PoStnlns plačana v gotovtnL Leto XI., št. 27« Naročnina 190 Rokopisi ae ne rračaio — Ofilaai po rani j Ljubljana, nedelja 2. februarja 1930 Cena 2 Dir Upravni&tvo: Ljubljana Prešernova ulica Vi - Telefon št 3122. 3123. 3124. 3125 3126 iaaeratni oddelek: Ljubhana Prešer* nova ulica 4 — TeletoD Št 2402 Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13 - TelefoD it 455 Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2 - Telefon št 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljub« liana št 11 842 Praha čislo 78 180. Wien št 101 ->41 Hitre reparacije v Španiji Amnestija za vse politične obsojence — Po-vratek emigrantov — Pred odpravo cenzure Madrid, I. februarja. AA. d. Nagla sestava nove vlade, ki je takoj pridela z odločnim delom, je hitro pomirila duhove. Sprva je bil položaj zelo napet ter ie bik) opažati posebno veKko nezaupanje do novega režima v vrstaih meščanstva in vojaških krogih, ki so dvomi« o tem, da se bo posrečilo vladi vzdržati red in onemogočiti pripravljene komunistične izgrede Potek dogodkov pa je pokazal, da je bilo to nezaupanje neosnovano in da bo vlada kos svoji težki nalogi ter da bo uspešno izvedla likvidacijo diktature. Madridske ulice so dobile zopet normalno Mce ter so umaknjene iz njih vse Številne vojaške m orožniške čete. Id so zasedle prve dni vse ulice. Opažati je tudi, da sme tisk že sedaj dosti boli svobodno pisati in komentirati notranjepolitične dogodke na način, ki je bil za vlade generala Primo de Rivere skoro nemogoč. Danes je predsednik vlade general Berenguer predložil kralju v podpis ukaz, ki bo omogočil čim prejšnjo likvidacijo posledic diktature. V zvezi s tema ukrepi je predložilo Špansko novinarsko udruženie vladi spomenico, v kateri ji predlaga, naj vzpostavi svobodo tiska. Ministrski sv«t bo danes objavB nkaz o razpustu skupščine. Stari profesorji se bodo smeli vrniti na njihov« Izpraznjene stollce. Med nfnrt je znani španski pisatelj b učenjak Mlguei de Unamuno. Kralj Alfonz bo odsilej predsedoval po starem običaju vsak četrtek sejam ministrskega sveta. Ministrski svet je nadalje sklenil, naj se izpuste na svobodo artiljerijski oficirji v Se-goviji, ki so jih bili internirali v Ques cu m da bo predlagal pomilostitev študenta Aberta. ki je interniran na otoku Majorki. Hkrati bo vlada dovolila obnovo dijaških statutov. Madrid, 1 februarja AA Ust »ABC« pravi. da je Sancho Guerra že meseca decembra svetoval, naj se poveri sestava nove vlade generalu Berettguerju. List pristavlja, da bi Guerra danes ne stavil več tega predloga, čeprav spremlja prizadevanja nove vlade s simpatijami. Revizija ustave Pravosodni minister Estrado te lz-javH. da bo vlada takoj proučila vprašanje ustavne reforme, obenem pa bo tudi izvedla večjo reformo v pravosod-stvu, v cilju pojačanja avtoritete sodnikov. Poslovilna avdf}enca Primo de Rivera Madrid, 1. februarja s. Primo de Rhrera je danes jpoldne odšel v kraljevsko palačo k poslovilni avdd.enci. 2e po 10 minutah je zapustil palačo. Odmor v Londona Med francosko in angleško delegacijo je dosežen skoro popoln swaznm London, 1. februaria AA. Odbori pomorske razorožitvene konference danes ne bodo delovali. Francoski ministrski predsednik Tardieu poseti za kratek čas Pariz. Ita-ftjartski zunanji minister Grandi in vodja japonske delegaoi e Vakatsuki odpotu eta na morje. Angleški ministrski predsednik Macdonald odpotuje v Chequers. Jutri bo ime! Maodonad na kosilu ameriške delegate in »e bo z njimi razgovarial o francoskem transakctjskem predlogu, v katerem ie v neki meri zbližano arasrleško stališče v vprašanja omejitve pomorskega oboroževanja francoski metodi Macdonaldova Izjava, da le razlika med francoskim In angleškim stališčem le ne- znatna. |e bfla sprejeta v krogih francoske delegacije z velikim zadovoljstvom, francoski krogi smatrajo, da je Angfija pripravljena sprejeti francoski kompromisni predlog m da čaka samo še, da bodo druge de-lejjacije opredelile do francoskega kompro-misnejca predloga svoe stališče. London, t. februarja AA AngieAl listi naglašajo važnost poročila angleške admirali tete glede omejitve tn znižanja angleškega pomorskega gradbenega programa za leto 1929-30. Usti poudarajo, da je Anglija znižala gradbeni programi v tem letu za 30.000 ton. Usti izražajo »panje, da bo to dejstvo ugodno vpflvalo na potek pomorske razorožitvene konference. Rumunski vladi grozi težka kriza Notranji minister Aleksander Vajda napoveduje, da bo podal ostavko Bukarešta. 1. februarja. M. Politični položaj v Rum uniji se je te dni docela nepričakovano zaostril. Danes se je vrnil z Dunaja bivši finančni minister Po-povici, ki je. kakor znano, podal ostavko povodom izvolitve Saraceana za člana regentskega sveta. K odstopu so ga prisilili seljaški ministri, ki so zastopali mnenje, da Popovici lu»t sorodnik člana regentskega sveta ne more ostati v vladi. Popovic! se je takrat tej zahtev! vdal, vendar pa kažejo vsi znaki, da bo njegovemu odstopu sledil sedaj tudi odston notranjega ministra Aleksandra Vajde. Minister Vajda se je nedavno sestal s Popovicijem na Dunaju in pri tej priliki je bilo. kakor se zatrjuje iz njune ožje okolice, dogovorjeno, da bo tudi Vajda podal ostavko. Demisija bi imela slediti že jutri. Ta solidarnost Vajde s Popovicijem je spravila rumunsko vlado v skrajno mučen položaj fn če se uresniči napoved o demisijf notranjega ministra, je Izbruh vladne krize neizbežen. Ni pa mogoče predvidevati, kakšna bo reš nalog, da izsledi tajinstrveni »glavni stan«, ki je imel nalogo, da na povelje centrale inscenira nemire. 2e ob 20. tiri je bilo vodji politične policije znano, da je bila pozno v noč v gostilni Konig skfcoa-no zborovanje komunističnih fun-kcijo-narjev. Na predsedništvu policije se je vršilo kratko posvetovanje, nakar je kriminalni komisar dr. Braschvvitz doba nalog, da zased® to komunistično gnezdo. Ko je nato oto 23. uri prišla vest, da se zborovanje komunističnih funkcijonarjev že pričelo v zadnji sobi gostilne, so se nenadoma pripeljali tovorni avtomobili, ki so biK polni policijskih uradnikov. Gostilna je bila r nekaj ninutah obkoljena. Policisti so vdrH v gostilniške prostore ter so našli v zadnji sobi 76 komunističnih voditeljev, ki so ravno izdelali načrte za današnji dan. Med njimi je bil tudi komunistični poslanec Gluck. Aretirance so na tovornih avtomobilih odpeljali na policijsko predsedništvo, kjer so bffi zaslišani še tekom noči. MIR V HAMBURGU Hamburg. 1. februarja, s. HambtrrSk! senat je do nadaljnjega prepovedal izhajanje komunistične »Hamburger Volkszeitung« in njenih nadomestnih Estov. Boljševfkl čistijo svojo rdečo vojsko Zaradi nezanesljivosti je bila odpuščenih cela vrsta višjih častnikov — Procesi proti seljakom Moskva, 1. februarja AA. V zadnjem čara morajo sovjetska oblastva voditi števB-ne procese proti kontra-revolucMonamim elementom Posebne brige Jim zadaje čiščenje v sami komunistični stranki. Sedaj ]e na vrsti rdeča armada. Skupina višjih oficirjev s Pečinovlm na čelo In z nekimi komandanti armadnlh • zborov, je bila odpuščena. V celem zre za 43 oficirjev Odpor kmetov proti kolektivizaoiji raste z vsakim dnem. Kmetje v Novem Sibirskem so raje uničili »troje, kakor da bi oddali žetev. O odporu poročalo tudi h ostalih krajev. V Moskvi so pričeli soditi Be-lorose revOlucijonar e. V Moskvi se bo vršil tudi proces proti tatarskim protirevoluciiocnar-cem, članom organizacije »Turan«. V Tveru le bilo več kmetov otoso enih na tri leta robije. ker so pri njih našli carjeve slike. V Minsku bodo sodili beloruske nachonati-ste, ki jih vodi Lastocki. Obtoženih <9 44 oseb. Istotam bo uprizorjen proces prots ukrajinskim zarotnikom, ki sta jih vodila pr<>4. Tednov jn škof SelinskL Načrti angleške vlade za omejitev gospodarske krize Industriji in trgovini je treba pomagati s cenenim kapitalom — Pesimizem konservativnega tiska Lrntloa. 1. feb»narja. AA. Snifl fe angleški zakladni minister Philip Snowden govoril o bodočem angleškem državnem preračunu. Minister j* izjavil, da se tr^vina č«»da lje bolj razvija in da ima angleška vlada pred koncem tekočega proračunskega I« ta realizirati mnogo dohodkov. Nalaije j" minister naglasil. da bo štedil z izdatki in da bo skušaj držati državni proračun v ravnovesju. Vlada bo vse storila, da dvigne trgovino in Industrijo. Snowdej je zaključiL da je dolžnost vlade, pomagati industriji in trgovini do največjega razvoja in do cenenega kapitala. Končno je izrazil Snjwden upanje, da bo obrestna mera v kratkem občutno z.li- tina, kar bo omogočilo angleški vladi, da zniža državni dolg. Poročilo Snowdena Je vzbudilo veliko zanimanje jav.Tosti ter ga splošno smatrajo kot odgovor na napade konservativnih li6tov, ki so očitali delavski vladi, da ne posveča dovolj velike pazljivosti vprašanju, kako rešiti in omejiti gospodarsko krizo, ki tare angleško gospodarstvo ter očuvati ravnovesje državnega proračuna. Ti listi pišejo sedaj, da naj eto pričakujejo obljubljenih ukrepov m da žele le to, da bi pristopila delavska vlada že tudi k dejanskemu reševanju gospodarske krize ter prestala z objavljanjem samih načrtov. Uvoz žita v Bolgarijo Sofija, 1. febr. AA. Uvoi žita nenavadno zanima bolgarsko javnost. List Malinova »Znatne« piše v uvodnem članku, da je Šestini deficita trgovske bilance vzrok uvoz jugoslovenskega žita, ki tišči cene bolgarskemu žitu navzdol. Članek dalje preiskuje slabe posledice uvoza žita za bolgarsko gospodarsko življenje in pravi, da uiti ena vlada na svetu ne bi kaj takega dovolila. List trdi, da sedanja bolgarska vlada ni zmožna voditi bolgarsko gospodarsko življenje. Polslužbeni bolgarski »Demokrati-českt Zgovor« piše, da vprašanje uvoza žita ni tako enostavno, kakor ga slikajo neki listi, ampak da je komplJcirano in da bi ga bilo treba izčrpno proučiti. Ministrski svet se bavi s tem vprašanjem in bo v najkrajšem času sprejel sklep, ki bo zadovoljil vso. Ostavka kardinala Gasoarrija Rim, 1. febr. s. Državni tajnic kardinal Gasparri bo oficijelno odstopil dne 14. februarja. Kardinal Gasparri se bo najprej umaknil v verski zavod na Monte Mario, ko pa bodo popravljalna dela pri vili na Colle Apio, ki mu je bila podarjena, končana, se bo naselil v tej vili. Estonci zapuščajo Rusijo Revai, 1. febr. AA Estonska vlada je prejela v zadnjem času veliko število trošenj estonskih kolonistov v sovjetski Rusiji, ki prosijo, da bi se. smeli vrniti iz sovjetske Rusije, ker ravnalo so-ietska oblastva z njimi kot s kulaki in da zato ne morejo več vzdržati. Finančna politika čsl. vlade Praga, 1. februarja AA. Včeraj je bila pod predsedstvom ministra financ dr. Bngliša konferenca zastopnikov finančnih uprav it vse države, da se sporazumejo o nadalini finančni politiki in o pobiranju davkov. Prt tej priliki je minister Bnjpiiš raztolmačil svoja stremi enja in obrazloži ukrepe vlade, da si pribavi potrebna sredstva. Navedel te niz upravnih navodil, ki bodo pokazala v kratkem željene uspehe. Naposled Je dr. EngliS govoril o vefiki nacUonalnj naloeL fe jo vrše uradniki Nemci in volitev Masarvkovega naslednika Praga. 1. februarja, d. Dosedaj so pisali o vprašanju nasledstva predsednika Masarvka samo češkoslovaški listi, sedaj pa eo se oglasili k temu vpraša,!ju tudi Nemci. Tako je pričela nemška revija »Die Wahr-heit< z anketo o tem vprašanju. Prvi odgovor je poslal poslanec nemške kmetske zveze, Franc KrepeL, ki ugotavlja, da je treba ločiti vprašanje nadomestila in nasledstva predsednika Masarvka. Nadomestila za tako vekovno osebnost kot Je predsednik Masaryk. ni, ker ga je mogoče primerjati samo s Husom ali Romenskim. Kar se pa tiče vprašanja nasledstva, bo presojala nemška narodna manjšina Ie to pač po tem. v kolikor bo nudil jamstva za njene pravice. Nemški zastopniki bodo pač glasovali pri volitvah za ono osebo, ki bo nudila največ jamstva za to, da bo traino ost?UTan pošten in pravi nacijonalni mir med Nemci in Ce-hosiovaki. Pariška nogaianja z Madžarsko Beosrad, 1. februarja. A A. 5. t m. se začne v Parizu konferenca, ki ima na podlagi rezultatov in odredb druge haaške konference urediti noedinosti b postorek po sno-razumu. parafiranem v Haagu med delegacijami upniških držav in Madžarsko v vprašanju reparacij in zaht"V madžarskih državljanov nasproti državam naslednicam bivše avstro - ogrske monarhije. Naša delegacija na tej konferenci bo tako-le sef^tavliena: delegata dr. Gjoreje Gjurič. kraljevski po-slanifc in opjliomočeni minister v Londonu in Konstantin Fotič. poslanik ln vršilec dolžnosti generalnega političnega direktorja v ministrsvu zunanjih zadev v Beogradu; kot strokovnjaka Vlado Martinac, šef odseka ministrova zunanjih zadev, in dr. M Ploi. pomožni delegat pri reparacijski komisiji v Parizu; tainik P. Blansk. sekretar ministrstva zunanjih zadev dodeljen reparacijski komisiji, in dr. Slavko Stojkovič. nisar po-planištva v Parizu, dodeljen kraljevski reparacijski komisiji. aijaj Modnlcel Daaeal Pretresljiv«! Rrum! DunA, bučno SJvtJenjs T Praterju! Nedolžnost v kremplji* »ramotne pohote* Veronika — »rtev družabne nemorale! Film, ki ga morajo videti ^^ vsi roditelji, vsaka hčerka! (NEDOLŽNOST) Mala Veronika ]S&Cn5 Kino livor Mladini neprimerno! Telefon 2730 Ob % 11. in ob 3., 6., y28. ln 9. uri. Maksimirane trošarin® Stališče slovenskih vinogradnikov V svojem Banko o ljubljanski občinski finančni politiki e občinski svetnik ljubljanski t- Ivan Tavčar nastopil proti maksimiranju trošarine na alkoholne pijače. Zato-mi bodi dovoljeno, da spregovorim o tem vprašanja s stališča vinogradnika. Po prevratu so se postavljale občinam vedno no-Ve naloge, ki se brez denarja ne dajo izve-»ti. Priznati pa ie tudi treba, da je marsika-ka občina v doH, ko Še ni bila taka stiska sa denar, izvedla marsika. kar bi se lahko brez Škode ie odložHo Občinski proračuni to naraščali v nedoslednost, treba je bilo tekati krita te vsepovsod se Je kratkoma-lo s svinčnikom v roki izračunalo, za koliko Je treba povišati trošarino, da bo primanjkljaj krit Tako je n. pr. v LM>! arri Obdavčeno vino kar s 4 Din od litra 2.50 + 0^0 pobira občina. 