ŽIRI LETO 2 Po daljšem odmoru je delo Kluba mladih proizvajalcev spet oživelo. Klub sicer dela v okviru aktivne Zveze mladine Slovenije, vendar je njegovo področje dela daleč preseglo meje delovanja mladinske organizacije. Osnovni pogoj za plodno delovanje Kluba mladih proizvajalcev je, da 80 člani kluba res strokovnjaki na svojih delovnih mestih in da razumejo probleme podjetja. le na ta način člani kluba lahko posegajo v razpravo in s svojimi predlogi pripomorejo k večjim uspehom podjetja, tako v proizvodnji, kakor tudi v medsebojnih odnosih med delavci. Vsi stremimo za tem, da bi se uključilo v klub čimveč mladih tehnikov, ki so dovršili tehnično čevljarsko šolo v Kranju, saj bi prav oni lahko mnogo pripomogli k delu ^luba mladih proizvajalcev. Kakor ste gotovo opazili, smo po vseh oddelkih obesili skrinjice VAŠ GLAS, kamor bodo Člani kolektiva lahko dajali predloge, pripombe ipd. Predloge, ki jih bodo delavci in uslužbenci našega podjetja posredovali na listkih v teh skrinjicah, bo Klub mladih proizvajalcev na svojih sejah obravnaval in jih preko organov de • lavskega samoupravljanja sprovajal v prakso. Zato prosimo vse, da se teh skrinjic čimbolj poslužujejo. Veliko delo, ki stoji pred mladinsko organizacijo, še posebno pa pred Klubom mladih proizvajalcev, je prav gotovo tekmovanje za dvig produktivnosti dela. Klub mladih proizvajalcev se je že večkrat sestal in določil komisijo, ki bo registrirala posamezne tehnične in organizacijske izboljšave, ki bodo pripomogle k rentabilnejši proizvodnji podjetja. Ta komisija je sestavljena iz članov Kluba mladih proizvajalcev, članov sekretariata Zveze mladine Plovenije in nekaterih vodilnih delavcev podjetja, ki že zaradi službenega položaja poznajo širšo problematiko naše tovarne. Da bo akcija, katere pobudnik je naša mladina, res uspela, moramo aktivirati zares vse člane kolektiva, da bodo po svojih močeh pomagali odkrivati notranje rezerve na svojem delovnem mestu in v podjetju, da bo proizvodnja čim cenejša in boljša. Kaj na koncu še enkrat poudarim tekmovanje za dvig produktivnosti dela. Tekmovanje ni mišljeno kot "priganjanje" ljudi k delu, kot si to mogoče nekateri napačne predstavljajo, ni mišljena tu fizično večja udeležba pri proizvodnji, ampak je poudarek predvsem, kakor sem že prej omenil, na izboljšavah tehničnega značaja organizacije dela itd^ če se bomo vsi zave- dali tega, tomo prav gotovo "dosegli dobre uspehe, saj to bo v korist vsakega posameznika, podjetja in družbe. Nejko Podobnik V nadaljevanju posredujemo razpis tekmovanja, katerega pobudnik je Okrajni komite Zveze mladine Slovenije, Ljubljana in v katero se je med prvimi uključila tudi naša mladina in Klub mladih proizvajalcev. i'LADINI V GOSPODARSKIH ORGANIZACIJAH! Plenum Centralnega komiteja Zveze mladine Slovenije je v marcu. letos sprejel priporočilo, naj aktivi Zveze mladine v gospodarskih. organizacijah tekmujejo med seboj v dvigu produktivnosti dela. Konferenca Zveze mladine okraja Ljubljana je sprejela sklep, da se v okviru proslavljanja 20-letnice prvega kongreca Zveze mladine Slovenije v Kočevju, razpiše tekmovanje za dvig produktivnosti dela med aktivi Zveze mladine Slovenije iz področja gospodarstva s 1. majem 1963. Namen tekmovanja je, združiti in aktivirati vse napredne mlade sile, ki bodo sprožile široko akcijo za povečanje produktivnosti. Akcija ne snie biti