TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, Industrijo In obrt.
D1 za y leta 90 Din, za i/4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo In uprStvo je ? Ljubljani’ v Gregorčičevi ulici štev. 23. - Dopisi se ne vračajo. - Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953.
Leto XIV.
Telefon št. 2552.
Ljubljana, v Četrtek, 5. februarja 1931.
Telefon št. 2552.
štev. 14.
Za ureditev samoupravnih financ.
V naši javnosti se čujejo v zadnjih letih vedno pogostejše pritožbe nad bremeni, ki jih nalagajo prebivalstvu samouprave, bodisi v obliki doklad na neposredne davke, bodisi v obliki samostojnih davščin. Doklade za posamezne samouprave res niso pretirane pri razmerah, kakršne so, ko delokrog Samouprav vedno narašča in dobivajo samouprave vedno večje naloge, toda zbir doklad, ki se poberejo na eno in isto davščno vrsto, je pa vendarle jako občuten, saj pomenjajo samo 200% celokupne doklade že potrojitev državnega osnovnega davka, ki znaša za trgovino 10% od čistega dobička.
Vprašanje doklad je v povojni dobi ena najbolj perečih zadev. Na eni strani se finančna uprava prizadeva, da jih omeji v skrbi, da bi doklade preveč ne vplivale na davčno moralo in preizdatno ne izčrpavale plačilne zmožnosti davkoplačevalcev, na drugi strani pa se davkoplačevalci sami upirajo prekomernim bremenom. Prizadevanja gospodarstva, da se zadovoljivo uredi vprašanje samoupravnih doklad, datirajo že iz prvih povojnih let. Bistvo teh prizadevanj je izčrpno izrazil g. dr. Cvetko Gregorič, tajnik centrale industrijskih korporacij, na zadnjem gospodarskem kongresu v poročilu, ki je vzbudilo zasluženo pozornost. V svojem poročilu za sanacijo samoupravnih financ je stavil v prvi vrsti zahtevo, da po preizkušenih vzgledih v inozemstvu odstopi država banovinam in občinam, na koje je prenesla dobršen del lastnega delokroga, en del lastnih dohodkov pod pogojem, da samouprave ne pobirajo doklad na neposredne davke.
Na enak način so samoupravne finance urejene tudi v Avstriji. Avstrijska vlada je ravno te dni predložila parlamentu novelo, ki naj na novo uredi vprašanje udeležbe samouprav na državnih davkih. Po tej noveli dobijo od donosa osebnih davkov, to je od donosa dohodnine, rent -nine, pridobnine in družbenega davka samouprave polovico, dočim pobi rajo samouprave v Avstriji realne davke na lasten račun. Od trošarin na žganje, pivo in vino dobijo samouprave 30%, od davka na poslovni promet dobe po predhodnem odraču-nanju tangente za občine, ki sodelujejo pri priredbi, dežele 40%. Samouprave so udeležene dalje na donosu državnih dohodkov iz dednih pristojbin, iz pristojbin za prenos nepremičnin, iz pristojbinskega namest-ka itd. Ako iz tega kompleksa vzamemo samo pridobnino in dohodnino in primerjamo potem obremenitev našega podjetništva s pridobnino, v katero je vkalkulirana v obliki dopol-^Inega davka tudi prejšnja naša dohodnina, ki je bila identična s sečnjo avstrijsko dohodnino, vidimo, da znaša obremenitev trgovca s S 6250 — 50.000 Din dohodkov v Avstriji 8-3%, pri nas pa 14%. Poleg tega se v Avstriji na navedeni odstotek ne pobirajo nikake doklade, pri nas se pa zviša obremenitev že pri t00% samoupravnih dokladah na 24%. Seveda moramo pri primerjavi tudi upoštevati, da je v Avstriji davčna praksa še veliko strožja nego pri nas.
pred kratkim se je uredilo vprašanje samoupravnih doklad tudi na
čehoslovaškem. čehoslovaška je s posebnim zakonom odredila, da doklade na neposredne davke praviloma ne smejo presegdti za dfežele 160%, za okraje 110% in za občine 200%. Pobiranje doklad preko te izmere je vezano na posebne pogoje. Občine, ki so v prejšnjem letu pobirale preko 150% doklade, imajo v naslednjem letu pravico, da se jim preodkaže vsa v občini predpisana zgradarina. Maksimalne doklade znašajo na čeho-slovaškem v celoti res 470%, vendar pa je obremenitev navzlic temu še vednj) nižje nego pri nas, kajti pri-dobnina znaša po Čehoslovaškem zakonu do dohodkov Kč 30.000 samo %°/o, in pomenjajo torej, n. pr. 470°/o doklade povišanje obremenitve samo za 2-35%.
Spričo težav, ki nastajajo v našem samoupravnem gospodarstvu, se tudi naša finančna uprava intenzivno bavi z vprašaiijem nove ureditve samoupravnih financ. Fin&nčna uprava samh uvideva nujntišt tega problema in je preštudirala že razne sisteme v inozemstvu. Za koji sistem se bo odločila in kdaj ga bo uveljavila, za-visi v glavnem od tega, kdaj bo to dopuščalo državno gospodarstvo. Veliko je odvisna zadovoljiva ureditev tudi od tega, koliko bo donašal po novi ureditvi davek na poslovni promet. Prepričani smo, da finančna uprava vprašanje saniranja samoupravnih financ ne bo več pustila iz vidika, ker breme samoupravnih dajatev ne redko križa tudi interese državne finančne politike.
Gospodarski položaj Anglije.
»Financial Times« so priobčili indeks o veletržnih cenah v Angliji, ki sedanji gospodarski položaj in njegovo predzgodovino posebno jasno osvetljuje. Povprečnost veletržnih cen je padla v preteklem decembru pod leto 1913, to se pravi: vsevrstno blago se prodaja danes nekoliko ceneje kot se je prodajalo 1. 1913.
Da si pomen te ugotovitve popolnoma jasno predočimo, moramo pomisliti, da je v aprilu 1920 bila indeksna številka še 311-8 proti številki 100 v letu 1913; v drugem lanskem decembrovem tednu je bila 99 4. Pred desetimi leti so bile vse vrste blaga torej več kot trikrat dražje kakor danes. Nato je sledil velik padec, z učinkom, da Je znašala v januarju 1921 indeksna številka 207-0, torej samo nekaj več kot dvojno predvojno povprečnost in za tretjino manj kot devet mesecev prej. Leto 1921, ki je v spominu kot leto stalno padajočih cen, se je zaključilo z indeksno številko 1480; to se pravi: med začetkom in koncem tega leta so padle cene na novo za 28 5 odstotkov. Nato se je padanje ustavilo in je padla indeksna številka v 12 mesecih samo za 1 odstotek. Zelo počasi, čeprav nekako stalno, se je pojavilo nato po-žlvljenje. Leto 1923 je prineslo 5-2 odstoten dvig indeksne številke, leto 1924 nadaljnih 7 odstotkov; a tudi ves ta majhni, v dveh letih doseženi dvig se ni mogel držati. Leto 1925 je prineslo 9 odstoten padec, leto 1926 4-3 odstoten, leto 1927 5-5 odstoten, leto 1928 navidezno stabilizacijo, ker je v vsem letu padla indeksna številka samo za 1-2%; znano depresijsko leto 1929 je pridejalo nato še 5 odstoten padec, in tako je šlo padanje naprej do zaključka drugega decem-brovega tedna z indeksno številko 99-4.
