Ta knjiga I )iinilnja Rupla, ki jc-kol mnoge t)jcgo\v-\x-0 knjig v eni, daje navsezadnje ludi nekatere nastavke za razvoj kuliun)-k).ške terminologije, saj s .svojo hitrostjo povzemanja in prilagajanja tujih, zlasti ameriških teoretskih konceptov slovenskim razmeram našem znanstvenem oz. .4e holje, širšem kulturnem prt).storu, opravlja pionirsko delo. kar je počel npr Jie s .svojimi spisi v tradiciji teorije "ilru/.hene konstrukcije realno.sti", ki jo jc promoviral mnogo let pred dejanskim izidom slo\cnskcga prevoda osreilnje knjige iz te .sociološke usme-ritvv. Gregor BUI.C IVter Stankovič, Gregor Tome, .Mitja Vclikonja Urbana plemena, subkulture v Sloveniji v devetdesetih Sou - Študentska založba. Ljubljana 1999. Zbornik je prvi poleg razumljive ča.sovne zamcjitvv. zožen i^rcicžno na mladin.skc, /lasti v glasbi osmišljajoče se subkulture. Sicilnje bi sicer, sodeč jv) kriteriju prcglcdnt).sti. lahko bila predno.si. a je uredniki eksplicitno ne izpostavijo, eden izmed njih pa ji celo delno odvzame legitimno.st, ko derinicijo subkulture, |X) na.5em mnenju pravilno, poda izredno široko (str 1 i). Cepra\' so Urbana pleiiieim ludi znotraj tega omejenega področja nekoliko i>()vršna ali celo ignorantska, pa nikakor ne smemo iti mimo dejstva, da je zbornik izpustil kar celo kopico subkultur, ki v omenjeni pristriženi koncept ne .sodijo oziroma .st) po naravi delovanja skregane s stilsko specifičnostjo, tržno zanimivosijt) in/ali medijsko atraktivnostjo, ki jo izžarcv-ajo.fXvr/<'/y;. rochabiUvji, rockerji. raverji. tczbijke in gayi, lieai vineKilci. skinheatll, bikerp. piiiikerJI in udeleženci balkan scene. Podnaslov zbornika bi torej moral natančneje poudarjali spe- cifično \'kaiupljanje pojma subkultura. ki ga skoz Icksie odslikujcjo .skorajda v.si avtorji. Oblikovno je zbornik Urbana plemena izredno razgiban, saj ne v.sebuje niti ene .strani, ki ne bi bila ozaljšana s fotografijami, ikonografijo ali ovitki plošč. Ti vizualni elementi po pravilu niso postavljeni v klasični maniri, ki poudarja primarno mesto tekstu, temveč se v teksi zareziijcjo, ga lomijo, prc-badajo in .sekajo, tako da z vsiljivo.stjo napeljujejo k .sklepu, da je z;i pričujoči zbornik vizualna plai popi.sovanja subkultur vsaj toliko, če že nc .še bolj pomembna kot lek-su)vna. Pri izboru fotografij n;Ls. če kakovost kot nepoznavalci pustimo ob .strani, kaj lahko zmoti pretirana enoličnost, tj. ponavljanje islih prizorišč in dogodkov, kar jc bržčas dawk malošicvilčnosti fotografov, ki .so bili pri projektu angažirani. Poleg tega pa si ne moremo kaj, da nas ne bi vznejevoljilo protežiranje prispevka o rave subkultu-ri/sccni, ki ga je cilinega doletela čast barvnega tisk;!, in to navkljub krtografijam. ki globoko zabredejo v pravkar omenjeno brezno stanovitnosti in enoznačnosii. Pisni del Urbanih plemen (Kipreta dva uvodnika. Prvi, izpod peresa Gregorja Tomca. ki je o .subkuliurah v Sknvniji pr\'i začel jiisati že preti leti, .se o.srednje teme zbornika loti na dokaj neobičajen način. Teze o telesu, kakor je njcgovvmu prisix;vku n:Lslov, namreč odpirajo vprašanje ivwzave hiok>ških in kulturnih dejavnikov, ki vplivajo na izoblikovanje