samo občasna, ampak stalna in sicer v tem, da mladina organizira čim širše sodelovanje med proizvajalci. Teze za delo: - Kritična ocena dosedanjih organizacijskih slabosti v proizvodnem procesu, - smotrno koriščenje delovnega časa, kapacitet, materiala, - čimmanjši izmet polizdelkov, - odstranjevanje subjektivnih težav, - povečati prizadevanje za uvajanje znanstvenega dela v proizvodnjo, moderni tehnološki postopki itd., - aktivi Zveze mladine Slovenije naj organizirajo preko organa samoupravljanja službo zbirala novotarske in ostale ideje in se morajo zavzeti za realizacijo teh idej v prakso ter voditi točno evidenco teh predlogov. - Zveza mladine n&j so preko organov samoupravljanja prizadeva, da se izdaja pravilnik o racionalizacijah in novotarstvu ter nagrajevanjih uporabnih idej, - Klub mladih proizvajalcev naj se trudi, da že tekmovanje razmakne in doseže svoj namen, - aktivi Zveze mladine naj bodo pobudniki za širše sodelovanje med tehničnim vodstvom in člani kolektiva v obliki razgovorov, - v času tekmovanja naj se organizira čimveč predavanj. Aktiv Zveze mladine Slovenije, ki se je prijavil k tekmovanju, mora pošiljati mesečno poročilo o svojem delu na okrajni in občinski komite Zveze mladine Slovenije. Ob koncu tekmovanja, 20. decembra 1963, bo moral poslati vsak aktiv Občinskega komiteja Zveze mladine Slovenije in Okrajni komite izčrpno poročilo za celotno razdobje tekmovanja. Okrajni komite Zveze mladine Slovenije bo ob zaključku tekmovanja podelil trem najboljšim aktivom naslednje nagrade: I. televizor ekran 59 II. " " 53 III. rsdioaparat z gramofonom Okrajni k(.)mixe Zveze mladine Slovenije bo poleg tega nagradil še tri posameznika, katerih predlogi za dvig produktivnosti dela bodo najbolj uporabljivi; I. nagrada - skuter NSU Pretiš II. " moped Colibri III. " športno kolo Rog ITamen tekmovanja je, da mladina aktivira notranje rezerve In sposobnosti posameznikov v cilju čimboljšega gospodarskega rezultata ... Želimo vam veliko ucpehov! Okrajni komite Zveze mladine Slovenije Ljubljana IZVOLILI SlViO NOVE PREDSTAVNIŠKE ORGANE Pretekli mesec je bilo v našem podjetju politično vzdušje zelo razgibano - pripravljali smo se na predvolilne zbore delovnih ljudi in izvedbo volitev v občinski zbor delovnih skupnosti . Prve zbore smo izvedli po volilnih enotah; obravnavali oziroma potrjevali smo predloge kandidatov za občinski, republiški in zvezni zbor delovnih skupnosti. Na drugih predvolilnih zborih smo s precejšnjim zanimanjem /žal, ne večine članov kolektiva/ razpravljali o poslovnem rezultatu našega podjetja za I. tromesečje in za april t.l. Pogovorili smo se tudi o nadaljnih planskih nalogah in o gospodarski perspektivi naše tovarne. Zelo malo pa smo razpravljali o statutu. Nezadovoljiva ugotovitev na prvih kot na drugih zborih je ta, da se je mladina, ki predstavlja dobro četrtino vseh članov kolektiva, vse premalo angažirala v predvolilnih manifestacijah. Zlasti slaba je bila udeležba na zborih volilcev po terenu. Kaj je vzrok temu? Mar res samo lagodnost, ali pa tudi nezainteresiranost zaradi nezadostnega seznanjanja z našim družbenim in gospodarskim dogajanjem? Prav bi bilo, da bi o tem razpravljal tovarniški komite Zveze mladine. Udeležba na volitvah v občinski zbor delovnih skupnosti je bila v našem podjetju 97.56^; opravičeno ni volilo /ker ao bili zadržani zaradi bolezni ali službenega potovanja/ 2.31^", neopravičeno pa 0.13^ /en volivec/, ki menim, da ga ni potrebno poimensko navajati. V občinskem merilu je v zbor delovnih skupnosti volilo nad 959^ volivcev. V občinski splošni zbor je volilo na krajevnem območju ^iri cca 94?