Ta številčna ugotovitev Da glede gospodarskega položaja Anglije ne kaže samo nerazveseljivih faktorjev. Kot ugodno dejstvo moramo imenovati to, da veletržne cene Inozemstva povprečno še niso dospele na predvojni nivo, da je razmerna ameriška številka še 14 odstotkov, nemška pa 16 odstotkov nad indeksom leta 1913, pač se pa krijeta francoska in italijanska številka skoraj natančno s standardom 100. V mednarodnem tekmovanju Anglija torej še ni tako na slabem.
Zanimivo je nadalje, da je povprečna Indeksna številka sicer le za malenkost pod predvojno pariteto, ne-
katere industrijske panoge pa zelo bistveno pod njo, ali pa nad njo. Poljedelski produkti so 11-4 točk pod pariteto, bombaževi izdelki 9 0, dru ge tekstilije 19-3, kovinska skupina razen železa 34-2; nasprotno je pa meso 27-5 točk nad standardno številko 100, druga živila 10-9, železo In jeklo 7-2, gorilne snovi 331.
Cene male trgovine se naravno temu dejstvu še nikakor niso prilagodile. Standard živil je še visoko nad predvojnim časom, mezde so še bistveno višje, davki štirikrat tako visoki, da se je dobiček vseh producentov ali bistveno skrčil ali pa je popolnoma izginil ali pa se je celo spremenil v občutno zgubo, kakor se more to v številnih slučajih ugotoviti. _____________
UDELEŽBA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE NA VELESEJMU V MILANU.
Po prizadevanju generalnega konzula kraljevine Jugoslavije v Milanu g dr. M. Predira bo zgradila naša država letos na milanskem velesejmu krasen stalen paviljon. Načrte za paviljon je izdelal arhitekt Brašovan. Poleg države, ki bo razstavila v paviljonu vse, kar more pokazati v pravi luči gospodarski položaj naše države, bo v paviljonu do volj prostora tudi za zasebne interesente, trgovce in industrije©, katerim l>o s lem dana najugodnejša prilika za propagando izvoza in razpečavanja našega blaga v Italiji.
JUGOSLOVANSKA VINA V ČEŠKOSLOVAŠKI.
V svrho kolikor mogoče ugodne prodaje jugoslovanskih vin v Češkoslovaški, je stopila Privil, d. d. za izvoz agrarnih produkov v slik z največjo češkoslovaško zadružno zvezo, ki oskrbuje vse zadruge z vinom. Vršijo se pogajanja in računi Privil, d. d. z veliko prodajo. Dobila je od čslov. zveze poročilo, da so v Prago odposlani vzorci po-pcimouna odgovarjali.
* * *
DONOS NEPOSREDNIH DAVKOV V LETU 1930.
Ministrstvo za finance jo izdalo pregled v letu 1930. pobiranih neposrednih davkov. Pregled kaže, da se je pobrailo v letu 1930. v celoti Din 2,323,383.138'— davkov, od tega Din 217,887.590 v bonih. Dejansko plačilo v gotovini in bonih je za Din 349,133.133;25 preseglo po proračunu predvideno vsoto in je bilo za Din 317,626.279'— višje nego v letu 1929.
Bodimo sodobni!
Načrt za novinsko propagando.
Predno prične obrtnik kakršno važno delo, si napravi načrt. Stavbo zgradi najprej na papirju enako tudi strojni inženjer. Ne more kar brež nadaljnega zgraditi kompresorja, dvigala ali česa drugega. In če vsi ti strokovnjaki narede osnutke in proračune za svoja dela, zakaj ne bi storil tako tudi trgovec? Saj vendar nimamo svinčnika samo zato, da bi pisali samo račune!
časopisna reklama mora imeti brezpogojen uspeh, če je dobro zasnovana.
Zato si je treba staviti razna vprašanja, n. pr.: kakšen predmet hočem forsirati? Kateri ljudje so odjemalci za ta predmet? Koliko lahko vložim denarja v zadevno reklamo? Katera novina ali revija pride v poštev, odnosno, kaj berejo bodoči moji odjemalci? Itd.
Ko smo si v takih vprašanjih na jasnem, potem se lotimo drugih. Vsako gori navedeno vprašanje pa je važno, da bi zaslužilo svojo razpravo, toda prostor mi je tesno odmerjen, zato morda o tem v drugem ciklu ali celo obširnejšem predavanju!
Druga skupina vprašanj bi bila nekako ta-le: Koliko oglasov lahko priobčim, da bo uspeh tem večji? — Pri tem velikost oglasa ni tolike važnosti, kakor število, čim stalnejša je propaganda, tem večji Je njen prepričevalni vpliv! — Dalje se vprašamo: Kakšno bo najefektnejše besedilo? Kakšen naj bo stil? Kakšna oblika in velikost naj bo? Na kakšnem mestu v publikaciji naj izide? V redakcijskem ali oglasnem delu? Alf se mi doplačilo 30% izplača, da s tem predpišem mesto, kjer naj bo oglas natisnjen?
Zopet serija vprašanj, ki so za uspeh propagande ogromnega pomena. Za vse to pa je treba izkušnje in prav dobršen del specialne naobrazbe. Zakaj, ni vseeno, ali se ravna človek po nastrojen ju časa in okolice, ali pit IX) lastnem prepričanju, ki je največkrat preveč lastno, da za koga drugega ali morda celo za javnost skozi in skozi ni primerno. Največja napaka mnogih podjetnikov — s katerimi sem že imel poslov — ne stike, — je, da gledajo na vsako stvar sr svojega, često preveč načelnega stališča in vsa vprašanja rešujejo relativno z ozirom na te vidike, ne oziraje se pri tem ne malo, od katere so odvisni. Vsako situacijo sleherne reči se najpreglednejše vidi s primerne distance, zato naj se ne zavrača ljudi, ki kaj svetujejo, preveč pavšalno, češ, kje pa ti veš, kaj je meni potrebno? V podrobnostih sigurno ne more svetovati tuj človek, toda z ozirom na splošnost, zlasti na okolico, je pa njegov nasvet vselej vreden prevdarka. — Omenjena ozkogrudnost pa na srečo procvita naše podjetnosti bolj in bolj pojema, zakaj marsikdo je prišel v življenju že do prepričanja, da je najboljše načelo: nobenih principov!
Dober reklamni strokovnjak vam lakho pri reševanju gori omenjenih vprašanj znatno pomaga. Pokličite ga telefonsko, ali pa mu pišite dopisnico in — prišel bo takoj.
Ivo Zor.
Naročajte In podpirajte »TRGOVSKI LIST«!
LipsLi
pomladni veleiejm
1951
splošni vzorčni velesejm.........od	1. do	7. marca
veliki tehnični in stavbni velesejm	od	1. do 11. marca
tekstilni velesejm...............od	1. do	4. marca
velesejm športnih predmetov	...	od	1. do	B. marca
Pojasnila dobite pri
zastopstvu Stegu, Ljubljana
Gledališka ulica 8/11	Telefon	29-25
Upravljanje zaloge.
Danes v dobi resne konkurence in velikega pomanjkanja denarja v trgovini nastaja veliko vprašanje, kako in v koliko se dajo zaloge racionalno upravljati. Običajno detajlisti in tudi grosisti ne posvečajo zadostne pažnje vprašanju zalog. Po večini kupujejo skoro vsi le na podlagi izkušnje in v prepričanju, da bo prihodnja sezona boljša. Navadno pa se dogaja, da sledi po dobri sezoni slabša, in to skoro v vseh predmetih in povsod. V dobri sezoni ima konsu-ment navadno več denarja; ali pa je potreba po nakupu taka, da se mu ne more ogniti.
