteski. Zlezla bova bolj na levo in ga obšla. Ne bo naju opazil, če pa bi le naletela na katerega, ga zgrabiva tiho in neslišno ter ga zveževa. Jermene imam." '
"Tudi sam sem jih nekaj vtaknil v žep. človek ne ve, kedaj in kje jih bo potreboval."
"Le če jih srečava več hkrati, bova streljala. Pa v koleno, Halef! Strel v koleno položi tudi najsrditejšega sovražnika na tla."
Smuknila sva med grmovje na levo.
Pa že po nekaj korakih sva hkrati obstala. Od desne je prihajal čuden, nenavaden glas.
"Kaj je tisto?" je vprašal Halef.
"Hm —! Nekdo brusi nož ob kamenu —! Neprevidnež!"
"Saj ne sluti, da sva mu blizu ! V sotesko pa se ne sliši. Poj-deva mimo?"
"Ne. Vedeti morava, kdo da je. Sovražnika nikdar ne smeš imeti za hrbtom, Halef! Legla bova in se splazila k njemu."
(Dalje prihodnjič)
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
SEPTEMBER
4.—Banket društva sv. Jože-fa-št. 110 KSKJ v dvorani društva Domovina, Barberton, O. Začetek banketa ob 4. popoldne.
10.—Društvo	Clairwoods št. 40 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
11-—Strelska tekma med Barbertonskim lovskim klubom in Euclid Rifle klubom na Mo-čilnikarjevi farmi.
11.—Samostojna	Zarja, 10-letnica, opera v avditoriju S. N. Doma.
12.—Pričetek	konvencije S. D. Zveze v avditoriju S. N. Doma.
18.—Klub društev fare sv. Kristine ima piknik na Špelko-tovi farmi.
18.—Veliki koncert Združenih mladinskih pevskih zborov v S. N. Domu na St. Clair Ave.
24.—St. Vitus Cadets No. 25 SŽZ ima plesno prireditev v Twilight dvorani.
24.—Društvo	Martha Washington št. 38 SDZ, ples v avditoriju S. N. Doma.
25.—Podružnica	št. 32 SŽZ ima veliko plesno veselico v šolski dvorani sv. Kristine na Bliss Rd., Euclid. .
1.—Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
OKTOBER
1.—Obletnica	otvoritve S. N. Doma v Maple Heights.
2.—Skupna	hrvatska društva imajo proslavo Hrvatskega dneva.
2.—Slovenska narodna čitalnica, prireditev v S. N. Domu na St. Clair Ave.
6.—White Motor Union Local št. 32 priredi ples v avditoriju S. N. Doma.
8— Društvo Slov. Sokolice št. 442 SNPJ plesna veselica v SND.
8.—Klub slovenskih vdov, veselica v Knausovi dvorani.
15.—Društvo Valentin Vodnik št. 35 SDZ priredi vinsko trgatev in ples v Jugoslovanskem narodnem domu na W. 130th St.
15.—častna straža SDZ ima plesno .veselico v avditoriju S. N. Doma.
22.—23d	Ward Democratic Club, ples v avditoriju S. N. Doma.
23.—Igro	in ples priredi podružnica št. 41 SŽZ v S. D. Domu na Waterloo Rd.
24.	— Community Welfare Club, privatna zabava v prizidku S. N. Doma.
29.—Društvo	Carniola Tent 1288 TM, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
30.—Jesenski	koncert pevskega društva Zvon v S. N. Domu na 80. cesti.
30.—25-letnica Slovenske zadružne zveze v Slovenskem domu na Holmes Ave.; program popoldne in zvečer.
NOVEMBER
5—Društvo sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
6. — Koncert Mladinskega pevskega zbora S. D. D. na Waterloo Rd. v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
12.—Društvo	Slovenec št. 1 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
13.—Samostojni	pevski zbor
Zarja, opera in ples v avditoriju S. N. Doma.
19.—Carniola	Hive št. 493 TM, plesna veselica v avditoriju S .N. Doma.
20.—Podružnica	št. 25 SŽZ priredi ples in igro ob priliki desetletnice obstanka. Prireditev se vrši v S. N. Domu na St. Clair Ave.
DECEMBER
11.—Društvo Ivan Cankar ima igro v avditoriju S. N. Doma.
17.—Društvo	Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
18.	— Slovenska mladinska šola SND, predstava v avditoriju S. N. Doma.
