ZH. ibrilk. m ■ H§ V Wmf mm' M m IV* -------- —^ ' nm im. Av ^^^^^^^^B Aj B^ ^^^^^^^^HB^^^^^^I a^n^n^n^n^n^n^B Bk ! Bi Bb ^Bl Bv I Bft B^B^B^Bb Bi Bi Btt Bi B& B& w ^k ^^H ^^^h ^^^| IH fl ^^^1 BI ^k * '' ^^^H HII fl H H Hl I I II I ^ H B^H ^^B ^^H H H H^^^ ^^^^B^^H ' V H H * ^^H b^B^BkB^I B^B^B^H B^Bm Br I ' I B^B B^bV ^Bl B^L B^B^Bl B^B^BI B^B^Bl I B^B^B^B^B^h B^B^B^B^B^B^B^H * ^Bl B& B^B^B^B^B^B B^B^Bi B^B^B^B^B^B^B^H Ba B^B^B^B^B^B^k I B^B^Bi B^B^Bl B^B^Bb ^1 BV B^Bm B^B^B B^Bm B^B^B^B^H «^^^^^^^— B^^B^^^^^^^H ^H ^k ^ft B^^^H B^^^^^^^^^^H B^^H ^^^^H ^B^^H ^b ^ I ^^^B M B^^^B H H H ^^H H ^^H ^^H ^L^L^L^ ^^H H I H HB H H H ^^H IH H H ^^H ^^H ^^H B^H ^^H I * .Slovenski Narod- velja v l|afcl|—I M dom dostavljen: aefo teto naprej • • • • K 24*— pol leta n m • • • • *** četrt leta „ , . • • • £— ni mesec • t • • • » **— ▼ upravništvu prejemati: celo leto naprej • » • • K 22*— pol leta 9 m • • • • 11*— četrt leta „ • • • • • 550 na mesec m • • • • • 1'90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. CredaJttvo; Ba*n#v*aUca M. a (v prttttfju levoj liUlia šL M. Inserati veljajo: peteroatopna petit vrate aa enkrat po 16 vta., aa dvakrat po 14 vm., aa trikrat ali ve&rat po 12 vin. Parte in aahvala vrata 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih taserdjah po dogovoru. Uptavntitvn naj se pošiljajo naročnino, reklamacije, inserati i. t &, to je administrativne stvari. Na pismena naročila brez istodobno vposiatve naročnine se ne Mira. „Ifasaemn lannainn** talataa afc Si. .Slovenski Narod- T#M« m soMit aa Avttro-Ofrsko: celo leto skupaj naprej • K 25*— P°* iet* w » • • a 13*— četrt leta . » • « * 650 na mesec * « • • • 2*30 za Nemčijo: celo leto naprej ... K 30*- za Ameriko m vse druge dežele: celo leto naprej . . • . K 35.— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. lpravatltvo (spodaj, dvorišče levo). Knallova vile« it 9, telefon it 19. Svetovna vojna. Vojno stanje med Turčijo in trojnim sporazumom. — Novi boji na ruskem Poljskem. — Naša zmaga pri Turki in Starem Samboru. — Obstreljevanje Črnovic. — Važne točke v Srbiji osvojene. — Nemški uspehi pri Nieu-portu in Lillu. — Bitka v vshodni Prusiji se nadaljuje. TURSKI URADNI KOMUNIKE O ZAČETKU SOVRAŽNOSTI. Carigrad, 31. oktobra. (Kor. ur.) Uradni komunike javlja: Iz izpovedb vjetih ruskih mornarjev in iz dejstva, da se je pr; ruskem brodoviu nahaial tudi minonosec, je razvidno, da so imele ruske ladje namen, izhod iz Bospora zapreti z minami in turško brodovje, ki bi bilo vsled položenih min razdeljeno na dva dela, popolnoma uničiti. U videvajoč, da je s tem izpostavljeno nevarnosti nepričakovanega napada in uvažujoč, da je Rusija pričela s sovražnostmi brez predidoče vojne napovedi, je pričelo turško brodovje zasledovati ruske ladje ter jih razpršilo. Naše brodovje je bombardiralo Sebastopol in uničilo v Novorosijski 50 petrolejskih zalog, 14 vojaških transportnih ladij, več žitnih skladišč in postajo za brezžični brzojav. Naše brodovje je nadalje pred Odeso potopilo neko rusko križarko in težko poškodovalo neko drugo, takisto rusko križarko, ki se je tudi potopila. Potopila se je tudi neka ladia ruskega prostovoljnega bro-dovja. V Odesi in Sebastopolu smo s svojim ognjem uničili 5 petrolejskih reservoarjev. * NAPAD NA ODESO. Frankobrod, 31. oktobra. (Kor. urad.) »Frankfurter Zeitung- poroča z Londona: Brzojavka, ki jo je prejel Llovd, poroča, da je več neznanih torpedovk — brez dvoma so turške — napadlo Odeso ter potopile ob vhodu v pristanišče rusko topni-čarko »Doneč«. Del posadke je utonil, bil pobit ali ranjen. Torpedovke so poškodovale tri ruske in en francoski pamik. Več prebivalcev je bilo usmrčenih aH ranjenih. Pripovedovanja ruskih vjetniiiov. Carigrad, 1. novembra ob 9. zvečer. (Kor. urad.) Uradni komunike pravi: Častnike in mornarje ruskega minonosca »Prut so zaslišali. »Pnst«, ki se je nahajal 8 do 10 dni v Sebastopoju, je imel s seboj mine ter te bil pod poveliništvom častnikov, ki so služili več let na ruski stacijski ladji v Carigradu ter so vsled tega natančno poznali Bospor. Kakor hitro je rusko brodovje izvedelo, da je odplul majhen del turškega brodovja la vaje v Črno morje, |e takoj odplu-•o 27. oktobra v južni smeri iz Seba-stopola ter pustilo ob obali za obrambo zadostno veliko brodovje. Drugi 1an je vPrut« odplul v južni smeri Iz Sebastopota. S tem gibanjem je na-•neravaJo rusko brodovje položiti ob vzhodu v Črno morje mine, lapasti naše slabotno brodovje zunaj vhoda *n uničiti z minami brodovje, ki bi zapustilo Bospor, da pomaga zunaj stoječemu delu. Naše brodovje, ki je vežbalo, je zapazilo minonosca in torpedovke, ki naj jih ščitijo in prišlo je do že včeraj in predvčerajšnjem sporočenih dogodkov. Pet ruskih častnikov je bilo rešenih, med njimi en tregatni kapitan. Vse vjernike so poslali v Ismid. Naše brodovje, ki se je nahajalo zanaj Bosnora, je imelo na ta način uspeh, ki je zelo pomemben, ker jamči bodočnost našega brodovja. * s Pristanišče Smvrna zaprto. Carigrad. 31. oktobra. (Kor. ur.) Da se zavaruje proti event. napadu sovražne mornarice je odredila vlada vse potrebno v svrho obrambe pristanišča Smvrne. Turške čete ob Rdečem mer ju. Beroiin, 31. oktobra. Močne čete turške kavalerije so dospele ob Rdeče morje v zalivu Ababa. Turške kontrolne ladje z brezžičnimi postajami so se pojavile že ob Sueškem kanalu. * Turčija bo proklamirala sveto vojno. Beroiin. 1. novembra. »Lokalan-zei£er< javlja iz turških krogov: Dejstvo, da je Turčija pričela s sovražnostmi na največji praznk mo-hamedanske^a sveta, na be< amski dan, je velepomembno. Sult n je s tem pokazal, da smatra pri ti boj za sveti boj celega izlama proti glavnemu sovražniku Rusiji in njenim prijateljem. V sedanji evrope' ki vojni se odloči tudi usoda Ca-ograda, svete prestolnice celega mohame-danskega sveta. Zato bo izlam vzplamtel v svetem ognju verske obrambe. Zajet ruski pamik. Carigrad, 31. oktobra. (Kor. ur.) Pristaniške oblasti so zaplenile par-nik »Korolevna Olga^ ruske paro-brodne družbe. Na parniku so razobesili otomansko zastavo in namestili otomansko posadiko. • i • ODHOD RUSKFGA, ANGLEŠKEGA IN FRANCOSKEGA POSLANIKA IZ CARIGRADA. Carigrad, 31. oktobra. (Kor. ur.) Veleposlanikom Rusije, Anglije in Francije so bile dostavljene potne listine. Ruski hi angleški veleposlanik odpotujeta danes zvečer. Francoski veleposlanik odpotuje jutri. Carigrad, 31. oktobra. Ruski veleposlanik je odpotoval s svojo rodbino v posebnem vlaku. Z istim vlakom je zapustilo turško glavno mesto tudi ostalo poslaniško osobje s svojimi rodbinami, kakor tudi cela vrsta oseb tamošnje ruske kolonije. Ruski poslanik potuje preko Bolgarije in Romunske. Na kolodvor so prišle skoro vse diplomatske misije onih držav, ki se ne nahajajo v vojnem stanju z Rusijo, da se poslove od ruskega veleposlanika. Splošno se le opažalo, da se nista prišla poslovit poslanika Francije in Anglije. Carigrad, 1. novembra. (Kor. urad.) Francoski in angleški veleposlanik sta odpotovala s svojim i.sob-jem zvečer v Dedeagač, kjer se vkrcata na la-djo. Pri odhodu obeh diplomatov je vladal mir in red. Carigrad, 31. oktobra. (Kor. ur.) Z angleškega in francoskega konzulata so grbi že odstranjeni. * Ruski uradni komunike o prelomu diploniatlčnih odnošajev s Turčijo. Petrograd. 1. novembra. (Kor. urad.) Petrogradska brzojavna agentura javlja: Z ozirom na vest, da je turško brodovje na zahrbten način napadlo rusko obal Črnega morja, je cesarska vlada še isti dan svojemu veleposlaniku v Carigradu naročila, da obvesti porto o prelomu diploma-tičnih odnošajev in ji sporoči svoj, svojega veleposbniškega osobja in konzularnega zastopstva odhod. Varstvo interesov ruskih podanikov je bilo izročeno italijanski vladi. Carigrad, 30. oktobra. (Kor. ur.) Ruski veleposlanik je imel pred svojim odhodom iz Carigrada še razgovor z velikim vezirjem v njegovem poletnem stanovanju v Jenikeju. Carigrad, 30. oktobra. (Kot. ur.) Danes zvečer je razobesil ruski konzulat italijansko zastavo. Carigrad, 31. oktobra. Angleško veleposlaništvo je prepeljalo arhive v ameriško veleposlaništvo, ki bo prevzelo varstvo Angležev. Turčija ne izžene podanikov tripleentente. Carigrad. 