subkuliurnih praks. Ob tem zagovarja izogib tako biologiznui kot her-metičnenju zazrtju v kulturne razlage družbenih pojavov in pretllaga srctinjo pot, za katero je značilno |>oudarjanje vzajemnega \'plivanja biologije in kulture na posameznika. Tome razume subkulturo gencracij.sko. v smislu mladin.skc .subkulture, in zato tudi iz(iostavlja, da "bi neupoštevajoč posebnosti biok)gije težko cek)viio razložili vi.soko sto|> njo agresivnosti in uiMirno.sti mladinskih subkuliur" (.str 9) ter da "mladinska .subkultura v zadnji iastanci gnezdi v biološki mladosti" (str 11), iz če.sar izpelje sklep, da je "človek pri šiiritlcsetih letih lahko sicer ljubitelj tehno/rave glasbe, ne more pa biti pripadnik ichno/raw subkulture" (str 11), ker glasbo ne dojema z "jajci", temveč estetsko, se pravi cercbralno. Tumc pogoj za na.st;mck sulikiiliurc vitli prekrivanju kulturno usotlc iloločcno .skupine po.sanic/.nikov z njihovo .socialno ve.sijo in specinCnti ohiiko e.stet.skega obOu-tenja. Ten)elj vsakega estetskega [lojava je po njegovem telesno ugodje, zato ziiključi, tla "ni naključje, da pozna vsaka mladinska suh-kultura tudi .specifično ohiiko plesa" (.sir. 12), kar po na.^em mnenju |>ostane srK)rno, če že ne prej, pa takoj, ko prestopimo meje v gla.shi osmi.šljajočih se .subkultur Oh koncu .še opozori na dlstinkcijo med .sodobnimi in no.stalgičnimi "mlatlinskimi |>ojavi" (.str. 13) V.Sloveniji, pri čemer loči ti.sle, ki .se odzivajo na kulturni kontekst devetde.setih in ti.ste, ki .se sklicujejo na subkulture Iz preteklosti, zatorej pretlv.sem na estet.sko plat pojava. l'o njegovem edina celovita .sodobna sloven.ska glasbena .subkultura iehnt)/rave subkultura, medtem ko st) ostale v zborniku omenjene glasbene .subkulture. razen sodobnih rock-erjev, a s punkoni vred, "primeri no.sialgič-nlh, estetsko dokaj enodimenzionalnih po-javtrt " (.str. 13). Drugo uvodno he.sedilo, ki bi ga bik) pre-jkone treba uvrstili kar na izliodi.šče zbornika, saj tvori relevanten pregled vseh ključnih pi.sanj o tej temi do.slej, olienetii pa utemeljuje snov z novim izrazjem, je spi.sal .Mitja Velikonja. V z-tčetku avtor z^ivrne termin podkuliure kol pomensko pejoraiivvn in zavajajoč, zato ostaja pri neprevajani siibkiil-turi. ki jo uporablja v širšem smislu kot Tome, in sicer za "označe\~.mia specifičnih kulturnih praks, ix)gleda na svet, jiovečini manj.^inskega estetskega ustvarjanja in načinov bivanja, obnašanja, mi.šljenja in videza, grailnje in ohranjanja po.sebnega življenjskega .sveta v družbeno-kulturnem smislu" (str. H). Vseeno pa v t)|K)mbi doda. da v zborniku "torej ne obravnavamo drugih vrst subkultur, npr. preslopniških, političnih, regionalnih, poklicnih, etničnih. navija.^kili. narkomanskih ipd." (str. l i). kar po naSem mnenju ni lako samoumevno, temveč pa-j nenavadno in verjetno neupravičeno. K t)smišljanju pojma subkulture doda še naslednje razmišljanje: "čeprav .se subkul-turnih firaks pogtj.sto avtomatsko drži pridevnik mladinske, tudi generacijska pripatl-nost ni \eč oilločilna. čeprav seveda v njih (prevladuje mhidina" (str. 17). Velikonja v osrednjem delu .svojega teksta liomenlji«) tletektira dve plati obravnavanja subkultur v de\vitle.setih. Prva temelji na ro-mantiziranju sodobnih subkultur kot uporniških, nekonforninih, politično subverziv-nih, k;ir je posledica tradicionalne t>brav-n:tve te teme v kulturnih študijah .