18.—Koncert pevskega zbora Slovan v S. D. Domu na Waterloo Rd.
31.—Društvo Zvon priredi zabavni večer v S. N. Domu na 80. cesti.
31.—Klub društev SND priredi Silvestrov večer v avditoriju S. N. Doma.
31.—Praznovanje starega leta v S. N. Domu v Maple Heights.
JANUAR
1.—Maccabees Drill Team, ples v avditoriju S. N. Doma.
15.—Mladinski pevski zbor Slavčki, koncert v avditoriju S. N. Doma.
21.—Interlodge	liga, ples v avditoriju S. N. Doma.
22.—Dramsko	društvo Ivan Cankar, predstava v avditoriju S. N. Doma.
28.—Samostojna Zarja, plesna veselica v avditoriju S. N. •Doma.
—Smrtni padec s kolesa. 15-letna Justina Tavčarjeva se je vozik na kolesu po Opčinah pri Trstu. Kolo je zadelo ob cestni rob in dekle je obležala nezavestno na tleh. Reševalni avto jo je odpeljal, v,.tržaško bolnišnico, itoda deklica je že med vožnjo umrla.
Ostanek onih nazijcev, ki so leta 19 3 b vprizorili na Dima ju upor proti kanclerju Dollfusu, korakajo pred Hitlerjem. Ko je Nemčija zasedla Avstrijo, so bili izpuščeni iz ječe in zdaj s0 v očeh Hitlerja največji junaki.
IZ PRIMORJA
Tovarna Maytag Co. v Newton, la., kjer izdelujejo znane pralne stroje, je začela z obratovanjem, čeprav stavka še ni končana. Narodna garda stoji pred vrati, da je v varstvo delavcev, ki so se vrnili na delo. Delavci pri CIO uniji, ki je začela starko, so glasovali z 378 proti 161 glasovomj da se vrnejo na delo.
—Detomorilka. Pred goriši-kim sodiščem se je zagovarjala 26 letna Štefka šuligojeva od Sv. Lucije, ki je bila obtožena, da je svoje nezakonsko dete umerila in trupelce zagrebla. šuligojeva se je zagovarjala, da se je dete rodilo mrtvo. Obsojena je bila na dve leti zapora, ker je dete skrivaj zakopala. Obtožbe de-tomora pa je bila oproščena.
—Dve leti, ker je pretepel orožnike. Pred goriškim sodiščem se je te dni zagovarjal Angel! Vodopivec, star 21 let, ki je bil obtožen, da se je stepel z orožniki in jih poškodoval. Vodopivec je bil obsojen na dve leti in dva meseca robije, tri mesece in pol pa še navadnega zapora. Plačati mora po vrhu tega še 300 lir denarne globe in sodne stroške.
—Nabiralci granat v Julijski krajini pred sodiščem. Po številnih nesrečah z granatami so začela oblastva z vso strogostjo izvajati ukrepe, ki so bili izdani proti nabiralcem starega orožja in streliva. Znano je, da so posamezne! tvrdke, ki trgujejo z o-rožjem in razstrelivom, dobile posebna dovoljenja za nabiranje tega blaga v natanko določenih okrajih. Vsi drugi nabiralci granat so bili s tem proglašeni za tatove. Proti njim se je doslej vršilo že nekaj sodnih razprav, a izrečene obsodbe niso bile najstrožje in tudi niso mnogo zalegle. Nabiranje granat je precej dobičkonosen, čeprav nevaren posel, in mnogo ljudi se ga je lotilo še potem, ko je bil razglašen za prestopek. Te dni se je moralo zagovarjati pred goriškim sodiščem kar deset nabiralcev granat, ki so bili vsi po vrsti razen enega obsojeni na prav občutne kazni. Obsojeni so bili 31 letni Orest Kavs, 26 letni Ivan Sfiligoj, 32 letni Božo Vižin, 34 letni Nikolaj Markič, 38 let stari Konrad Arman, 34 let stari Štefan Pavšič in 26 letni Marko škarabot iz Gorice, 42 letni Anton Koršič iz Št. Petra pri Gorici in 32 let stari Jožef Leban iz Šempasa na zaporne kazni po 20 dni do enega meseca in na globe po 500 do 900 lir.