Lanska, razmeroma dobra sezona, je marsikaterega zapeljala, da si je nabavil večje zaloge. Pokazalo pa se je, da letošnja zima ni za trgovca nič kaj dobra. Stare zaloge se niso mogle razprodati, a trgovec, če hoče biti z blagom v tekočem, mora vedno posegati po novostih, ker zahteva to konsum.
Pravočasno izprazniti zaloge in jih ob pravem času nadomestiti z novim blagom, to je pač glavna naloga vsake dobre trgovine. Naj večja ne-prilika za trgovca je pač ta, da starih zalog ne more po normalni ceni vnovčiti. V to svrho posega trgovec-detailist in grosist po odprodaji. Naloga odprodaje in razprodaje blaga, ki se ni moglo v sezoni prodati, je, da primerno vnovči blago, ki utegne izgubiti na ceni in omogoči nabavo novega blaga. Odprodaje so že same po sebi nekako reklamno sredstvo, ki naj izravna razliko v prometu med mrtvo sezono in sezonskim prometom. Naravno je, da ima odprodaja blaga za posledice znižanje cen. Vse v skladiščih zaostalo blago se more prodati samo po znižanih cenah. Odprodaja sama na sebi doseže svoj cilj samo takrat, če je res privabila maso in pripomogla, da je nekonkurenčno blago prišlo v konsum.
Popusti, ki se uporabljajo pri odprodaji, so znatni in navadno se mora trgovec zadovoliti s kritjem režijskih stroškov, če mu ni mogoče doseči vsaj neznatnega dobička. Vendar ima pri tem trgovec še vedno dobiček. Vzemimo, da zniža cene blaga za 20%, in ako blago razproda, je gotovo še na boljšem, kakor pa da pusti blago ležati še do nove sezone, kajti v tem slučaju je izguba trojna. Zgubi na obrestih, riziko eventualnega znižanja nabavnih cen je danes precejšen in tretjič škoduje slovesu svoje trgovine, ako ima na zalogi preveč blaga, ki je že izven mode. Tvrdka pride v tem slučaju na slab glas, da je zaostala, kar gotovo močno upliva na konsumenta. Tvrdki, ki enkrat zgubi sloves in velja za zaostalo, je težko in samo z velikim žrtvam mogoče doseči zopet dober glas. Tega se more trgovec bolj bati nego slučajne izgube.
Da trgovec spravi v konsum stare zaloge, mora poseči po sredstvih, ki so boljša nego samo upanje na boljše kupčije.
Ne samo iz stališča trgovca in industrialca je važna previdna politika v upravi zalog, temveč tudi iz stališča narodnega gospodarstva je potrebno, da se vrednote ne uničujejo kakor je to pri neracionalni upravi.
Prava uprava zalog se ne sme ozirati samo na statistična dejstva, še manj pa na izkušnje prejšnjih let. V modernem razvoju je potreba poznati bodočnost vsaj za bližnjo sezono. Proučiti konkurenco v zvezi z vsemi laktorji, ki jo tvorijo, to je važno za vsakega trgovca in industrij alea. Danes trgovina ni samo spekulacija, ki enostransko sklepa iz gotovega dejstva na možnost prodaje. Življenje 1e danes polno tolikih možnosti, da je potreba res mnogo premišljevati, pre* den se mu prodre do dna in si tr govec ustvari prognozo. Dve stari so jako važni, katere je potreba poznati: Prva je potek cen, druga je poznanje zalog in predvsem poznanje trga. Nikdar še ni bil trg tako rafiniran v okusu in zahtevah, kot je baš danes. To mora upoštevati, kdor noče, da se mu police napolnejo z zaostalim blagom.
Uveljavljati se mora princip, kupiti vedno le toliko, kolikor nujno rabi. Več izgledov za uspešno kupčijo, je pri veliki izberi, kot pri veliki zalogi. Raje sortiment večji, kot pa veljati za »zabasanega« in še to samo z par tipi.
Vsako »zabasanost« pa je potreba takoj odpraviti in če to že ni mogoče z dobičkom, si ustvarite z nizkimi cenami vsaj dobro reklamo za bodoče. To je tudi dobiček.
Dipl. can. Gomišček.
Carine prost uvoz hotelskih potrebščin.
V zadnjem času preplavljajo inozemske tvrdke hotelirje in gostilničarje s ponudbami, naj si nabavijo potrebno posodo v inozemstvu, češ da jo morejo na podlagi zakona o carinskih ugodnostih za hotelsko industrijo uvažati carine prosto. Ta reklama ni docela točna. Navedeni zakon oprošča carine pač namizno po sodo iz porcelana, toda še to le v toliko, v kolikor se ne izdeluje v zadostni količini v državi, docela pa izključuje od vsake ugodnosti ostalo posodo. Poleg tega se prizna carine prost uvoz hotelskih potrebščin samo za kraje, ki so po veljavnih predpisih proglašeni za kopališča, klimatske in turistične kraje, v ostale kraje pa za hotele in penzije samo, ako imajo gotovo število sob. Zato je pri nabavi hotelskih potrebščin, za katere naročniki reflektirajo na carine prost uvoz, potrebna opreznost in se naj naročniki informirajo še pred naročilom, če bodo naročeno blago res mogli uvoziti carine prosto in na kak način dosežejo to ugodnost.
* * *
UPRAVA DRŽAVNE TOVARNE SLADKORJA.
Tovarno sladkorja upravlja :po novem zakonu z dne 22. decembra 1930 ministrstvo za finance preko upravnega odbora 5 do 8 članov, katere postavlja in zamenjuje minister za finance v sporazumu s predsednikom min. sveta.
* * *
NOVE OSEMOSNE LOKOMOTIVE,
ki jih je dobila Jugoslavija na repara-cijski račun, bodo v kratkem dodeljene železniškim direkcijam. Stare lokomotive in pokvarjeni vagoni bode oddani v popravilo domačim tovarnam vagonov. Le večja in bolj komplicirana popra-vilna dela bodo oddana v izdelavo v Nemčijo in v Češkoslovaško, ker naše tovarne za taka dela še niso opremljene.
Volik vzorčni 9ejem v Londonu se bo
vršil letos od 16. do 27. t. m. Vse gospodarske organizacije v Jugoslaviji so povabljene na udeležbo. Društvo prijateljev Vel. Britanije in Amerike pri-pravtlja družabno potovanje v London, ki bo vsebovalo tudi obisk Dunaja, Pariza in Bruslja.
Trgovski stiki naše države s srednjo Evropo.
Po gospodarskem preokretu prihajajo vse države v srednji Evropi vedno bolj do prepričanja, da so v gospodarskem oziru navezane ena na drugo in da je njihov gospodarski razvoj mogoč le v tesnem gospodarskem sodelovanju.
Statistika zunanje trgovine različnih evropskih držav pa kaže, če premo trivamo, kam je usmerjen njihov izvoz, jako zanimivo sliko. V prvi vrsti dobimo pri tem premotrivanju skupino držav, kojih izvoz ne gre preko mej Evrope. Med temi državami ie na prvem mestu Poljska, ki proda 97% svojega izvoza v Evropi. Na to slede Jugoslavija in Danska s približno 95%, Ogrska s 93%, Bolgarija z 90%, Avstrija z 88%, Rumunija z 83%, čehoslovaška s 79%, švedska, Holandska in Nemčija s približno 75%, Norveška in Belgija s 70%, Švica in Italija s 69% in končno Francija s 63%. Docela ob strani je Anglija, ki je udeležena na evropski trgovini samo s 30%. Te številke jasno kažejo, da je gospodarsko sodelovanje v Evropi potrebno, ker so vse evropske države razen Anglije medsebojno z več nego 50% udeležene na kupčiji.