31. oktobra. (Kor. ur.) Uradno se poroča: Turčija ne izžene podanikov tripleentente ter ne bo ovirala onih, ki hočejo prostovoljno odpotovati. Globok vtis v Bolgariji. Sofija. 1. novembra. (Kor. urad.) Izbruh rusko - turške vojne je vzbudil v Bolgariji največjo pozornost. V splošnem prevladuje nekako zadovoljstvo, da so se stvari tako razvile. Kabel med Bolgarijo in Rusijo prerezan. Sofija, 1. novembra. (Kor. urad.) Iz Varne poročajo, da je kabel med Varno in Sebastopolom prerezan. Grška in rusko - turška volna. Atene, 1. novembra. (Kor. urad.) »»Agence d* Athenes« javlja: Listi razpravljajo o položaju, ki je nastal vsled včerajšnjega nenadnega turškega napada ter izjavljajo, da hoče Grška živeti slej ko prej v miru. Listi menijo, da je mir na Balkanu odvisen edino od Bolgarije. Grška čuva nad svojimi interesi. Turški komentarji Carigrad, 31. oktobra. V oči vidno inpiriranih člankih o dogodkih na Ornem morju pravijo listi, da je Turčija tri mesece prenašala provokacije tripelentente, zlasti Rusije, katere časopisje je v zadnjem času odkrito razpravljalo o možnosti vojne, dočtm se je »Novoe Vretnja« celo sklicevalo na to, da pripadajo Čari-grad in Dardanele Rusiji. TurSko brodovje je našlo v turških vodah tuje brodovje, s katerim je bila ladja za polaganje min, ni moglo tega dopustiti, že da se ne zapre Bospor z minami m se ne ponovi precedenčni slučaj iz 1. 1853- ko je rusko brodovje, ne da bi bHa prej napovedana volje, ne da je bila prej napovedana vojna. Pri vsi miroljabnosti, ki jo je Tir* Čija opetovano posvedočila, je vendar trdno odločena, se braniti z najskrajnejšo silo, ker gre za življenje in za smrt. će sedaj trde Rusi, da niso imeli namena, začeti sovražnosti, je to dokaz, da nočejo dogodek na črnem morju predstaviti kot posledico nesporazumljenja. »Ikdam« pravi: Ce se je res zgodilo nesporazum-ljenje, se da poravnati diplomatičnim potom. Krivo je rusko brodovje; mi smo se le branili. Optimizem v Angliji. London. 1. novembra. »Evening News« poroča iz Petrograda, da vojaški krogi Turčije ne smatrajo za sovražnika, ki se ga sme prezirati. Dasi je turška vojaška organizacija pomanjkljiva, zamore Turčija vendar pol milijona vojakov v boj poslati in ima še 300.000 mož rezerve. Rusi se za obrambo Kavkaškega ozemlja popolnoma pripravljeni. TRIPLEENTENTA SKUŠA V ZADNJEM TRENUTKU OBNOVIT] BALKANSKO ZVEZO. Kakor se poroča iz Sofije se trudijo poslaniki tripleentente v zadnjir dneh z vso silo pridobiti balkanske države za obnovljenje stare balkanske zveze, kateri naj bi se pridružite tudi Romunija. Zlasti v Sofiji delujejo ruski agitatorji z nemalim uspehom proti sedanjemu kabinetu. Akc bi je jim posrečilo strmoglaviti Ra-doslava in vzpostaviti rusofilski kabinet, bi obnovljenje balkanske zveze proti Turčiji ne zadelo več na nepremagljive ovire. Radoslavo\ vztraja trdno na stališču popolne nevtralnosti. Rusija in balkanske države. „Novoje Vremja" apelira na balkanske narode in jih vpraša, ali bodo pozabili svojo slovansko preteklost, Dvojna igra je v bodoče nemogoča. Kdor ni z Rusijo, je proti Rusiji. Poskus sporazuma s sovražniki Rusije je izdajstvo. Tudi Italija se mora odločiti med Turčijo in Rusijo. Iz Sofije poročajo kodanjski listi: Bolgarska vlada je odredila, da se ustavi vsa plovba iz bolgarskih pristanišč. Drugi poziv vojske je bil vpoklican. Bolgarska nevtralna* Sofija, 31. oktobra. (Kor. urad.) »Agence Telegraphique Bulgare« javlja: Oficrjalen komunike razglaša, da provzroči poseg Turčije v gigantsko vojno pri vseh bojujocih se velesilah novo orijentiranje. V vladnih krogih se sodi, da se to ne zgodi tako, da bi ministrstvo Radoslavov se odpovedalo svoji politiki, ki se je je doslej držalo, to je, najstrožje nevtralnosti in pozornosti na vse dogodke, ki bi znali zadeti bolgarske interese. Grška In Bolgarska. Glasom poročila iz Carigrada zbira GršTca ob meji proti Bolgarski mnogo čet. Zadnje tedne so Grki močno utrdili mejo proti Bolgarski, * KOMITE ZA OSVOBODITEV KAVKAZA. Carigrad, 31. oktobra. (Kor. ur.) Glasom poročil perzijskih listov, kliče Rusija svoje čete iz Perzije, ter jih pošilja na Poljsko. Rusija pa se ni zavezala, da teh čet ne bo poslala več v Perzijo. Razburjenje proti Rusiji ni ponehalo. Ker so Rusi napadli prebivalce mest Targuevar in Mar-fuevar, so izvršili perzijski konjeniki in prebivalstvo protinapad. Kakih 100 koaakov je bilo baje ubitih ali ranjenih. Ruski konzul v Ispuhanu le vsled razburjenja nad preokretom javnega mnenja nenadno umrl. Znani perzijski vodja, Salar ed Dauleh, je sklenil s šefom, Bahtiarov Emirom Mufahamom, pogodbo. Izdala sta oklic na prebivalstvo in rodove, da naj rešijo domovino Rusov. Sestavil se je komite za osvoboditev Kavkaza. Rusi iščejo Člane tega komiteja. Komite je izdal še drugi oklic, ki poživlja vse mohamedance v Kavkazu, da naj se v interesu ogroženega izlama dvignejo. RUSKI PORAZ PRI KUTYJU. — ODBITI RUSKI NAPADI PRI NISKU. Dunaj, 31. oktobra. (Kot. urad.) Uradno razglašajo dne 31. oktobra opoldne. Dlizu gališko - bukovinske meje severno od Kutvja smo včeraj porazili rusko kolono vseh orožnih vrst. V srednji Galiciji vzdržujejo naše čete zavzete postojanke severno-vzhodno od Turke, pri Starem Samboru, vzhodno od Przemvsla In na dolenjem Sanu. Odbili smo več sovražnih napadov v prostoru pri Nisku. Tamkaj, kakor tudi pri Skole In Starem Samboru smo vjeli stotine Rusov. Operacije v ruskem Poljskem so tudi včeraj potekle brez boja. Namestnik načelnika generalnega štaba plem. Hofer, generalni major. • NOVI BOJI NA RUSKEM POLJSKEM. — ZMAGA NAŠE ARMADE PRI TURKI IN STAREM SAMBORU. — OBSTRELJEVANJE CRNOVIC. Dunaj, 1. novembra. (Kor. urad.) Uradno razglašajo dne 1. novembra opoldne: Na ruskem Poljskem so se razvili novi boji. Napade na nase postojanke smo odbili, nekaj sovražnih oddelkov pa razpršili. Večdnevna srdita bitka na prostoru severo - vzhodno od Turke in južno od Starega Samobra, je včeraj donesla popolno zmago našega orožja. Tu vpadlega sovražnika — dve pehotni diviziji in eno strelsko brigado, smo potisnili iz vseh njihovih pozicij. Naše čete drže Črnovlce. Zlasti na rezidenco grško - pravoslavnega nadškofa naperjeni ruski artilerijski ogenj je ostal brez posebnega učinka. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, generalni major. Budimpešta, 31. oktobra. »Az Est« poroča iz zanesljivega vira, da so ruske čete zapustile Stary Sam-bor. Pri Turki so bili Rusi dne 28. oktobra pognani nazaj. Železnica vozi do Turke, za Turko so Rusi razdejali železniški most. Rusi so se zakopali 20 kilometrov vzhodno od Črno-vic ter od tam brezuspešno napadali naše Čete. Bojna Črta se razteza ob Prutu preko Kdomeje, naše čete pa so vse napade zavrnile, • a * Rusi smatralo, da bo vojna končala prihodnje poletje. Petrograd, 31. oktobra. (Kor. u.) Vojaški list »Ruskij Invalid« smatra, da bo trajala vojna tndi čez celo zimo, ako ne bo prehuda. Spomladi bo vojna zobet izbruhnila in bo trajala najbrže še tri mesece, ker je računati z najljutejšim odporom Nemčije in Avstrije. Ako ne nastopijo nepričakovani dogodki, se bo vojna najbrž končala leto dni po svojem fe-bruhu. ■' ■- -* " * • • Spor v potekam narod— toaaiiflii. Z Dunaja poročajo. Vsled na-1 stopa vsepoljjakpy ta Podofcav ac jt Stran % •ttJOVENSKI NAROD*, *m 2. novembri 1914. 