—Grozna nesreča z granato v bližini Gorice je zahtevala pet smrtnih žrtev. V soboto, 9. avgusta se je pripetila v bližini Bukvice spet grozna nesreča z granato. Josip Simčič je sede skušal odpreti najdeno granato in je, kot se domneva, tolkel po njej z vso silo s kladivom. Okoli njega so stali še štirje, neki Caselli Alojzij, Piccola Valentin, Sušič, in Ludvik Merljak— menda vsi Slovenci, le da so imena nekaterih spačena. Opazovali so delo Simčiča. Granata je seveda eksplodirala, podrla vse na tla, Simčiča pa tako raznesla, da niso mogli zbrati vseh njegovih delov skupaj, zlasti niso mogli najti glave. Od ostalih sta dva od ran umrla takoj na mestu pesreče, ostala dva pa v bolnišnici. Nesreča je seveda zelo žalostno odjeknila med ljudstvom, ki še pomni lansko slično nesrečo, ko je zgubilo življenje istočasno, tudi zaradi granate, devet ljudi. Vse odredbe oblasti, da bi preprečile take in slične nesreče, kot se vidi, skoraj nič ne zaležejo. Krive pa so temu razmere, ker ljudje skušajo s prodajo kovinskih ostankov vsaj malo zaslužiti.
no blaznico. Priznala je, da je tekom 15 let umorila 31 oseb s strupom, druge ljudi pa zopet na druge načine. Bila je ena izmed štirih hčera nekega poznanega pijanca iz Bostona, ki se je napil do smrti. Zastrupila je celo svojo lastno mater. -o-
Mr. in Mrs. Charles Lindbergh v Moskvi
Moskva, 20. avgusta. Znameniti ameriški letalec Charles Lindbergh in njegova soproga sta dospela v Moskvo, kjer sta bila včeraj ves dan gosta sovjetske vlade. Popoldne sta bila navzoča pri letalskih vežbah, ko so sovjetski letalci metali bombe na neko umetno zrako-plovno pristanišče. Zvečer so visoki sovjetski uradniki peljali oba v baletno gledališče. Pri zračni bitki popoldne je bil navzoč tudi diktator Stalin, ki je neprestano kadil pipo. Nekateri govorijo, da je prišel Lindbergh v Moskvo, da vpelje novo zrakoplovno progo med Moskvo in Nqw Yorkom.
Policija v zvezi z gangeži v Philadelphia?
Philadelphia,_20. avgusta. Izredna velika porota je včeraj poročala sodniji, da cvete v Philadelphiji zločinstvo, hazar-diranje in prostituke, kot posledica, ker se je naredila zveza s policijskimi, mestnimi uradniki in med gangeži. To se godi v mestu že zadnji dve leti. Porodilo velike porote omenja 248 gemblarjev in drugih gange-žev, ki v mestu nemoteno poslujejo.
DNEVNE VESTI
Umrla strežnica, ki je ubila sto oseb
Taunton, Mass., 20. avgusta.
V	tukajšnji državni bolnišnici je umrla Jane Toppan, stara 81 let, bivša bolniška strežnica, ki se je javno ponašala, da je ubila nad sto bolnikov in bolnic, ki so njej zaupali svoje zdravje.
V	ječo jo niso poslali, ker je bila spoznana blaznim, pač pa je bila leta 1902 oddana v držav-
Nemška policija aretirala angleškega častnika
London, 20. avgusta. Nemška vlada je protestirala v Berlinu proti aretaciji od strani nemške policije, ki je aretirala angleškega častnika Thomas J. Kendricka, ki je na Dunaju na-čeljeval angleškemu uradu za izdajanje potnih listov. Nemška policija trdi, da je Ken-drick pomagal nasprotnikom nemških fašistov pri izdaji potnih listov. Angleška vlada zahteva polno pojasnilo, preiskavo in oprostilo od strani nemške republike, kar je Nemčija tudi obljubila.
MALI OGLASI
Naprodaj je
hiša za eno družino, 5 sob, bungalow tipa, v dobrem stanju. Cena samo $3200. Moderna hiša za eno družino, 6'velikih sob, cena $4200. Hiša za dve družini, moderna, v dobrem stanju. Za informacije se obrnite na Edw. F. Kovač Realty, 767 E. 185th St. Tel. KEnmore 5030.	(196)
Išče se
prodajalca za premog, komisija in dober zaslužek. Vprašajte na 1900 Scranton Rd., tel.: CHerry .1900.	(197)
Farma naprodaj
obsega 87 akrov. Rodovitna zemlja. Na posestvu sta dve hiši, ki potrebujejo nekoliko popravila. Cena samo $1000.00. Farma sc nahaja v Kingsville, O.