še zanimivejša je slika, če primerjamo gospodarske stike raznih srednjeevropskih držav.
Slika jasno kaže dvoje skupin in sicer skupino držav, pri kateri znašajo v padajoči vrsti medsebojni stiki do okroglo 70%, in skupina, pri kateri znašajo izpod 50%. Izmed vseh držav gravitira po tej sliki v gospodarskem oziru na srednjo Evropo naša država, ki od blaga, ki proda od 95% svojega evropskega izvoza v srednji Evropi 93%, za našo državo pride Ogrska, ki odda 90% svojega evropskega izvoza v srednji Evropi in samo 10% v ostalo Evropo. Enake so razmere tudi v Bolgariji. Avstrija proda tri četrtine evropskega izvoza v srednji Evropi, istotako Rumunija, dočim čehoslovaška odda samo nekaj nad polovico svojega evropskega izvoza v srednji Evropi.
Delež Evrope znaša pri		0(1 tega gre v
izvozu		srednjo Evropo
Poljske	97%	73%
Jugoslavije	95%	93%
Ogrske	93%	90%
Avstrije	88%	78%
Rumunije	83%	77%
čehoslovaške	79%	67%
Te številke	kažejo,	kako važen je
gospodarski sporazum med srednjeevropskimi državami, kojih gospodarski program predvideva v 1. 1931 več novih trgovskih pogajanj, od katerih so se čehoslovaška-jugoslovanska pogajanja že pričela.
# * *
EMISIJSKI ZAKLJUČEK V NEMČIJI LETA 1930.
Domačih emisij je bilo izdanih v Nemčiji v preteklem letu za 355 milijonov mark (leto prej 453 milijonov), inozemskih, vključno Youngovo posojilo, 2201 milijon (336-5); glavnica je bila zvišana za 187-7 milijonov mark (leto prej za 539'7 milijonov), znižana je bila pa za 166 milijonov mark (171-3). Opazimo alasti stagnacijo v domačih posojilih in pa zastoj v zvišanju glavnic©.
%'Swiu
Preložitev železniške direkcije iz Subotice v Beograd je v Stadiju priprav. Končna preselitev so bo pričela v maju in bo trajala več mesecev.
Jugoslovanska trgovska mornarica se je zopet okrepila za več ladijskih enot (Durmitor, Rab, iBakar itd.).
Jugoslov. plovbna družba »Progress« zvišuje delniško gt’.avnico na 1 milijon zlatih dinarjev, 10.000 delnic po 100 dinarjev. Glavnica se more zvišati na pet milijonov zlatih dinarjev.
O pokropitvi trgovine mod Jugoslavijo in Anglijo so razpravljali v angleškem panlamentu in je državni trgovski tajnik izjavil, da misli Vel. Britanija resno na (to okrepitev. Sedaj gre iz Jugoslavije v Anglijo 5 do 6% jugoslovanskega izvoza in ipride od tam 1 do 2% jugoslo-vanskega uvoza.
Od jugoslovanskega inozemskega posojila v znesku 1 milijarde frankov bo prevzela Češkoslovaška 75 milijonov frankov.
Sledeči ozkotirni železnici bosta prišli letos na vrsto: Banja Voviljača — Javornik — Siimin Han (70 km) ter lij el i-na — Ložnica.
Iz Drača v Tirano bodo zgradili letos prvo nonmalnotiirno železnico v Albaniji in jo bodo podaljšaili nato do Elbasana in naprej do jugoslovanske meje; v Jugoslaviji bo spojena s progama Skoplje-Gostivar-Ohrid in Veles-Prilep-Bitolj.
Češkoslovaška Agrarna banka bo iz čistega dobička v znesku 8 milijonov Kč razdelila nespremenjeno dividendo 26 Kč ali 6 in pel! odstotka.
»Navigazione Generale Italiana« v Genovi je najela posojilo 150 milijonov lir; jamčijo ladje »Augustus« »Roma« dn še v delu se nahajajoči »Rex«.
Obtok bankovcev v češkoslovaški je dosegel s 5895 milijoni Kč najnižje dosedanje stanje. Krit je v devizah in zlatu s 47-4 odstotki.
Izvoz rokavic iz Češkoslovaške v Anglijo se je po 22. decembru krepko poživil; takrat je prenehala angleška carina na uvoz usnjenih rokavic.
Francosko avtomobilno podjetje Peugeot je moglo v poslovnem letu 1929/30 dvigniti svoj čisti dobiček1 od 38 na več kot 40 milijonov frankov.
Bolgarska Narodna banka je znižala obrestno mero od 10 na 9%; še devet odstotkov se nam -zdi spričo splošne pocenitve denarja izredno visoko.
Avstrijska Narodna kanku bo znižala dividendo od lanskih 12 in pol odstotka na 11 in pol odstotka. Občni zbor se bo vršil 20. marca.
V Češkoslovaški hočejo zgraditi luščil-nico riža, kar bi Mia v republiki popolnoma nova produkcijska panoga.
Eksportno premijo za vino je vpeljala ogrska vlada z veljavnostjo nazaj od 1. januarja t. I. in s 6 pengo pri 1 hi. V večjih evropskih mestih obstoječe vzorčne kleti se niso obnesle.
Brezposelnost v Franciji je narasla na 30.000; lani ob tem času je bilo brezposelnih 1484.
Ceno bakra je mednarodni kartel zopet znižal, in sicer od 10-30 na 10-05 cents.
Odpor proti ruskemu uvozu v USA
raste vedno bolj in se mu je pridružila sedaj tudi ameriška tesna industrija.
Nemški cementni kartel bo skoraj gotovo podaljšan do konca tekočega leta.
Eno milijardo frankov bo posodila Francija Poljski in so po poročilu iz Varšave zadevna pogajanja že zaključena.
Družba Soie de Cliatillon (umetna svila) letos ne bo izplačala nobene dividende; lani je bila dividenda še 8-od-stotna.
Zlate zaloge Angleške in Francoske banke kažejo običajno sliko: zaloge Angleške banke so zopet padle na 139-49 milijonov funtov, zaloge Francoske banke so pa zopet narasle in znašajo sedaj že 55 milijard frankov.
Trg jajec je znižal nakupno ceno na
0-75 Din, ker ima Italija vsled milega vremena veliko produkcijo in sama izvaža in ker sta tudi HoJandija in Belgija cene znižali. Dalije so v zadnjem času tudi Kitajci in Aimerikanci poslali ogromne množine na evropski trg, zlasti v Nemčijo.
Občni zbor Društva trgovskih potnikov in zastopnikov v Ljubljani.
V nedeljo 1. t. m. dopoldne se je vršil v dvorani »Trgovskega doma« v Ljubljani VII. letni občni zbor Društva trgovskih potnikov in zastopnikov v Ljubljani, ki ga je otvoril in vodil društveni predsednik g. Janko Krek. V svojem otvoritvenem nago-voru je pozdravil zastopnika Zbornice TOI g. zborničnega tajnika dr. Ivana Plessa, zastopnika Zveze trgovskih gremijev tajnika g. I. Kaiserja, zastopnika gremija trgovcev za Ljubljano in Ljubljano-okolico tajnika g. Lojze Smuča in g. Šibenika, zaslužnega ustanovnega člana zlasti v borbi za dosego ugodnosti na železnicah, posredovanje služb in ureditev društvene administrativne pisarne.