35 par znaša državna te 65 par oblastna trošarina Prodajne cene srednje kvalitete l utomersko-ormošklh vin znašajo 5 do T. haloSkih 4 do 6 Din ta približno enako se plačujejo bizeljska ln dolen ska vina. Trošartta znaša 60 do 100% vsote, ki K> Je Skupil vinogradnik Predvojne cene trt vta so se ffibale od 30 do 60 vmarjev In trošarina je znašala ravno v Lubljani kjer je bila največja, samo 20 vinarjev, t. I. 33*56 od prodajne cene. Upoštevati pa je treba, da e bil takrat povsod konzum vin« mnogo večl, kakor je danes. Ce je k on rum vina v Ljubljani danes za 67% večji, kakor je bil L 1913. je treba pač upoštevati to. da Je Število prebivalstva od l. 1913 prav tako naraslo in da e položaj Ljifal ane docela d n«račen. kakor je bil L 1913. S skrbjo smo zasledovali od leta do leta naraščajočo vinsko krizo, ob enem pa na-raSčenJe samoupravnih doklad Produkt, ki nam ga rodi naša zemlja fn od katerega žive mili oni ljudi, je bil glede obremen eva nja »vtugeifrei«. Pojavila se )e zahteva po maksimiranju trošarine, ki H Je vlada res »godila. VinagradnSki Se nismo dosegli tega kar smo želeli, a dosegli smo vsaj neko mejo in tudi 6o le irspeh. V Ljubljani se lahko po nov* predpisih e maksimiranju trošarine naloži do 2-50 občinske trošarine aa liter, kar odgovarja I približno predvonj obremenitvi. Rad priznam. da je dandanes v vsaka občini, od najmanše do največje, težavno urejevati finance. Ne sme pa se prezreti vzrok, ki je baš v tem, da se je dosle le vse preveč upošteval samo ta vir donodkov. Najmodernejša država v vinogradništvu ie neodvomno Francija KdoT le malo zašle-due to panogo narodnega gospodarstva, ve. kako se Francija trudi, da ohrani domači kottzum vina na prejšnji višini. Nas se kaj rado to'až 1 t »organizacijo tevoza vin« m pa tudi t zadružništvom. Za organizacijo tevoza sta potrebna dva: prodajalec m kupec Avstrija, ki je bila od nekdaj naš glavni kupec, sedai sama pospešuje svo e vinogradništvo; da čimbolj zniža uvoz, dopušča celo masno produkajo Smar niče in drugih direktno rodečih vrst. V tej in drugih uvoznih državah pa obstoja poleg tega še konkurenca, da bi dosegli le cene. bi niti od daleč ne krile naših produkcijskih stro§kov Res je. da se od strani vinogradnikov dela na vsem. kar bi moglo pomagati, rse to pa Je dolgotraoo delo im se ae da izvesti od danes aa Jutri. Kar se še posebe tiče slovenskega v*w gradniStva. ie treba poudariti, da Je kupna moč konzumenta pri nas padla, da se bon zumirajo vina le do gotove cene. kar ima za posledico, da se konzurmrajo v vedno večii men le slaba vina. Samo lani v decembra se je a. pr. uvozilo v MvSo ljubljansko oblast 2300 hi negotinskega vina po 2.80 Din. dočim bi e slovenski vinogradnik obupno borbo ra svoj obstoj. Nikdar nismo odrekali pravice, da se pobira primerna trošarina r dokladaimd, upoštevati pa Je treba naše težke gospodarske razmere. Zato tudi ne sme biti na prosto dano vsakemu občanskemu finančnemu referentu, da lahko poljubno obremenile ta naravni produkt Ce bi se zgodilo, kar zahteva g. Tavčar da bi se maksimirane ukinilo, bodo nastopile vse v poštev prihaja oče orgamzaclie, da sc ta pridobitev ki je za vinogradnike naravnost življenjskega pomena, ohrani. — Lovro Petovar. predsednik Vinarskega društva za Slovenijo Seja celjskega občinskega sveta Rešitev dolge vrste tekočih zadev — Parcelacija drevesnice na Lanovžu — Nova regulacija Otoka — Mestni šolski odbor Celje, 1. februarja SnoS se Je vršila redna seja občinskega sveta. Zapisnik zadnje seje je bil brez pitanja odobren, nakar je župan kratko poročal o bivanju poklonitvene deputacije v Beogradu in o svojih intervencijah v raznih ministrstvih zaradi regulacije Savinje ki izplačila druge« obroka kaldrmtne. Po daljši talni seji le poročal za pravni odsek t. dr. Kalan. Državna trgovska šola je naposled plačala najemnino, ostala pa ie še dolžna za kurjavo. Nekatere stranke v mestnih hišah niso v redu plačevale na- j jemnine. zaostankov pa sedaj skoro ni mogoče izterjati. Mestno knjigovodstvo mora v bodoče natančno kontrolirati plačevanje najemnine, da se slični primeri ne bodo več dogajali. Znižale so se raznim podjetnikom kazni zaradi neplačanih mestnih davščin. — V celjsko mestno občinsko zvezo so bili sprejeti: Marija Zormanova. za-sebnica. Terezija Lebičeva. kuharica. Franc Bremec. delavec. Ana Tratrikova. služkinja. leniei Valenčak. kleparski pomočnik. Amalija Brunškova. perica. Anton Meiland trgovec. Marija Košakova. perica. Kare! Ooričar. trgovec. Josip Dokler, tesarski pomočnik. Ivan Skok. upokojeni dnevničar. Franc Dolgan, kleparski monter. Franc Ceote. bančni uradnik. Josip Homšek. delavec Jožefa Zurmanova. vdova dimnikarja. Jožefa DokJerieva. šivilja, in Franc Frajle-trafikant Odklonil se Je sprejem štirim prosilcem. „ Za finančni odsek ie poročal g. dr. Vreč*o. Predstoiništvo celjske mestne po'iciie zahteva čim nreišnlo dodelitev potrebnih prostorov v magistratnem ooslonlu. Temu nI moroče ustreči ker mestna občina nima na razno'asro prav nobenih lokalov. Vprašanje bo re"etv> šele z zgradbo novega dvoriščnega trakta za masristratnim pokornem. — CrmM v mestni klavnici ie bil prodan za 10*00 Din. — Banaški odvetnik dr. Moisi Klein ponuia v imenu neke inozemske finančne skuoine celiski občini posulo. Pozove se, da stavi točneiše predloge. — Mestno p^sorJarstvo in mestno go"dirctvo bosta združeni v en urad, — Prošnji zavoda šolskih sester v Celiu za denarno podporo njihovemu otroškemu vrtcu ne more ustreči, ker nI denaria. — Gasilnemu dmštvu v Celiti se začasno v smislu dosedanje nr^kse dovoli kurjenje sobe za dežurno službi s kurjavo iz mestnega skladi-— c^okolskermi društvu se zniža veSP-lična faksa o pri'iki ma*kerade na 10 odstotkov. — Javna mestna knj^lca dobi nove prostore »Pri kroni«.- — Pri koloniji na S«vidniem lanovžu se Inštalira glavna električna naoeliava. dočim mora'o ra^v^d v h;še oskrbeH stranke same. — Pnnbtest* $e ^na^n' ref^fnt. da nroda kronske bore. ki ''h ima obalna za 7.700 n?n. — Stranki Borko na Lftnov*n se uvede elektrika razsvefava Ani Skabenne*ovl «e odobri powavHena r^od^ira ra oredpis dok^d na na^nmino. Društvu mediHnrev «e ve-se'i*na t»k«a na 10 odstotkov Vdovi Frančiški Bo*ičevi se Irnhča svo»ečasno odobrena "odoora mesečnih 900 run za dva meseca. 7a bodoče kritte ie trpba poskrbeti v proračunu. — K n-ivi oko'ški Joti v OIHi vy" vek cest vr^zr fw mestna ob^a dotičnih zemljišč Se vedno ni odkupila. Nekateri prizadeti groze celo s tožbami. Ker se trenutno ne more naiti potrebnega kritja (okoli 50.000 Din) za odkup sveta tn ker se mora ugotoviti, zakaj svet ni bil odplačan že tekom preteklih 5 let je bila zadeva Izročena v proučitev pravnemu od seku. Poročilo gospodarskega odseka Je podal g. prof. MravlJak. V stanovanju g. S. v stari hiši »Pri kroni« se uredi kopalnica s kadjo in pečjo. — Prošnji trafikantinje v novi hi"i »Pri kroni« za napravo mreže pred izložbo se ne ugodi, ker bi mreža kvarila hišno fasado. — Prošnji Anke Za-bavnikove za stavbno parcelo pri Sv. Jožefu se ne more ugoditi, ker ni nobene proste parcele Ravno tako se odkloni prošnja Karla Naprudnika za parcelo na Spodnjem Lanovžu ker se dotično zemljišče sploh ne bo izparceliralo. — Celjskemu Olepševalnemu društvu se dodeli pred mestnim pokopališčem novo zemljišče za drevesnico namesto dosedanjega na Lanovžu. ki bo razparcelirano. * Za stavbni odsek je poročal g. dr. Woll. Trgovcu Antonu Hofbauerju v Gosposki ulici se ne more dovoliti prizidava II. nadstropja. ker sega hiša čez črto regulačne-ga načrta. Za vse ostale stavbe v Gosposki ulici pa ie v bodoče v primeru adaptacije predpisano vsaj drugo nadstropje. — Na Otoku bo izvršen nov regulačni načrt ker je več interesentov, ki bi radi zidali v tamkajš«jem okraju. Nove ceste bodo široke: glavne 12 m. stranske pa 8 do 10 m. Za obrtni odsek je namesto odsotnega referenta poročal g. sečnik. Sodavičarjema Lovru Roglju in Alojzu Sauerju se dovoli zamenjava prostorov obratovanja. — Na znanje se vzame dopis zadruge avtoizvo'č-kov v Celju ki protestirajo proti podelitvi novih avtotaksnih koncesij v Celiu. Ponudba zagrebškega zastopstva Berklovih tehtnic za oostavitev in nabavo javne tehtnice na Glavnem trgu se odkloni. — Prečitano je bilo krajše poročilo o dohodkih mestnega tržneea nad7orstva v preteklem letu. Za šolsko-kulturni odsek ie poročal g. ravnatelj Brinar. V lavni mestni knii>nici je bilo lani izposojenih 18.000 knjig. Delavska zbornica ie obljubila vsakoletni prispevek po 20.000 Din. želela pa je, da naj se naknadno izvoli v kuratorij mestne knjižnice tudi en zastopnik delavstva. Izvoljen je bil občinski odbornik g. Miloš Čenn. Za socia'no-oortičnj odsek ie poročal g. dr. Voršlč. Na predlog Delavske zbornice ie bila do dališi debati soreieta resoluciia v kateri se mestna občina obrača na ministrstvo za socialno politTco. da naj se pri reviziji socialnega zavarovania v naši državi dosedanje sfanie izboViša in naj se čim prei uvede zakonsko zavarovanie za Primer InvaHdnosti starosti in onemoglosti, ker sicer robiio skoro vse breme za vzdrževani? t"kjb siromakov pristojne domovinske občine. Po kratki ponovni tafni sefj so se vršile volitve v kraievni šolski odbor v Celju in so bili Izvolienf s 23 glasovi sr».: dr. Juro Hrašovec dr. Vročko. dr. Voršič. dr. Sko-berne In Mi'o* Ceni«. Načplnik odbora ie vsakokratni župan. Med slučajnostmi ie bila soglasno sprejela sledeča va7na resolucija. ki bo odposlana ministrskemu pred- »edstr*. ftnančnemn ta pravosodnetna ministrstvu ia kr. banski upravi: RESOLUCIJA: •Alestna občina celjska je doznala. da nameniva finančna uprava kupiti v Celju stanovanjsko poslopje, da bi v nJem namestila davčno uprava S tem bi se stanovanjska beda v Celju občutno povečala, ker bi zopet več strank izgubilo svoja stanovanja. V mestu Celju sta le dva državna urada ki imata svoje lastno poslopje in sicer poštna uprava in sresko načelništvo. Vsi drugi uradi (upravno sodišče, okrožno sodišče. okrajno sodišče, državno tožilstvo, davčna uprava. sreska uprava finančne kontrole, oddelek finančne kontro'e. mero-i7kusni urad. orožniško poveljstvo in orož-niška postaia ter katastrska uprava) so namočeni deloma v zasebnih, deloma pa v mestnih zgradbah. Z ozirom na to naproSa mestna nprava ministrsko oredsedstvo, ministrstvo orav-de. ministrstvo financ In kr. bansko upravo. da storilo vse. da se začne čim hitreje graditi v Celju poslopje za okrožno Sodišče. ki se je nameravalo graditi že pred svetovno vojna V novi stavbi nal bi se pole« okrožnega sodišča namestilo tudi okrajno sodišče državno tožilstvo letnišnica. davčna uprava in katastrska uprava. Na ta način bi se v našem mestu pridobilo vsaj nekaj stanovanj in bi se s tem odpravila nevzdržna stanovanjska beda.« Ob 23.30 ie načelnik g. dr. Ooričan zaključil 5 nr trajajočo seja Salve smeha ln krohota izvaja slavni komik Monfy Banks v filma Evina jabolka" Ob S^ Mi*, ta ». vi — BBMaatižiaBBaŽM Premestitve v finančni službi Beograd, 1. febr. p. Današnje »Službene tfovine« objavljajo uka2, s katerim so imenovani: za finančnega svetnika dravske fi-načne direkcije Hlnko Perne, dosedaj finančni svetnik zctske oblasti; za finančnega svetnika dunavske finančne direkcije pri inšpektoratu v Kragujeviu dr. Ljude-vit Valjavec, doslej finančni svetnik dravske finančne direkcije; za finančnega svetnika dravske finančne direkcije Ivan Pre-dikaka, dosedaj finančni tajnik v Kragu-jevcu; za finančnega tajnika zetske finančne direkcije pri inšpektoratu v Kosovski Mitrovici Konrad Škoflek, dosedaj tajnik dravske finančne direkcije. Za vršilca dolžnosti šefa davčne uprave v Radovljici je imenovan kontrolor Vinko Pirnal iz Kranja, za kontrolorja pa v Kran, Ivan Schwarz iz Sko-fje Loke. v Ljubljano-okolica Franc Prežet} ter Josip Badiura iz Ljubljane-mesto, v Ljubljano-mesto pa Cb rti tvančič iz Ljubijane-okolica Zaključek podajanj v Sofiji Beograd, 1. febr. M. Iz Sofije poročajo, da ,je iugoslovensko-bolgarska mešana komisija dokončala svoje dela Zadnio sej« bo imela v ponedeljek. Jutri zvečer bo priredil zunanji minister Burov na časi članom komisije večerjo. Po informacijah iz bolgarskih krogov je popolnoma rešeno vprašanje dvolastniških posestev. Vprašanje nevtralne cone bo rešeno v formi zaščite meje. »Zarja« zatrjuje, da bo v to svrho sestavljena posebna mešana jugosto-vensko-bolgarska komisija, ki bo permanentno poslovala ob meji ia skrbela za varnost, red tn mir. Zahvala muslimanov Beograd, 1. februarja. AA. O priliki spre. jetja zakona o islamski verski zajednici je predsednik ministrskega sveta in minister lotranjih zadev general Peter Zivkovič prejel to-le brzojavko: Zakon o islamski verski zajedn!ci. ki je danes sankcijoniran z vzvišenim vladarskim podpisom, je zadovoljil verske potrebe muslimanov in opraviCil nade. ki so jih muslimani gojili v pravičnosl in versko toleranco kraljevske vlade. V imenu muslimanov iz južnih krajev smatram kot njihov verski starešina za svojo sveto dolžnost dn se vam. gosp. prel 4. do pol 7. Na seji je bila zaključena debata o zakonu o pobijanju nedopustne konkurence Seji so prisostvovali v imenu ministra, trgovine upravnik zavoda za zaščito industrijske svjjine dr. Suinan. v imenu ministra notranjih zadev pa inšpektor ministrstva Franio Goršič. Izvoljeni sta bili dve sekciji, da proučita predlog o izvršenju tega zakona in predlog zakona o lekarnah. Sekcija, ki bo proučevala prvi zakonski načrt, se seetane 17„ ona, ki bo proufavala načrt o lekarnah, pa 21 t m. Kakor hitro sekciji končata proučevanje načrtov, ju predložita pl-?nu-mu. da bo razpravljal o zakonskem predlogu. Gbsc^ba Rajhenburška železniška nesreča pred sodiščem Obtoženi prometni uradnik Rantuša oproščen — Odločilne Izjave železniškega strokovnjaka — Vefiko zanimanje ▼ krogih železničarjev kumano^skil* komunistov Beograd. 1. febr. AA Davi ob po 110. je bila v državnem sodišču za zaščito države izrečena obsodba Nikole Staneviča in tovarišev, članov komunistične organ'zacije v Kumanovem. Državno sodišče je dognalo. da so obtoženci krivi, in je obsodilo Nikolo Staneviča na 7 let robije, Dobrivo-ja Veličkovica na 7 let robije, M:lana Mi-halkoviča na 7 let robiie. ostale obtožence na kazen robije od 2 do 5 let. Imenovanje veterinarjev Beograd. 