260 fttev. vzhodnocftliflri poljski komite rar- Sel. Več članov tega komiteja je objavilo izjavo, v kateri pravijo, da je nemogoče vzdriati organizacijo oboroženih poljskih čet vsled raznih ne* soglasij v vojaških, finančnih in političnih vprašanjih. Zahodna sekcija komiteja je v protiizjavi izrekla vzhodni sekciji nezaupanje, nakar so člani te sekcije odložili svoje mandate v narodnem komiteju. S tjm je prenehala vzhodna sekcija komiteja obstojati IZ BOJEV PROTI RUSIJI Na ruskem Poljskem prodira ruska armada počasi zahodno od Varšave in južnozahodno od lvango-roda. Do večjih bojev pa ni prišlo. Nemške čete se na novo grupirajo. V srednji Galiciji so poskusili Rusi zopet zasesti one pozicije, ki so jim jih naši vzeli. Vršili so se ljuti boji ob reki San in južnovzhodno od Prze-mvsla. Njih poskusi, ki so jih izvršili z močnimi četami, so se izjalovili. V Bukovini so se prvotno proti Črno-vicam dirigirane avstro-ogrske čete obrnile proti Kutvju ter so tam neko močno rusko kolono presenetile in razbile. Petrogradski poročevalec »Dai-ly Chronicla« je obiskal bojišče pri Varšavi in je prišel tudi v vas Ro-kitno, ki so jo Rusi v naskoku po večdnevnem boju vzeli. Povsod na polju in na vrtovih so ležala trupla Nemcev in Rusov, ponekod kar v kupih. Cerkev te bila razdejana, tudi tam je bilo polno mrtvih. Vsi so bili pokriti s prahom. Obiskal je župni-šče ter videl na dvorišču staro služabnico, ki je kuhala sredi mrtvih, kosilo. V hiši je ležal neki nemški general, ki so ga bili prenesli tja in ki je tam umrl. Iz Rotterdama poročajo, da je bila v varšavski guberniii vpoklicana črna vojska. Petrogradski list »Rječ poroča, da je Ivovski gubernator razpustil vsa obstoječa društva in da morejo odslej obstojati samo še taka društva, ki jih on odobri. Tudi vse šole so zaprte. Mestni glavar je naznanil, da se smejo odslej izvršiti vse rekvizicije, preiskave in vse zaplembe le z njegovim dovoljenjem. * USPEHI NA SRBSKEM BOJIŠČU. — NAŠA ARMADA JE ZAVZELA ČRNOBARO, BANOVO POLJE, RADENKOVIC, GLLŠCl IN TA-BANOVIC. Dunaj, 1. novembra. (Kor. urad.) Uradno razglašajo dne 31. oktobra: Uspehi naših čet. ki so pri svo-ječasnem vpadu v Mačvo naletele na močne, z žičnatimi zavori zašči-čene utrdbe, katere smo mogli prebiti šele pred dvema dnevoma po daljših težkih bojih pri Ravnju, izkazujejo danes znaten napredek. Kljub obupnemu srbskemu odporu in ne glede na težavno napredovanje preko deloma močvirnate Mačve, so danes vse nase čete, ki so prekoračile Savo in Drino, nadaljevale v široki fronti svoje prodiranje in so zavzele kraje Črnabara, Banovo polje, Fadenkovič, Glušči In Ta-banovič. P o 11 o r e k, feldcajgmojster. • * Bombardiranje Pavčeva. Oficijozni list hrvatske vlade »Die Drau" javlja iz Pančeva: Običajno vojno razpoloženje je bilo prekinjeno dne 22. t. m. ob pol 2. popoldne, ko so Srbi zopet jeli obstreljevati naše mesto. Grmenje topov se je čulo daleč naokrog in prebivalstvo je v strahu zrlo, kako padajo topovske kroglje na poslopja in javne trge. V 25. minutah je bilo izstreljenih 25 šrapnelov in granat, ne glede na to, da je Pančevo odprto mesto. Srbi so se tudi to pot pregrešili proti mednarodnemu pravu. Naša artiljerija je brzo napravila konec srbskemu obstreljevanju, zakaj že ob 2. popoldne so morali umolkniti srbski topovi. Ta sijajni uspeh ni hladnokrvnost posadke sta tako po-mirnejalno vplivala na prebivalstvo, da so se oni, ki so hoteli pobegniti, da, celo oni. ki so bili že na kolodvoru, polagoma zopet vrnili domov v mesto. Srbi so streljali iz dveh topov s hriba Samur. Streljali so z granatami in s šrapneli. Prva granata je padla na hišo odvetnika dr. Rudolfa Sczitinskega, ki je bil s svojo rodbino ravno pri kosilu. Drugi strel je zadel orožniško kasarno, kjer se je moštvo ravno pripravljalo na odhod. V sobi, kjer se je razpočila granata, je bil eden izmed orožnikov. Tlak zraka ga je vrgel ob zid. Ena granata je padla na kegljišče optičnega društva in je tam eksplodirala. Vsled zračnega pritiska je pohištvo zletelo v strop. Granata je docela razrušila tudi strop. Druga granata je vdarila v železninarsko trgovino tvrdke Jubo & Csanv v Cor-riere della sera« je oilo obstreljevanje Kotora z Lovčena brezuspešno Ker je bilo navzo;e avstro - ogrsVo vojno brodovje, se francosko £>ro-dovie ni moglo udeležiti obstreljevanja. Baterije z Lovčma niro napravile skoraj nobene Škode. »Sudslavische Korrespondenz« priobčuje pismo nekega častnika obrežne straže v Dalmaciji, ki je bil 17. oktobra pri Novem gradu priča pomorske bitke med francoskim bro-dovjem in našimi torpedovkami. Boj se je vršil pred vhodom v pristanišče. Francoske bojne ladje so se približale v eni vrsti druga za drugo, spremljane od torpedovk ter so se v velikem loku postavile pred vhodom v pristanišče. Od naših sta bili videti samo dve torpedovki. Najprej je priplula neka velika francoska ladja ter je začela obstreljevati eno izmed naših torpedovk. ki je ležala daleč zunaj vzhodno od Mamule. Trideset-centimetrske granate so padale krog in krog naše torpedovke v morje, ne da bi zadele. Torpedovka je ušla brez poškodbe. Tedaj je francoska ladja izpremenila smer in začela obstreljevati našega torpednega rušil-ca »Ulanv. Ta se je umaknil okrog Punte d* Ostro ter srečno prišel iz ognja. Nato so začeli Francozi bombardirati utrdbe Punto d* Ostro, zadeli pa so samo enkrat, pa še takrat niso napravili škode. Čez dve uri je francosko brodovje odplulo. POLOŽAJ NA NEMŠKIH BOJIŠČIH. Btrclin, 31. oktobra. (Kor. ur.) Poročilo VVolffovega urada. Najvišje armadno poveljstvo sporoča. Naša armada v Belgiji le včeraj zavzela Ramscapelle in Bixchote. Napad na Ypres takisto napreduje. Sandwoorde pri gradu Hellbeke in VVanheke smo vzeli z naskokom. Tudi dalje proti jugu smo pridobili na prostoru. Vzhodno od Soissonsa smo takisto napadli sovražnika ter ga tekom dneva prepodili iz več močno utrjenih postojank severno od Vail-ivja. Popoldne smo potem Vaillv zavzeli z naskokom in potisnili sovražnika z velikimi izgubami preko reke Aisne. Vjeli smo 1000 sovražnikov in vplenili 2 stroini puški. V Argonskem lesu, kakor tudi zapadno od Verduna in severno od Toula so se ponesrečili opetovani sovražni napadi. Francozi so imeli težke izgube. Boj na severnovzhodnem bojišču še ni dozorel do odločitve. Zapadno od Varšave sled Rusi polagoma našim na novo se razvr-ščaiočim črtam. NEMCI PRODIRAJO PRI YPRESU SU IN LILLU. — NA SEVEROVZHODNEM BOJIŠČU BITKA ŠE NI ODLOČENA. Berolin, 1. novembra. (Kor. ur.) Poročilo Wolrfovega urada. Veliki glavni stan dne 1. novembra dopoldne. V Belgiji otežujejo operacije po-vodnji, ki so nastale v kanalu Yser-Vpres vsled razrušenja zatvornlc pri Nieuportu. Pri Ypresu prodirajo naše čete naprej. Vjeli smo najmanj 600 sovražnikov in vplenili nekaj angleških topov. Tudi zapadno od Lilla se boreče čete so napredovale. Število pri VaiHv'u zajetih vjet-nikov se je zvišalo na okroglo 1500 mož. V okolici Verduna in Toula to se vršili samo neznatni boji. Na severovzhodu so se naše čete tudi včeraj še nahajale v neodločenem boju z Rasi. Protest Nemčije pri papeški stolici. Rim, 31. oktobra. (Kor. urad.) »Agenzia Štefani« javlja: Nemški državni kancelar pl. Bethman-Holl-wey je naročil pruskemu poslaniku pri papeški stolici, da protestira proti zlorabi katedrale v Reimsu. Francozi so postavili pred katedralo 2 bateriji in instalirali na zvoniku svojo opazovalnico. Nemčija izjavlja, da odklanja vsako krivdo radi Škode, ki bi jo mogla ta staroslavna cer- tor * koteča ***& Vsa hrrvtfa ia-daaa mar već Francoza. O belih v Belini prihajajo tele brzojavke. Iz Christtanije: Vojni poročevalec londonskih »Times« opisuje boj pri Ypresn tako-le: Ko se je znočiio, smo si izkopali močno ntrjeno pozicijo pri Langemarcbu. ki so Jo potem Nemci naskakovalL Naenkrat v noči. ko je utihnilo grmenje topov, je naenkrat začelo glasno piskati naokrog. Spoznali smo, da je bilo resje poškropljeno s petrolejem. V par minutah je gorela vsa obširna planjava. Nemški vojaki so naenkrat par sto metrov pred nami začeli besno na-skakovati naše pozicije, razsvetljene od ognja. Naše čete so bile presene-tene in niso bile pripravljene. Nemci so prodirali z vedno novimi močmi pod neprestanim streljanjem. Prišlo je do hudega spopada. Boj pa je razsvetljeval ugašajoči ogenj. Iz Rotterdama: Boji ob reki Yser dobivajo vedno bolj značaj pozicijskega boja. V vaseh Westkerke, Slvpe in Novie ne stoji noben zid več. Angleške ladje so vse razdejale. Thourout je zasedlo 30. oktobra 750 nemških vojakov. Iz Amsterdama: Od četrtka opoldne traja južnozahodno od Oost-burga neprestano streljanje. Angleške vojne ladje zopet obstreljujejo obal. Pri Heestu, Knoku, Zoutnu in Hazegasu postavljajo Nemci topove. Iz Stockholma: Angleški poročevalci poročajo o bitki pri Ypresu: 2e v sredo so napadli Nemci z vso silo Dixmuiden. Tu so prvič vporablja-li težke francoske možnarje. Nemci so s streljanjem zažgali mesto. V