Po poročilu predsednika g. Janko Kreka, ki je v svojem govoru omenil najvažnejše akcije iz društvenega delovanja v preteklem letu, je pozdravil zborovanje v imenu Zbornice TOI g. dr. Ivan Pless, ki je iznesel želje Zbornice, da bi društvo čim lepše procvitalo. Zbornica se zaveda velika važnosti potništva in zastopništva za trgovino, pa posveča zato vso pozornost delovanju in prizadevanjem društva. V zastopanju interesov trgovskih potnikov in zastopnikov je imela Zbornica nekaj uspehov. Zahtevala je, naj se izdajajo legitimacije le onim trgovskim potnikom, ki so najmanj pet let delali v kaki trgovini, industriji ali obrtu, s čemur se bodo vrste trgovskih potnikov dokaj razčistile. Po dosedanjih odredbah pa mora Zbornica izdati legitimacijo vsakemu, ki ga tvrdka prijavi, število potnikov po številu izdanih legitimacij rapidno narašča. Zbornica izda letno okrog 900 legitimacij. Tako jih je izdala 1929: 563 potnikom, ki imajo svoje bivališče v Sloveniji, lansko leto pa okrog 700.
Zakonski načrt novega trgovinskega zakona posveča trgovskemu pot-ništvu in zastopništvu poseben odde-tek in bo prinesel vsekakor tudi zboljšanje položaja.
V imenu Zveze trgovskih gremijev je pozdravil zborovanje tajnik g. I. Kaiser. Zveza se zaveda važnosti dobrega potništva in zastopništva, pa bo zato tudi v bodoče podpirala stre-menja društva, ker ve, da se Interesi potništva in zastopništva tudi trgovski interesi.
Obširno in jako zanimivo tajniško poročilo je podal g. Andrej Sturm. Iz poročila posnemamo, da je društvo vztrajno zastopalo stanovske interese svojih članov, pa omenjamo na tem mestu nekaj najvažnejših akcij.
Glede ugodnosti na državnih prometnih ustanovah je to zadeva, ki se je obravnavala doslej na vsakem občnem zboru. Društvo se je udeležilo po treh delegatih tozadevne konference v Zagrebu, na kateri se Je sklenilo, da bodo vsa tri v državi obstoječa društva v tej stvari sporazumno in solidarno nastopala.
Vse vloge glede dosege ugodnosti na železnicah je odpremljalo društvo potom Zbornice TOI v Ljubljani, pa Je treba priznati, da je naletelo na ™!r™aZTeVanje ln zainteresi-
ktn Srff 6 za to akciJ°- Na anketi tarifnega odbora je zastopal društvene interese zbornični tajnik «• lvan Mohorič, pa smo uverjeni, da je stvar v pravih rokah, ker jo vodi Preizkušen in društvu vedno naklonjeni g. Mohorič, kateremu izreka ^uštvo za njegovo dosedanje priza-e^anje iskreno zahvalo.
Glede zavarovanja za primer bolez-priporoča poročilo včlanjenje v rii-rf^>Vskem k°,niškem in podpornem aruštvu« v Ljubljani. Društvo ima za ^esek do 50.000 Din zavarovane tudi sv°je člane za primer nesreče na Potovanju pri zavarovalnici »Com-^ercial Union«.
Poročilo omenja nadalje obdavčenje trgovskih potnikov, zakon o pokanju nelojalne konkurence, novi obrtni zakon in ureditev administracije in tajništva, ki je bilo izvedeno konec preteklega leta.
Tajniško poročilo bomo radi zanimivosti priobčili v celoti v eni prihodnjih številk.
Nadvse zadovoljivo je tudi blagajniško poročilo, ki ga je podal g. Alojzij Gril. Društvo izkazuje konec 1930 skupnega premoženja 55.536-37 Din.
Računski preglednik g. Avgust Kraigher je predlagal društvenemu blagajniku in odboru absolutorij, kateri predlog je bil soglasno sprejet.
Pri volitvah novega društvenega odbora je bil ponovno soglasno in s velikim odobravanjem izvoljen za predsednika g. Janko Krek. V odbor pa so bili izvoljeni gg: Ferdo Babič, Andrej Sturm, Alojzij Gril, Ciril Kobal, Martin živic, Rudolf Novak, Hinko Felber, Rudolf Vidmar in Avgust Kraigher.
Za predsednika društvenega razsodišča je bil ponovno izvoljen g. Joško šelovin, za računskega preglednika pa gg. Ludovik Remic in Žan Sotlar.
Članarina za leto 1931 je ostala nespremenjena. Pri »Raznoterostih« se je sklenilo med drugim, da se votira iz društvene imovine v Schifrerjev fond toliko, da znaša sedaj 25.200 Din.
Razpravljalo se je še o organizaciji posredovalne službe in o pristojbinah na potniške avtomobile, nakar je predsednik g. Janko Krek zaključil nadvse lepo uspelo zborovanje. —
TEDENJUBLlANSKlBORZl
Opozarjamo, da je odvetnik dr. Fran Novak preselil svojo pisarno s 1. februarjem 1931 iz dosedanjih prositorov v Dalmatinovi ulici št. 3 v novo prostore, Dunajska cesta št. la-II. Palača Ljubljanske kreditne banke.
Izkaz o gibanju trgovskih strok
od 28. novembra 1930 do 30. januarja 1931.
PRIJAVE.
Trgovna z lesom: »Reka«, d. z o’ z., Pred škofijo.
Trgovina s tchn. in elektroteh. predmeti: »Jugotehna«;, d. z o. z., Gosposvetska c. 3. — >Lux«, d. z o. z., Miklošičeva cesta.
Trgovska agentura: Oroszy Rimfrid, Tavčarjeva ul. 2.
Trgovina z manufakturo: Schiller Ivana, Vodnikov trg-iopa.
Trgovina z delikatesami: Slamič Josipi na, Gosposvetska c. — Jere Franja, Streliška ul. 10. — Meglič Ludovik, Miklošičeva c. 21. — Majnik Gizela, Sv. Petra c. 38.
Trgovina z mlekom, živili, jajci: Pibernik Marija, Tržaška c. 11. — Miklavc Marija, Pogačarjev trg. — Tatarovič Osman, Sv. Petra cesta 25. — Prijav 12.
ODJAVE.
Trgovina z mešanim blagom:	Vesel
Franjo, Hrenova ulica. — Pok Marija, Opekarska c. — Judec Terezija, FJor-janska ul. 17. — L. Kambič, d. z o. z., Poljanska cesta 18.
Trgovska agentura in komisijska trgovina: Kumelj Alojzij, 'Hdlaaplova ul. 13. — Ljubljanska komercijalna družba, Bleiweisova cesta. — Rojnik Hugo, Pred škofijo 21.
Trgovina z lesom: Osredkar Josip, Linhartova ulica.
Trgovina z manufakturo: Novak Fran Ant., Kongresni trg.
Trgovina z razglednicami na debelo: Rubel Filip, d. z o. z., Šelenburgova ulica 5.
Trgovina s slaščicami: Adamič Oskar, Šelenburgova ulica.
Trgovina s tapetniškimi predmeti: V. & M. Barešič & Gomp., Dunajska cestta.
Trgovina s cerkvenimi potrebščinami: Neškudila Jaroslav, Sv. Petra cesta.
Trgovina z eter, olji, steklenicami za lekarne. Inž. Tuma Ivan, Škofja ul. 9.
Trgovina z umetninami: Maleš Miha: Kongresni trg.
Trgovina s sadjem, mlekom, živili: Stele Franja, Pogačarjev trg. — Verho-vec Pavla, Poljanska c. 50. — Čamernik Marija, Miklošičeva c. 7. — Novak Franja, Sp. šiška-trg. — škof Ana, Dunajska c. 35. — Žitnik Ferdinand, Črna vas. — Golob Fran, Sp. šiška 50. — Perklič Marija, Zaloška c. 35. — Klan-šek Urša, Vodnikov trg. — Kreč Ana, Jernejeva c. 53. — Odjav: 26.