1. februarja, p. »Stažbe«e Novrfne« obVwHak> »kai, s katerm sta imenovana dosedanja veterinarja prš velikem žui»flu v Mariboru Fran Prrna* m v3Je*a veterinarske^ svetmJca dravske banovfne in dT Fran Veble ta veterinar-Sitega svetnik« pri s reškem poglavar »pvn v Liti*. Zaplemba zapreHke revije Zagreb, t. e4wnar}a. r. Kakor poročaio lifsH. }e zagrebške dfia-vno to^tetlstvo zaplenilo na osno-v4 čl. 19. likovnega zakona vrvo SteV-Jko noveica časopisa »KrK« zaradi Sfonfai t*>f n^sVivom »V ma menihi krfa«, ker izedva 4a članek plemenski verski r ga doc. Celje, 1. februarja, v. Pred tričlanskim senatom celjskega okrožnega sodišča se je da nos ob 10.30 pr ičela razprava proti prometnemu uradniku Aloj-zmu Rantaši zaradi velike železniške katastrofe, kj se je lani v noči od 2. na 3. novembra primerila v Rajhenbur-gn. kjer je ekspresm vlak za vozil v tovorni vlak ter so pri tem izgubHi življenje vlakovodja Vodlak, strojevodja Arzenšek rn kurjač Jeromen. Katastrofa je čitateljem še v dobrem spominu. Materijalna škoda je bila po železniški direkciji ocenjena na 670.000 Din. Senatu je predsedoval s. o. s. dr. Dol-ničar. prisednika sta bila s. o. s. Le-vičnik in s. o. s. Detiček obtožnico ie zastopal državni tožflec dr. Rus. obtoženca pa je zagovarjaj odvetnik Fran M!1?'n ki iz Ljubljane. Za razpravo je vladalo izredno zanimanje in so dvorano predvsem napolnili železniški uiad-niki m uslužbenci. Obtožena Rantaša je zasnoval svoj zagovor rta tem. da se je že v vo^ni zaradi neprestanega bivanja na fronti popolnoma zrahljalo njegovo živčno stanje. poslabšalo pa se je še. ker se je zadnjih deset tet neprestano nahajal v težavni m odgovorni prometni službi na glavnih progah. V lanskem poletju je že prosti za premestitev in za pisarniško zaposlitev. Prošnji je bilo že ugodeno. toda začasno je bil vendar še dirigiran na rajhe rib urško postajo. Popolnoma izčnpan in utmien se je usodnega večera podaJ v shižbo hi na prošnjo svojega tovariša na sosednji postaji Blanci celo še prevzel uvoz tovornega vlaka. Na rajbetrtmrŠki postaji manjka uvozni signal, noč je bila temna in meglena. Ko se je prigodila katastrofa, je Rantaša ves strt in v domnevi, da je ves ekspresrri vlak zgrmel v Savo. v trenutku sklenil končati si življenje. Prerezal si je žile na obeh rokah — in se zavedel šele naslednji daa v kiški bolnici Priča Gmajrrtč. kretnfk k Rajbenbur-ga, je v celoti potrdil obtoženčeve navedbe. Orijentacija je bila v oni usodni Jesenski noči silno težavna, ležala je gosta megla. Zelo važma )e nato bila sodba Izvedenca, upokojenega prometnega kontrolorja g. FroJeja. Navajal je v glavnem: na progi Zidani most—Zagreb je Bolgarska vladna kriza Sofija, 1. febr. AA. Listi ma traja da rekonstrukcije vlade Ljapčeva ni moči več odlagati. Splošno se smatra, da bo prihodnji teden prinesel važne izpremenvbe. V političnih krogih se posveča velika pozornost akciji, ki jo vodi minister zunanjih zadev Burov. V svojem stanovanju je imel konferenco s 50 poslanci in ž njimi razpravljal o vprašanju rekonstrukcije vlade. V teh krogih se smatra, da je Burov p list »I r« porod-« je včera* p»a4ei p1-sin« o.l »cenene osebe, ki izjavlja, da Je piipravljt-na proti visoki odškodnini sporočiti, kje s- nalaja truplo pogrešanja nPta"i Kutjrpova Ruski list ee ie ufl pjd lagi tega pisma izjavil pripravljenega izplačati piscu 100 OLtO frankov, ako tli nesunec izviti e*-o!o «.bliubc. Pariz, 1. februarja, g. Kakor porota »Ll-bertž« so identificirali ženska kš je preoblečena v obleko policijskega uradnika sodelovala pri ugrabitvi bivšega ruskega generala Kn*jepova. Pri hišni preiskavi pri njej so našli toliko obtežilnega materijala, ia menijo, da bodo kmalu imeli v rokah napadalce. Pola Negri -hči slova«ke?a n?skove?a? Praga, 1. febr. h. PraSki večerniki objavljajo senzacijonalno vest iz Žiline na Slovaškem, po kateri se bo po matrikah, ki so bile najdene v občini Nesluša pri Žilini. dokaza'o. da je znana filmska igralka Pola Ne?ri hči piskroveza Jana Halu-peckeg« iz NesluSe Pola Ne^ri se je prej pisala Apolonija Halupecki. Oče umetnice se ie pred leti izselil na Poljsko, kier je pri Varšavi kupil malo kmetijo, na kateri ie Po'a Negri preživela svojo mladost. Viharji nad Francijo in Rusiio Pariz, 1. febr. s. Po vsej obali Francije divjajo močni viharji. Mnogo ladij je v nevarnosti. O španskem parniku »Sierva-na« manjka od 20 t. m dalje vsaka vest. Obstoji nevarnost, da se je s posadko, bro-iečo 19 mož potopil Brezžična postaia v Marseilleu je pre»e!a SOS klice od inozemskega panika »Merob« Parnik je v največji nevauosti. Koimo. 1. febr s. Dočim vfada v baltskih državah stroga zima, ter je zadniedni zapadlo mnooo snega, tako da je že'ezni-5ki promet deloma ukinien javi ia jo iz Sibirije ve'iko to-olota V zaon^ni Rusiji divjajo snežni vharji. v iužni Rusiji na kaže topl^er 30 stopini pod ničlo. Na murm*n*kem ozemlju oa ie toplomer 5 stooinj n«d ničla ▼ Arhangelsku pa 12 stopinj ivid ničlo. Poroka princese Ileane BnkareSta. 1. febr»?-U. AA. Prtnoesa IVana se bo poročila 27 aprila. Pofoka se bo vešita os zelo svečan nač'n Krvava volilna borba v Rumuniji Bukarešta. 1. febrneria. t Spopadi po vsei debeli ob prlrki predstoečšh vo4it«v, tra^lo da«e. Ztastl v Btizau in Romamo ie prSlo do krvavi spopadov Več oseb »vV» r«n'iavza. Navzočemu komponistu Safranek-Kaviču je priredila publika burne ovacije. Podrobno poročilo sledi. Nadaljevanje polemike o »katoliški fronti" Članek zagrebških »Novosti« o ustvarjanju katoliške fronte izziva še vedno splošno pozornost in ie našel odmev skoraj v vseh jugoslovenskih listih. Zagrebška »Slobodna Tribuna« se bavi z navedbami »Novosti« o akciji jugoslovenskih katolikih krogov ter pravi med d rušim: »Ce zagrebški nadškof dr. Bauer poziva na evharistični kongres vse vernike brez razlike imena, plemena In narodnosti potem je to res samo velika verska manifestacija. Ce pa se »Hrvatska Straža« (organ katoliške akcije na Hrvatskem) navdušuje nad katoliško fronto, ki io ustvarja na Češkoslovaškem pater Hlinka. ki poziva v svoje vrste tudi Nemce in Madžare oo-tem ie to politika, ki sta Ji vera in cerkev samo krinka, pravi cilji r>a povsem druei. Tudi Strossmaver in Rački sta bila vzorna duhovnika i« katoličana, toda Strossmaver Je znal točno potegniti mejo med T 3« kapetan korvete Ciril Vilfan, doslej komandam broda »Sitni-ca«; za komandanta torpfljarke »T 4« poročnik bojnega broda 1. razreda Vladko NagHč, doslej na službi v operativnem oddelku komande mornarice; za komandanta podmorntc« »Smefi« poročnik bojnega brada l. razi eda Boris Pire, doslej oa službi na podmornici »Hrabri«; za komandanta broda »Sitnica« poročnik bojnega broda 1. razreda Mirko Plajvajs, doslej na službi na podmornici »Osvetnik«; za komandanta broda »Močni« poročnik bojnega broda l. razreda Maksimilijan Milkovič, doslej aa službi v [II. pomorski obalni komandi, za pomočnika komandanta pomorskega arze-nala pa kape-tan fregate Vladimir Pfeifer. doslej komandant podmornice »Smeti«. * Spremembe v železniški službi. Nameščeni so za uradnika L kategorre 9 skupine: inž. Peru®zi Stanislav, tehnični uradnik, oddelek lil.; za uradnico HI. kategorije 4. skupine: Dettela Josipina, admi-nistr. uradnica, prometno - komercijatai oddelek; za zvaiMčnike I. kategorije 4. dku pine: Zalar Rudolf, komerefahri zvaničnik, Ljubljana, gl. kol.; Srakar Ignacij, komer cija?ni zvaničnik, LJubljana, gi. kol.; An-drejašič Jožef. kom. zvaničnik, Kranj; za zvaničnike II. kategorle 3. skupine: Pergar Martin, tovorni sprevodnik, Ljubljana, gl. kol.; Sojč MeUmor, tovorni sprevodnik. Zidani most; Goleš Anton, zapisovalec voz, Celje; Afolin Jožef, tovorni sprevodnik, Ljubljana, gl. kol.; Marčan Alojzij, svetil-ničar - klepar, Ljubljana, gl. kol.; Slabe Franc, premifkač, Rakek; CizeJ Jožef, kret-nik. Rajitenburg; Toni Jožef, premikač, Ljufoliana, gi. kol.; za služitela 2. skupine Svetek Janko, svetilničar. Liuhijana gL kol. — Imenovani so zvaničnikom I. kategorije 3. skupine. Puhar Ivan, sprevodnik, Ljubljana gl kol.; Zgaga Maksimilijan, sprevodnik. Novo mesto; Osolin Anton, sprevodnik, Ljubljana gi kol.; 4. skupine: Vogel Andrei. vozovni zapisovalec, R&jhen-burg, dosedaj zvaničniki H. kategorije. Ko bi vedela TI tetka Ml ca, kakšna bUa šolarska Je veselica, kifeljeki potica In pridatkl jo j nazadnje BUDDHA čaj Se sladki! Tea Import, Ljubljana, Aškerčeva aL * Opustitev advokature. Advokat dr. Robert Lederer v Konjicah se Je začasno odpovedal izvrševanju advokature. Za prevzemnika pisarne je Advokatska zbornica določila dr Franja Macarola, advokata v Kon icah. * Razpis zdravniške službe. Kraljevska banska trprava v Ljubljani razpisuje služb« okrožnega zdravnika s sedežem v Trebnjem. Prošnje na; se vlože najkasneje do 25. februarja. * »Uradni list kraljevske banske oprave Dravske banovine« objavlja v 26. številki: zakon o ustroju ministrstva za gradbe ia njegove zunan e službe; zakon o konvencij o suženjstvu; zakon o izpremembah in dopolnitvan zakona o ureditvi predsednlšt-va ministrskega sveta z dne 1. maja 1929 ter uredbo o rzdelovanju zemljiškega katastra pri privatnih podjetjih * Na osnovnih šolah se je 31. Jamarja končalo prvo polletje z razdelitvijo polletnih izkazov. Drugo polletje se prične 4. februarja t. m. * Pravna laknlteta ▼ Sabodcf satana. Kakor javlja o tz Subotice, Je taenkaJSnJe meščanst/o brez razlike narodnosti ia vere razveselila izjava ministra prosvete, ki Jo je dal novinarjem m v kateri naglaša. da ni nikake namere, da bi se fakulteta prenesla te Subotice, ker je ta fakulteta na severni točki naše države pokazala po desetih letJh delovanja, d? e potrebna in da tata tudi pogoje za obstanek. * Osrednji urad za zavarovan'e delavcev v Zagrebu je razpisal natečaj za popolnitev mesta pomožnega zdravnika v sa-natoriiju za pij učne bolezni oa Brestove« prt Zagreba. Kot prejemke dobiva zdravnik po 1500 Din mesečno, razen tega dobiva brezplačno za svojo osebo stanovanje, hrano, kuravo, razsvetljavo in postrežbo v naravi. Opremljene prošnje naj se vlože do 15. t m. * Smrtna kosa. Na Brez)« Je omrf g. Srečko Volk, katerega pogreb bo danes ob 15. — V Zalogu je preminul g. Tomaž Opre Sni k. posestnik jn stro evod-ja v vevški papirnica. Pogreb bo danes ob 15. na pokopališče pri D. M. v Polju. — Pokojnikoma bdag spomin, žalujočim naše sožalje 1 * 80 letnica rojstva Je praznoval te dni v St. Vidu pri Lukovtai g. Franc Prtmec, davčni izvrševalec v pokoju. Jubilant je rodom te Sobrač pri Litiji. Kot mladenič je po vojaški službi služil pri orožnikih ter Je leta 1881. dobil civilno službo pri finančni upravi za Kranjsko kot davčni izvrševalec. L. 1914. je bil po več kakor 40 letnem službovanju urokojen. Kot orožnik in davčni izvrševalec je služboval v Bohinu, na Bledu, Radovljici, Kranju. Škofjj Loki. Idriji, Ribnici m Kočevju. Kl ub visoki starosti je še čil in svež. Alkoholnih pijač ne uživa in prav tako ne kadi. Bodi čvrsti korenini naklonjenih še mnogo let! * Nov zakon e ribolova. Kakor JavHaJo iz Beograda, je kmetijsko ministrstvo določilo posebno komisijo, ki naj sestavi načrt zakona o ribolovu. Pred javno objavo zakona se bo načrt predložil tateresiranim organizacijam, da izrečejo o njecn svoje ir.rerje. * K&£ t Ameriki. Svetozar Banovee bo 18. ma a priredil v Orchestral Hallu v Chi-eagu velik koncert za splošno čikaSko javnost Koncert aranžirajo vsa čikaška jugoslovenski prosvetna društva in pevski zbori. V Armi v državi Cansae eo našli na božič v njegovem stanovanju mrtvega Ivana LipovSka, starega 44 let, po poklicu rudarja. Lipovšek je bival sam v svojem stanovanju. Ker ga več dni ni bilo na spregled se je njegovim prijateljem čudno zdelo; Si so ga iskat in ga našli obešenega Nesrečni rojak je bil rahlega zdravja, kar je najbrž bil vzrok, da si je končal življenje. V MLnneapolisu je umrla Slovenka Ana Klemenčičečva za ptučnioo. Njen mož se je pred leti pri delu smrtno ponesrečil Vdova zapušča tri sinove in tri hčere, kateri so že odrasli. — V Millwaukeeju Je umrla Marija Osojnikova, rodom iz Rečiče v Savinjski dolini, stan 6o let. Podlegla je dalja bolezni. V Ameriki J« bivala osem let Naša rojaka Kolar in Kramaršič sta v naselbini Cicero v bližin Cbicaga otvorBa slovensko trgovino s cvetlicami. • Visoka starost Kakor poročalo t* Peči, Je predvčerajšnjim taimkatj umrla velika narodna delavka Hadži - Vana Sforačeva ▼ visoki starosti 120 let. Kot prva srbska uSl-tetjica 'e Hadži - Vana pred 85 leti nastopila šolsko službo, a od onega časa pa do pred petimi leti. ko Jo je bolezen priklenila na bolniško postelj, ni zamudila nobenega dneva, da b! ne bila kaj sterila za prosveto svojega naroda. Njen pogreb le bila velika manifestacija hvaležnosti tamkajšnjega ljudstva za svojo staro učiteljico in prosvetiteljioo. Ole) danadnji oglas amburn-cord * Trohentlce ln zvončke nam je prinesel mladi Ivan Hrovatta, ki Jih ie natrgal ▼ Borovnici. Hvala! * Moravška dolina Is MoravčanL Pod tem naslovom smo novembra priobčitf dopis, v katerem se med drugim omenja tudi Nadlog pri Moravčah, kjer da je bival tipični originalni mešetar nacHoški lonč«c. Zadevni dopis smo sicer v »Jutru« 26. m. m. popravili z navedbo, da omenjeni naiHuški Tonček ni bil tipični, originalni mešetar, marveč ugleden posestnik >n gostilničar v Nadlogu pri Moravčah. To pa ni bile navedeno na prošnjo, kakor je bilo v pupra\ku rečeno, temveč na utemeljeno zahtevo g. Goloba. * »Jadranska Straža«. Prejeli smo prvo letošnjo številko »Jadranske Straže«, s katero te ugledna revfja stopa v svoj osmi letnik. Kako je ta patrijotična revija pri-lubljena v našS javnosti, kar dokazuje Š-«"1t njenih naročnikov, ki je že prekoračilo 10.500 Prva letošn;a številka nosi okusno trobojno »Jika avljona »Sarajevo«, delo A. U vodiča, mnogo slik o prihodu francoske vojne morn.ir-.ee v naše vode, naših novih podmornic, v prilogi pa divno reprodukcijo Skadarskega ereri — mora našega Juga. Med drug:mi prinaša prva števiika naslednje članke: Naše svečanosti; Katal'-nič - Jeretov: »Vive la France!