četrtek so Nemci napredovali :er je prišlo pred razdejanim mestom do silnega boja. Proti zahodu ie bil boj še Ijutejši. Tu so bili Nemci že cel teden poskušali prodreti cez Ys^rski kanal. Na dolgi fronti pri Nieuportu so se vršili tudi boji. Ponekod so bih zakopi oddaljeni samo par sto metrov drug od drugega. Nemci so se borili, kakor besni. Strašni boji sn se vršili pri Ypresu med Nemci in Vn-gieži. Težka nemška artiljerija, ki .'e prispela iz Antwerpna. je streljala na angleške zakope. Sihic pehotne mase so postavili Angležem nasproti. Končno je bil položaj za Angleže kritičen. Nemci so v nedeljo zjutraj prodrli ob obali proti Nieuportu. Neposredno pred mestom so si izkopali jarke, dasiravno so jih Angleži obsipavali s svojih vojnih ladij z granatami. Mornariške čete v Franciji. Bordeaux, 1. novembra. (Kor. urad.) »Agence Ha vas« javlja: Mornariške aktivne formacije so že ustanovljene in sicer ena brigada 6000 monariških strelcev z eno mitraliez-no stotnijo, ki se odlikujejo pod poveljstvom admirala Ronarcha pri Dixmuidenu. eden regiment mornariških artilieristov, broječ 1000 mož, skuoine z reflektori] in končno rečna flotilja. • i • ZOPET ANGLEŠKA KRIŽARKA POTOPLJENA. London, 31. oktobra. (Kor. urad.) Uradno. Torpedo, ki ga je izstrelil danes neki podmorski čoln v kanalu la Manche, je potopil staro križarko »Hermes«. — »Hermes« je vozila hidroplane in se je ravno vračala Iz Dunkerque. Rešeni so skoro vsi častniki in mornarji. Uničenje križar-ke nima nikakega vojaškega pomena. Nemško poročilo. Berolin, 31. oktobra. (Kor. urad.) O uničenju angleške križarke -»Hermes«, še ni dospelo nikako nemško uradno poročilo. Zavarovana križar-ka »Hermes« je bila zgrajena 1. 1898., ima 5700 ton deplacementa, oborožena je bila z 11 topovi kalibra 152 centimetrov in 8 topovi kalibra 7*6 centritnetrov; štela je 480 mož posadke in vozila 20 milj na uro. »Hermes« je od tistega tipa, kakor križar-ka »Highflver*. ki je svoj čas bombardirala ob afrikanski obali nemško pomožno križarko »Kaiser Wilhelm der Grosse«. Novi angleški mornariški lord. London, 31 oktobra. (Kor. urad.) Lord Fischer je bil kot naslednik princa Đattenberškega imenovan za prvega mornariškega lorda« • * • Severno morje. »Times« govore v dozdevno oficijozni noti o ogrožanju plovbe v Severnem morju vsled plavajočih min in pravijo: Edino umestno bi bilo Severno morje zapreti za vso nevtralno olovbo. Nota vzbuja v ho- i landafcih krogih veliko razburjenje. HoUadski listi pišejo: če hoče An. glija ščititi svoje ladje, naj svojo plovbo omeji eli pa naj prepove plovbo v gotovi pristanišča« nikdar pa ne morejo pripustiti nevtralne države zatvoritve vsega Severnega morja, ki sicer angleškemu trgovstvu ne škoduje mnogo, zadene pa nevtralno plovbo v živo. V Haagu se vrše tozadevno diplomatične konference med holandsko vlado in ameriškim poslanikom. Mine ob Irski obali. O nemških minah na severozahodni obali Irske pišejo „Times", da so nastale sedaj tudi za nevtralne ladje silne težkoče. Anglija mora nekaj sto« riti proti temu, sicer bo v zelo neprijetnem položaju, če pride do pomorske bitke. * Kako ie »Emden« uničila rusko in francosko bojno ladjo. Bordeaux, 31. oktobra. (Kor. urad.) >Agence Havas« javlja: Mornariško minitrstvo potrjuje, da ste se potopili v Pulo - Pinang ruska kri-žarka »2emčug« in francoska torpedovka »Musquet«. »Emden« je priplula maskirana in pod rusko zastavo v pristanišče, opravila svoje delo ter se vrnila z onimi mornarji, ki so se rešili, na visoko morje. Od »2emčuga« je ubitih 20 oseb, 112 jih je ranjenih, 250 se jih je rešilo. Po angleških vesteh je plula »Emden« pod japonsko zastavo. Emden«. Iz Rotterdama poročajo: Glasom poročil londonskih listov je »Emden« potopila že 51 ladij in sicer 34 angleških, 10 francoskih in 7 japonskih. Vojna v kolonijah. »Agence Havas<- poroča, da sta neka francoska in neka angleška kolona 26. septembra zasedli v Kamerunu kraj Edea ob reki Sanaga, 90 km od obali. Glasom italijanskih poročil iz Katange so bili Belgijci pod povelj-ništvom generalnega komisarja Hen-rvia v bitki pri Kissenju ob jezeru Kivu od Nemcev popolnoma poraženi. Kissenji leži tik ob meji države Kongo v nemški koloniji. Očividno je hotela tu neka belgijska četa vdreti na nemško ozemlje. Glasom londonskih poročil imajo Francozi in Angleži v Kamerunu vedno opraviti z Nemci. V času od 26.avgusta do 19. oktobra so Francozi sami izgubili 10 častnikov. O zasedenju otokov Samoa poročajo iz Londona. Z dvema transportnima parnikoma, ki so jih spremljale angleške križarke -»Philomel«, »Psvche« in »Pvramus«, je odplulo 1400 mož iz Nove Zelandije. Prvi del ekspedicije je bil ogrožen, ker je bilo pričakovati napada mnogo večjih nemških križark »Scharnhorst« in »Gneisenau«. V Noumel, kjer so prvič pristali, pa so se jim pridružile kr:-žarka »Australia« in »Melbourne« ter francoska križarka »Montcalm«. Dne 30. avgusta ie dospela ekspedicija v Alpijo. Nemci kolonije niso branili. * Splošni naoad Japoncev na Tsingtau. Berlin, 1. novembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: Danes dopoldan je pričel splošni napad na Tsingtau in sicer s kopnega in od morja sem. London, 1. novembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša, da se je angleškim in japonskim četam pri Tsing-tavu pridružil oddelek indijskih vojakov. • • ■ Izgnani Nemci in Avstrijci iz ffonkonga. Peking, 30. oktobra. (Kor. urad.) Oblasti v Honkongu in v drugih angleških posestih na Kitajskem, so odredile izgnanje vseh nemških in avstrijskih podanikov iz angleških pokrajin. Izvzeti so samo oni, ki jih bodo aretirali. Ta odredba stopi v veljavo dne 1. novembra* V Kanadi ee bole Nemcev. »Times* poroča iz Toronta: Ob kanadski meji se boje vpada v Zedi-njenih državah živečih Nemcev in Avstrijcev. V fort Erie so ustanovili meščansko gardo. Posebno se boje vpada iz Buffala, kjer živi nad 200.000 Nemcev. Samo take osebe smejo v Kanado, ki se izkažejo, da so že 10 let ameriški državljani. Nemcem in Avstrijcem v Kanadi so bile odpovedane službe, vlada pa ne pusti, da bi se izselili. Vetaja v Južni Afr ki. Capetownl 30. okt, (Kor. urad.) General Hertaog je zapustil v upanju, da najde voditelja vataiev in iim sve- tuje, da naj se povrnejo, Bioemfontein. Do sedaj pa ni našel niti De Weta, niti Conrova. V koloniji Oranje doslej ie ni tekla kri. Egipt — angleška kolonija? »Amsterdamer Courant« prinaša iz Londona poročilo, glasom katerega je angleški ministrski svet v sredo formalno skleni! aneksijo Egipta. Takoj, ko se bo kabinet zopet sestal se bo izvršila proklamacija angleške suverenosti nad Egiptom. Bolgarske pritožbe proti srbskim četašem. Sofija, 30. oktobra. (Kor. urad.) Ag. tel. bulg. javlja; Notranji minister je dobil iz Strumice poročilo, da požigajo srbske od častnikov pove-ljevane čete bolgarske in mohame-danske vasi v okrajih Doiran, Gje-vgjeli in Uskul (?), trpinčijo prebivalstvo in morijo ter požigajo. Če-taši preganjaj* rodbine iz njihovih domačij; siromaki blodijo od lakote umirajoči po poljih. Po brezpogojno zanesljivih vesteh uničujejo četaši vse bolgarsko in mohamedansko prebivalstvo. Zbirajo doma ostale može ter jih v skupinah po 50 do 60 po-strelijo. Na ta grozni način so postopali zlasti v vaseh Dorluvasi, Meme-šli, Kočari in Borompase. Vesti iz Portugalske. »Kolnische Zeitung« prinaša iz španskih časopisov vest, da je Portugalska sklenila udeležiti se evropske vojske. Portugalska vojska, ki se pripravlja, da zapusti Lizbono, ima 16.000 mož in 150 topov. V celoti mobilizira Portugalska 38.000 mož. Artiljeriji poveljuje general Castro, ostalim četam general Costa. Vlada kupuje mezge in konje ter je naročila 30.000 novih uniform. Angleži so baje obljubili Portugalskik nekaj kosov nemških kolonij. V Angolo so odšla že ojačenja. Angleži, oziroma Portugalci, pa hočejo zapleniti tudi 46 nemških parnihov. ki so bili ob izbruhu vojne pribežali v portugalska pristanišča. Najprej bodo odposlali Portugalci 12baterij z 48 topovi in 2000 možmi, nadalje štiri pehotne polke po 3000 mož in en kavalerijski polk 600 mož. Z ozirom na te vesti sta poskusila dva nemška parnika zapustiti