šestdesetih in .sedemdesetih let. 1*0 tej logiki subkulture. ki ne odr.ižajo iirevrainiškega duha, subkulture spk)h ne morejo biti. Drugo plat subkulture obnu nav;! kot del vseohsegajočeg:! dominantnega tliskurza. v katerem naj bi bila nekonlbrmnost .sivar preieklo.sii, zakaj v.sak upor in altern;itiva .st;i v teh časih lahko le marketinško sjiroducirana in sta "zgolj nadaljevanje logike kapitala in dominantnih kultur z tirugimi sredstvi" {str. 15) .Šlo naj bi torej za svet. v katerem pre\laduje spro.š-čenosi izhia- in v katerem razredne tleter-miniranosti ni več čutili, zaratli česar se sulv kultura v njem utopi, saj ne premore temeljev za s\'oj ob.stoj Ko Velikonja trdi, tla so subkulture dejansko tako uporni.ške kot apologtiske. oba ek.strema s tem pn)nicljivo pre.seže. In sicer z uvedbo siniagine subkuliurne prakse, ki jih nato deli na siibkiiltiiri' in siibkiiltiinie scene, k:ir po Velikonji nista ilva ločena načina suhkulturnega bivanja in ustvarjanja, ampak zgolj "dve iile:ilnolip.ski skr.ijnosti na enem koniinuunui ... dva vidika znotraj iste suhkulturne prak.se" (str. 16). Subkiilture .še vedno dok)ča razredna pripadnost, zato .so nasproti subkuliurnim .scenam ri.uidnej.še, neprehotlnejše, bolj hermetične in eksklu-zivi.stične. .Scene p;i .so mehka, (popularna, konlbrmnejša oblika subkultur. zato so pre-hodnej.še, fleksibilnejše, bolj \ |-)eie v dominantne kulturne prakse in tržno ponudilo ter politično indiferentne. .skupinska identiteta je na .sceni šibka, s sceno se laiiko poi-.stovetijo tudi pripadniki drugih .scen. kar IX)ra|a pojav vikend-punkerjev, vikend-r.i-verjev ipti. oziroma .surfanje po .stilih. .Skratka. zabava nadomesti angažiranost. V zaključku Velikonja ugoutvlja. da .so subkuliurne .scene poptjinonia legitimen odgovor na raz.sretliščenost sveia. ki smo mu priča. Izraža tudi bojazen nad .sotiobno družbo, ki uvaja vladavino drugačnosti, od.štekanosii, ki združuje skozi različmi.st, ločenost, entropijo in v kaieri prevladuje "ZcilKoiM splošnega strinjanja" (.str. 21). a Ki lK)ja/.fn pomirja / uteho, da suhkulturnc prakse .še vedno predstavljajo listo svetlo toCko inovativnosti. drugačno.sti, ki (s .suh-kulturnimi .stenami) obogatujejo dominantne kulturne v/.oree. hkrati pa (s subkulturami) v/.i^ostavljajo alternativo tem v/ortem. Dvema uvodnima teorei.skima ra/.mi.^lja-njema sledi deset konkretnih opisov subkul-lur in subkulturnih .scen, ki .so dek) desetih ra/.ličnih avtorjev, zatorej posledično nihajo v kakos-o.sti. V.si zapisi m> na.stali kot re/ultat dela na terenu, tj. opazov-anja /. utlele/.l>o, v večini pa jih preveva /.golj skoim opisov-jnje zunanjih ruz|5<>/.navnih znakov |x)same/nih subkuUur. To pomeni, da nam je deseterica v zbornik vključenih subjekiov opazovanja i/rcdno j^idrobno predstavila subkulturo sko/i kronologijo delovanja, vključno s ix)membnimi akterji in zhirali.