^ volivcev; v republiški - 94^ in v zvezni - 96% volivcev. Gornji podatki nam povedo, da je bila udeležba na volitvah zadovoljiva. Upoštevati je namreč treba, da so bile volitve v neprimernem letnem času, ko se mudi precej volivcev od doma. , Na koncu želim vsem novo izvoljenim odbornikom naše občine, še posebno pa tistim, ki so člani našega kolektiva, da bi bilo njihovo delo kar najuspešnejše - v korist našega podjetja, naše komune in celotne jugoslovanske skupnosti. Pri tem pa /. moramo biti ostali člani kolektiva nenehno pripravljeni jim pomagati s predlogi in nasveti ter z zanimanjem spremljati njihovo delo, o katerem naj nas sproti obveščajo. Jelica Diklič POGLED PO CVETU Tudi letošnjo pomlad smo imeli priliko pogledati, kakšno obutev nosijo in proizvajajo v sosedni Italiji. Letos smo se prvič udeležili čevljarske razstave v Stra. To mestece leži v bližini Padove in ima tradicijo obrtnega čevljarstva, ki se modernizira v manjše industrijske obrate. V mestu je tudi Modelirska šola čevljarske stroke. Razstava čevljev je po obsegu manjša kot v Vigevanu in ima obrtniški oziroma maloserijski značaj. Razstavljenih je bilo precejšnje število modelov, od katerih je bilo le nekaj primernih za industrijsko - serijsko proizvodnjo, posebno če upoštevamo kvaliteto našega usnja. Modna ženska obutev, predvsem salonarji z višjo in srednjo peto, so še vedno koničaste oblike. Pri čevljih z nižjo peto prevladuje zelo široka ploska konica. Vmesnih oblik z ozko polokroglo konico, kakršna se je uveljavila pri nas, nismo videli. Še vedno prevladuje črna barva ali pa v kombinaciji z rdečo, zeleno, belo, rumeno ali drap barvo. Namesto natika-čev nosijo sandale z jermenčki ali salonarje z okrasnimi luknjicami. Oblika peta je nedoločena, prevladujejo pa srednje in nižje pete. Otroška obutev se dela v sličnih krojih in barvah kot obutev za odrasle. Cena otroški obutvi je v primerjavi z moško in žensko obutvijo višja kot pri nas. Ta obutev v Italiji očividno ni deficitarna ter ji posvečajo večjo pozornost kot pri nas. Oblika kopita je prilagojena nogi in ni v nobenem primeru koničasta. Moški polčevlji, takšni kot smo jih videli v Italiji, se pri nas še niso uveljavili. Imajo zelo široke, ploske konice z nazobčanimi. Širokimi podplatnimi robovi. Gornji kroji so v glavnem z velikimi okrasnimi luknjicami ali grobimi šivi. Čevlji зо kij lib športnemu izgledu zelo lahki in prožni. Vprašanje je, če bodo naši potrošniki to italijansko modo osvojili, ker na z.aš trg močno vpliva tudi moda ostalih držav, katero niso osvojile tovrstno izvedbo čevljev. Značilno je, da moških čevljev s koničasto obliko v Italiji ni več videti, medtera ko v ostalih državah, kakor tudi pri nas, še zmeraj prevladuje iztegnjena oblika z rahlo zaokroženo konico. Italijanski modelirji in proizvajalci usnja, ki delajo za izvoz, pri izvozu ne vsiljujejo italijanske mode, temveč , se prilagajajo tendencam splošnega evropskega tržišča. V mestecu. Stra jo kakih 30 modelirjev, kateri v veliki meri delajo modele za izvoz. Pri njih smo za naše jugoslovanske potrebe -'•ideli zeJ.0 intere&sntne modele ter jih nekaj