« Po-s;et franeuske eskadre jugoslovenskhn vodama« ; »Glasovi iz Italije«; »Legenda o Lo-krumu, prokletom ostrvu Jadrana«, »Turi-zam na Primorju« itd. S to številko Je »Jadranska straža« stopila v dobo novega razvoja. Letna naročnina revije znaša 120 Din. Podporni člani društva prejemajo revijo brezplačno. * Zabranjena knjiga Zingarefllja. Za-bratrjen :e uvoz in razpečevanje v naši državi knjigi »Das Erbe von Versailles«, ki «o je spisal Ftalo Zmgareffi, izdal pa Al-mafhea • Verla« na Dunaju, zaradi tenden-cHornega pisanja o razmerah v naši državi * Nalezljive bolezni v Dravski hanorluL V podro#u Dravske banovine Je bilo v dobi od 22. do 31. decembra 1929 prTavljenih 388 primerov nale-ztjivih bolezni m sicer: 143 primerov škrlatinke (največ v t^ibljan-ski nkoltoi in Mariboru). 100 primerov ošpic (narveč v Brežicah). 73 primerov davice. 50 primerov dušfjivega kašlja. 17 primerov ti-fuznih bolezni, 3 primeri šena ta 2 primera vraničnega prisada. • Rada uiarsC« aa žagi T »ploho bol- n-co v Ljub!jata so pripeka" včeraj popoldne budo poškodovano 28'etno delavko frančiško Lipovčevo, doina la Škofljice. I »povčeva, ki je nst iž»sta na Martinčev> žagi. se je sukala okrog drkulatke, ob kateri so stali tudi drugi delavci. Nena loma pa se je začul močan treok ia v loku Je kakor krogla iz stiapa »rltUl po zraku kos lesa, ki je udaril ubo'o I.ipavčevo na-tivnost na glavo, fogod* io Je v čelo '.n i. prebii čelno kost Lipovčr ** se je zgrudila na tia vsa v krvi ta obležala nezavestna. Ponesrečenko so nemudom« naložil na * oz in jo odpeljali v jjabljansko bolnico kjer je bila takoj opeitra-u Njeno sun e jt zelo nevarno, ker je nu>ra.a prestati težke operacijo. • Smrt pod kolesi vlaka. Te dol » Je 20letna Marija Beničev* iz Lepavine vrgla pri Koprivnici pod lokomotivo zagrebškega vlaka. Ostala je na mesta mrtva. Motiv obupnega čina ni znan. • Pri streljanju se Je smrtno ponesrečit Kmet Sava Ostojič iz Bosanske Kostainice Je ob priliki proslave rr. Save stresal z možnarjem. Po nesreči p« je možnar eksplodiral. pri čemer je Ostojič dobi hude poškodbe, katerim Je naslednjega dne podlegel. • Primati) dr. Kanst, rftntreno**, Udb- tjana. Drunajska cesta St la, ordtalra popoldne od 1. do 2 Dopoldanska ordinacija pa ostane nespremen ena. 154 • Društvo zobnih zdravalkov sa Dravsko banovino vabi Člane aa februarski sestanek, ki bo 7. t m. v restavraciji »Zvezda« v Ljubljani ob 20. Obenem javlja društvo, da je poslal »Verband der zabn-arztlicCien Veretae Oesterreicbs« povabilo k letošnji skupščini, ki bo od 7. do 9. marcu v Pragi. Kdor se Je hoče udeležiti, naj se Javi pismeno do 6. t m. društvenemu tajniku dr. Ll Brenčičo, Ljubljana, Marijin trg 3-H 151 • Zveza nameščencev Zdr. pap4rufc Vevče (fplesni odbor) obvešča čltne ta posetnik« ples vaj, da odipadejo do nadaljnega plesne vaje in da bo prihodnja predzadnja plesna vaja v torek 11. marca ta v soboto 15. marca zaključni plesni venček. ITO — zobna pasta najboljša) • Nov uspeh pastil Anacot. Najnovejša praksa na dunajski ktirmr za vratne ta ustne bolezni Je dokazala, da Je pri desln-fekcijl grla uporaba razKuževalnega sredstva ▼ trdi obliki tpastli« znatno aspeš-nejšt od razkuževalnih sredstev v teko« formi zaradi tega, ker se s grgranje« ae dosežeo vsa mesta grla. Ki M se morala razkužiti. Kot razkuževalno *r*5dstvo v trdi obliki so se uporabljale pastil«. Anacot, katerih bakterije uničujoča nwckcvitost Je bila v polni meri dokazana, fastlle Anacjt razstopljene v ustih, razvMuJo fonmalde-pa1dne pare, so dobro razkuževalno sredstvo ter taiajo telo Prije»cn om Kot njihovo posebno prednost le Bvoi poudarit da se ne pri'entl ejo zob. ob 11. ta Jutri ob pol 15. bo predvaala ZKD poučni film, ki prikazuje polet v aero-planu preko Evrope. Predaval bo tajnik ljubljanskega Aero • kluba g. dr. Stane R a p 6. n— h gledališča. Dan» popoldne ee b.> pela ▼ operi StrauMova opere:« »Beneška "oč«, zvečer pa bo Verdijt/ »Rigoietto« » Pjlmožičem v naslovu vfo^i ter z gestema U essel Pollo (Gilda) ta V:čar4cm (vojvoda). Obe predstavi izven abonmaja. — V draimi bo popoldne ob 15. Spicarjeva mladinska igra »Pogumni T<>iček<, zvečer pa »Cvrček za pečjo«. Večerna predstava pri znižanih ljudskih cenah. — Dne 12. In 13. bo v drami gostovala francoska igralska skupina Petit scene, ki vžlva v Franciji veuk sloves. Prvi večer bo izvajala klasične, d.*ugJ pa moderne komade te francoske literature. Predprodaja vstopnic od 3. t m. pri dnevni Magamš v operi. Cene iri3e kakor pri gostovanju Co.nfc5ie Francaise. a— Burka »Pred poroko« danes petnaj-stlč aa Šentjakobskem odra. Drevi ob 20.15 uprizori Šentjakobski oder petnajstič Izvrstno burko »Pred poroko«. V vodilni vlogi Ahačiča gwp. Lavrič. Kdor se hoče pošteno nasmejati, naj poseti predstavo. Vstopnice se dobe od pol 20. are pri gledališki btagaj-aL a— Koncert Glasbene Matice aa VIČ«. Z Viča nam pišejo: Nocoj ob 20. bo v Sokolskem domu koncert celega zbora Glasbene Matice lubbjanske pod vodstvom ravnatelja Poliča. Občinstvo opozarjamo, da ne zamudi redke prilike, slišati na Viča zbor, ki Je znan po vsej Srednji Evropi. Pel se bo progracn, kakor so ga peli pred dvema mesecema v Parizu. Vstopnice se dobivajo danes v Sokolskem domu na Viča ta prt g. Jeločniku v Rožni dohni. Od 6. ure dalje pa bo blagajna ▼ Sokolskem doma. ČRNO-BELA REDUTA UNION L MARCA »— Tovariši Jadrana&l! Kukurno - znanstveni odsek JNAD »Jadrana« bo imel redni članski sestanek v ponedeljek 3. t nt. ob 20. v društveni čitalnici, aa katerem bosta predavala tovariša France G e r ž e 1 j o snovi: Mate globlje o našem pokretu. ideologiji, socijalnem vprašano m kultun, ter Branko A 1 u j e v I č: Nova stremljenja na sodjatao - gospodarskem polju. Vabljeni so prijatelji društva. Za Sanstvo je udeležba dolžnost! a— 25letnlco poroke OMmJsta r Ljubljani g. Edvard Stnchir ta niegova soproga ga. Ana, rojena M a s c h k c. še mnogo let! a— Mestna zastavljalnica bo hitela redni dražbi junija 1929 zastavljenih predmetov, ta sicer za dragocenosti (zlatnino, srebrni no Itd.) 6. t m, za efekte (blago, perilo stroje itd.) pa 13. t m. od 15. daUe v uradnem iokata. a— Prihodnje predavanje ZKD bo preda vanie g. prof. Dolžana. 4. februarja o praži. vaiL Predavanje ld ga bodo spremljevale zeta številne skioptične slike bo privabilo gotovo števrtne poslušalce. a— Sokol L ▼ likvidacij vat* rroje članstvo aa važen članski sestanek, ki bo v torek 4. t m. ob 8. zvečer v desni gornji dvorani na Taboru (vhod z Vrbovčeve ulice — mali vhod). n— Ukradena kolesa. T zadnflh trefi dneh so bila ukradena v Ljubljani kar štin kolesa. V četrtek je odpeljal neznan tat kolo trgovcu Francu Kovačiču ta sicer it veže poleg trgovine v palači Pokojnin^te ga zavoda na Miklošičevi cesti. Kovao-čevo kolo je znamke »Goreč« ta črno pie skano. Drugo kolo ie bilo ukradeno v petek shržitelju Josipu Friedlu Iz veže St 2 v šolskem drevoredu. Dalje je bilo rikra deno kdo tudi shigf Josipu ŠuBgo n hi si cer Iz veže v Gledališki ulici št 8. šuligo-jevo kolo Je znamke »Badenia«. o— Vlom v hlev. Posestnik M Ura KuSar iz Podutika št. 7 Je pred tedni vzel v nitjem hlev nekega posestnika na Vičn. K® šjr Je prišel včeraj zjutraj na Vič, ker pa je našel vrata v najeti hlev vlomljena, h prostora >e zmanjkalo različno orodje, trugs za gramoz, nekaj plohov in razna konjaka oprema v skupni vrednosti nad 700 Din HALO! HALO! Najnovejši angleški plesni |azz, Slagerji in druge lepe plošče so vedno v veliki izberi na zalogi pri EDISON BELL PENKALA Ivan Bonač—Liubliana Prodajamo na dolgoročne mesečne obroke ZA P PANJE, OTROČJIH STVARI a— Prijeti potepInkL Ana Z, bivša natakarica, je trla brez posla ta se je začela vdajati prostituciji. Ba je že večkrat zaprta. vendar vse kazni niso zalegle. Pred-staočnjim Jo je prijel stražnA v Kolodvorski ulici ta Jo odvede! na policijo. Ana Je izpovedala, da drugače ne more živeti. Ne. poboljšdjivko bodo po prestani kazni »-gnali iz Ljubljane. — Druga taka ptičica je Zefflta L Ta se Je zadrževala dalše časa v Mestnem logu, k er Je prenočevala v Su-pah ta se tam shajala s raznim potepuhi Žefko so po zdravniškem pregledu oddali v splošno bolnico. o— Reklamacije vaba za IV. reprezentančni ples akademikov se sprejemajo dnevno pri univerzitetnem vratarju. a— Plesne vaje ASK Prhnorja dane« odpade)o. Prihodnje v nedeljo 9. t a. 127 a— Železničarji tz Ljubljane prtrede drevi v prostorih hotela »Union« v LJubljani svojo vsakoletno prireditev, veliki železni-čarSki ples. Na prireditvi bo Igrala železni-čarska rodba na pihala, ždezničarskl salonski orkester. Na sporedu bo poleg plesa tudi bogat srečolov. Cisti prebitek prireditve Je namenjen za podporo v službi ponesrečenim železničarjem. Kdor se hoče res domače zabavati naš poseti železničarsko veselico, ki se prične ob 20. Vstopnina 10 Din. Maske dobrodoSe. a— Danes v restavraciji Relulngham v Šiški veselica Čiri Metodovih podružnic. Začetek ob 20. Prosta zabava, godba ta rtes. o_ Opozarjamo, da Je od 27. januarja do 10. t m. inventurna prodaja s 16% popusta od običajnih cen. P. Magdlč, LJubljana, Aleksandrova cesta 1. __ Debeli ljudje dosezajo z vestno uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice Izdatno iztrebljenje črevesa brez vsakega napora. Mnogoštevilna poročila zdrav-nikov-strokovnjakov potrjujejo, da so tudi oni, ki bolujejo na ledvicah, protinu, revmatizmu, kamnih in sladkorni bolezni zelo zadovoljni z učinkom »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah._ _ b— Brezovšek toči Langerjeva vina. Specljalftete: plaveč, rulandec. 148 b— Inventurna prodaja se vrši samo še do 8. L m. A. Šinkovec nasl. K. Soss, LJubljana, Mestni trg. Glej današnji oglas! b— Preselitev lekarne. Lekarna Kuralt aa Oosposvetski cesti 10 se je preselila na štev. 4, Ista cesta, nasproti Kneza, v neposredni bliž&m avtobusne postaje »Fi-govec«. n— Prijatelji predpustne špehovke, krofov. krvavih ln Jeternlh klobas ter pristnih dolenrskih ta šta erskih vin se vabijo za danes v gostilno Svetič. Gerbičeva 7 pri KoleziS. 109 Iz Maribora a— Zadruga »Pohorska vzpenjača« poziva vse člane, da v najkrajšem času vplačata prevzete deleže. Zlasti se naprošajo podpisovatelfi izven Maribora, da vrneo podpisane pristopnice tajništvu zadruge, MarS>or. Jurčičeva 8-13 in plačajo s položnico pristopnino 10 Din in podpisane deleže. Nove prijave za prevzem deležev na) se pošljejo z dopisnico tajništvu, kjer so na vpogled tudi pravila._ AdvoGot dr. SSCova/e 3o sip V •Mariheru fe preselil svojo pisarno v (Petrin?sQt> ulice ii. (preje notar Dr. Firbas) a— Razne nezgode Pri spravljanju stelje je padel raz skedenj 50 letni hlapec Dra-gotrn Razboršek iz Gornje Bitnice ter si pri padcu po opolzkih stopnicah zlomil križ. Odpeljali so ga takof v bolnico in je njegov položafl zelo resen. Strogar Marij Konrpare na Tržaški cesti se Je med delom tako močno ranil z orodjem na čelu, da je moral iskati zdravniško pomoč. — V tvornici Doc-tor in drug se je zgrudila med delom 20 letna delavka Slavica Voda iiz Pobrežja. Z rešilnim avtom so jo odtpretnili na njeno stanovanj«. •JUTRO« 9L 4 Hedeiia, 2. n. 1930. T Maribom Mh» —ofcottrtoa. b ranesljivega vira se nam poroča, da so i« storjeni na merodajnih mestih potrebni sklepi . za zgradbo druge umobolnice za Slovenijo, in sicer v Mariboru. Poleg dosedanjih bi se pri splošni bolnici dozidali Se trije objekti: moderno urejena blaznica za približno 60 oseb. posebno poslopje oddelka za spolne bolezni ter novo gospodarsko poslopje. Kredit v iznosu 11 milijonov dmariev je — kakor čujemo — zagotovljen. a— Novosti ▼ *Jsdsld knjižnici«. Ljudska knjižica je pre.ela celo vrsto novih leposlovna) knjig in sicer: Wassercnann J.. »Columbus Cihristaf«, London Jack: »Va-ffabunden«, Kellermann B: »Sahvveden-klees«, Wallace E. »Det rote Kreis«. WaJla-ce E.: Der IMieimfidhe«, Capetk: ►KrakatH« L—TI, Cankar I: Das Haus zur barmherzj-gen M. Gottes, Kar lin: »Einsame Weltrei-se«, Pregelj: Zbranj spisi FV. zv. Jeras: »Planina smrti«, Dekobra: Wie fch Grisel-dis Millioneo gewann, Kraigher: »Na fronti sestre Žive«, širkije: Spomini 191. del, Hribar A. Pcipevčice U. zv. Pierre Ermite: »Žena z zaprtimi očmi«, Doyle Conan: »izsub-Uen svet«, Savinšek S.: »fopod Oolice«, Alešovec J.: »Petelinov Janez«, Verne Jul.: »Otroka kapitana Granta«, Debevec I.: »Vzori in boji«, Levstik F. Poezije I—TTT-. ASkerc A: Četrti zbornik, Maister: Poezi e, Aškerc A: Miučeniki, Šenoa Avg.: Zadnja kmečka vojska, Jurčič J.: Spisi — Jurij Kobila, Jurčič Mil.: Deseti bral »UudsKa fontftrica« posluje ob torkih, četrtkih in sobotah zvečer od 16. do 20. ob nedeljah pa od 9. do 11. Ob teh dneh se sprejemajo tudi novi člani ter ima vsakdo dostop. a— Ceneno svinjsko meso se bo v pone-detefc 31 L m. od & naprej prodajalo v Btrci na sejmiSču. Prodajo s« bo 70 k« po 14 Dra ktlosrram tn sicer samo na konsu-mente po 1 kg. a—Sestanek trgovcev skflcn'e Grcmfl trgovcev v Mariboru za torek, 4. t -n. ob 20. t malo dvorano hotela Orel Sestanka se udelež{ tajnSk Zbornice TOI, g. Ivan Moborič, ki bo dajal o raznih aktualnm zadevati potrebna pojasnila. a— Iz policijske kronike. Zavoj s 6 kartoni vtibotapijenEh cigaretnih stročnic .e nesel v petek 31. Januarja poip. Gabri cl K«>-Kar Iz Maribora. Stražnik ga Je prijel m aretiral. Kožar pravi, da so stročnice iast nekega moškega iz Apač, kf tožiTa pri *Zlateče-jo. — Druss junak Je italijanski podanik VKtorio Sorrentimo iz Naipulja, ki Je odjedal našim trgovcem zaslužek s proda n mamrf akturn ega blaga po Mariboru. — b'fz dovoljenja. Te dni so ga aretirali in m.i*l-strat ga je zašil za 500 Din globe. — Kokošji prijatelji so zadnji čas zelo razvili svc;p dejavnost. V noči od 30. na 31. januarja so počastili kurnik trgovca RogatscCta v fvan-ftškanskj ulici In mu odnesli 3 lepe kure — — Kleparju Prano Podobnika v Sm&tanov» ulici pa je 30. jan. taginil z doma njegov 15 letni sin Prane, kleparski vajenec, k. se doslej še nI vrnil. a— Sladkarij se le zahotelo neznanemu storilcu, ki ie v noči od četrtka na petek poskušal vlomiti v izložbeno okno slaščičarja Ludvika Uhieria v Stolni ulici. Uhler Je opazil to včeraj 31. Januarja zjutraj, ko Je prišel ob pol 8. v trgovino. Razbita je bila šipa hi poškodovana ključavnica. Škode je okrog 100 Din. Sladkosnedež Je bil pri delu očividno moten. a— Zobni atelje M. Schntta Je zatvorjea '4o 15. t 8L