reko Tajo, kar se jima pa ni posrečilo. Lisabona, 31. oktobra. (Kor. ur.) Aretirali so bivšega ministra Azeve-do, ki ie udeležen na dogodkih dne 20. oktobra. Azevedo je bil že zaslišan. Španska reorganizira svojo mornarico. Madrid, 31. oktobra. (Kor. urad.) Mornariški minister je izročil zbornici predlogo o reorganizaciji španske mornarice. Gradijo se naj 4 ra-pidne križarke, 6 rušilcev, 2S podmorskih čolnov, 3 topničarke in 18 stražnih ladij za obalo. Za mine in druga podmorska obrambna sredstva, za gradnje v pristaniščih in za pribežališča za torpedne in podmorske čolne ter plavajoče pomole, zahteva mornariški minister 53,153.000 frankov. * ITALIJA ZASEDLA OTOK SASENO. Rim, 30. oktobra. (Kor. urad.) »Agencia Stepahni« poroča: Danes dopoldne so Italijani zasedli otok Saseno. Admiral Patris brzojavlja, da je izkrcal v kraju Vaja San Nicola eno baterijo in 3. stotnijo bataljona, določenega za izkrcanje. * Zakaj so Italijani v Valoni izkrcali vojaštvo. Rim, 1. novembra. (Kor. urad.) »Agencia Stephani« javlja \z Valone dne 31. oktobra: V nekem bazarju je izbruhnil požar. Da se ga pogasi, je izkrcala vojna ladja »Dandolo« 130 mornarjev. Tudi konzul Lori je hitel z mnogimi Italijani na pomoč. Škoda je velika. Dnevne vesti. — V spomin padlim vojakom. Kljub skrajno neugodnemu vremenu je spomin na naše umrle drage in potreba pokazati tudi na zunaj, da še žive v naših čustvih, privabil tisoče in tisoče na grobove. Pri Sv. Križu na ljubljanskem polju je bilo posebno živahno in zlasti med 3. in 4. popoldne obisk skoro ni zaostajal za drugimi leti. Koliko jih je bilo, ki niso obiskali samo onih, ki jih krije domača zemlja! Koliko jih je bilo, ki so se s krčečim se srcem spominjali onih, ki jim ne vedo grobov, in koliko jih je bilo, ki so v upanju in v dvomih prišli, misli zbrane pri onih, ki jih letos niso mogli spremiti k grobovom svojih dragih! Nekako v sredi poko- 2o0. stev »SLOVENSKI NAROD-, 4m 2. novembra 1914. Stran 8» pališča se dviga visok križ. Iz tnra-morja je videti in črn trak je obešen preko njega. Tu se je zbrala okrog 4. popoldne nepregledna množica. Veljal je obisk padlim vojakom, vojakom, ki so prinesli svoje rane z bojišč, s severa in juga in ki jih je ugTabila smrt sredi med nami. Pa ne samo tem je veljal poset, ne samo tem so gorele luči, ne samo njim, ki so umrli med nami, ki jih krije naša domača zemlja, je veljalo cvetje, so veljali venci, ki so bili položeni ob vznožju križa in grobovih. Ne njim samo so veljali vzdihi in molitve. Vse naše bojevnike je objemala ljubezen, vse junake, ki so padli na krvavih bojiščih zadeti od sovražnikovih krogel, pokošeni od nemile smrti. Njim vsem so gorele sveče, njim vsem je duhtelo cvetje kot znak naše ljubezni, njim ob katerih grobovih na more prižgati ljubeča roka lučice, katerih gomil ne more Škropiti ljubezen s solzami, njim, ki nepoznani leže na krvavem bojišču. Vsem onim je veljala ljubezen, ki leže v tuji zemlji. Njim pa je veljala tudi častna straža, ki je stala ob vznožju križa. Vsem brez izjeme, brez ozira od kod. Ob vznožju križa so bili položeni trije velikanski venci. Bil je tu pred vsem venec mestne občine ljubljanske, krasen venec z belo-zelenima trakoma in napisom: „Mestna občina ljubljanska za domovino padlim junakom", bil je tu venec dežele kranjske s trakom v barvah cesarske hiše in s trakom v dež. barvah in bil je tu venec, ki ga je položila pod križ dež. vlada, oziroma deželni predsednik. Z girlando zelenja je bil obdan prostor, kjer so ležali v Ljubljani umrli vojaki, na obeh straneh križa, ki se je mogočno dvigal na trojnem podstavku, so goreli plameni iz kovinastih amior na visokih podstavkih, okrašenih z grbi in zastavami vseh avstro - ogrskih narodov in dežel. Na podstavkih pod križem so ležali simboli stanu, vojaško pokrivalo, sablja, puška, sredi neštetih lučic in častno stražo so oskrbovali poleg ve-terancev vojaki vseh kategorij. Obdani od lučic in pokriti s cvetjem so se dvigali tu grobovi umrlih vojakov. Petnajst grobov. Pokopani pa so tu tile vojaki: Vuzem Matija lov. bat. 31. st. 1., umrl 21. septembra; Racv Božidar p. p. 5., umrl 2. oktobra; Mi kač Juri p. p. 97. st. L, umrl 19. oktobra; Pavlink Nikolaj p. p. 5S. 16., umrl 23. oktobra; Vogt Karel p. p. 94. st. 10., umrl 20. oktobra; Rol-ler Ivan p. p. 78. st. 14., umrl 7. oktobra; Knigge Božidar p. p. 63., I 9. oktobra; Sajič Kristijan lov. bat. 8. st. 1., umrl 14. oktobra; Ma-szek Jaroslav p. p. 42. st. 2., umrl 14. oktobra; O v a s z a s Janos honv. p. 2. st. 10., umrl 23. septembra; Weinhardt Adalbert p. p. 61. st. 10., umrl 17. septebra: Mavtinger Jožef p. p. 17- st., umrl 16. oktobra; Po-lovka Mihael p. p. 66., umrl. 16. septembra; Holer Istvan p. p. 38. st. 2., umrl 15. oktobra in Podich Fran p. p. 6. st. 5., umrl 2. oktobra. Poleg vojaških oblasti s podpol. M o 1 i s c h e m, majorjem T h e i s z o m in višjim štabnim zdravnikom dr. Ge-duldigerjem na čelu so se spominske slavnosti udeležili še kot zastopnik mestne občine ljubljanske podžupan g. dr. Karel Triller, kot zastopnik vlade grof Corinskv in kot zastopnik dežele deželni glavar dr. Šusteršič poleg velikega števila zaupnikov drugih korporacij in oblasti. Za vojaškim špalirjem je prisostovalo ~ oves n osti sto in stoglava množica. Na ero bovi h je govoril mornariški su-serior g. Kokole, ki je tudi opravil molitve. Od grobov teh vojakov je šel sprevod še k posameznima groboma umrlih častnikov Herzman-skega in Hauslerja, kjer je opravil mornariški superior molitve. Vsem padlim, ne le onim, ki imajo grobove v naši zemlji, vsem onim, ki jim ljubezen ni mogla natrositi cvetja in ne prižgati lučic ob prezgodnji gomili, časten spomin in slava ! — Njesa ekscelenca gospod deželni predsednik je obiskal v nedeljo dopoldne na novem pokopališču grobove vojakov, ki ^o v Ljubljani svojim pred sovražnikom za-dobljenim ranam podlegli in lastnoročno položil lovorov venec nanje. — Tri leta Je sedaj poteklo, odkar je grof Stiirgkh ministrski predsednik cislitvanski. — Na bojišču odlikovani Slovenci. Železno krono III. razreda z vojno dekoracijo je dobil polkovnik Franc Murko, zapovednik gorskega topničar^kega polka št. 12. — Vojaški zaslužni križec z vojno dekoracijo je dobil stotnik pešpolka št. 36 Friderik K o n š e k. — Signum laudis so dobili:^ nadporočnik pešpolka št. 97 Josip Seme, poročnik bosansko-hercegovinskega pešpolka št. 2 Vladimir K r a s n i k, poročnik bosansko - hercegovinskega pešpolka št 2 Karel B a b n i k, poročnik v rezervi lovskega bataljona št. 8 Marij R o -bek. nadporočnik artilerijskega polka št. ,35 Fran Murko in stotnik pešpolka št. 69 Friderik Ivančič. srebrno hrabrostno svetinjo I. razreda so dobili: infatiterist Ivančič pešpolka it. 4, rezervni kadet pešpolka št. 22 Ignacij P e h a n i m rezervni kadet pešpolka št. 22 Ferdinand Kranjec. — Padel Je na bojnem polju stotnik Karel J u r m a n. — Tragičen slučaj. Občeznani posestnik g. Alojzij J a k š e v Loki pri Zidanem mostu. Je tisti dan, ko mu je umrla soproga, dobil brzojavko, da je njegov sin v boju padel. Mladi Jakše je bil praporščak in bi bil postal sedaj poročnik, pa ga je poprej dohitela smrt. — Ranjen je bil Mihael K n a -felc, posestnik iz Juršč pri Kneža-ku dne 16. oktobra pri Przemvslu blizu Dobromila v levo roko. Sedaj leži v bolnišnici v Nagy Varad na Ogrskem. — Ranjeni Slovenci. Ranjeni so: praporščak v rezervi pešpolka št. 75 Josip Papež; poročnik pešpolka št, 94 Edvard Kavčič (ranjen na desnem gornjem stegnuh nadporočnik pešpolka št. 10 Fran Glavnik (strel na glavo in v desno zgornjo laket). — Slovenski vojaki ranjenci na Ogrskem, Sporočeno po »Orszagos Hadsegelvzo Bizottsag« Budapest, III. sz. (Korhazi Albizottsaga.) Številke pomenijo število ranjencev.Dr. Polakovics, Maiaczka, 6; Vorčske-reszt Tiokegvlet, Tiszafured, 1; Rim. Kat. iskola — Korhaz, Celldomolk, 4; Voroskereszt - Egvlet, Gvanafalva, 3; V arosjatai lentartott Korhaz Kis-kiinielegvh za, 1; Katonai korhaz, Piosgvor. 7; Fiok - Korhaz, Fger, 50; Korhaz, Kaposvar, 20; Voroskereszt - Egvlet, Kaposvar, 20; K. u. k. Reservespital, Karansebes, 10; Var-megvei Kozkorhaz, Segesvar, 4; Voroskereszt -Korhaz, Szabadka, 2; Zagrabi - Korhaz, Zagreb, 20; Voroskereszt - Korhaz, Sarvar, 10; Me-gvei - Kozkoraz, Nagvszombat, .