tudi kupili , ITaSi modelirji so na osnovi dobljenih idej v Italiji in IToračiji 2« pričeli z delom za spomladansko kolekcijo. Prva količine goirnjih delov je že končana, v ostalem pa delo dobro naprodujfj j 11 bo spomladanska kolekcija gotova prej kot običajno. Upam:), da bo kolekcija dobro izpadla ter da bodo potrošniki radi kupovali noše izdelke. V tem upanju želimo našim nodelirjom pri njihovem delu mnogo uspeha! Franc Gantar UTIoI IZ ZAHODNE NEMČIJE Trija carinski pregledi v teku noči, petkratno vidiranje potnih iLctov in kmclu za tem krajši postanek v Munchenu. Neprej ППЗ vodi pot po poljedelski Bavarski v industrijsko rorenje, skozi Bun_i, Kbln in Frankfurt a/M na cilj našega potovanja - Dueselaorf. Prežeti z impozantnimi vtisi ob pogledih na industrijske gigante, na neprekinjene kolone mogočnih vlačilcev na Shsni in ivlaini, ki vršijo cenen medkrajevni prevoz v te%i nad loo.ooo ton dnevno, na specija]ne vlake з prometno hitrostjo nad 100 km na uro, smo se proti-večeru znašli v vrvežu trgovskega in industrijskega Dusseldorfa. Tempo življenja, vsakemu se mudi, vse po načelu: ''Čas je zlato!" "V velikih h«lah velesejma je organizirana manifestacija obutveno industrije. Nad 400 domačih tovarn in 70 tujih pro- izvajalcev in izvoznikov kaže svoje produkte, vsak želi dokazati, da je njegova ponudba najugodnejša, vsak si prizadeva, da bi povečal krog odjemalcev in zboljšal poslovne rezultate na škodo konkurence. Vodi se neizprosna borba med močnejšimi in šibkejšimi in pripravlja se že v naprej seznam podjetij, ki bodo v teku leta podlegla v neenaki borbi ter bodo prisiljena napovedati konkurz. Razstava je namenjena samo poslovnim krogom in ni odprta za javnost. Vstop je mogoč samo z vabilom razstavljalca. Razgovori se vršijo v zaprtih paviljonih, da bi bila poslovna tajnost čimbolj zajamčena. V teku štirih dni si predstavniki trgovskih organizacij izberejo dobavitelje in vrste čevljev, ki jih bodo v naslednjem polletju posredovali potrošnikom. V tem kratkem Času se odloča prosperiteta prodajalen. Kdor bolje pozna tržišče in izvrši primernejše nakupe, bo dosegel boljše prodajne rezultate. Blago bo hitreje vnovčil in imel manj de-modiranih in doprodajnih vrst po znatno znižanih cenah. Ni se lahko odločiti v konglomeratu 30 - 40.000 desenov. Ponudbe kažejo precejšnjo specializacijo proizvodnje, toda kljub temu bogat asortiman v osvojeni proizvodni grupi. Nemške tovarne so ostale v solidnih mejah kreatorstva in tehničnih izvedb, Italijani pa so se skušali uveljaviti z ekstravagancami, ki prehajajo v umetnost in ne spadajo več v okvir klasične industrijske proizvodnje. Kam vodi zasičenost tržišča in neutešljiva izbirčnost nekaterih potrošnikov? Ko smo analizirali velesejemske priprave za jesensko-zimsko prodajo ter si ogledali spomladansko letne modele v trgovskih izložbah Frankfurta in №inchena, smo prišli do naslednjih zaključkov: Jugoslovanska nadprodukcija čevljev in izvozne zahteve narekujejo tudi naši tovarni nenehno izboljševanje proizvodnje ter vlaganje povečanih naporov v modeliranje, finiš in estetske detajle. Razvojni tempo narekuje hitra ukrepanja. Kar je danes aktuelno, bo drugo leto že po večini zastarelo in nezanimivo. Uvrstili smo se med proizvajalce boljše in finajše obutve in ta rang moramo zadržati. Taka pot nam povečuje ugled, zboljšu-je prodajne možnosti, podjetje se postavlja