Iz Celja e— »Soča«, podružnica v Cefla, bo krnela »voj letni občni zbor danes ob 3. v Celjskem domu. Doižrrost vsakega člana je, da se občnega zlbora udeleži. Zato na sviderae! e— Pevkam |n pevcem Celjskega pevskega društva. Pevske vaje za prvi pomladni koncert od početka februarra dalie vsak torek za moški, vsako sredo za ženski ki vsak petek za mešani zbor. Pričetek ob 20. uri v pevski sebi v Narodnem domu. Kdor bi se ne udeležH početnfh vad do vključno 12. t m. ne bo mogel nastopiti prf koncertu. Dam*ko ia posteljno perilo, fino in elegantno izvršuje proti naročilu in po meri M. ŠRIBAR, Aleksandrova ulica št. 2 (Poleg D. Zamparuti). Bogata izbira vseh vrst čipk In krasnih file« motivov. e— Štlrldesetletnlco svoje poroke praznujeta danes čila in zdrava v krog« svoje družin- g. Ivan Vorbach in ga Josiipiaia rojena Subereva Iskrene čestitke! e— Pazite na sleparja. Kraljeva dravska banska uprava v Ljubljani opozara vsakogar. da ne nasede mlajšemu, okrog 25 let staremu sleparju temne polti s črnimi za-Kscf, ki poskuša po sporočilu policije v Velikem B&Okereku slepa riti ljudi, zlasti trgovce, s starimi srbskimi 20 dinarskimi bankovci, ki jfli podtakne kot stotake stare srfosike fodaie. V primeru, da W se mlad! deipar k e pojavil, naj ga vsak, ki ga sporna, tako' prijavi najbližjemu obiastvn. •— Neznana nmobolna ženska. Včeraj fe bila privedena te Petrovč na ceUSko policijo mtfajia, slabo oblečena ženska drobnega obraza, ki kaže znake omobolnosti. Neprestano zahteva svoje dokumente, da se bo mogla povsod izkazati z njtoii. Baje Jfa ie pustila v neki cel ski posredovalnici služb Ker Je sirota nekje pobegnila, se naproša dd, da to sporoči eoUfct poke*. o— bsobljono Ii nktoos. Učenec osnovne lote Adotf Knez is Za vodne a Je tocuttfl v petek popoldne na Kralja Potrt cesti svoje spričevala — V Prešefnori ulici je bW najden v petek popoldne maj otročki dežnik Dobi se na poiicfii. Iz škofje Loke B— Telefonski promet. Poštni urad v Škofji Loki razglaša, da je s 1. t m. zopet otvorjen redni telefonski promet s Trstom, Gorico in Reko v običajnih uradnih urah. 11— Smrtna kosa v škofji Loki je v preteklem tednu zopet zahtevala dvoje žrtev. Sredi tedna je preminul na Spodnjem trgu obče znani in priljubljeni g. Blaž Gu-zelj, ki mu je dolgotrajna bolezen pretrgala nit življenja. Pokojnik si je zrahljal svoje zdravje v teku bivanja v Ameriki, kjer je preživel mnogo let. Prerano umrlemu so -apeli ▼ slovo ganljive žalostinke pred hišo žalosti in na pokopališču. Gospod Gu-zeli zapušča vdovo in petero deloma preskrbljenih otrok, izmed katerih je sin Viktor kapelnik škofjeloške godbe. — Tragično je preminul med prevozom iz Do'en je vasi v Selški dolini v liubljancko hiralnico namenjeni 35 letni samski Anton Luznar. Ko je avto privozil v Skofjo Loko, ni kazal bolni Luznar več znakov življenja. Snremlievalec Zalogat je nto prijatelja dvignil in ga ponesel k Balantti na ležišče, kjer so mogli upotoviti nastop Lu»-narjevo sm^ti. Pokojnika 90 prenesli v mrtvašnico škofjeloškega pokopališča, odkoder so ga položili v petek k večnemu počitku. Naj počivata v miru, prizadetim naše sožalje! Iz Kranja r— Sokolova maškerada b« na pustno soboto 1. marca v vseh prostorih Narodnega doma pod devizo »V Ježeli sani« Telovadnica bo temu primerno creKorrana. Izbira mask v okvirju devize p.diubna. Igra-'a bosta vojaška godba m ;azzbtnd is Ljubljane. r— Nedeljsko francosko predavanje. — Francoski krožek javlja, da bo danes dopoldne predaval v gimnaziji profesor War-nier z zagrebške univerze o snovi: Napo-lčon et les Provinces I!lyriennes. Predavanje bo zanimivo, ker bo vsebovalo novosti, odkrite v arhivih raznih dalmatinskih mest. Vstop prost. Gasilska prireditev v Kranja In m. VINSKI SEJEM se bo vršil nepreklicno v soboto 8. t. m. ob 20. uri v Narodnem domu r— Starešinstvo kranjske župe SKJ bo imelo v nedeljo 9. t. m. ob 8. zjutraj prvo sejo v Narodnem domu. Na dnevnem redu bo konstituiranje upravo in imenovanje društvenih uprav. r— Zanimanje ta radio r našem mesta stalno napreduje tn pridobiva novih če-stilcev. Sedaj je priglašenih 124 radijskih aparatov. V letošnjem januarju je bilo prijavljenih 11 aparatov, v lanskem letu pa je bilo prirastka približno 30. t— Nov krojaški aielje je otvoril »P*i puščavniku« g. Josip Ambrož. Iz Tržiča 5— Predavanje o potovanju po Severni Ameriki, ki se je vršilo v torek v meščanski šoli, je bilo dobro obiskano. Lepe slike so zanimivost predavanja povečale in prikazale »o nekaj izrednih prirodnih krasot dežele, kjer živi tudi naš živelj. Predavatelj, strokovni učitelj g. Karel Strbenk, je vpletel v svojo razpravo poživljajoče slike iz ameriškega življenja, ki jih priobčuje v »Jutru« prof. Pave! Brezaiik. Takih pod-irčnih predavanj je treba še več Kakor čujemo, je povabil agilni podmladek Rdečega križa profesorja šesta, da spregovori tudi tržaški publiki o manirah, kako dosežemo v svetu uspehe. Kakor izvemo, bo g. Šest predaval drugi torek popoldne ob 5. za mladino, zvečer ob 8. pa z« odrasle. ■os»s Jeocofc% vasi kvondk, Koroflu belo io Potoki. Ako računamo, da štejejo vsi navedeni kraji skupoo okoli 10.000 prebivalcev, in če računamo pri tem, da je od njih približno 40 odst. kadilcev, potem bi priš.o no vsakega kadilca letno povprečno 1253 Din ali približno 3.50 Din dnevno za tobak. Zanimivo je tudi, da je največ tobačnih izdelkov prodala kolodvorska trafika na Jesenicah, na drugem mestu pa je takoj trafika gdč. Ane Klmarjeve na Savi. Provizija, ki znaša 5 odst, je znašala za minulo leto v vseh 24 trafikah za prodani tobak 186.705 Din, kar za toliko trafik vsekakor ni mnogo. s— Izšeljeniško gibanje. Izselilo se je ia naše države preko Jesenic v tujino v decembru 531 naših državljanov, in sicer: v Francijo 86, Belgijo 274, Holandijo 16, Luksomburg 4, Nemčijo 29, Zedinjene države ameriške 23, Argentinijo 30, Kanado 34, Uruguay 28, Brazilijo 4 in v razne afriške države 3. Vrnilo se je pa preko Jesenic v našo državo iz prekooceanskih držav 565. iz kontinentalnih držav pa 63 naših ljudi. s— Iz kriminalnega oddelka. Deportiranih je bilo v mesecu decembru preko Jesenic v notranjost naše države 11 naših državljanov iz Amerike, 1 iz Nemčije, 12 iz Avstrije, 2 iz Italije Repatriiranih pa je bilo v istem času v našo državo iz Amerike 5, Kanade 31. Argentinije 8, Avstrije 2, Francije 8, Nemčije in Iz Češkoslovaške pa po 1 naš državljan. s— /z Avstrije izgnan nadležen gost. Vlajčič Jakob, roien leta 1891. v Vinici ▼ Bosni, je leta 1920. izg:nil po prepovedanih potih v Avstrijo. Tamošnjim oblastvom je zatrjeval, da je dezerter iz naše armade in se je izdajal kot nekak mučenik, da bi bolj vleklo, toda bil je vedno brezposeln in se je rad preživljal oa račun drugih ljudi. Naposled so se ga tam naveličali in ga poslali po odgonskem potu nazaj. s— Na tuj račun bi rad fvel Zuch;Eti Franc, rojen leta 1912. v Gorici in tudi tjakaj pristojen, je služil kot brivski pomočnik pri gdč. Mežanovi n* Jesenicah. Ker bi hodil vedno rad elegantno oblečen, a ni imel denarja, si je nabav;! pri trgovcu Aojziju Mraku r Gozdu ori Kranel mesec na hrani, pri g. Štrucelju si je nakupil nove čevlje, pr delavcu F-ancu Podgora;!ci' pa si je izposodil 110 Din. Ko je bil k vsem vsjj za rilo za'ožen, je nedavno brez sledu izginil z Jesenic. Poselsko knj ž;co, ki mu je bila izdana od jeseniške obi!re. je pustil pri svoii delodajalki, doč-m jo je s knjižico, izdano v Gorici, poor.sal nezni-no kam. Toda zahotelo se mu je zopet veselega jeseniškega življenja ter se je kmalu vrnil nazaj na Jesenice, kjer je bil takoj aretiran in izročen sodišu. Iz Radeč Z Jesenic o— Zadeva jeseniške carinarnice. Pred dvema letoma se je mudila na Jesenicah komisija strokovnjakov, kateri je bila poverjena naloga, da najde primerno stav-bišče in napravi načrte za gradbo velikega poslopja carinarnice na Jesenicah. VpraSinje gradbe pa sedaj ne pride z mrtve točke. Menda je vzrok temu, da med lastniki v poštev prihajajočih stavbišč in jeseniško občino, od nosno finančnim ministrstvom, ne pride do sporazuma. Lastniki stavbišč, ki pridejo za gradnjo poslopja najbolj v poštev, zahtevajo namreč za kvadratni meter 45, odnosno 54 Din. Jeseniška občina se je za to ceno z lastniki že pogodila, toda finančno ministrstvo vztraja na stališču, da je cena za stavbišče previsoka. S tem, da bi se gradba poslopja za carinarnico prenesla v Kranj, kakor se že govori, bi bile Jesenice hudo prizadeti. Mnenje tukajšnjih gospodarskih krogov je, da cena za stavbišč« ni pretipana, saj leži stavbišče na najprometnejšem kraju Jese nic. Jesenice bi s tem veliknn poslopjem tudi na zunanjosti mnogo pridobile, zato ie le želeti, da bi prišo med lastniki zem-Ijič in drugimi činitelji glede nakup« čimprej do sporazuma. s— Milijonski znesek ga potro&njo tobaka. Po letnem izkazu g'.avnega oddelka finančne kontrole na Jesenicah se je v letu 1929. prodalo v 24 trafikah, ki se nahajajo v občinah Jesenice in Korošca Bela za 3,134.000 Din vsakovrstnih tobačnih izdelkov. Območje finančne kontrole na Jesenicah obsega vasi Sv. Križ. Brušiea, Plavž, ra— Šolska stanlca v Podkrajn ob Savi. Radeški krajevni šolski svet je sklenil v smislu novega zakona, da se ustanovi namesto ukinjene ekskurentne šole v Podkra-i Ju čolska stanlca s 3dnevnim poukom na ; teden po učitelju ali učiteljici iz matične osnovne šole iz Radeč pri Zidanem mostu. Umevno je, da je sedaj občina Radeče, v katere šolski okoliš spada podkrajška šola, zelo obremenjena, ker ima vzdržavati na primernem kraju šolski lokal in nuditi učite! jstvu dovoz, ki Je pa zaradi tamkajšnjih razdrtih cest skrajno težaven, šoloobveznih otrok je približno 22. Končna rešitev vprašanja te šole Je pa zadeva prosvetnega oddelka naše banovine. ! ra— Osnovna šola na Vrhoven, želeti W bilo, da se prične razmišljati o gradbi dovoljene osnovne šole na Vrhovem. Vsaj prva dva razreda bi potrebovali, da ne bi bili mali otroci dnevno dve uri na cesti (do šole v Radečah in nazaj) brez nadzorstva staršev in učiteljev, kakor se to godi 2e nad 60 let. Iz Novega mest« n— Krajevni odbor Matice živih in mrtvih se je osnoval pri nas. Sestavljajo ga: predsednik a. o. s. dr. Božidar Romih, tajnik šolski upravitelj g. Skebe, blagajnik šolski upravitelj v p. Davorin Matko, člana odbora ga. Olga Skalicky in gimnazijski ravnatelj g. Maselj. Mesečna olana-rina znaša 2 Din. Novoustanovljeni odbor vabi cenjeno občinstvo k pristopu. Odbor si je nadel za svojo prvo nalogo, oskrbeti grobove v svetovni vojni padiih vojakov na tukajšnjih pokopališčih. Avtotaks Cenjenemu občinstvu, osobito potnikom, naznanjam, da imam na razpolago avtolimuzino ter da delam daljše in krajše ture. Stajaližče na Glavnem trgu. Se priporoča LJUDEVIT KONDRIČ, Novo mesto l IVA OBLAK trgovka STANKO PEČAR od vet. kandidat in kazenski zagovornik POROČENA Novo mesto Sv. Pavel pri Preboldu n— štetje vozil, ki pesirajo državno cesto. Na odredbo ministrstva gradjevin je začela tukajšnja gradbena sekcija voditi po svojih organih natančno evidenco vseh vozil, ki pesirajo državno cesto. Evidenca bo trajala neprestano 6 dni od polnoči do polnoči, da se dožene, kakšen je promet z vozili. n— Avtomobilski promet v Novem mestu se zelo lepo razvija. Potniški promet oskrbuje sedaj 7 avtomobilov. Kakor čujemo, se poteguje večje število interesentov za koncesijo za avtomobilski promet na daljše proge. n— Večja vsota se je našla na hodniku okrožnega sodišča. Lastnik naj se zglasi pri okrožnem sodišču, soba št. 18. Pri mestnem županstvu se nahajajo najdeni preJ-meti, katerih lastniki se pozivajo, da jih dvignejo do 15. % n»n ker pozneje zapa- Iz Kočevja kč— Krajevna organizacija jugosloven-sklh emigrantov (Orjem) v Kočevju priredi v soboto 15. februarja ▼ dvorani hotela »Trst« v Kočevju umetniški koncert z izbranim programom. Pri koncertu bosta sodelovala komponist opere »črne maske« in klavirski virtooz g. Marij Kogoi ter član Ifubllanske opere, tenorist g. Angel Ja<"c. Ltpamo. da se bo kočevska javnost vabilu odzvala v čim večjem številu. Iz Litije 1— Ukinjen je otroškega vrtca r Littji. Od staršev, ki imajo svojo deco v tukajšnjem otroškem vrtcu, smo dobili ic več pritožb zaradi ukinjenja tega prepotreb-nega razreda. Odkar je odšla pred mesecem dni na bolezenski dopust gdč Godi-nova, otroška vrtnarica, je pouk v njenem razredu popolnoma ukinjen. Starši nujno žele, da pošlje oblastvo novo moč, dokler ne ozdravi obolela vrtnarica. i— Iz našega družabnega življenja. Ple-saželjna mladež kaj pridno izrablja letošnji predpust. Največ živahnega rajanja je ▼ Sokolskem domu, kjer trenira plesni učitelj g. Habič 25 parov. Novi igralni orkestrion je prav imeniten in ga hodijo poslušat tudi oni, ki jim sicer revmatizem ali pa dru- fe nadloge ne dovolijo, da bi se vrteli, rav veliko nervoznost je vzbudila v kro- fih plesalcev novica, da se bo vršila r ratkem plesna tekma. Najboljšemu paru je obljubljena lepe nagrada. Ker je za zveneči naslov več konkurentov, so se otvo-rile zdaj še zasebne plesne šole, nekateri pari pa si naročajo celo plesne profesorje iz Ljubljane. Pričakovati je. da bo boj za prvi plesni par zelo oster. Razen Sokolove plesne šole imajo svoje plesne tečaje tudi na Grbinu, predMniški uradniki pa imajo svoj tečaj v dvorani na Stavbah. i— Za gospodarski napredek v Dol ah. V Dolah, gorski vasi v litijskem okraju, lepo napreduje podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva. Članstvo stalno narašča, kar je zas'uga dolske^a šolskega upravitelja g. Janka Bajca. Letošnjo zimo pa si bodo ustanovili vrli Dolci tudi podružnico Kmetijske d-užbe. Za sedaj šteje pripravljalni otfSor 47 članov. Ustanovni občni zbor se bo vršil na svečnico: pričakovati je. da bo do tedaj število članov še boli napredovalo. Kmetje, oklenite se svojih stanovskih organizacij! Iz Zagorja z— Znatno povečanje knjižnice rudarskih nameščencev. Knjižnica Društva rudniških nameščencev je ena izmed največjih v naši dolini. Njen obsežni seznam se je te dni pomnožil z novimi lepimi knjigami najnovejših slovenskih in netnškiih pisateljev. Društvu je namreč na njegovo prošnjo in na priporočilo ravnatelja naklonila Centrala Trboveljske premogokopme