^5; 1. szamii Belklinika, Budapest VIII. Clloiut 26, 18. — Ranjenci žele slovenskega čtiva! Knjige in listi naj se pošiljajo na naslov posameznih bolnišnic. — Češki urednik bataljonski komandant. V Vitkovicih leži v bolnišnici težko ranjen urednik in dunajski kcrespondent praškega »Pravo Li-du rez. poročni dr. Linhart. Bojeval se je pri Ivangorodu ter je vodil kot najstarejši preostali častnik več dni celi bataljon, dokler tudi njega ni zadela sovražna kroglja. — Kdo ve kaj uatančnejega o Antonu Podlipniku, poddesetniku 17. pešpolka. 6. stotnija, doma iz Rateč na Gorenjskem. Dne 19. septembra je pustil poročati domu, da leži ranjen v bolnišnici v Aradu na Ogrskem. Tja mu poslano pismo so vrnili z opombo, da je umrl. Njega bojni tovariši osobito ranjenci iz arad-ske bolnišnice so naprošeni poslati kaj uatančnejega o njem na šolsko vodstvo Rateče, p. Bela peč. — Pogreša se od 26. avgusta na severnem bojišču enoletni prostovoljec korporal Ivan K o v a č 27. domobranskega pehotnega polka, 7. stot-nije. iz Gorice. Kdor ve kaj o njem, naj blagohotno sporoči njegovi materi. M a r i j i vdovi Kovač, Gorica, uiica Corno 10. — V 41. seznam ku izgub so izkazani kot ranjeni med drugimi ti - le častniki: poročnik G a b r i j e 1 č i č Egon, poročnik Jaške Josip, poročnik Jerman Alfonz, prap ~ščak M a ! a r i č Roman, rezervni iroč-nik dr. Ob er snel Maks in ndpo-ročnik Seme Josip, vsi 97. ehotT nega polka; stotnik J u r k v i č Fran. praporščak M o d i c Vitko (Peter), nadporočnik R a k u š a Metod, kadet Rode Oton. nadporočnik V o d o p i v c Emil. kadet V o g r i n Maks in nadporočnik Zupane Er-nest, vsi 27. domobranskega polka. — Poročila o ranjencih In bolnikih št. 50 in 51 z dne 29. oktobra; št. r>2 in 53 z dne 30. oktobra ter št. 54 in 55 z dne 31. oktobra 1914, so razpoložena v mestnem vojaškem uradu v »Mestnem domu" na vpogled. — Seznamki izgub št. 39, 40 in 41, velika večina pešpolka Št. 7 in 97 in domobranskega pešpolka št. 27 z dne 29., 30. in 31. oktobra 1914. so nabiti na deski pred glavnim vhodom mestnega magistrata. — Vojna posojilnica. Ljubljanska poslovalnica vojne posojilnice Je začela svoje poslovanje danes, dne 2. novembra t. L, v prostorih filijalke avstro - ogrske banke. (Posojila na blago in vrednostne papirje.) Uradne ure za stranke so od 9. dopoldne do 12. opoldne. Poslovalnico upravlja vodstvo, kateremu na čelu je predstojnik filijalke, gospod Ivan Grego r i č; njegov namestnik je gospod Oskar Skušek; zastopnik vlade je c. kr. višji finančni svetnik dr. Rudolf T h o m a n n; zaupniki pa so gospodje : Ivan Knez. Karel Pollak, komerčni svetnik Fran P o v š e in dr.Anton Schoppl vitez S o n n-walden. — Oncteaa vporaba Uta I* rži. Izšli sta dve ministrski naredbi, > katerima je namen, omejiti vporabo iita ta rii ta krah ta draga peciva. Ena teh lUredb določa, da je od 1. decembra za kruh moko mešati. Dovoljeno ho lemati kvečjemu 70% žitne ali ržene moke, sicer pa ječmenovo, turščino ali krompirjevo moko. Druga naredba prepoveduje dosedanjo navado, da so peki od gostilničarjev in prodajalcev nazaj jemali pecivo, ki jim je ostalo. — Pojasnila glada vojnih ujetnikov. Od avstrijskega in ogrskega Rdečega križa ustanovljeni izkazni urad (Zentral • Nachwei$e - Bureau, Gruppe Auskunftstelle ftir Kriegsgefangene, Dunaj I. Jasomirgottgasse 6.) je bil od trgovskega ministrstva v sporazumu z vojnonadzorstvenim uradom pooblaščen v zadevi pojasnil o vojnih vjetni-kih pošiljati brzojave na centrale Rdečega križa držav, ki stoje z Avstro-Ogrsko v vojni, v Belgijo, na Francosko, Angleško, v Rusijo, Crno goro, Srbijo in na Japonsko. Take brzojavke more oddajati edino ta urad pri poštnem in brzojavnem uradu Dunaj VIII. Neposredno brzojavljenje v sovražno inozemstvo je sicer ustavljeno. — Manifestacija za Turke na Dunaju. Dne 1, t. m. je bila na Dunaju simpatijska manifestacija za Turke. Več tisoč ljudi je korakajoč za veliko turško zastavo, poleg katere so plapolale nemške in avstrijske zastave pred turškim poslanstvom klicalo navdušene »Hoch- Turčiji in se vnemalo za osvobojenje Egipta. En del manifestantov je potem napravil še patrijotično manifestacijo pred vojnim ministrstvom. Spričo vojne z Rusijo, je to navdušenje povsem razumljivo — Dunajski percnanenčni odbor za industrijo, obrt in trgovino vloži na domobransko ministrstvo prošnjo, naj se termin med naborom in med nastopom vojaške službe črno-vojnikov čim najbolj podaljša, da bo mogoče pravočasno preskrbeti za kvalificirano osobje namestnike. — Iztakniene oči. Po listih je mnogo čitati o grozovitostih, ki se baje zgode v vojni. Tako se je tudi mnogo pisalo, da na Francoskem ranjenim nemškim vojakom oči izti-kajo. Mogoče je pač, da se dobi tod ali tam kak pokvarjen in surov človek, ki kaj takega stori, ali da bi se jake bestijalnosti zgodile v večji množini, tega pač noben razumen človek ni verjel. Zdaj poročajo listi po podatkih sanitetnega vojaka, ki je bil skoro na vseh belgijskih in francoskih bojiščih, da ni našel ne enega ranjenca ali mrliča, ki bi bil imel oči iztaknjene ali ušesa odrezana in kar se je že zgodilo, pač pa je videl velike množine kavk, ki so umrlim vojakom in padlim konjem kljuvale oči. — Poslanec Bachmann t. V Pragi je umrl državni in deželni poslanec dvorni svetnik dr. Adolf Bachmann, profesor avstrijske zgodovine na praški nemški univerzi, 6n let star. Profesor Bachmann je bil eden rajholj poznatih in najaktivnejših nemških politikov, ki je igral zlasti v češko - nemških spravnih pogajanjih opetovano prav odločilno vlogo. Zadnja leta je vodil nemško napredno stranko na Češkem, ter se je moral boriti tudi proti živahni agitaciji nemških radikalcev. V parlamentu je spadal posl. Bachmann med najodličnejše nemšk^ zastopnike. — Znižanje obrestne mere. Dunajski bančni zavodi so sklenili znižati obrestno mero za vloge iz časa pred 1. avgustom na hranilne knjižice in v kontokorentu na 4*5 in za poznejše vloge v kontokorentu, ki niso podvržene moratoriju, na 3*5%, — Aksdem društvo »Slovenifa« na Dunaju se nahaja že četrt leta v neplačanem stanovanju. Vkljub opetovanim opozoritvam od strani enega starešine na zadnjega predsednika na t. t. preglednika, edina kompetentna funkcijonarja za podpisovanje čekov, se ni prav nobeden odzval, dasi t. t. preglednika še do sedaj nista pod orožjem. Poslal se je tudi ček v podpis na kompetentnega starešino a ni odgovora in ne podpisa. Ker je kot si mislim društveno stanovanje zelo drago, še za nazaj ne plačano, bi bilo umestno, da se stanovanje za nazaj plača, pri tem pa prosi lastnika hiše, naj dovoli brezodpovedno izselitev. Inventar bi se ker itak ni udov, dal shraniti za majhen denar vsaj začasno. Gospodar bi to najbrž dovolil. Upravitelj hiše namerava sedaj društvo deložirati in nastopiti sodnijsko pot, če se stvar ne uravna v najkrajšem času. Ker je nevarnost, da se inventar popolnoma raskruši in razgubi, vrhu tega še plača društvo velike stroške ko ga administrator postavi pod kap, se prosi dotična preglednika da stvar nujno uredita, ali pa poverita dotično komu drugem«, seveda zanesljivemu človeku. Zdaj je tako na Dunaju nekaj bivših odbornikov, da celo če se ne motim eden nekdanjih predsednikov. To priobčim v vedenje odgovornih preglednikov in na zadnji opomin administratorja. — Narodni pozdrav Starešina. — Akad druitvo ilov. veterinarjev na Dunaju naznanja, da je bil promoviran v sredo 28. oktobra živino-zdravnikom štajerski rojak iz Vidma tov. Josip Šerbec. Čestitamo! — Zboljšanje sedanje zveze vlakov Trst-Monakovo. Od 2. novembra t. 1. imata brzovlaka št. 702 in 701 v Solnogradu direktno zvezo na bavarska brzovlaka št. 56 ozir. 51 čez Rosenheim, vsled česa se izdatno skrajša pot iz Trsta v Monakovo. — Kolera. Vlada razglaša, da se je 1. t. m. konstatiralo 10 novih slučajev kolere na Dunaju, 1 slučaj v Langenloisu, 1 slučaj v Dunajskem mestu, 3 slučaji v Solnogradu, 1 slučaj v Celovcu, 12 slučajev v Jožefo-vem, U slučajev na Moravskem, 4 slučaji v Opavi in 33 