na trdno ekonomsko osnovo in kolektivu se daje jamstvo stalnega in boljšega zaslužka . Jože Gantar */. NAŠI BELAVCI SO KONČALI ŠOLANJS Ob zaključku letošnjega šolskega leta so na Prednji tehniški čevljarski šoli v Kranju diplomirali naši delavci Podobnik Vinko, Capuder Janez in Špik Janez. Z diplomo so zaključili 2-letno šolanje na Tehniški čevljarski šoli za odrasle. Ob tej priliki našim diplomantom čestitamo in jim želimo veliko delovnih uspehov pri izvrševanju novih delovnih dolžnosti. Ob zaključku šolanja so diplomanti odgovorili na nekaj vprašanj. Leta 1959 so čevljarska podjetja v Sloveniji ustanovila čevljarsko šolo v Kranju. Tudi naše podjetje je med ustanovitelji te šole. Zaradi vedno večjih potreb po srednje-strokovnem kadru v proizvodnji, podjetje pošlje vsako leto v šolo delavce, ki se Selijo šolati in imajo pogoje za to. Na vprašanje; zakaj so ce odločili za šolanje na srednji tehniški čevljarski šoli, so odgovorili: Capuder Janez; "Vedno sem imel veselje do študija, nisem pa imel materialnih možnosti. Zato sem se izučil za čevljarskega delavca in se izobraževal pri delu. Da bi uresničil željo po znanju, sem se odločil za šolanje na Jovljarski šoli". Podobnik Vinko:"Z razpisom za sprejem v čevljarsko šolo se mi je nudila prilika, da izpopolnim svoje znanje. Za šol.o sera se težko odločil, ker sem imel zaradi tega težave z družino, poleg tega pa tudi nisem upal, do bi me sprejeli". Špik Janez: "Na podlagi razpisa kadrovskega oddelka sem se prijavil Zu šolanje na srednji'čevljarski šoli. Za šolanje sem se odločil predvsem zato, ker sem čutil potrebo po strokovnem in splošnem izobraževanju. Fprejet sem bil v šolo. ^elja po i-o"i;ražs-^anju se mi je izpolnila". Želeli smo vedeti, v kakšnih pogojih so študirali in delali v času šolanja. Vsi trije diplomanti so povedali, da je bilo najtežje prvo leto. Ptanovali so namreč v Stražišču, šolo so imeli v stavbi Tekstilne šole, v Tržiču pa vsakodnevno prakso v tovarni "Peko". Zaradi oddaljenosti in vožnje na prakso niso imeli niti redne prehrane, niti časa za učenje. Študirali so lahko le zvečer. Prav tako so imeli težave tudi z učnimi knjigami. Primanjkovali je skript, tako, da so morali študirati po svojih beležkah, ki so bile pomanjkljive. Šolanje bi bilo ti.Ji lažje, če bi imeli redne predavatelja. Zadnje leto so bili pogoji boljši. Dobili so stanovanje v Dijaškem domu, na prakso pa so hodili v "Planiko", tako, da jim je ostalo več čssa za študij. Kaj 00 študentje v tej šoli pridobili? Menijo, da so se že pri praktičnem delu marsičesa naučili. Delali so v vseh oddelkih, tako, da so spoznali organizacijo tehnološkega postopka v tovarni "Peko" in. "Planika". Poleg praktičnih izkušenj so v šoli pridobili mnogo splošnega znanja o organizaciji, tehnologiji itd. 5olc jim ле dala napotke za delo in če bodo znali povedati tcoiino s prakso, upajo, da bodo kos nalogam, ki jih čakcjo. Diplomau^i so povedali, katero temo so izbrali za diplomsko nalogo in prav to, Podobnik Vj.nkot "Za diplomsko nalogo sem izbral temo; Izboljšava na končni izd ilavi in finišu ter določitev kemikalij za različne vrcto usnja. Smatram, da imn prav finiš važno vlogo pri izdelavi obutve, njeni kvaliteti in izgledu". Špik J a ne %; "-]ri a;; р].о.'