Devizno tržišče.
Tendenca razen Curiha in Prage čvrsta.
Na Ljubljanski borzi je bil v minulem tednu osobito živahen promet v ponedeljek in četrtek, kajti kakor je razvidno iz naslednjih številk: Dne 26. januarja Din 4,913.495-64 London-Curih, dne 27. jan. Din 3,148.611,72 Newyork-Praha, dne 28. jan. 1,679.420-79 Curih-Budiinpešta, dne 29. jan. 5,165.878-72 Newyork - Curih, dne 30. januarja Din 2,278.672-30 Newyork - Praha, dne 31. januarja Din 2,014.896-96 Curih-London, je presegel devizni promet samo na ta dva borzna dneva preko deset milijonov dinarjev, tedaj nad polovico celotedenskega (prometa, ki je znašal 19-20 miltij. Din. S tem je dosežen skupni promet v mesecu januarju t. 1. od preko 73"338 milij. Din, kar znači v primeri z dosedaj običajnim januarskim deviznim prometom vsakega ileta znaten padec.
Iz primerjanja gornjih prometnih številk na poediue borzne dneve pretečenega tedna je razvidno, da se je gibal dnevni promet od preko poldrugega do petih milijonov, dalje da je zaključil četrtkov borzni sestanek z naj večjim, sredin pa z najmanjšim dnevnim deviznim prometom in da so na posameiznih dnevih prevladovali! zaključki v devizah Newyork, Curih, Praha, London ter deloma Budimpešta.
Narodna banka je tudi tokrat intervenirala največ v Newyorku (2-743 milijon. Din), Londonu (2-063 milij. Din), Pragi	(1-911	milij. Din) in	Berlinu
(1-213	milij.	Din) ter	deloma v	Dunaju
(0-733	milij.	Din) in	pa v Budimpešti
(0-636	milij.	Din). V	celem je	dala za
9-804 milij. Din deviz na razpolago, torej več od polovice celotedenskega prometa in tudi za približno pol milijona dinarjev več kot pa je bilo v zadnjem itednu perfektuiranih zaključkov v privatnem blagu. Gros zaključkov je omogočila privatna ponudba v devizi Curih (3-170 milij. Din), dokaj manje v Londonu (2-014 milij. Din), Budimpešti (1-487 milij. Din) in v Trstu (1-425 milijonov Din), ki predstavlja izključno privatno blago.
Prometne številke v poedinih devizah so se naipram predzadnjemu tednu nekoliko močneje spremenile. Tako je znašal totalni promet, dosežen tekom prejšnjega tedna pri deviz/i (vse v milijonih dinarjev) London 4-077, Curih 3-806, Newyork 2-912, Praha 2-076, Budimpešta
1-586, Trst 1-425, Berlin 1-388, Amsiter-dam 0-296 in končno Pariz 5-272 ter Dunaj 0885.
Tudi devizna tečajnica kaže močno spremenjeno sliko, ker so malone vsi devizni tečaji razen Curiha in Prage beležili z dvigajočo se tendenco skozi j vse 'borzne dneve zadnjega tedna, iz-vzemši Budimpešte, ki je bila na prvih petih borznih sestankih trgovana po iespremenjenem tečaju 9-8904 in je svoj tečaj okrepila šele od petka na soboto (9"8932). Izmed ostalih deviz so ste najiznatneje oscilirale itekom minulega tedna devize London, Newyork, Pariz, Trst 'in Bruselj, sicer pa zabeležile od ponedeljka (26. m. m.) do incl. sobote (31. m. im.) naslednje tečajne razlike (navajamo tečaje od 26. in 31. jan. t. 1.): Amsterdam 22-79 — 22-80, Berlin 13-465 — 13-4775, Bruselj 7-898—7-9047, Budimpešta 9-8904 — 9-8932, Dunaj 7-9617 — 7-9672, London 725-— do 275-42, Newyork 56'545 — 56-605, Pariz 222-02 — 222-25, in slednjič Trst 296-55 (srednji tečaj) do 296-71 (srednji tečaj). Notic ostalih deviz ni bilo.
Efektno tržišče.
Tendenca nespremenljivo mlačna.
Efektno tržišče na tukajšnji borzi ne kaže nobenega oživljenja. Vsi itečaji na Ljubljanski borzi Rotiranih 'papirjev so ostali tekom zadnjega tedna nespremenjeni, razen Blairovih posojil, ki so bila nudena in sicer 8% po 92-50 na vseh borznih sestankih, 7% pa po 80-50 na prvih štirih borznih dnevih .in po 81-— dne 30. iter 31. m. m.
Edini zaključek je bil v delnicah Kranjske industrijske družbe na Jesenicah dne 27. m. im. po tečaju 311 Din.
Lesno tržišče.
Tendenca nespremenjeno mlačna.
iKakor v pretečenem tako tudi v tein tednu živahnost na lesnem tržišču nikakor ni poživela. Zaključki so ile malenkosten in večinoma v manj vrednem blagu, tako v deskali III. vrste, drv a h in oglju.
Karakteristično je, da se naše večje produkcije le bolj malo zanimajo za nakup okroglega lesa. Kar se tiče mehkega lesa, obstoji upanje, da se bo situacija kolikor toliko izboljšala, kar dokazujejo 'razna vprašanja iz prekomorskih krajev, ki pa so zaenkrat le boilj informativnega značaja; odvisno je pač vse le od okoliščine, ako bomo konkurenčni napram švedskim oziroma romunskim ponudbam. Ruska konkurenca to-č-asno ne pride toliko v poštev, kakor se je svojčas z njo > manevriralo«. Vse kaj drugega se pa opaža v tesanem lesu, ki ima še precej čvrsto tendenco za bodočnost.
Prodalo se je na tukajšnji borzi 1 vagon hrastovih podnic, 1 vagon javorje-vih plohov, 1 vagon desk, 1 vagon tramov, 1 vagon bukovih drv, 1 vagon mešanih drv in 1 vagon oglja.
Povpraševanja:
2 vagona bukovih testonov, suhih, lepe rasti, belo, mehko, debelina 15 mm, dolžina 1’10 m, 2-20 ali dvojniki (pomnoženo), obrobljeno. Cena franko meja via Postojna tram.
Rezan orehov les, prvovrstne kvalitete. — Potrebna je nota zaloge in cene franloi avstrijska meja.
Bukovo oglje, originalno od produkcije, suho, prima, vilano, brez prahu in oražk?. Cena franko meja italijanska.
Trami: 150 kosov 16/18 cm, 9 in 10 m; 100 kosov 13/16 cm, 9 do 12 m; cena naj se glasi franko meja čez Postojno. — 42 kosov 21/26 cm 7-25 m ali 7-50 do 8 m; 30 kosov 16/24 cm 520 ali 5’50 do 6 m. — Eventuelno se vzame tudi 19/24 mesto 16/24 cm. Cena naj se glasu franko vagon nakladalna postaja.
Hrasto vina: 100 kosov železniških pragov 260X24X14; 200 kosov železniških pragov od 3 do 4 30 m X 24X14; 200 kosov železniških pragov od 3 do 4-30 ni X 20X16; 30 m3 bordonalov od 2-20 m naprej, od 40/40 cm naprej, tesanih do 44/44 cm dimenzije na živ rob, debelejši kosi pa mer-kantilno nso trami. — 20 m3 obrobljenih plohov od 3 do 4 m, od 5 do 8 cm debeline, od 18 cm širine naprej.