slučajev v Galiciji. — Ponesrečila se je snočt na povratku s pokopališča gdč. Alojzija P i 5 e k, hčerka gosp. Frana Piska, vpokojenega uradnika Južne železnice, na vogalu Martinove ceste in Bohoričeve ulice. Tik ob ulici je ne-ograjen jarek. Ker je tu tudi skrajno slaba razsvetljava, ni opazila jarka in padla vanj. Pri padcu si je spahni-la in zlomila levo roko in zadobila tudi razne notranje poškodbe. Gospodično Piškovo so prepeljali v deželno bolnišnico. Žalostna smrt. V nekem grmovju blizu provizoričnega postajališča v Radovljici so našli 29. t. m. že popolnoma trdo truplo 601etne Frančiške Drinovčeve iz Nakla. Ponesrečila se je na poti s sejma. Srebrno poroko obhajata v ponedeljek 2. listopada France Grilc in soproga po domače Galetovec v krogu svojih devetih otrok v Pred-trgu pri Radovljici na Gorenjskem. Vrlemu možu in njegovi nadebudni družini kličemo na mnoga leta i srečo junačko! Požari. V noči na 26. t. m. je zgorelo pri Tratarju v Begunjah na Gorenjskem gospodarsko poslopje vredno 5000 K. Zažgal je najbrže sin nekega kajžarja. Dne 27. t. m. popoldne je izbruhnil v šupi Alojzija Fre-liha na Brezjah ogenj, ki je uničil tudi hišo, hlev in pod tega posestnika, Antonu Babiču gospodarsko poslopje in Ivanu Kleindienstu drvarnico. Škode ima Frelih 7000 K, Babic 3500 kron in Kleindienst 300 K. Zavarovan je bil Frelih na 4S00 K in Babic na 1500 K. Požar je izbruhnil vsled neprevidnosti igrajočih se otrok. Sevnica ob Savi. Ker je naš župan g. Mihael Starki po dolgem 18 letnem delovanju na županskem stolu na to mesto resigniral, vršila se je dne 25. t. m. seja občinskega odborn Sev-niškega, pri kateri je bil izvoljen novim županom g. Ljudovik Smole. Po tej volitvi poprime pa podžupan gosp. Josip Mešiček besedo, ter razloži v daljšem govoru 18 letno županovanje g. Mihaela Starkla povdarja njegove lastnosti in nesebično skrbno in razumno delovanje v prid celokupne občine in posameznih občanov, kar se mu je tudi že pred leti na najvišjem mestu priznalo s tem, da je bil odlikovan s zlatim zaslužnim križem s krono; torej predlaga, naj občinski odbor imenuje v današnji seji gosp. Mihaela Stajkla v priznanje velikih zaslug za „Častnega župana Sevniške občine1*. Ta predlog bil je soglasno sprejet. Gospod častni župan zahvaljujoč se za častno priznanje, podeli za občinske uboge znesek 100 kron in enaki znesek za „Rdeči križ" kot prispevek za zimsko oskrbo in božič-nico vojakom domačega polka. Odbor se g. čast. županu za ta velikodušna in patriotična dara iskreno zahvaljuje. Običajni vmičarski tečaji se vrše tudi prihodnje leto v Mariboru in Zg. Radgoni. Začno se 15. februarja, prošnje za sprejem je pa treba vložiti pri deželnem odboru do 6. januarja. Drobne novice s štajerskega. — Iz Brežic. Poročil se je sodnik dr. Kristl z gdč. Ido Lang. — I z L o k e pri Žusmu. Deželno orožniško poveljstvo je izreklo stražmeštru Petru Lesjaku v Loki priznanje za uspešen nastop pri nekem požaru.— Opusti se orožniška ekspozitura v Kostrivnici pri Rogaški Slatini. — IzMaribora. Profesor na deželnem ženskem učiteljišču Janez Sepperer je pomaknjen v S. činovnt razred. — Umrla je v Melju pri Mariboru hišna posestnica Katarina Vogrin. Žejni tatovi. Minuli teden so neznani tatovi v Spodnji Šiški izvohali, kje ima neka stranka v kleti vino. Žeja jih je hudo morila in ker drugače niso mogli do nektarja, so prekopali zid, izvrtali v sod lukno in se navžili božje kapljice, kolikor jim je pač poželelo srce. Kdo so bili ti tiči, se ne ve, stranka ve le, da je prazen sod. V kavarni „Evropa" je bil snoči zamenjan dežnik. Dotični gospod, ki je istega zamenjal, dobi v kavarni svojega nazaj. Najden Je za otroški voziček g«s»t na kolesih. Dobi se Gosposka ulica 4, L nadstr. levo. Brzojaiia poročila. Manifestacije za turško - nemško pobratimstvo. Beroiin, 31. oktobra. (Kor. urad.) Suoči so se vršile v Berlinu velike manifestacije za Turčijo. Turški specijalni odposlanik, Jusu! Iviobej, ie nagovoril tisočglavo množico ter izjavil: Ura obračuna s tlačitelji izla-ma je odbila. Verni preroka Mohameda se spominjajo prisege cesarja Viljema, ki je ob grobu sultana Sala-dina obljubil, biti prijatelj 300 milijonom Mohamedancev. Turki vedo, kaj pomeni Nemčija za kulturo in oliko hvale so dolžni nemški državi na vojaškem, civilnem in gospodarskem polju. Danes stopa Turčija ob ramo slavnih nemških armad. Klic padišaha bo segel v najoddaljenejše zemlje, da zmaga pravica in kultura. Jusuf je končal s klici nemški in avstrijski armadi ter prijateljskim vladarjem. Množica je nato hitela pred turško veleposlaništvo, kjer je akla-mirala veleposlanika, Mamut Muktar pašo. Ta je zaključil svoj nagovor z nemškim »Heil dir in SiegerkranzU Manifestacije za turško - nemško pobratimstvo so se nadaljevale pozno v noč. Turški ministrski svet. Carigrad, 1. novembra. (Kor. u.) Ministrski svet je imel danes dopoldne sejo pod predsedstvom velikega vezirja. Carigrad, 1. novembra. (Kor. u.) Kabeljska zveza z Odeso je prekinjena. Potopljena angleška krlžarka. Dover, 1. novembra. (Kor. urad.) Reuterjevo poročilo. Angleško kri-žarko »Hermes« je včeraj ob S. zjutraj zadel torpedo. Ladja je ostala 45 minut nad vodo, nato se je nagnila in potopila. Od posadke pogrešajo 40 mož. Razstreljene turške ladje. Carigrad, 1. novembra. (Kor. urad.) Glasom verojetnih poročil je angleško - francosko brodovje danes dopoldne priplulo v morski zaliv Česme v Mali Aziji, kjer je hotelo napasti malo turško topničarko »Durar Reis« in parnik »Kinali Aga«. Poveljnik »Durar Reisa« je potopil parnik, da bi ga ne uničil sovražnik, ter razstrelil topničarko. Bolniška ladja »Chltta«. Whitby, 1. novembra. (Kor. ur.) Vse na ponesrečeni bolniški ladji »Chitta<: se nahajajoče osebe so že izkrcali. V celem so rešili 146 oseb. Bolgarija odpušča vojake. Sofija. 1. novembra. (Kor. urad.) »Agence Telegrafique Bulgare« javlja: Na temelju znane naredbe je vlada odpustila starejša dva, pod zastavami se nahajajoča letnika in odredit la, da se vpokličeta na orožne vaje dva rezervna letnika. Ministrska kriza v Italiji. Rim, 1. novembra. (Kor. uratf.) >Giornale d' Italia« piše: Finančni minister Rubini je imel namen zahtevati v imenu ministrstva v parlamentu rfove davke v znesku 200 do 300 milijonov lir, s katerimi bi se naj pokrili vojaški izdatki. Ministrski predsednik Salandra in drugi člani kabineta so bili mnenja, da sedanji trenotek ni ugoden za to. Ker so važni fortfelji financ in zunanjih del nezasedeni, je ministrstvo sklenilo podati svojo demisijo. Kralj se bo posvetoval s predsednikom parlamenta in z drugimi političnimi osebami. Kakor imenovani list javlja, bo ministrskemu predsedniku Salandri poverjena naloga, da sestavi nov kabinet. Razmere v angleški armadi. London, 1. novembra. (Kor. ur.) Londonski list »Gazette« javlja, da je vojno sodišče dne 14. oktobra izključilo dva podpolkovnika iz angleške armade. Preskrba Belgije z živili. Frankfurt, 30. ' oktobra. (Kor. urad.) »Frankfurter Ztg.« poročajo iz Rima popis Agence Havas, glasom katerega je neki ameriško-belgijski komite prevzel preskrbijenje Belgije z živili iz Amerike. Anglija naj zapre Severno morje. London, 31. oktobra. (Kor. ur.) »Times« predlagajo, da naj zapre Anglija celo Severno morje tudi za nevtralne ladje. List pravi, da je ta korak najboljše varstveno sredstvo proti nemškim minam. Smatrati je namreč za sigurno, da so mine ob severni irski obali raztrosile nevtralne trgovske ladje. Spominjajte se rodbin vpoklicanih vojakov muMtfttM križa". Stran 4. »SLOVENSKI NJUOP«, 4— % novembra 1914. 