Naprodaj hiša za dve družini, cena $4500, štiri sobe zgorej, 4 spodaj, dve spalni sobi zgorej, kuhinja, stanovanjska soba spodaj, dva furneza, dvojni lotl05-xl40. Nahaja se v fari sv. Kristine. Vpraša se pri
La Salle Realty Co.
F. J. Turk 838 E. 185th St. Tel KEn.3133-V7
197
Hiša naprodaj
Hiša ima 6 sob, je za eno družino, blizu Grovewood Ave. Se mora takoj prodati. Pokličite lastnika za nadaljne informacije po 6:80 zvečer, KEnmore 2376-M.
Aug. 17.18.22
WOLFF HEATING CO.
Telefon: GLenvill« 9218
Skrivnosti ruskega carskega dvora
ROMAN
—	Toda, otrok moj. Ako ti svetujem, da vzameš človeka dobrega in plemenitega, ki je razen tega žalibog milijonar, ne smeš takoj misliti, da delam to samo radi denarja.
—	Potem, oče, mi ne nasvetuj tega zakona. Jaz ne bom nikdar postala njegova.
Jagodkin poskoči.
—■ To praviš ti tako sigurno,
—	vzklikne, — kot da si že dolgo odločena, da odbiješ prvega snubca, ki ti ga bom predlagal.
—	Klarisa, kaj pomeni to?
—	To pomeni,. ljubim drugega! — odvrne Klarisa s solzami v očeh. •
Jagodkin se hitro ozre, da li ni kdo v bližini.
—	Poslušaj, Klarisa, sedaj bova govorila kar ni treba, da bi kdo slišal. Nihče ne sme videti, kako si razburjena. — Ti torej nekoga ljubiš? Ti veš, otrok moj, da nisem tiran. Ne bom se proti-vil, seveda, če je on, ki ga ti ljubiš, človek iz naših krogov.
—	On stoji mnogo iznad vseh onih, ki prihajajo navadno k nam, — odvrne mlada deklica,
—	toda sicer pa je siromašen.
—	Siromak živi torej v Petro-gradu?
—	Pred kratkim je še tu ži-vei, — odvrne Klarisa. — On je Nemec. Ime mu je Konrad Fel-sing, a bil je učitelj na sirotišeu.
Jagodkin se jezno nasmeje.
—Torej, neki ubogi učitelj? ■— vzklikne. — Mar sem zato delal in stavil vse svoje nade v svojega edinega otroka, da mi potem pripelje kot zeta ubogega Učitelja? Hvala ti, Klarisa, za to presenečenje! Toda upam, da se bodeš spametovala in da boš uvidela, da je to nemogoče!
—	Da, oče, nemogoče je, — odvrne Klarisa. —Toda ne radi tega, ker bi enkrat nehala ljubiti Felsinga, nego radi tega. ker mi on ne vrača moje ljubej-ni.
Jagodkin se zgrabi z obema rokama za glavo.
—* Ali Se norčuješ z mano, Klarita, ali sem jaz naenkrat znorel? — vzklikne. — Ti ljubiš nekega ubogega učitelja, a on ti ne vrača ljubezni? Toda on bi moral biti srečen, da poljubi rob tvoje obleke.
—	Oče! — vzklikne Klarisa.
—	Ne govori tako o njem. On ne
SEDMA K
MOVING AND EXPRESSING Free Estimates and Low Rates 6506 St Clair Ave. HEnderson 1920
AUGUST HOLLANDER
6419 St. Clair Ave.
v Slovenskem Narodnem Domu
PRODAJA parobrodne listke za vse prekomorske parnike;
POŠILJA denar v staro domovino točno, po dnevnih cenah;
OPRAVLJA notarske posle. •
Kollander Ima v zalogi tudi Jugoslovanske znamke.-
LOUIS OBLAK
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohižtvo ln vse potrebščine z« dom. 6612 ST. CLAIR AVE.
Wl
VLOGE v tej posojilnic
■»varovane do $5000 po Federal Saving« A Loan Insurance Corporation,, Washington, D. C.