Пско nalogo sem izbral temo: Postavitev traku in organizacija tehnološkega postopka v šivalnici z dnevno kapaciteto ',00 parov gornjih delov opeci^lnih smučarskih ■ ča vi,] c v Ker predstavlja šivalnica večkrat ozko grlo v proizvodnji zaradi b-abe organizacije dela, zato sem se odločil, da b^m nspr^vil ncčrt za trak, ki je v šivalnici za gojzer ši"ana obutev nujno potreben, posebno še, če bomo hoteli konkurirati п:^ domačen in tujem tržišču. Proizvodnjo bomo morali mehanizirati in organizirati tako, da bomo proizvedli čim več. čim boljše in c čim manjšimi stroški". Capuder Janez; "Za diploiasko nalogo sem sporazumno z vodstvom podjetja izbaal: lir,boljšava in modernizacija traku za skozi šivano obutev. To temo sem izbral zato, ker ima skozi šivana obutev zaradi vedno večje uporabe gumi jasnih podplatov lepo bodočnost. Zaradi bega bi se moralo posvetiti tej vrsti izdelave potrebno skrb, tako glede mehanizacije, kakor glede izboljšav v proizvodnji," - / / ^ Ob zaključku razgovora so se tov. Capuder, Podobnik in Špik" zahvalili kolektivu in vodstvu podjetja za materialno in moralno pomoč, ki so jo prejemali v času študija. Smatrajo, da bodo s pridobljenim znanjem lahko vsaj delno povrnili stroške, ki jih je imelo podjetje s šolanjem. Možina Albinca V PRIČAKOVANJU DOPUSTA Ker smo tik pred sezono dopustov, me je zanimalo, s kakšnimi željami in načrti pričakujejo naši delavci dopust. Poslušajmo, kaj pravijo nekateri izmed njih: Justin Flavko, delavec na traku 5 je povedal, da bo letos odšel ža petič v Umag na oddih. Nadaljeval je: "V naš počitniški dom grem vsako leto. Komaj čakam, da se pošteno spočijem. Ker imam težko delo ob stroju, mi je tak oddih potreben. Na morju imam tudi naj-več miru, pa tudi zaradi zdravja grem na morje. Za morje se navdušujemo vsi v naši družini, zato nam ni žal sredstev, ki jih porabimo za letovanje." Justin ^lavko pravi, da mu je v Umagu najbolj všeč jedilnica in hišice, za dobro razpoloženje pa pomeni največ zabavna družba. Dodal je še: "Na naši obali pogrešam tuše, potrebno pa bi bilo tudi, da bi vsaj za silo uredili plažo". Na koncu je bolj potiho pripomnil, da je premalo samo en teden dopusta poleti, ko je toplo. Pozimi pa ne ve, kako bi izkoristil dopust. Letos bo v tem oziru boljše, ko bo nekaj dni več prostih in ne bo treba iz Umaga takoj stopiti k strojem. Tudi v hribih je prijeten dopust, meni Merlak Stanko, mojster na traku 5. Z ženo gresta vsako leto na Vršič. Od tu so lepi izleti na Mojstrovko in Križke pode. Povedal je, da v Umagu še ni bil, pozna pa vso istrsko obalo. Tam je namreč služil vojaški rok. Zato ga ne vleče več na morje. Edino v Plavi laguni bi rad preživel nekaj dni. Ta kraj je zanj najlepši ob naši obali. Tudi Merlak Stanko pravi, da bi rajši imel ves dopust v poletnih mesecih. K6r je že opustil smučanje, med zimskim dopustom največ čita. Jereb Prane, delavec v sekalnici nima posebnih želja. Ker žena letos še ne bo imela dopusta, bo ostal tudi on kar doma. •/. ReKsl je: "Nabiral bom borovnice, da jih bomo imeli pozimi za čaj. V gozdu ali pa coma na vrtu se mi zdi najlepše. Včasih pa gremo tudi na izlet z motor-jemV Vehar Julka, delavka v prAšivalnici bo šla tudi k morju. Ker bo šla letos prvič, že komaj čaka, da bo na vrsti izmena, v kateri se je prijavila za Umag. Na vprašanje, kako namerava preživeti dopust pri morju, je odgovorila: "Zelo rada se kopam, zato bom izkoristila veliko časa za plavanje in sončenje. Rada bi tudi plesala, seveda, če bo prilika. /,elim le, da