družbe v Ljubljani večjo vsoto za nabavo in izpopolnitev knjižnice. Iz Šoštanja 9t— Zaključek kmetijskega tečaja. V nedeljo 26. januarja je bil z malo slavnoet-jo zaključen kmetijski tečaj v prostorih hranilnice pri Sv. Mlhelu. Tečaj, ki je trajal 10 tednov, je obiskovalo 20 kmetskih sinov, vodil pa ga je ravnatelj tukajšnje meščanske šole g. Fran Hribernik. Iz Ptuja j— »Radikalna kura« v ptujskem gledališču. V ptujskem gledališču uprizore novo dr. Doboviškovo burko s petjem in godbo »Radikalna kura« v ponedeljek 3- L ta. Gostovalo bo mariborsko gledališče. Iz Ljutomera Ij— Lesa gre z našega kolodvora vedno precejšnje množine. Največ je hrastovine za pivske sodčke in specijelnih tramov in desk za železniške mostove. Potem nalagajo orehovino v deblih, ki gre večinoma v Švico; največ je tega lesa od orehov, ki so v lanski hudi zimi pozebli. In končno kupuje tovarna tanina v Majšper-gu kostanjev les na vagone; kilogram pla-čujo po 17 par. Hrast v naših krajih polagoma izginja in so danes redki večji logi starih hrastov, ki so tvorili nekoč eno iir med značilnosti panonske pokrajine Tudi v tem se vidi gospodarska kriza; kmet prodaja, kar mu more dati nekaj denarja. Stari očetje so hraste čuvali, mladi rod pa, ki je prevzel posestvo in mora izplačati sodediče, podira, kar se mu zdi vsaj malo godno. Namesto hrastja sade potem manj vredno in hitro rastočo jelSo. Orehe bomo v kratkem kupovali drugod, dočim smo jih poprej še izvažali. Ij— Ceste so zdaj splošno ▼ slabem stanju; osobito prehod z oblastne ceste na kolodvorsko pri restavracija Kukovec je tako razvožen in blaten, da bo moral nekdo nekaj ukreniti, ali železnica ali oskrbovalec ceste ali pa mestna občina. Potniki, ki morajo pasirati ta del ceste, opravičeno zabavljajo. Ij— Mestno električno podjetje se jo r preteklem letu ugodno razvijalo. Odjemalcev toka je 176, ki imajo 176 števcev za luč in 16 števcev za tok, v celem torej 192. Število žarnic znaša 1348, število motorjev 23, ki razvijajo skupaj 121 HP. Stranke imajo dalje na električni tok: 3 motorne sesaljke, 8 kuhinjskih aparatov, 69 likalni-kov, 12 termoforov, 23 radijskih aparator, 4 ventilatorje in 1 kinematografski aparat. Vsi odiema'ci so v 1. 1929 porabili 43.235 kilovatov. Trije večji odjemalci imajo s Falsko elektrarno posebne pogodbe ter do* bivajo električno silo na svoj račun iz občinskega transformatorja: mestno električno podietje je zato postavilo v preteklem letu drugi transformator. Usniama Srni-«oj je porabita vse leto okrog 20 000 kilovatov, žagar Pečar krog 9.600 kilovatov, mlin V;Vtoria Kukovca pa v štirih mesecih 20000 kilovatov. V«a ravaba toka ie mašila torej prbližno 93000 kilovatnih ur. Pričakovati je. di se bo poraba v tekočem letu povečala Cena toka se ie v l. 1929. ; zvišala na 6 D'n za hič m 2.50 Din sa srlo. Ij—Pisma sreče že zopet razpoSiTajo neki prsmoienoi. tokrat nemška pod našlo- ; vom »Flflndrischer Gtucksbrief«. Pismo je treba trikrat prepisati in potem se bale nasmeri sreča. Komu se naimeil. ni jasna Iz Murske Sobote pm— Neka) o občinskem proračunu. Letošnji proračun naše občine Izkaruie 1*73 619 D"'n rednih dohodkov In 921968 D;n izdatkov. Primanjkljaj 647.369 Din se bo kril 7. dok'adami na trošarino, zemlja-rino, pridobniro. us''*?benoetni davek itd. Voflralo se »e 100 000 Din za noro Ifudsko šolo. 65.000 D-'n za zdravstveni dom ln nekaj za obrtno in trgovsko nadaljevalno So*© itd Precej obteže občino nove zakonske do'o?be o stanovaniu učiteliev in dolg na električno napel iavo. Zato bo obč;na »gradila stanovati isko poslopje, ki ga bo odplačevala z naiemn!no. ki 'o mora sedal plačevati ra stanovani* Td5ko se Jo pa odločiti, kje naj postavijo poslopje. Obstojajo Itisjo načrti: oa mestu, kjer stoji kreditno sadnuga sa obrt in tigavi-BO, na oglu uapruti trgovine Peterca, na Glavnem trgu zraven hote.a Dobrav in na oglu nasproti občinske hiše. Zadnji prostor jo vsekakor najpripravnejši, ne samo zato, ker je v centru, ampak tudi zato, da bi bil ta prazea ogei na Aleksandrovi cesti te enkrat zazidan. Lahko pa bi se to poslopje postavilo tudi za Benkovo ulico. Saj ta kraj bo kmalu popolnoma zazidan, prostor pa bi stal neprimerno manj. pm— Izjava. V času, ko sem bil glavni in odgovorni urednik tednika »Novine«, ki izhaja v M. Soboti, so izšli v tem listu tudi naslednji članki in notice: Dne 18. aprila 1929. članek z napisom »S arnotenje naše krajine«, dne 4. avgusta 1929. no:ica z začetnim stavkom: »Po našoj krajini hodi...«, dne 11. avgusta 1929. notica z začetnim stavkom: »Tudi časnikar...« Izjavljam, da s temi sestavki nisem imel namena žaliti ta časnega »Jutrovega« prekmurskega dopisnika g. profesorja S*a leta Meliharja in obžalujem, ako se ie n jih vsebina drugače tolmačila in bi bi! zaradi te ga g. prof. Stane Melihar oškodovan bodi-i na svoji časti ali p« družabno in niarorijal-no. Predvsem moram ugotoviti, da še celo ni res. da bi bil on v svojih dopisih kdajkoli primerjal veljavnost prekmurskega ljudstva s psi Uveril sem se, da so bili nagibi, ki so vodili g. prof. S Mel hina pri niegovih dopisih iz Prekmurja, vseskozi dobri in pošteni. — Fran Bajlcr Prosveta Repertoarji LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 20 Kodelja, t. februarja ob 15. Pogumni Tonček. Mladinska igra. ob 20. Cvrček aa pečjo. Ljudske cene. Ponedeljek, 8. februarja: Za ljubeieii no sdravila. LJUBLJANSKA OPEKA. Začetek ob pol 20 Nedelja, 2. februarja ob 15. BeneSka not Ljudska predstava. — Ob 20.: Rigolet-to. Gostuje ga. Tinka Vesel - Pola. Ponedeljek, 3. februarja Zaprto. MARIBORSKO GLEDALIŠČ«. Začetek ob 20. Nedelja, t. februarja: ob 16. Ornfl«. Kn-poaL Ob 20. Netopir. PTUJSKO OLEDALMCR. Ponedeljek, 3. februarja ob 20. Radikalna jcura. Gostovanje Mariborčanov. CELJSKO GLEDALIŠČE. Sreda, 6. februarja ob 20. Lepa puotolo*-Kina. Gostovanje Mariborčanov. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER Začetek ob 20.15. Nedelja, 2. februar ia: »Pred poroko«. Začetek ob 20. Iz kronihe Boj za svobodno mišljenje v Zedinjenih državah ni lahek, ker se čedalje bo.j zbirajo m združujejo v skupne organizacije raznoteri nazadnjaška življi. Posebno se poostruje cenzura nad literaturo; tu si na-zadcijaki nadevajo moralistično krinko. Med knjigami, ki »e ne smejo uvažati, sta — kakor posnamemo po neki debati v ameriškem parlamentu — tudi Aristofanes in Ovid. Založnik Remarqueovega romana »Im Westen nichts Neues« je od strahu pred cenzurnimi oblastmi skrajšal spis za 30 strani; izpuščena so mesta, ob katerih bd utegnili ameriški pravičniki zerdevata. Sodnik Bcn B. Lindsav, avtor tudi pri nas dobro znanih knjig »Revolucija omladine« in »Tovariški zakon«, ki razpravljajo o spolnem vprašanju, je izgubil mesto mladinskega sodnika in ne sme nastopati niti kot odvetnik pred sodišči v Denverju, kjer brv a. »Die Zeit« se hnemije revija, ki jo n-daja tudi našim izobražencem znani nemški pedagog F. W. Foerster. Časopis je glasilo prikupnih stremljenj, ka jih zastopa Foerster že dolga leta (med svetovno vojno se je moral pred nemškimi šovinisti umakniti v Švico) in ki so izražena v načelih: Na pravi človečnosti sloneči pacife-zem, konstruktivna politika, tesen sporazum med Francijo in Nemčijo ter delo za kar največje zbKžanje vseh narodov evropskega kontinenta. Foersterjev pacifizem ni puhlica, marveč posledek vsega njegovega svetovnega m življenskega nazora. Žena nagrajena za vojni roman. Londonsko založništvo Allen in Unwin je razpisalo 5000 hber šterlingov nagrade za najboljši roman o svetovni vojni. N* splošno presenečenje je bila nagrada podeljena pisateljici Mary Lee za njen roman »It's great War«. Avtorica je spoznala vojno na zapadni fronti, kjer je biia uslužbena ▼ ameriški vojski Zagovor fanatizma. Da al drzne kdo v dantšnjem času zagovarjati fanatizem? Zabeležimo ta značilni pojav po pariških »Les Nouvelles Litteraires«. V Madridu je izšla knjiga španskega esejista Rafaela Cal-leja »Voz y Voto«. Pisec najprej označuje današnji čas, zlasti pa sedanjo Španijo in prihaja k sklepu, da gre največji del današnje aktivnosti za materialne reči V tem času je treba bolj ko kdaj poprej duhovnega gibanja, volje, entnzijazma Potreben je miselni fanatizem, ki naj v zdrami ljudi iz ravnodušja in odrevenelosti. Zanimivo je, da klic po idejnem fanatizmu prihaja zapet Iz Španije, odkoder je svet dobil n. pr. jezuitizem. Še nekaj svetovnih ob'etnic. Letošnje leto jo izredno bogato jubilejev, ki so bili deloma razglašeni tudi že v naših listih. Francoski zgodovinar Leon Trekh pa je v nekem pariškem listu naštel zvedavim ljudem jubileje, ki za nje nihče ne ve. Na pr. Marsikdo so spominja iz sv. pisma Rebe-ke; nu. letos poteče 3900 let od rojstva njenih sinov Ezava in Jakoba, seveda, če so računi točni. 3700 let bo minilo od smrti oeiptskega Jožefa. 3900 let bo menda minilo leto«, odkar so prišli v staro Grčijo Pelagi, 3700 let pa, odkar se je povzpel na kretski prestol /nameniti kralj M:nos. Zanesljiveiša je 3">00. letnica, kar je bil ustrelien Aga memnon, (čitatelj s srednjo šolo ima tu preizkušnjo svojega soonvna), 2650 let poteče od ustanovitve Svharisa. In še en star jubiVi. ki pa ie knrf?evni: 2410- letnica Evripidovegs rojstva. Grški traged se jo rod:l istega dne. ko »e je odločevala bitka pri Salamini. In nazadnje stopimo Qe v dobo po Kristusu: letos poteče 1750 let od smrti rimskega c»r'<» m nesmrtnega stoičnega modroslovca Marca ArreKja. Naši kraji in ljudje Prestolonaslednik Peter ▼ sokol skem kroju kot starešina Sokola kraljevine Jugoslavije Nas prijatelj dr. Brepohl Im«— v Nemčiji prijateljev dosti več, kakor sodimo auni In ko djbrih, sveetih, vplivnih prijateljev, ki jih /e osvojila in oase prhresala Jugoslavija sama s lepotami svoje prirods in zanimivimi oaturami evo- Jagm %uOMva. Med t« prijatelje, ki 00 a« ie na prvi poli po Jugoslaviji »ljubili v jaše kraje ia jim posvečaj j mnogo skrbi, mnogo truda • proučevanjem in propagando za na*, itetjemo publicista dr. Brepohta. Mladi tt-hoffa. ki sdaj takisto živi v Gelsenkirohnn In je toliko zavzet za našo literaturo, da je pretil v nemščino najflahtnejše pesmi Pre-lernove. že na svojem prvem pohod« v Jugoslavijo ae je dr. Brepjhl seznanil z dr. Žerjavom, a katerim je pozneje navezal redne pismene stike ter tako postal tudi zvest besednik nadih Westfalcev, aa katere se je ie tasto jotrudil s peresom, posebno is v socijalnih tegobah. Po laasketn obiefcn Dahnacftje )s dr. Brepohl ki Se krvrSl aaii tujsko • prome*-m propagandi velike uslugo. V najrazličnejših ilustrovanih tednikih, ld krožijo po Nemčiji v milijioneki nakladi, so ie izšli mnogi dr. firepohlovi članki t izvirnimi posnetki iz naših krajev, odnosno s naše nvi-jere A dr. Brepohl je tudi predsediiik pri. minentnega društva za znanost ln umetnost (Vereinicung fur Kunst und VVlssen) v Gel-senkirehnu, kjer je priredil o nas ie celo vrsto predavanj s ski optični mi slikami. 6e nedavno, ko se je vršil občai zbor tega Jru-Stva, je dr. Brepohl izpof>olnil večer a H-roko zaf-njvanim obrisom prirodnih, narod- nostnih la kulturnih svojta Jugoslavije. Čitamo v listih nemškega zapada daljša poročila s predavanjih dr. Brepohla. Kaj. pa k, vrine se tudntam de kaka netočiost, ki pa seveda niti za las ne more zasenčiti idealne vneme nemškega prijatelja. V kratkem bo dr. Brepohl vnovič pjsetil Jugoslavijo in jo prepotoval vso. Nabral bo beležk in podob ta celo knjigo. Dobrodošel vselej med nami! Konrad EIsbacher -60 letnik Laško, 1. februarja Odlični nai someščan g. Konrad EIsbacher. lastnik renomirane trgovske tvrdke, ki je bila ustanovljena 11. marca 1864, praznuje na Svečnico svojo 60-letnico. Dovršil je ljudsko šolo v Laškem, realko v Ljubljani, bil je v obče znani Mahrovi trgovski šoli in v njenem internatu, vedno odličnjak. prakticiral je pri tvrdki Banha-lari v Mariboru, po vojaškem enoletnem roku se je 1888 vrnil kot 19-letni mladenič domov, se pridružil poslovanju očeta Andreja kot tihi družabnik in je trgovino po očetovi smrti leta 1905. prevzel sam. Posebne zasluge sta si stekla rajni Andrej in njegov sin, današnji jubilant, s tem, da sta vedno na najbolj solidni in vzorni podlagi vodila in vzgajala trgovski naraščaj, Id je svojemu stanu v čast. Vzorno ta vztrajno delo našega Jubilanta Je bik) nagrajeno z najvišjega mesta, s kraljevim odlikovanjem. Poročil se je t- Konrad leta 190», ■ hčerko takratnega lastnika pivovarne v žalen In Laškem, g. Simona Kukca. Po ustano- Pocor! BEŽIGRAJSKI VIMOTO6! Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjava, da rva svoj dosedanji vtnotoč v Zalo-karjevl hiši opustila in se preselila v nove prostore za Bežigradom, kjer sva o tvorila „ Vi n o toč pri Tonetu" Točila bova prvovrstna vina Iz ljutomerskih In ormoških goric (rizling, burgun-dec, silvanec, tramlnec, rulandec, muškateljc itd.), pristen cviček s Trške gore kakor tudi več vrst dalmatinskega vina. Skrbela bova za res izborno kapljico tn vsakovrstne prigrizke. Zahvaljujoč se za dosedanjo naklonjenost se priporočava za nadaljnji obisk 2446 ANTON in ANTONIJA GAŠPER vftvl DeMSke pivovarne le bfl Jubilant 9an upravnega sveta, mnogo let v nadzorstvu Celjske posojilnice, sedaj pa pri podružnici Ljubljanske kreditne banke, več let je že svetnik Zbornice za TOI. Letos praznuje jubilant tudi 25-Ietnico. odkar je bil pod-načelnik in Je sedal že 17 let načelnik trgovskega gremija za srez Laško. Bil je po prevratu gerent občine Laško, odkar pa so bile Izvedene volitve, vedno podžupan ter si Je stekel za Laško velike zasluge. Pridružujemo se neštetim jubilantovim znancem in prijateljem s čestitko in željo: Še na mnoga leta! Nekaj podatkov iz statistike mariborske policije za leto 1929 Ts ded {zdelana celotna statistik* fafca-■oje: Zločinov 401, od teh 16 po zakonu o zaščiti države. 189 tatvin, 53 goljufij, 17 težkih telesnih poškodb, 20 javnih nasil-stev itd. Prestopkov fn pregreSfcov 6048. Elementarnih nezgod 41, samomorov In smrti zaradi nesrečnega naključja 32. V zaporih policijskega komisarijata v Mariboru je bilo tekom 1. 1929 priprtih 2478 oseb. Od teh jih je bilo oddanih sodišča 208, politični oblasti 123. finančni kontroli 3, carinarnici 11, komandi mesta ld, bolnici 56, umobolnici 2, moški kaznilnici 1. hiralnici 5, z eskorto 75, po odgonu 1022. 