Sprejemamo osebne In druit-vene vloge
Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan Co.
«335 8t Clair Ave. HZnd. 6670
ve, da ga ljubim. On niti ne sluti, da je osvojil moje srce. Z mamo sem večkrat šla v sirotišnico in prinašala majhne darove otrokom. Tam sem ga prvič videla. Od tedaj sem hodila vsaki dan tja. Tedaj sem nekega dne spoznala, da mi on ne bo nikdar vračal ljubezni. Nekega dne mi je pokazal sliko neke mlade devoj-ke in rekel:
—Vidite, gospodična, še je zvestoba na svetu. Ta deklica mi daje zopet zaupanje do ljudi. O-na je zvesta in dobra. Tedaj sem videla, da bo moja usoda: ostati vedno nelj ubij ena.
—	Neumnica! — vzklikne Jagodkin. — Do sedaj si poznala samo očeta, ki te je ljubil. Toda če boš tako nadaljevala, me boš spoznala tudi z drugi strani.
—	Ne bojim se tvoje jeze, oče, — odvrne blago devojka, — moj sklep je trden. Ako me previdnost ne dovede tekom enega leta k njemu, ki ga ljubim, bom šla v samostan.
Jagodkin je stal kot okame-nel.
—	Sampstan? — vzklikne. — Sliši li, Klarisa? To se ne sme zgoditi! Jaz bom šel tudi preko trupel, ako bo treba. Vedi to in trepeči za njega.
Jagodkin odide s težkimi in nesigurnimi koraki, a Klarisa ostane.
—	Videli bodemo, oče, —za-šepeče ona, — ali bodeš mogel uničiti mojo ljubezen!
Razpoloženje v dvorani ni bilo več zelo ugodno. Jagodkin je bil slabe volje, ministerialni ravnatelj se je pripravljal na odhod, baron Brandt je postal molčeč, a Klarisa se je umaknila v svojo sobo. Svečanost je zelo zgodaj končala.
Baron Brandt je ravno hotel oditi, ko ga zaustavi klic: —Baron Hugo Palen!
On obstane in se obrne. V istem trenotku se strese.
Za njim je stala Fedora Bo-janovška in se smehljala.
Smejala se je zmagoslavno.
—	Počakajte trenotek! — vzklikne, ko opazi, da hoče iti dalje. I
Baron obstoji in jo hladno vpraša:
—	Kaj ukazujete, milosti j iva gospa?
Fedora mu položi roko na ramo.
—Hugo Palen, — mu reče. — Spoznala sem vas!
Baronovo lice ostane nespremenjeno.
—	Nimam časti, da vas razumem, milostljiva, — odvrne on. —Zdi se mi, da me z nekom zamenjavate.
—	Ne trudite se, Hugo Palen, —mu zašepeče Fedora. — Spoznala sem vas, četudi je vaša krinka sijajna. A najboljši dokaz je, da ste se obrnili, ko sem vas poklicala z vašim imenom.
—	Milostljiva gospa, — reče baron Brandt porogljivo. — Vi se šalite z mano, kot da smo na maškeradnem plesu. Toda zatrjujem vam, da se motite. Ime s katerim ste me imenovali, mi je popolnoma neznano. Vas li smem spremljati do vaše kočije, milostljiva gospa?
Fedora pogleda barona zmešano. Sedaj ni bila več sigurna, da je to res Hugo Palen.
—	Hvala ,— reče ona. — Ne rabim vaše pomoči.
Ona odide skozi vrata.
Baron Brandt pogleda za njo s sovraštvom.
—	Ne boš me prekosila v modrosti, kača! — zamrmra on. — Čutim, da sem ti dora-stel.
On pohiti na ulico in se poda peš domov.
Ko je zavil okrog ogla, stopi nenadoma iz neke veže pred njega človek, ogrnjen s plaščem ter mu reče:
—	Trenotek, baron Brandt!
Baron stisne neznancu srčno roko.
—	Ah; vi ste, Bakunjin? — reče. — Mi želite kaj važnega sporočiti? Kakšna brezpomembna novica vas gotovo ni pripravila do tega, da me čakate tu sredi noči.
—	Nič vam nimam sporočiti, — odvrne Mihajlo Bakunjin. — Slišati hočem, kaj je bilo pri Jagodkinu. Pred vsem, povejte mi, ali vas je spoznal kdo od policije?