šCi, ikonografijo, slcngom in zla.sti imidžem. Žal pa zapisi včasih cek) bolj odražajo a|x;tite po promociji dok)čenih kulturnih artefaktov in zbirališč kot pa zrele spopade s preučevanim problemom. Gre skratka za etnografski IX)pis najizpostavljenej.^ih domačih subkultur, ki mu zgolj v treh, morebiti .štirih primerih sledi tudi nekoliko bolj poglobljena analiza 1'redvsem je treba izpostaviti lekst Nata.^e Velikonje o lezbični in gayevski sceni, ki že v uvodnih razmišljanjih [lo.stavi pod vprašaj ohranjanje takšnega koncepta raziskovanja suhkultur kot prevladuje v Urbanih plemenih, .saj IX) njenem mnenju "postavljanje novih družbenih .skupin zgolj v reference, okrog katerih .se združujejo (gla.sba, spolna orieniiranost, op.p.), brez pred|X)stavlianja nadgradenj, ki izhajajo iz njih, pomeni ne prepoznavati jih kol .socialno, kulturno ali politično relevantne. Ali z drugimi be.seda-mi; vzdrževali zgolj tiste, ki že obstajajo z nevpra.šljivo legiiimizacij.sko močjo" (.str. 65). S tekstom v tem zlx)rniku je Nataši Velikonja to bariero dovolj ilobro usjkIo preseči. l'eter Siankovič v besedilu Rockcrji s konca tisočletja poda poglobljen oris, kako zunanji, globalni dejavniki (|-)ojav kitarskega fundamenializma kt)t posledice vse bolj dominantne eicktron.ske gla.sbe) in lokalne specifike (vpliv jugo-rocka, slovenska can-karjanska zagrenjenosi) izklešejo novt), v bluesu in preverjenih rockov.skih formah osmi.šljajočo .se gla.sbcno subkulturo. Ob lem je sicer res, da mu poimenovanje le-te povzroča nekaj težav, .saj |>>tl rockerje lahko razumemo kar dobršno Sievik) diferenciranih glasbenih ohčin.stev ter da se ta sul> kultura delno prekriva z v zborniku prav tako pred.stavljeno halkan .sceno, a ti dej.stvi pri analizi kol celoti vseeeno ne igrata elementarne vloge. Za konec naj kot izrazitejša prispevka omenimo še tek.st Igorja Hašina o punkerjih. v katerem, poleg ilobrodošlega vnašanja problema glasbene industrije v analizo, po sledeh uvodnika M Velikonje. deiektira razliko med punkom kot modno muho in punkom kot ciično držo ter Mitje l'rezlja o heavymeialcih, ki med drugim kritično obravnava vlogo trga in kulturne industrije pri kon.siituiranju ideniiicte heavymetalcev. Zbornik Urbana plemena je za slovrnsko .scK'iologijo [x)membna pridobitev. Če ne toliko |x) teoretski izvrstnosti, pa z;igoiovo zato, ker na plant), pred kritiko zainteresirane javnosti, prin;Lša specifičen, v Hebdigeovi klasični študiji bazirajoč pogled na subkul-turc, in ker nezadržno c«)cini ti.sti primanjkljaj. ki ga lx) v podobnih bodočih projektih potrebno zapolniti. .S tem mislimo tako na drugačne pristope k tej problematiki kot na pogre.šane bodisi glasbene bodisi druge subkuliure, kot .so hip-hoperjl kinoa^esni-ki, ljubitelji etna in folka, ilarkerji, čvfurji in že v zgoraj omenjeni oix)nibi Mitje Velikonje iz|X)siavljeni ostali. Matjaž URŠIČ Jean liaudrillard Slmulaker in simulacija Popoln zločin Koda - Sou (študentska založba), l.juhljana, 1999. str Osupljiv~a hitrost in dinamika tehnološ-ko-ekononiskih sprememb ter inovacij, ki so .se zgodile v obdobju zadnjih treh de-.seileiij, .so .sv-oj pečat pustile tudi na področju .socialne fiU)zt)fije. V la kontcks spada tudi Jean Baudrillard kot eden izmed najemi-