bi bilo lepo vreme. Ostale dni, ko bom doma pa bom nabirala borovnice in pomagala gospodinjiti". Tako bodo preživeli dopust štirje izmed nas. Vendar bodo tudi drugi šli na morje, marsikdo bo iskal miru in počitka v hribih, največ pa bo tistih, ki bodo med dopustom kar doma. Prav vsem pa želimo prijeten dopust, pa naj bo kjerkoli; ob morju, v planinah ali doma, da bi se tako z novimi močmi lotili vsak svoje naloge, ki jo imamo! ŠE NEKAJ BESED O IZLETIH MED DOPUSTOM Že nekako tradicionalno je postalo, da je naša Sindikalna podružnica organizirala med kolektivnim dopustom skupinske izlete s kamioni ali z avtobusi. Po priporočilu in sklepu občnega zbora sindikalne podružni&e, bi za letos skupinske izlete opustili, ker je to vezano na precejšnja denarna sredstva, kljub temu, da tudi sami člani kolektiva nekaj prispevajo in da 80 skupinski izleti vedno dosegli svoj cilj in namen. S tem ni mišljeno, da bi se ti skupinski izleti opustili tudi v bodoče, če se bo pokazala želja in zanimanje članov kolektiva. Drugi razlog je tudi ta, da je Upravni odbor in Delavski svet podjetja odobril znesek Din l,5oo.ooo.- za nabavo instrumentov za godbo, pod pogojem, da je s tem dana vsa dotacija Sindikalni podružnici za letošnje leto. Razumeti pa moramo tudi, da so dana precejšna sredstva za dotacijo počitniškemu domu "Zlatorog" v Umagu, kar pokaže razlika med dejansko ceno in ceno, ki jo plača koristnik. Sindikalna podružnica pa je še vedno pripravljena prevzeti organizacijo izleta, če posamezne skupine delavcev pokažejo interes, da se tak izlet organizira. Na nekaterih relacijah je mogoče koristiti 75% popust, tako da je mogoče organizirati izlet brez vetjih stroškov. Sindikalna podružnica BILI SMO V AVSTRIJI 1Ћ ITALIJI Tisto jutro smo bolj rano vstali, saj je vsak vedel: ob petih je odhod in ne smem zamuditi. Zbrali smo se točno in že smo bili nestrpni, ker ni bilo avtobusa. Z majhno zamudo je avtobus pripeljal in odgnal nestrpnost. Ko smo že udobno sedeli v avtobusu, nas je vcdič pozdrav:!, zaželel prijetno in veselo vožnjo in povedal, aa ima v "marš ruti" zavezane naslednje kraje; Kranjska gcrc - Belopeška jezera - Trbiž - Vrbsko jezero -Beljak - Celovec - Jezersko, katere si bomo ogledali. Avtobus je odpeljal in kmalu je bila Poljanska dolina zh nami. Med Skofjo Loko in Kranjem pa nas je pozdravilo sonce, katerega smo bili vsi zelo veseli, saj že samo lepo vreme naredi dobro voljo. Tisti, ki vremenu ne zaupajo, so privlekli na dan stekleničko» ki naj bi krepile dobro voljo. Na Jesenicah šmo se prvič ustavili. Morali smo se okrepčati in pripraviti za prehod čez mojo. Tisti, ki smo takrst prvič prestopili mejo, smo b^li radovedni, kako bo? Drugi, ki so carino že poznali, so nas si.rašili kako so natančni in gorje, če bi dobili pri nss kakšen dinar več kot je dovoljeno. Moram priznati, da je bilo t'udi meni malo vreče, saj sem. imela tudi jaz neko j stotakov več. Ko se je avtobus ustavil pred carino smo utihnili. Kako bo ? Na naše veliko začudenje ni bilo iiič hudega. Cariniki so bili šo kJI vljudni in so samo pregledali če smo ros "tapravi". Čeprav je 'bilo ozračje napeto, smo se mazali, ker je carinik vsakokrat, ko je prišel do kakšne lepo fotografije zvišal glas. Tudi z italijanskimi cariniki smo hitvo opravi].! in že sme bili v Italiji. Nekaj časa smo se voRili po gozdn:. pokrajini, potem smo zagledali prvo vas