260. štev. IZprCu SOnSuL Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem. Tatinski prisiljenec. Janez Kar-lin. 21 let star, iz Škofje Loke, nazadnje prisiljenec v tukajšnji prisilni delavnici, ie delomržen in tujemu imetju nevaren člove in je bil že večkrat zaradi tatvine kaznovan. Dne 29. aprila t. L je z drugimi prisiljenci delal v Spodnji Šiški na vrtu g. Viljema Steindl, tobačne režije ravnatelja v pokoju. Pri tej priliki je izmaknil iz kletne sobe 2 zimski suknji, telovnik in klobuk v skupni vrednosti 96 K. Eno suknjo je prodal nekemu tukajšnjemu starinarju za 4 krone; druge se je pa iznebil v Trstu; prodal jo je za 6 K. Klatil se je brez dela in opravka po Italiji in po Avstriji ter živel od beračenja, za potno izkaznico se je pa posluževal neke spremnice, glaseče se na ime Franceta Ferro. Obdolženec, ki dejanje odkrito priznava, je bil obsojen na 13 meecev težke ječe. Prošnja, da se zglase priče. Petek, 30. oktobra popoldne po 5. uri je na Frana Jožefa cesti med Magdičevo trgovino in Kino Idealom, potem pa v Šelenburgovi ulici, posebno pred Staculovo trgovino neka dama napadla in insultirala drugo damo v žalni obleki. P. n. priče, ki so slišale razžalitve, posebno oni gospod, ki se je ustavil pred Staculovo trgovino in poslušal, se nujno naprosijo, da naznanilo svoje naslove gospodu dr. M. Pir en, odvetnika v Ljubljani, Sodna nlica 7. 3n-a Umrli so v Ljubljani: V deželni bolnici: Dne 26. oktobra: Ivan Skuma-vec, občinski ubožec. 53 let. Današni« Hs* fibseoa 4 strair. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. fastnlna in tisk »Narodne tiskarne«. Neteorolosično poročilo. *l!loa nad morjem 306*2 Srednji zračni tiak 7S6 rim *rV« iitin,e =«" I Ar 2S h veti°" Neb° c vaiu „ __, « a j \ v mm h* -*-» v 31 2 popA 729-1 ; 14 1 si. jjvzh. oblačno 9 zv. \728 5 i 107 si. z ah. jasno !. 7. z j. VS2> 79 si. szah. megleno ■ , i i '2.00Đ.1 72-2 I 122 si. vzjvzh oblačno ", j 9.xv. 73W 9 7 sr. zah ! dež 2. ' 7. xj. f 733 0 9 5 si. jzah. oblačno Srednja temperatura sobote llf, norm. 7-4° nedelje 9*9% norm. 7 1°. Padavina v 24 urah 00 mm in 37-6 mm. Lepo, zračno stanovanje v I. nadstropju, tri sobe s parketi, s predsobo, kuhinjo, kletjo, drvarnico, obsežen vrt z uto, se Odda takof ali za februar na Cesti na Južno železnico st 32. 3660 Stanovanje x dveh sob, kopalnico hi prttMr.linami Naslov pove uprmvniŠtvo »Slov Naroda«. 3097 Katera Ima ali isspoi bi posodila visokošolcu 800 K kron proti mesečnemu odplačevanju, proti zahtevanim obrestim in proti popolnoma varnem jamstvu. Blag. ponudbe na upr. »Slov. Nar.« pod „M0/303S". Izobražena gospodična mlada, iz poStene družine. leče elMZbe. Zmožna slovenskega in nemškega jezika, zna kuhati, Šivati in ročna dela in želi priti k dobri, bolj priletni družini v Ljubljani. Ponudbe pod Šifro „Isobraiena lospsdlfins 3047** na upravništvo »Sloven. Naroda«. Mesečno sobo z elektr. razsvetljavo, centralno kurjavo, jutranjim solncem, z uporabo kopeli (na željo tudi klavirja), event. z oskrbo, 00 Odda. Poizve se Pod Bo in ikona, Večna pot it 3, L nadstropje. 3616 Dvoje lepih 5tanoi>anj v I. nadstropju s 4 sobami, kopalnico, poselsko sobo in vsemi pripadki, ao odda za takoi in za febmar. Kuba in lika se tudt lahko na plin. Kje, pove upravniŠtvo »Slov Naroda«. 3559 Stanovanje Se odda obstoječe iz 3 velikih sob, s kuhinjo in zaprtim hodnikom v Stritarjevi ulici Štev. 7. I. nadstropje z razgledom na Ribjo ulico za takoj. Povprašati je istotam v II. nadstropju. 3629 IL JUBLUANA komenskega ulica a Tj r gEF'ZrjwocPRowaj DR.FR DERGANC \ stanovanja s porabo vrta, 2 sobi in pri tik line 400 K, 3 sobe in pritikline 600 K, vse veliko in lepo, 20 minut od mesta na Kranjskem, železniška postaja, OO Odan tnkolt ena soba in kuhinja proti primernem odsluženju. Natančneje pod „St. T. it« 201' na upravn. »Slov. Naroda«. 3656 Odda 00 o fonranroklai terminom stanovanje v prftlitla hlio it 14 na Doloni- Okl COatif obstoječe iz 2 sob, kabineta in kuhinje s pritiklinami. Pojasnila daje g. olicijal Vončina ravnotam. Ponudbe naj se pošiljajo „Dražbi sw. Cirila In Metoda1' ¥ Ljubljani do vštetega 9 t. m. 3654 ■ — 1 - ■ . .. ._ SLAĐIH fulK Dr. pl. Trnkcfczvia Shdni čaj je pra-izvir vseh sladnih izdelkov in da kri, mot, zdravje. Za dojenčke je Siadtn kot redilno sredstvo varno otrok. Za vsakega bolnika, za slabokrvne, nervozne, slabotne, rekonvalescente kot zajtrk, juZina zauživan, je Sladm izvir zdravja. Da odraslim bolnim kakor zdravim okusen, redilni zdravilni zajtrk. Poraba Sladina prihrani v gospodinjstva 50° o na denarju. 2 3 na mleku, polovico na sladkorju. Vse te koristi potrjujejo vsakdanja zopetna naročiia. • 4 kg za 60 vin. se dobi tudi pri trgovcih. Po rosti 5 zavojev 4 krone franko. Glavne zaloge so v lekarnah Trnkoczv: na Cnnait. Jmfstadtmtmu 25, Rjdetzkyp!iti 4. SchSebrnner-rtrassa 109. t Gradu. Sadotrene 4, t Tnt«, dnfht J. tamani', ST. Ciey. ti Gnareieli 703. ? [trm, Sazreli L trjne, ? Calju, "trtror ttfBfR. f Utfto. hamr. takanar. t ■sraom, K5ti~. ktkanar. t L;>'. .:r:. Mama Tnfckzy zraf« rotaria. — Žena Jasmina te !e*arne ie vzgojila svoiih . rdravih otrok s Slaii -om Na atotine mater i« poslušalo ta svet in rnnoge so reSile a slađnim čajem svo'e dojenčke Učinek .ladneea čaja ob stoji v tem, kcz slad se ne ige in vsled tega vsebuje ra prehrano potrebno substanco, to '•-. Diastazo. 668 ^^^^ srodni saion ^^^^ Stuchly - Jy(asch/(e Židovska ulica št 3 Dvorski trg t. priporoča svojo vaiiko zalogo okusnih najnovejših dam- S%ih m otroških / obupov, ^portnth čepic in vse v modistovsko obrt padajoče stvari po najnižji ceni. 1329 Wtt Modni salon Svane Schiller* S*. s>efra testa št 29 priporoča veliko izbero izgotovljenih dunajskih damskih in dekliških klobukov s=ccs=ccc=<: praznih oblik in nakita. r^=zx=zz=^z Žalni klobuki vedno v nalogi. Žalni klobuki vedno v zalogi. Odlikovan u razstavi v Radovljici 1.1904 s častno diplomo in kolajno I. vrste. BRINJEVEC najfinejše vrste, posebno priporočljiv proti kužnim boleznim, se dobi pri GABRIJELU ERŽENU Zapuže, pošta Begunje pri Lescah, Kranjsko. Za pristnost se Jamči. %i3 Cene smemo. Pozor, peki! S 1. decembrom 1914 stopi v veljavo cesarska naredba, po kateri je pri izdelovanju kruha porabljati meŠanlcOi ki obsega največ 70 pšenične ali riene moke, ostanek pa mora obsegati krompirjevo, Ječmenovo ali koruzno moko. Ker je krompirjeva moka najboljša za mešanje in na Dunaju že izdelujejo kruh tudi samo iz krompirjeve moke, priporočam specialno znamko „Jono", ki je brezdvomno najboljša in najfinejša krompirjeva moka, o katere prednosti so na razpolago priznalnice. 365g Da se naročila morejo izvršiti pravočasno, naj se naslavljajo na zastopnika A. Svara V Ljubljani, ki daje tudi natančna pojasnila brezplačno in z obratno pošto. C. lir, avstrijske tij$ državne železnice. VOZNI RED ■ ===== Izvleček ie veljavnostjo od 1. septembra 1914« ===== Z veljavnostjo od 1. septembra 1914 bodo vozili do preklica v okraju tukajšnega ravnateljstva s.-odaj navedeni vlaki po od 1. maja 1914 veljavnem poletnem voznem redu. Teh vlakov se lahko poslužujejo vsi civilni potnik* brez prisilnega legitimiranja. Civilni potniki, ki se peljelo v Puli, moralo imeti legitimacije od c L Ur. novelistva volne Inke v Pnllu. ODHOD Is LJubljane glavni kolodvor, samo osebni vlaki: 6-00 zjutraj v Kranj (Tržič), Jesenice, v Trbi?. 8-05 dopoldne v Grosuplje ^Kočevje), Trebnje (St. Jan2), Novo mesto, (Straža-Toplice), Bubnjarci. 11-30 dopoldne v Krani, Jesenice. Trbi2. 12-52 popoldne v Grosuplje, Trebnle, Novo mesto (Straža-Toplice), Bubnjarci. 6-3p xv«čtp v Kranj, Tržič, Jesenice, Celovec čez Salcburg na Dunaj. 6-36 zvečer v Grosuplje (Kočevje), Trebnje, Novo mesto, Bubnjarci. PRIHOD v LJnblfano glavni kolodvor, osebni vlaki: 7-35 dopoldne iz Jesenic, Kranja (Tržiča). 8*56 dopoldne iz Novega mesta, Trebnjega (St Janža), Grosuplja (Kočevja). 11-16 dopoldne iz Trbiža, Jesenic, Kranja 2-35 popoldne iz Bubnjarcev, Novega mesta (Stra2e-Toplic), Trebnjega, Grosuplja 8-20 ponoči iz Trbiža, Jesenic, Kranja (Tržiča). 9-23 ponoči iz Novega mesta, Straže- ioplic), Trebnjega (St Janža), Grosuplja, (Kočevja). Kamniška železnica. ODHOD z državnega kolodvora v Kamnik z mešanimi vlaki 7-40 dopoldne in ob 7-15 zvečer. PRIHOD iz Kamnika v LJubljano ob 6-42 zjutraj in ob 2*41 nonoldne. c.sr. arzavno-zeiezniSKo ravnateljstvo v Trstu. i Dpozarjamo pri nakupu vsakovrstnega obuvala za dame, gospode in otroke na edino moderno domače podjetje te stroke tovarno Peter Kozina & Ko. v Tržiču. Tvrdka ima v Ljubljani, Breg štev. 20 veliko za- logo samolastnih, priznano najboljših in za vsako nogo priležnih izdel- kov. Cene vsled tega, ker je blago naravnost iz tovarne, brez konkurence.