—	Nihče razen one, ki se j.e najbolj bojim — Fedora Bo-janovska.
Bakunjinov obraz se stemni.
—	Prokleta ženska! — vzklikne. — Skrajni čas je, da jo zadene nož maščevalca, predno vas drugič izda. Ne vem, zakaj se Izidor obotavlja. Ona že zdavnaj ne bi smela več živeti.
—	On je vendar zanesljiv?
—	vpraša baron. — Ona me je sicer spoznala, toda ko sem jaz odločno oporekal, mislim, da si ji je zdelo, da se je zmotila.
—	A Klarisa? — vpraša Bakunjin. — Mislite, da vas bo vzljubila?
—	Mislim, da ne bo, — odvrne baron. Poizkušal sem z onimi sredstvi, ki iste mi jih priporočili. Pripovedoval sem ji, ginljivo pripovedko o nekem Špancu in nezvesti sestri. Bila je pretresena in ganjena do solz.
—	To bi morali izkoristiti,
—	mu reče Bakunjin. —r Morali bi ji reči, da vas bo rešila edino ljubezen neke nedolžne deklice.	,
—	To sem rekel, toda je ostala tiha.
—	To nam ne sme vzeti poguma, — reče Bakunjin po kratkem molku. — Našli bomo pot, da osvojite ljubezen tega mladega, nedolžnega otroka.
Baron Brandt zanika.
—	Sodeč po svojih utisih,— reče, — ni upanja. Imam dovolj izkušenj in vem, da ljubi ona drugega.
—	Vi mislite, da ljubi Klarisa Jagodkin brez vednosti svojega očeta drugega?
—	O tem sem prepričan, in. bojim se, da se mi ne bo posrečilo, da pozabi onega.
—	Pred vsem je treba zvedeti, koga ona ljubi. Potem ji morate dokazati, da je poklonila svojo ljubezen nevredne-žu. A kako se vede Jagodkin?
—	On je blazen. Mislim, da
bi nama dal takoj svoj blagoslov, ko bi zaprosil za njeno roko.
—	Lopov! — reče Bakunjin. — Toda on bo občutil našo roko. Njegovi milijoni mu ne bodo pomagali. Sicer pa imam novo orožje, ki ga bo smrtno ranilo. Danes je bil na njegovi svečanosti ministerialni ravnatelj, pa sta se oba dolgo raz-govarjala. Brez dvoma gre za one nepoštene liferacije za sibirske kaznjence.
,— Mar ju je kdo prisluškoval? — vpraša baron Brandt.
Bakunjin se tiho nasmehne.
—	Seveda, — odvrne on. — Eden izmed njegovih slug, ki je v moji službi, je ležal pod divanom.
(Dalje prihodnjič)
Govemer Leche iz Louisiane je obiskal stavkarje pri tovarni za izdelavo zabojev, kjer so dobivali sramotno plačo 15c na uro. Govemer je stavkarjem dajal zastonj jestvine za časa štrajka in pri tem tudi sam pokusil kavo, če je dovolj dobra. '	*
NAROČITE SI
AMERIŠKO DOMOVINO
NAJVEČJI
SLOVENSKI
DNEVNIK
NAROČAJTE
TISKOVINE PRI
AMERIŠKI DOMOVINI
Letalec Douglas Corrigan, ki je nedavno poletel z letalom čez morje iz New Yorka na Irsko, je bil pri'sprejemu v New Yorku od množice tako navdušeno sprejet, da bi ga skoro zmečkali. Na sliki vidite obveze čez prsi.
New ijorški zverinjak je dobil od nepoznanega dobrotnika v dar žival, ki je pol leva, pol tigra. Mati mu je bila afriška levinja, oče pa sibirski tiger. Telo ima kot lev,' glava m/u pa sliči tigrov i.
EAST 103id
AMERICAN RADIATOR PRODUCTS
največji clevelandgki razpečevale!
Vroč »rak, pnrn, gretje z vročo vodo in ventilacijski »intern instaliran.
F.II.A. odplačila—3 leta za plačati
Nobenega plačila takoj.
Proračun zastonj. - Sprejemamo naročila izven mesta.
Popravila in razni deli znižani v coni. VpraSajto za naiega slov. zastopnika.
STREET	CLEVELAND, OHIO