EeJ.o peč. Še nekaj kilometrov vožnje in že'smo prispeli do BeJopeških jezer. Bilo je čudovito. V modrc-zeleni gladini jezera so oe zrcalili še zasneženi vrhovi gora i.n veter je prinašol ovež vonj po snegu, Nehote smo bolj globoko zadihali in marsikdo si je zaželel, da bi lahko tu preživel dopust. Ob jezeru smo srečevali zagorele turiste s smučkami in ribiče, ki so vdano čakali na svoj plen. Z dolgim pogledom smo so čez eno uro poslovili od jezera. Nadaljevali smo pot proti Trbižu. To je italijansko mesto s trgovinami, gostilnami in stojnicami, v katerim tudi v nedeljo prodajajo. Kakšne posebne zanimivosti v tem mestu nismo . videli. Kupil j. smo nekaj razglednic in spominčkov in že je bila ura odhoda tu. Namenjeni smo bili proti avstrijski meji. Na carini smo morali kar precej dolgo čakati, da smo prišli na vrsto. Z nami so cariniki hitro opravili, vendar smo med čakanjem videli, da so marsikaterega turista z lastnim avtomobilom prav temeljito pregledali. Sonce je bilo že visoko na nebu. Vsi smo bili že utrujeni od dolge vožnje in vročine, tako da je le tu in tam še kdo kaj spregovoril. Vrbsko jezero je ponovno vzbudilo naše zanimanje. To je lepo in veliko jezero, 11 km dolgo in 6 km široko. Vožnjo po Koroški smo nadaljevali. Pokrajina je bila zelo lepa. Opazili smo, da je to predvsem kmetijsko področje, saj od Vrbskega jezera pa do Beljaka nismo videli nobene tovarne, pač pa lepo obdelane velike njive s pašniki in gozdovi, ki so zelo obsežni, kar pa ni čudno, saj je Avstrija znana kot pretežno kmetijska dežela brez večje industrije. Zaradi pomanjkanja časa smo si morali Beljak ogledati kar iz avtobusa. Ponovno smo se ustavili šele v Celovcu. Najprej smo si ogledali znamenitega zmaja sredi mesta. Vodič nam je povedal, da o tem zmaju krožijo med ljudmi najrazličnejše pripovedke. Ogledali smo si se ostali del mesta, pokukali v izložbe in se malo okrepčali. Tu smo tudi zamenjali dinarje za šilinge, katere smo hitro porabili, ker lahko rečem, da so bili spominčki precej dragi. Potem smo si ogledali še znamenito cerkev Gospasveta in knežji kamen na Gosposvetskem polju. Čeprav je zob časa knežji kamen že precej zmanjšal, je to še vedno zgodovinska zanimivost,katero si je vredno ogledati. Povspeli smo se še na grad Ojsterc. Bilo je kakor da bi prišli v srednji vek, ker je vse strežno osebje oblečeno tako, kakor je bilo v tistih časih, ko so tu gospodovali graščaki. Ogledali smo si muzej, zgodovina gradu pa je prikazana v slikah na stenah, katere so prava umetnina. Vrnili smo se zopet v naš atomski čas in se odpeljali proti zadnji carini na Jezersko, kjer smo zopet stopili na domača tla. Izlet je bil lep, veliko smo videli in marsikaj doživeli, vendar še v veliko lepšem spominu bi nam ostal, če bi imeli več časa, da bi si posamezne kraje lahko bolje ogledali, ne pa samo videli. Majda Trček ZANIMIVOSTI PO SVETU. nosijo moški? To je zanimalo proizvajalce in trgovce s čevlji v Zahodni Evropi in Združenih državah. Moda je namreč muhasta, ki tudi moškim ne prizanaša. Da bi ugotovili, kakšne so želje povprečnega moškega potrošnika, so v teh državah izvedli posebno anketo, po kateri v ZDA le 16^ moških želi koničaste čevlje /špičake/, medtem, ko je takih v Angliji 18%, na Švedskem pa še vedno 21r°'' ':,■■• .■■;■■■., :\ , .f ......... / -Л"', • / ' ■■ ■ ' ; Ч:' z/ # ' /""'f• - 'f': "vA '4'" ' '"■ ' ^ ......