125 o®eb je prestalo v zaporih poi. komisarijata naložene zaporne kazni 247 dni. S policijskim psom Je mariborski policijski komisarijat izvršil v L 1929. v območju komisarijata sedem, izven tega območja pa 9 zasledovanj zločincev. Tatvin motornih vozil in koles je bilo v Mariboru v L 1929. izvršenih 38, izven Maribora 1, s katerimi se je bavil tukaj-Snji policijski komisarijat, pa 174 Vlomov in drugih zločinov, izvršenih v Mariboru po nepoznanih, je bilo lani 56. Tujski promet v Mariboru v L /929. je bil glasom uradne statistike policijskega komisarijata naslednji: prijavljenih je bilo v javnih in zasebnih prenočiščih odnosno stanovanjih vsega 39268, odjavljenih pa 39.694 oseb, izmed teh 7261 tujih državljanov, in sicer 5554 Avstrijcev. 486 Čehov. 444 Italijanov. 407 Nemcev, 213 Madžarov, 53 Rusov. 20 Francozov, 19 Švicarjev, 16 Poljakov, 14 Nizozemcev, 9 Američanov, 7 Skandinavcev, 7 Angležev, po 3 Afričani. Kitajci in drugi Azijati, 2 Rumuna in en Grk. ' V L 1929. je izdal mariborski policijski komisarijat 1149 novih in podaljšaj 4337 starih potnih listov. Za inozemstvo je bilo izdanih 6087 vizov, 1 za Severno Ameriko, 7 za Južno Ameriko, 17 za druge pre-komorske kraje. Časopisov je izhajalo v Mariboru koncem I. 1929. 26, tekom leta so prenehali 3, na novo je bilo prijavljenih 6 Prireditev v letu /929. je bilo po-vseni 2716 in sicer: 1361 kmopredstav, 968 javnih veselic in koncertov, 211 gledaliških predstav, 54 športnih tekem. 48 plesov, 38 konferenc in predavanj. 31 raznih drugih prireditev. 5 cirkirških predstav. Zborovanj v Mariboru je bilo v L 1929. skupno 7.34 in sicer 234 društvenih občnih zborov, 499 izrednih zborov in en javni zbor. Koliko fe ¥ Mariboru radlo-aparatov? Iz 1 1928. je ostal 301, novo prijavljenih je bilo v 1. 1929. 111. odiavljenih pa 25. tako da je bilo koncem 1929 vseh radioaparatov 297. Pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja IV. reprezentančni ples slušateljev ljubljanske univerze 8. februarja v Union-u Iz življenja kranjskega mesta Kranj, 31. januarja. NaSa gorenjska metropola ni več ono prijazno meščansko razpoloženih trgovcev in sejmarjev, ki so ustvarjali častitljivo gardo tipičnih »purgarjev«, ampak se od Konca svetovne vojne sem razvija in širi tudi čez svoje skalnate obronke. Koncentracija razne industrije je privabila v mesto novih ljudi, novega življenskega soka zlasti iz okolice in drugih tvorniških mest. V tukajšnjih tovarnah in podjetiih je danes zaposlenih že čez dva tisoč delavcev in delavk, največ iz okolice. To urbanizacijo, ki g-e z industrializacijo roko v roki, je marsikdo pesimistično presojal. Vendar številke ljudskega gibanja v našem mestu ne upravičujejo popolnoma tega pesimizma. V kranjski župniji, ki obsega poteg mesta tudi mala naselja Primskovo, Rupo, Cirčiče in Klanec, je bilo v letu 1929. rojenih 49 dečkov in 55 deklic. Nezakonski otroki so bili le štirje. Slednja številka priča, da v Kranju kljub rastočemu delavskemu dotoku še nismo tako »razvpiti«. Bila sta tudi dva para dvoičkov. Mrličcv je bik) 59, od teh 35 moških in 24 žensk. Najstarejši mrlič je bi! star 90 let. starost nad 70 je doseglo 18 umrlih oseb Razmerje moških in žensk se znatno nagiblje v korist slednjih, ker je bil procent rojenh žensk večji, procent umrlih žensk pa manjši od moških. Porok je bilo 49, od teh doma le 33. Največ vleče bližnji »konkurent« priljubljena romarska cerkev na Brezjah Oklicev pa je bilo celo 63; večji del previška gre na ta račun, da so se še pravočasno skesali ali oremislili. Te številke torej niso obupne, nasprotno ksžeio na pojav, da ie Kranj zdrahi mesto. V mestu ie danes stalno naseljenih skoro 4000 oseb Zi ce'otno liud^ko binie t>a ie freba «olec» tega vzeti v no-štev tudi d"'s»vo, da p*ehaia število de-'ivcev in delavk, ki meniaio obrate, ki pri-haiajo in odhajajo iz mesta, v stotine in tudi več tisočer. Primorske novice Podjski generalni konzul Vladimir Kwi-atk.owski je izročil tržaškemu škofu dr. Fogarju komturske insignije reda obnovljene Poljske v priznanje za njegovo prijateljsko čustvovanje s poljskim narodom, katero kaže zlasti s svojim stalnim zanimanjem za poljske emigrante, ki se zbirajo v Trstu. »Italia Redenta« je imela za božič in »befano« svoje prireditve v 139 azilih v Julijski Krajini. Udeležilo se jih je 5S96 otrok, med temi revnih 4657 Ti so bili obdarovani z obleko in raznim blagom ter s slaščicami Po azilih so bila božična drevesca in jaslice. Prireditve so stale 64 389 lir. Prispevalo je z raznimi zneski 70 občin. Goriški upravni deželni odbor je za leto 1930 sestavljen tako-le: predsednik je prefekt ali njegov zastopnik, člani so: pre-fekturna svetnika dr Fabioli in dr. Liceni (Ličen), finančni intendant in odvetnik t>i B as. Trobentice, rvončki, kosi pojo, spomladanski dnevi vse povsod. Na posestvu gospoda Sfiligoja v Medani v Brdih je jablana pognala že zarod. V Sežani je umrl g. Ivan Stolfa, lesni trgovec, v starosti 78 let. V Vitovljah so pokopali 711etnega posestnika Antona Ipav-ca. V Fojani je izdihnil Anton Jurič. Naj počivajo v miru! V Tomaju je bilo iani rojstev 21, smrtnih primerov 25, porok 22. Precej Tomaj-cev je v Argentini. V Barkovljah pri Trstu je bilo lani rojstev 45, smrtnih primerov 55, porok 38. Prebivalstva je 7500. Pred 25 leti je bilo v Barkovljah 2500 ljudi in nad sto krstov. Gorski kmetje silno trpijo zaradi slabih cest. S Pečin se pritožujejo, da je cesta s Slapa taka, da ne moreš speljati po nji niti enega kvintala blaga s parom konj. Pod Ročami je te doi v cestnih grapah obtičal avto. V nabrežinskih kamnolomih Je zaposlenih tisoč delavcev. Največ jih je v Rimskem kamnolomu, to je 120. druga podjetja jih imajo po 50. Pred 40 leti je delalo v nabrežinskih kamnolomih 3500 lju- Tako očisti VIM Vaše lonce! Kuhinske predmete mizo in štedilnik. Rabite VIM bo čisto in snažno. di. Začetni delavci zaslužijo po 2 liri petdeset na uro, ki es ar ji do 4 lire. Delavcev nedomaoinov je kakih 150. Cena nabrežin-skemu marmorju je 600 do 1000 lir za kubični meter. Letnega prometa je oko i 5 do 6 milijonov lir. Baje se otvori v Na-brežini kami.oseška šola. V ulici »5. novembra« v Puli je toba-karna, ki je bila že opetovano okradena. Po zadnji tatvini je poteklo komaj dva meseca pa so zopet vdrli neznanci v to-bakarno in napravili vdt/vi Dineili škodo nad 2300 lir. RazjpečavanJe kokaina se v Trstu znatno Siri Policija je izsledila te dni v starem mestu neke ženske in moške, ki so prodajali kokain ter ga je tudi našla pri njih. Grad Dedinje, nO vozgrajena reziden ca našega kralj nad Topčiderom pr Beogradu. " - .s.'- i ■ ' M Krvava obletnica nesrečnega zakona Mokronog. L lebruarla Pred par dnevi se je odigrala v Oor. Jesenicah pri Šu Rupertu na Dolenjskem žalostna tragedija. Posestnik Janez Strah, p. d. Srebrar. ie v nerazsodni razburjenosti udaril z velikim vijekom po glavi svojo ženo Marijo roj. Tratar. Posestniku Strahu je Dred približno štirimi leti umrla prva žena ter mu zapustila šest nedoletnih otrok. Najstarejša hčerka Micika je bila stara tedaj šele 13 let in se ie nekaj časa sama ukvarjala z vsem gospodinjstvom. Malo dekletce si Jc moralo k peči pristaviti podnožnik. da je doseglo lonce. Ko je bil otrok od težkega dela in skrbi že ves izčrpan, pa Je prišla v hit"-o kot dekla Marija Tratarjeva in njo je gospodar ravno pred letom poročil. Ta korak pa ni bil srečen. Mačeha se ni razumela z otroci in ji je bila zlasti najstarejša hčerka Micika na poti. Prepirov v hiši ni bilo ne konca ne kraja. Usodnega dnevie šel gospodar Janez z mlajšo hčerko Pavlo v gozd po drva. Ko se je vrnil, ga ie začela žena zopet zbadati zaradi otrok, zlasti pa zaradi Micike, ki se je pripravljala, da zaousti domačo premožno hišo in da gre rajši služit k tujim ljudem. samo da se izogne prepirom. Janez je ženo nekaj časa miril, ker pa njenega govoričenja le ni bilo kraja, se ie odpravil zopet v gozd. Razburjena žena je tekla za njim in še blizu hiše se ie mož tako razburil. da je zagrešil usodno dejanje. Otroci so težko ranjeno ženo spravili v hišo, hoteli so v Mokronog po zdravnika, mačeha pa tega ni dovolila To se je zgodilo ob 4 popoldne, drugo jutro ob 8. pa je nesrečna žena podlegla težki rani. Mož se ie še Istega dne javil oblastem v Mokronogu. Popisal je svoje gorje in ker je bilo jasno, da je zagrešil dejanje v nerazsodni razburjenosti, je bil na predlog državnega pro- pravdniStva do razprave tzpnščen sto. Vsa okolica pomfluje nesrečno rodbmo, ld Je na glasu kot dobra delavna tn rniro-Ijubna. _ (D interesu seia zdravja Je, da kupite aluminijasto kuhinjsko posodo, ki ne rjavi in je tudi najbolj trpežna. Dobite jo najceneje edino le pri tvrdki STANKO FLORJANČIČ LJubljana Sv. Petra cesta 25 Zasledovanje nevarnega zločinca Mokronog, 1. februarja V nofi od 71. na 28. januarja je bil izvršen vlom v prostore konzumnega dTuštva v Tržišču pri Mokronogu. Vlom je bil zelo previdno Izveden ter nista v hiši stanujoča poslovodinja in gostilničar slišala nobenega ropota. Ljudski glas označuje kot vlomilca ubeglega kaznenca Ferdinanda Moleta. Vlom je bil izvršen strokovnja ko in zločinec se je založil z raznim blagom v vrednosti nad 7.000 Din. Ferdinand Mole. star okrog 32 let. Je pobegnil pred štirimi meseci iz mariborske kaznilnice, kjer bi moral odsedeti večletno kazen. Mole ima na vesti težje zločine. Tako n. pr. se je pred leti spustil v boj z orožniki in ga je eden v silobranu tako nevarno obstrelil, da je komai utekel smrti. Odkar Je ubežal iz kaznilnice, ga pridno zasledujejo dolenjski orožniki. Zločinec ima gotovo med prebivalstvom pomočnike. Zadnjič so videli Moleta pred kakimi tremi tedni blizu Tržišča. Pripovedujejo, da se Je klatil nekaj časa okrog tudi preoblečen v ženski obleki. Ljudstvo je v strahu pred nevarnim zločincem Smnska koča na Planici Agflni smučarski k!ub Ljubljana, danes po številu članstva najmočnejši v državi, je letos adaptiral bivšo sirarno na Planici v višini 1108 metrov. Koča je lepo urejena, na razpolago so tri sobe s približno 20 ležišči. Koča je vedno oskrbovana in je letos zlasti dobrodošla smučarjem-začetni-kom. Od postaje do koče je samo poldrugo uro hoda. Poudarjati moramo, da se vrše v koči stalni smuški tečaji pod vodstvom znanega smučarja Toneta Banovca. Snežne razmere na Planici so zlasti letos naiidealnere. Med tem ko drugje ni snega, je na Planici že vso zimo za smuko zelo ugoden sneg. Koča je oskrbovana že od 15. decembra. Smuški tečaji se bodo vršili lahko prav do konca marca ali pa še delj. Prav prijetna smuška tura je na Pe-telink. važna postojanka pa je koča zlasti poleti za Jalovec. Adaptacija koče je stala okoli 25.000 Din. Agilnemu smučarskemu klubu Ljubljana, ki se ni strašil ne truda, ne stroškov, gre vsekakor priznanje. Uver-jeni smo, da bo znala naša javnost ceniti delovanje mladega kluba in da ga bo pri njegovem stremljenju vsestransko podpirala. »JUTRO« It 27. 6 - NedeDa, 2. n. 1930. Ormoška bolnica Ormož. 1. februarja V tukajšnji bolnišnici je bilo L 1929. oskrbovanih 1103 bolnikov, 541 ma kih in 562 žensk. Od teh je ozdravelo 825, 39S moških fn 430 žensk. Stanje se je izboljšalo 196 bolnikom. Neozdravljenih je odšlo 39 bolnikov. Umrlo lih je 18. vsekakor razmeroma nizko število mrličev. Operacij Je bilo 773. Ce Domislimo, da je vse operacije izvršila samo spretna roka našega vestnega in priljubljenega kirurga dr. Antona Hrovata, je njih število izredno veliko. Oskrbovanih dni je bilo do 14.825, vsak bolnik Je bil povprečno oskrbovan 14 dni. Postelj je 54 Za oskrbo plačujejo aii botnikl sami aH bolniška blagajna ali drugi obvezni fini-telji. Bolnišnica z vsem inventarjem je last križniškega reda in je red v preteklem letu prispeval za oskrbovanje v denarju in v naravi 108.595 Din. Zavod je bil otvor-jen L 1899.. je torej lani obhajal 30-letnico koristnega človekoljubnega dela. pa se zdi. da na to jubilejno letnico niti pazili niso. Morda se le to spominsko leto še najbolje obhajalo s tem. da so redovne sestre kupile za večji razmah in razvoj bližnjo hišo živinozdravnika Josipa Serbeca z njivo in vrtom ter Zugmeistrovo hVico z malim posestvom. — Kot ordinarij fungjra tudi drugod priznani kirurg dr. A. Hrovat — V letu 1928. si ie bolnica z delno podporo bivšega oblastnega odbora v Mariboru nabavila nov Rentgenov aparat, lani pa si je nanovo uredila izolimico. Za stavbni urad v Ptuju Ptnl, 31. Januarja Ko gre Človek po mestu Ptuju. vidi. da se sicer nove stavbe gradijo, toda ne na lepoto Ptuja. So sicer stavbne komisije, ki stavbe odobravajo, ne ozira pa se menda pri tem na bodoči razvoj mesta in olepšavo, kar sta glavna pogoja, ki spadata v odločevanje stavbne komisije. Kot tujec sem se vprašal, kje je mestni stavbni načrt. Tega pa ni. vsaj novejšega ne! Za boga! Toliko let stoji mesto Ptuj. a nima modernega stavbnega načrta, brez katerega nobeno mesto ne more biti, ako noče škodovati lastnemu razvoiu in leooti. Gotovo bi g. univ. prof. Plečnik bil tako tudi v starodavni Ptuj m dal nasvete. ka-Ijubeznlv. da bi na povabilo mesta prišel ko se nai mesto razvija in kakšen naj bo stavbni načrt da bo mesto lepše in da ne bodo nove stavbe takšne, ki kvariio red m lepoto. Ce pogledamo samo električne transformatorje, že vidimo, da nI bilo veščega očesa poleg, sicer bi se taki neokusni stebri ne «stavi1i na najlepše prostore! Ako pride prof Plečnik, bo gotovo zahteval, da morajo izginiti s površja in se prestaviti drugam. Ustanovite stavbni urad, pritegnite ve-ščake. pa napravite nov stavbni načrt: to je prva zahteva, ki jo sme staviti vsak Ptul-čan. pa tudi vsak človek, ki ga opravki stalno vežejo na Ptuj. Lep napredek Črnomlia Črnomelj, koncem januarja 1930. Letošnja zima je res čudna, brez snega ln pravega mraza. Sreča je le, da je VTerne megleno in vsaj toliko hladno, da sadno drevje in trte še ne poganjajo. Nedavno smo naleteli v šumi na prvega modrasa, kar pomeni po mnenju starih ljudi, da letos tudi v zadnjih tednih ne bo več hude zime. Nismo se motili, ko smo v svojih dopisih že večkrat napovedovali, da se bo Črnomelj širil predvsem v smeri