Javorjeve prima cepanice za izvoz v Italijo.
250 m3 hrastovih bordonalov od 35/35 do 50/50 cm ali tudi več, dolžina od 3 m naprej, kvaliteta I., II. in III. s toleranco oblice. Cena naj se glasi franko meja via Postojna.
Več vagonov hrastovih plohov od 2 20 dri 2-60 m dolžine, debelina od 90 do 130 mm, I. in II.
Cene naj se glase franko vagon meja Postojna tranzit.
Bukovi testoni, lahko sveži, 18 mm debeline, od 10 do 30 cm širine.
.ilk«vo	po	opni Lit.
35-— za 100 kg, franko vagon meja Postojna tranzit.
Smrekovo žamanje se rabi 2 vagona, blago 7,dravo in suho. — Cena naj se glasi franko vagon meja Postojna tranzit.
Parjena obrobljena bukovina: od 2 m naprej z največ 15 % od 1 do 190 m, od 27 do '100 mm debeline, sorazmerno razdeljeno, toga iblaga bi se rabilo ca. 150/200 m3, blago lepo.
Naravna obrobljena bukovina III., debeline vse 38 nnn.
Smrekove kratice: blago suho, zdravo, v dolžinah od 1 do 350 ni in debelinah 15, 20 in 25 mm, za dobavo od vsake dimenzije po 1 vagon. Cena franko meja Postojna.
Smrekovo lubje v zvitkih (rolah) se išče več'o množino produkcije 1930.
Jesenovi plohi n ©obrobljeni, lahko sveži, 80, 90, 100 in 120 mm debeline, od 4 m naprej, stopnjevaje od 10 do 10 cm, od 25 cm naprej, zdravo, ravno, izključeno gnilo, pregrčavo, razbito in preveč krivo. — Franko nakladal, postaja ali meja Postojna.
100 m3 desk smreka, jelka, 60 do 70% smreke, 19 mm debeline, polnih III. kvalitete. Franko meja Postojna.
Tečaj 4. februarja 1931.	Pnvpia- Spvanje nin	Ponudbe r>in
DEVIZE:		
Amsterdam 1 h. gold.	—• —	22*0
Berlin IM 		13 48	13-51
Bruselj 1 belga		— •	7-9124
Budimpešta 1 pengo	— •—	9 9014
Curih 100 fr		1094-40	1097-4<>
Dunaj 1 šiling		7-9598	7-! 1898
London 1 funt ....	275-28	276-08
Newyork 1 dolar ... .	— •—	56-63
Pariz 100 fr			222 47
Praga 100 kron		167 38	168-18
Trst 100 lir		296-93	9710
Nazor: Reklama je nova knjiga, edina le vrste v Jugoslaviji. Dobi se za 100'— dinarjev .pni avtorju Nazorju E. v Zagrebu, Deželičeva 13. Zelo jo priporočajo.
Thomas L. Chadbourne. Ime tega moža je postalo v zadnjem času bliskovito hitro znano po vsem svetu. Že cele legende so se stvori le o njem. On je priznano prvi odvetnik v U. S. A. Njegov uspeh leži v njegovem delu in v njegovi izredni pridnosti. Juridična karijera Chadbournea ima uprav ameriški značaj. Kot nastavljene« neke pisarne ga je spoznal znani »kavčukov kralj« \Vri-gley in je bil presenečen od njegove inteligence. Ko je Slišal, da se peča Chad-bourne v svojih prostih urah z jui-idič-nimi študijami, mu je pomagal, da je te študije dokončal. Nato je vstopil Ch. v pisarno prvih dveh ameriških odvetnikov, Stanchfiellda in Levyja. V svoji praksi se je bolj pečal s kočljivimi vprašanji trgovine in industrije kot s čisto pravnimi problemi. Številne družbe so posegle po njegovi pomoči. Postal je pravi gospodarski diplomat in je upravni svetnik najvažnejših in največjih ameriških dražb. Star je 59 let. V zadnjem času smo slišati njegovo ime v zvezi s prizadevanji, da se reši svetovna sladkorna kriza. Započel je akcijo prav spretno in ji dal takoj obliko, ki obeta uspeh. Danes 4. t. ni. v Bruslju se sestala mednarodna sladkorna konferenca nam bo pokazala, kakšen bo zaključek akcije tega velikega moža.
Omejitev produkcije aluminija. Neugodni gospodarski položaj in neprestano baisse-gibanje na kovinskih trgih sta že pred nekaj tedni napotila evropski kartel aluminija, da je cene znižal. Ker produkcija neprestano raste, konsuim pa pada, se hoče kartel ogniti nadaljnjemu padcu cen z veliko produkcijsko omejitvijo. Zato se je pričet! pogajati z ameriškim kartelom aluminija glede ©kupnega postopanja v redukciji. Nameravana je omejitev 7O.C0O ton, od keje vsote bi prišlo na Ameriko 40.000 ton, na Evropo 30.000: .Švica 12.000, Nemčija 10.000, Francija 8000. Napram produkciji leta 1929. bi pomenila ta omejitev ca. 26odstot.no redukcijo. Splošna gospodarska kriza torej tudi aluminiju ni prizanesla.
Državni cestni lomi na Poljskem. Ob nameri, da se ustanovi v naši banovini za vzdrževanje' cest iposeben cestni fond, je zanimivo, da je te dni tudi Poljska vlada predložila enak načrt parlamentu. Za kritje stroškov cestnega fonda se namerava pobirati posebna davščina na
motorna vozila, na vozne karte avtobusov in davščino na reklamne table ob cestah. Poleg tega l:i država primerno dotirala fond, mu preodkazaia redu ošine globe rada prometno - policijskih prestopkov in vrhu tega še davščino na vprežno živino. Cestni fond naj bi imel končno pravico, da najame posojilo do zneska 400 milijonov zlotov.
Ekspanzija \Voolwortha v Evropi. Vodstvo Wool\vorthove družbe (Ne\v-york) presoja izglede za. tekoče leto zelo optimistično in bo svoje delovanje tako v Ameriki kot v Evropi krepko nadaljevalo. V USA bo otvorjenih v bližnjih mesecih 18 novih podružnic, v Angliji 26, v Nemčiji .17 itd. Premet v Angliji in Nemčiji kaže stalno rastočo tendenco. l'o je eno od redkih podjetij z optimistično presojo položaja.
O agrarni reformi. Poljedelsko ministrstvo je predložilo gospodarsko-finan-čneniu min. odboru zakonski načrt glede ureditve agrarnih razmer v bivši Južni Srbiji in Črni gori ter izvedbeni pravilnik k zakonu. V bodočih dneh bo predložilo ministrstvo podoben načrt tudi glede ureditve agrarnih razmer v severnih okrajih Jugoslavije.
Proračun Albanije. Ta proračun, ki ga je vlada že odobrila, znaša 26 milijonov zlatih frankov. Albanija namerava najeti posojilo v znesku 150 milijonov zlatih frankov. Posojilo hočejo razdeliti na pet let iin naj služi izključno le dosegi ravnovesja v državnih financah. Albanske državne finance so v zelo kritičnem položaju, čemur dokaz je zlasti dejstvo, da državni uradniki, že več mesecev niso dobili nobene plače. Sedaj bodo plače vendarle izplačali.
Tujski promet na Dunaju. Nas v Jugoslaviji, kjer se je v zadnjih letih tujski promet tako zelo razvil, mora zanimati tudi razvoj tega prometa v drugih krajih, že zaradi primerjanja. Za Dunaj n. pr. imamo za preteklo leto 1930 sledeče številke obiskovalcev: Obiskalo je Dunaj 656.576 tujcev proti 629.853 v letu 1929 ali za 4 odstotke več; med tujci je bilo 444.807 inozem-cev, za 5 odstotkov več kot leta 1929. Amerikancev je prišlo na Dunaj 37.976 (+ 23%), Angležev 15.091 (+ 19%) Poljakov 32.299 (+ 14%). Nemcev je bilo 99.237, Čehoslakov 94.104, Jugoslovanov 20.920, Italijanov 11.866 itd.
Mednarodni kartel žice. V evropski industriji žice se bije že več let hud konkurenčni boj. Opetovani poskusi za ustanovitev kartela so se zmeraj izjalovili, ker se v merodajnih deželah samih domači producenti niso mogli zediniti. Sedaj so pa v decembru nemško zvezo žice podaljšali za nadaljnjih pet let, v Belgiji so ustanovili žični sindikat in tudi francoska žična produkcija je tik pred združitvijo. Izgledi za ustanovitev
mednarodnega kartela so s torej bistveno zboljšali in je zato za konec tekočega meseca sklicana nova konferenca, da se dogovori o eventualni ustanovitvi kartela. Kartelu, ki bi kot prodajni sindikat poleg kvotfie razdelitve predvideval tudi teritorialno zaščito, bi se priključile francoske, belgijske, luksemburške, holandske, danske, nemške, češkoslovaške, avstrijske, jugoslovanske in ogrske tovarne žice.
Dobave. Gradbeni odelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 6. februarja t. 1. ponudbe glede dobave raznega lesa; do 13. februarja t. I. pa glede dobave 100 kg motvoza (Pogoji so na vpogled pri. istem oddelku). — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 11. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 30C0 kg tovotne masti. — Direkcija drž. rudnika Zenica ©prejema do 19.' februarja t. 1. ponudbe glede dobave rešetk za parne kotle. — Direkcija državnega 'rudnika Kreka sprejema do 19. februarja 1.1. ponudbe glede dobave 50 m verig, raznega električnega niate-rijaia, ikpat za premog ter raznih ključavnic. — Mjeeni upra vni odbor brati liske blaga jhe v Kak n ju sprejema do 20. februarja t. 1. ponudbe glede dobave raznega lekarniškega materija la (kali-ko-povoji, hidrofiilna tkanina, vata, škat-ljice za zdravila, zamaški za medicinske steklenice, vaselin itd.). — Direkcija državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu sprejema do 21. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 50.000 komadov kap9oil. — iDne 21. februarja t. 1. se bo vršiča pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu ofertalna licitacija glede dobave raznega telegrafskega materijala. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled). •-Vršile se bodo naslednje javne ustmene licitacije glede dobave mesa za čas od 1. aprila 1931 do 31. marca 1932: Dne 7. februarja t. 1. pri 25. artilerijskem polku v Petrinju; dne 9. februarja t. '1. pri 25. pešadijskem polku v Sisku in pni Otočačkem vojnem okrugu v Otočcu; dne 11. februarja t. 1. prt 55. pešadijskem polku v Bihaču; dne 13. februarja t. 1. pa pri Komandi' mesta v Gospiču in pri Intendantu ri V r baške divizijske oblasti v Banjaluki. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjenih komandah).
Dobave. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 11. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 200 kg masla; do 17. februarja t. (1. pa glede dobave 3000 kg riža, 2C00 kg kave in 3000 kg masti.
— Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 16. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 300 komadov prirobic za cevi, 300 kg karbolineja, 50 kg olja proti prahu, 100 kg pocinkane žice iti varovalnih elementov; do 17. februarja t.
1. pa glede dobave 200 kg testenin, -100 kg pridatka za kavo, 1000 kg surove kave, 5000 kg koruze in 1300 kg otrobov. — Dne 19. februarja t. I. se bo vršila pri ekonomskem oddelku Komande mornarice, v Zemunu licitacija glede dobave 70 iton avijonskega bencina. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vrpogfed). — Vršile se bodo naslednje licitacije glede dobave kruha: Dne 20. februarja t. 1. 'liri Komandi mesta Sušak na Sušaku; dne 21. februarja t. 1. pri Komandi vojnega okruga v Varaždinu; dne 23. fe-beruarja t. 1. pri Komandi mesta v Dol. nji Lendavi; dne 24. februarja t. 1. pa pri Komandi mesta v Murski Soboti. — (Oglasi so na vpogled v pisarna Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjenih komandah).
Dobave. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 11. februarja t. 1. ponudbe glede dobave žice ter gilede ■ dobave strokovnih knjig. — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 12. februarja t. il. ponudbe glede dobave strokovnih časopisov. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 19. februarja t. 1. ponudbe glede dobave ležajev. — Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 19. februarja t. 1. ponudbe glede dobave jekla, obročev, pločevine ter glede dobave rešetk sae parne kotle. — Dne 19. februarja t. 1. se bo vršila pr Direkciji državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu ofertalna licitacija glede dobave 1 jermeoice, — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljni interesentom na vpogled).
Prodaja. Dne 19. februarja t. 1. se bo vršila pri strojnem oddelku Direkcije državnih železnic v Ljubljani ofertalna licitacija glede prodaje 10'elektromotorjev, 3 dinaniostrojev, 1 brusilnega stroja in 1 pralne črpalke. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku).
Oddaja del za zgradbo pekarne pri vojašnici v ftkofji Loki se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 14. februarja t. 1. pri inženjerskem oddelku Komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku).
Uprava smodnišnice v Kamniku razpisuje za dan 25. februarja t. 1. ofertalne licitacijo za nabavo 40.000 kg preje (jute St. 3 'A in 6), za dan 9. marca t. 1. pa za 200.000 kg amonijevega in 100.000 kilegramov kalijevega solitra.
Motvoz Grosuplje
domač slovenski izdelek • Svoji k svojim!
Tovarna motvoza in vfvama d. dl.
je pri ijubljaiai
V& .	.t	,	/
EoUb,. 1 J-l >14 J • ■fžiljl;?,:«!, liti • t
iJ L P* D «	►
Odvetnik dr. Fran Novak Sporoča, da se ie preselil s i. februarjem 1931
iz svojih dosedanjih prostorov V Dalmatinovi ulici št. 3
v nove otoitore, Dunajska cesta 1a-ll
Palača Ljubljanske kreditne banke
SPEDICIJSKO POOJETJii
R. RUNZINGEK
Tslcfon št. 20-60	i J U Sl LJ A N A
prevzema vse v to stroko spadajoče posle. Lastno skladišče z direktnim tirom od glav. kolodvora Carinsko skladišče. Mastna trošarina prosto skladišča. Carinsko po-sradosanla. P r a « o z pohištva s pohištven ml vozovi In avtomob’li
Tiskarna
MERKUR
tlUBilAMA
jregorči?eva ulica ii. 23
TELEFON 25-52
se priporoča za naročila vseh uradnih in trgovskih tiskovin. Tiska vizitke. rnemorande. kuverto. časopise, knjige, brošuro, cenike, štatute, tabelo, letake i. t. d. dobavlja točno in po zmernih cenah. Za večja naročila zahtevajte pro račune'
LASTNA KNjJI<»llVfcZNitA
vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana
nudi naJfinejSi in najokusnejfl namizni kis iz pristnega vina Tehniino In tiigijeniino naimodemeje ureje na kisarna v Jugoslaviji Pisarna t
Ljubljana, Dunajska cesta la, ll. nadstr.
Zahtevajte ponudbo 1
Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovsko - industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: O. MICHALEK. Ljubljana.