proti kolodvoru. Res rastejo ob kolodvorski cesti prijetne hiše in lične vile kakor gobe po dežju. S priklopitvijo občine Loka. do katere bo gotovo prišlo v najkrajšem času. in s poživljenjem premogovnika na Kanižarici, pa se bo brez dvoma Črnomelj v bodoče širil tudi v nasprotni smeri proti Kanižarici. Premogovnik je kupila tvrdka Jakil iz Krmelja na Dolenjskem. Vsi narodni liudje so res veseli, da je ta dragoceni zaklad Bele Krajine prišel, odnosno ostal v domačih rokah. Znana podjetnost Jakilov, ravnatelja dr. Klariča m inž. Cervinke jamči. da bo na Kanižarici nastala velika in lepa industrija, ki bo sto in sto domačinom omogočila zaslužek v domačem kraju, tako da se jim ne bo treba seliti v tujino. Premogovnik leži tik glavne ceste. Od kolodvora je oddaljen sicer 2 km. vendar pa slišimo, da se bo že v najkrajšem času začela graditi normalna ali pa žična železnica od kolodvora do premogovnika. Treba je sedaj poskrbeti samo še za zdravo in pitno vodo. ki je Kanižarica še nima. Ta problem postaja vedno bolj pereč in vsi merodajni faktorji mu morajo posvečati vso skrb. Tudi druga čraomeljska industrijska podjetja napredujejo lepo. Parni žagi Jugoles in Zora sta polno zaposleni. Šunv-ka železnica Jugolesa prevaža dan za dnem velike količine bukovega lesa iz ogromnih Auer-spergovih šumskih kompleksov. Tudi žele-zolivama g. Doltarja lepo napreduje in je v polnem obratu. G. Šinkovič si Je nabavil moderne stroje za proizvajanje umetnega ledu. Njegovo podjetje je zlasti letos velike važnosti, ko naravnega ledu ni mogoče dovolj dobiti. Ravno tako si je nabavil g. Kožar stroje za izdelovanje hrenovk in ramih drugih klobas, kakor pa se govori, dobimo kma'u celo tiskarno in knjigoveznico. ki bosta prvi v Beli Krajini. Po prizadevanju občinskega odbora z županom g. Kark>m MiiHerjem na čeln bomo v kratkem pričeM s pripravami za zidanje osnovne in meščanske *ole na Kaplanici. Tako gremo živahno nanrej ln vedno nove stavbe, novi tovarniški dimniki, ropot strojev in motorjev, žvižganje siren ziutraj in zvečer — vse to nam obuja nado na srečo in boljšo bodočnost Črnomlja in njegove okolice. Sredi decembra smo o tvoriti oder In telovadnico v novem SokoNkem domu. Zbralo se ie ta dan pod snkolsko «treho okrog 900 ljudi. Videli smo brate n Vinice. Adle-šičev. Boianrev. Semiča. Oradaca. Metlike. Ksrlovca in Novega mesta. Prišli so vsi. da vidiin. kaj premoreio sokolska linbezen. bratctvo in vztrainost. Takega navdušenja Črnomelj še m videl. Pri otvoritveni svečanosti je bilo mnoro eanHivIh prizorov. Posebno le tiratafa fantastična slika br. staroste Vrarkoviča. Tz mistične no'teme se je oefasfl krilni roe »Tamo da'eko . . .« Na odru le v sanfarsk' mladosti s. Pale-skini nordravlltila cvetoči mal solnce se je ra zlfo oo dvorani In zajedali smo v vsem «i>a1u naš dragi dom. Z nd»-a «o za-dnno'5 bronasti zvonovi in se nnlet'1 v simfonijo nove zarie Tudi vse telovadne točke so bile zelo efektne in prav skrbno na- š tu dira ne, kar Je najlepše priznanje za tz-reden trud br. načelnika Štrublja in s. na-čelnice Vrščajeve. Orkester novomeškega Sokola je še prav posebno pripomogel, da je potekla slavnost tako lepo. V novi krasni dvorani Sokolskega doma se je vršil nato že tudi lepo uspeli Silvestrov večer, 19. januarja pa smo imeli prvo igro, ko so nam diletanti pod svojim požrtvovalnim režiserjem br. dr. Češarkom vzorno podali »Rokovnjače«. Občinstvo je bilo za užitek ze!o hvaležno in želi. da bi se gledališke predstave še često ponavljale. Sploh vlada v našem domu velno živahno vrvenje In življenje, tako da Je dvorana vsako nedeljo zasedena. Nedavno Je v Ormožu umrl bivši dolgoletni čmomeljski župnik g. Kazimir Koso-bud. Bil ie vzor svečenika, blagega srca In dobro se Je zavedal, da politika ni sestavni del svete vere. Zato je bil v Črnomlju in okolici tudi splošno priljubljen in spoštovan. Odločno človeško in narodno stališče Je zavzel zlasti povodom prevoza ustreljenega mučenika Ivana Kromarja. ko so skušali od raznih strani delati ovire. Nekaterim prenapetežem ie bil že dolgo trn v prti in zato niso mirovali prej, dokler se lim ni posrečilo, da je mora! ored leti zapustiti Crnomeli Ostal pa je tukaj vsem v najlepšem spominu m vsi žalujejo ob njegovem preranem grobu. Rigolanje na Kalvariji Maribor, t. februarja. Mila zima Je omogočila celo v mesecu januarju delo v vinogradih. Liudje »o rezali trte. okopavali zemljo, pa tudi prav pridno rigolali. Meščani so imeli te dni prav lepo priložnost opazovati, kako se rtgola. t. j. obnovi z globokim korenjem vinograd. Vinarska šola je zamenjala poleg svojega vinograda precejšen kompleks zemlje s sosedom trgovcem Podlisnikom. da je svoj vinograd zaokrožila. Tisti kos zemlje pod Kal-varijo, ki je bil doslej zapuščen, pa je sedaj vinarska šola zrigolala za vinograd. Morali so zato skameneli lapor rsastreljevati. Poleg njih pa je tudi trgovec Podlisnifc ri-srolal svoj del hriba na Kalvariji in raastre-Ijeval skale ter na tem zrigoTanem svetu uredil sadonosnik, ki bo znatno olepšal pogled na Kal vari jo. Žalostno pa še sameva leva rtran Kalva-rije poleg bivših dr. Turnerjevih vinogradov, pustinja mestnega župnika, ki že leta in leta leži zanemarjena in zapuščena ter strašno kao ozadje Maribora s svojim grmovjem in raševino. Ponovno so že časopisi grajali to senoo mariborske okolice. Ali ne bi morda banska uprava vzela ves ta svet v najem ter zasadila tam vsaj kakšno drevje ali morda deteljo, kakor delajo kmetje s svetom, ki ga ne morejo drugače obdelovati, samo. da bi že enkrat zginila nad mestom ta gola puščava, ld bije tem bolj v oči, ker »e nahaja poleg vzornih vinogradov vinarske šole in dr. Turnerjevega posestva I? Prva kazenska razprava pred senatom petorice v Mariboru Maribor, 1. februarja Včeraj ob 8. in pol se je pričela pri tukajšnjem okrožnem sodišču prva kazenska razprava pred senatom petorice, ki je po novem kazenskem zakonu določen za obravnavanje in sojenje v slučajih, ki so do novega leta spadali pred poroto. Na zatožni klopi je sedel I. 1909. v Kamnici rojeni čevljarski vajenec Rudolf Kovač, obtožen. da je dne 24. septembra lanskega leta s še neznanim tovarišem poizkusil izvršiti na cesti med železniško postajo Sv. Lovrenc na Pohorju in Devico Marijo v Puščavi zločin roparskega napada na posestnika Črešnjika in Witzmanna, ki sta se vračala Iz Maribora, kjer sta prodala živino ln nosila s seboj okrog 23.000 Din ter da je dne 8. oktobra, istotako lanskega leta. ubil na cesti iz Kamnlce PToti Sv. Križu posestnika Rudolfa Kanclerja ter mu odvzel okrog 2500 Din gotovine. Senat je bil sestavljen iz predsednika v. s. s. Guzelja in gg. s. s. Lešnika. Seniorja. Zemliiča in Kolška. zapisn-kar ie bil g. Mlinar: državnega tožitelja je zastopal g. drž. t Sever, obtoženca pa je zagovarjal odvetnik g. dr. Šnuderl. Zaslišanih ie bilo okrog 25 prič iz Device Marije v Puščavi. Kamnlce, Studencev itd., izpovedi ostalih prič. katerih je v celoti, s pri razpravi zaslišanimi. oknog 120. so se pa prečitale. Prav tako so se prečitale tudi iriave sodne in zdravnike komisile. poročila orožnl-ških postaj itd. Obtoženi Rudolf Kovač Ic ie ni?ke in čokate postave, nosi dolge lase in je v obraz bled. je na vsa vprašanja odločno zanikal vsako krivdo, bodisi glede ooizkttšenega rooa Pri Devici Varili v Puščavi kakor tudi glede umora Rudolfa Kanclerja dne 8. oktobra ob 17.45 uri. Za oba dneva Je skušal dokazati alibi in je taiil tudi da bi bil z niim skupaj stanoval so-osumljeni Rudolf Mohorko. ki pa ie bil po Kovačevi aretacin' neznanokam pobegnil in ga doslej še ni bilo mogoče Izslediti. Istotako 'e taiil. da ji bil Mohorku ki 'e bil tndl vojaški begunec, pomagal pri begu in da bi bi! okradel nekesra Cenca. s katerim je nekoč skuono prenosi' ori svoiem mojstru v Studencih. Po zašli »anln obtoženca in prvega de!a prič je bila razprava ob 13. pre-k;nfera. VadqJi>va!a se le zooet ob 15. z zaslišanjem še ostalih prič in čitan'em nadaljnjih Iznovedi fn mneirl. Iz obtožnice ie bilo razvidno da sta bila Črešni^ in Witzmann napadena dne 24. seotembra zvečer v b!i-^hri D. M. v Pivčavi od dveh neznancev, ki sta se pripeljala iz Maribora In čez šent-lovrenšVi brod. Eden napadalcev se ie uri napadn nositi**! noža. dni"? Palice, vendar sta zadobi'a Črešnllk fn Witzmann le la»-1e poškodbe ht se Uma ie posrečilo ubežati rienca so našli mrtvega dne 9. oktobra 7httra» na cesti \7 Kamnlce n^ko Sobra k Sv Kri?u nad Mariborom Tlbit le bil kakor sodilo IrvedenH. s sekiro in oronan. Po rrfetrovi ur) ki se ie ustavfa oh 17.45 dne R. okt^bm In no drugih okoMSflnah le bi'o n«otov!1eno. da le Ml nmoHen ob navedenem času. Poirved^vania «o že kmalu nsnmPa ob-Pliftolfa Jfovnča ln nobecWj» M»v horka vendar so bili ar^Hrani tndl dni"! osumljenci, a jih je sodišče pozneje zaradi pomanjkanja dokazov aH dokazane ne- krivde izpustila Okrog 17. Je pričel obtoženčev zagovornik dr. Šnuderl z zagovorom, sledil mu le zastopnik drž. tožitelja g. Sever s tožbo, nato pa se je umaknil senat k posvetovanju in razsojanju, ki le trajalo do 18.45. Prečitana sodba se je glasila: da le obtoženi Rudolf Kovač kriv poizkušenega roparskega napada v D. M. v Puščavi in roparskega umora Rudolfa Kanclerja, oproščen pa pomaganja Rudolfu Mohorku pri pobegu od vojakov in tatvine okrog 150 Din na škodo Cenca. Na podlagi te sodbe je bil obsojen na 15 let težke ječe. v katero se mu všteje preiskovalni zapor od 12. X. do 31. I. m na povračilo vseh stroškov, ur oranega zneska hi odškodnine Kancler-jevim dedičem. Obsojeni sodbo ni sprejel in je po svojem zagovorniku prijavil revizijo in priziv. Koroške novice Deželno vodstvo vsenemške stranke je imelo v Celovcu sejo, na kateri je razpravljal dr Angerer o stališču stranke napram šoli, zahtevajoč, da se mora verouk vršiti v istem jeziku kakor ostali predmeti. Uvede se na jezikovno mešanem ozemlju akcija, od katere pričakuje dr. Angerer popoln uspeh Pri tem se nič ne plaši pred vmešavanjem v delokroa cerkve. Celo lansko leto ie napovedovala celovška vodilna gospoda deželno razstavo za 1930 v spomin ni plebiscit Razprav'iali so o kmetiiski in obrtni razstavi, nazadnje p® je sklenil deželni kulturni svet. d« razstave ne bo. ker ni mogoče dobiti za njo radostni sredstev V koroški deželi je 65 občin prepovedalo avtomobilski promet po svojih cestah in potih V svrho razvoja avtomobilskega prometa bo deželni zbor izpremenil cestni zakon. S tujskim prometom »o se pečala tri društva in deželna uprava. Društva imajo enak cilj, nimajo pa svoje centrale. Da bo mogoče sigurno pospeševati tujski promet, se ustanovi deželni urad, v katerem bodo delovali tudi zastopniki vseh v po-*.tev prihajajočih organizacij. Pred par meseci se je otvoril a v Beljaku gorenjekoroška mlekarna, ki res dobro uspeva. Vsak dan se dovaža nad deset tisoč litrov mleka, kar daje kmetovalcem lep zas'užek. Dežela je prvzela jamstvo za posojilo mlekarski zadrugi v znesku 100.000 S Celovško gimnazijo zapusti vsako leto i>koh 60 dijakov, novih pa vstopi 150. Ce-'ovec ima največjo gimnazijo v Avstriji Dijakov je okoli 900 v 27 razredih. Delo pri poglabljanju Žile se vrii dalje. Trajalo bo šc 12 let in bo stalo 20 milijonov šilingov. Pri težkem delu je bilo le več nesreč in človeških žrtev. Vspenjača na Kanzel, napravljena ▼ pospeševanje tujskega prometa, bo prinašala deželi dober dobiček, kakor je razvidno iz poročila podjetja v prvem bilančnem letu. Dohodkov je bilo 113.000 šilingov. Dežela je dala za vspenjačo posojila 510.000 S, dve tamošnji ob-j;ni pa 9UOOO S Poročilo toži, kakor vsa druga slična bilančna izvestja, da je najhujše breme v Avstriji obrestna mera, ki upropasti marsikatero podjetje. Za obresti se plača v Avstriji na !eto več nego znašajo zvezni, deželni ia občinski davki skupaj. število podpiranih brezposelnih ▼ zimskem času rapidno narašča. Sredi januarja jih je bilo že nad devet tisoč. Na teden se pomnoži število za kakih 500, tako da jih je sedaj že deset tisoč. Obvestilo Avtokluba k izmenjavi evidenčnih tablic za motorna vozila Zaradi nove upravne ra&deStv« države m banovin« j« ukjueua *c4a*r)e re&stratiija motornih vozil po otrta:,Nh. Mestv doKdan* &t«-vafe« 15 v biv& Ijubljamikti, številk« 16 v bivša tttariborsJa otta-sU, J« -aA pri tist«4n »reškem na6cfei,i£tv-u (v Ljubbuni pri upra-vi pofccij«. v Sfcoiji Loki pri ispostav« sreskega OE-6c3raštva), kjer so jvn bfic podtalOcnt dosedanje evidenčne tablic« t »jemo Cetjo tn Maribora, k-jer vodi od sedaj daSj« ervidenco motornih voai predsaugnj&tv« mestne pofccije za. »vol okoliš. Kator mano, )e Mto potrebno predta&tš ▼ to s vrbo posebno prijavo do 1. februarja t. L Ker pa se le itBkaeafo. da je M « rok prekratek, k bil ternrin na prošnjo Autokhiba podaljšan v toliko, da morajo predložiti prizadeti prijavo čimprej e«i popreje naštetih pristojnih oblasti. Priliva vsebuje: trne In priimek ter staftno bivališče lastnika v zgornjem levem kotni pote kancKjskega formata ter poteg naslova pristojne«« obSas-tva pribtilmo bole vsebriro: »Podprseni pri-jeevijam svoje vozite (navesti aii automobS, moto-cikel-sok) aR s prikolico, osebna, tovorni, avtobus itd.) zmamfce —, dosedanja evidenčna StevHca .. zaradi j»memjave dosedanje evrdenčne Števce ter pod«iMtv« nove tahffioe. V to svrbo priagam spričevalo o pre'-akmftj7|i voe:la (tipno spričevaio) ter deikret o podelitvi dosedanje enrod. števiflke. Podpis. Kdor ima Šoferja na1 navede v prfiavl tudi fane in bivaKšče te-ga. Ra^notnko Je nao pa želi, e<$a poiasnrfta. Ver pre'ema toza-(tevno dnevno StevVna vpraS-am^a Strerrtfjente Ab-toitVtba ie. od\TZiet' potrebni koraW wi mer»>daV:li oblostih. M »o obljubile Iti t cfcvirti zakonska možnosti m roko. Omenjamo Se, 4a je Ud frvotno AAjčcuo. de pj-Jaže lastniki motornih vooi sedanji prijavi tudi putrdJo o vplačani državni taksi. Kor pa so *c pojavne v tem c®tru tohrHČoe težkoče (omen Jamo, da imajo lastniki avtomobilov v Ljubljani ia Mariboru čas vplačevati takso do konca februarja, na de&ein pa do konca januarja k da odvzame davčna oblast pri prildoj vpjačanja potrdilo prejšnjega leta) in bi bila podana za lastnike automobolov nevarnost, da jih davčna oblast kaznuje. ako ostanejo bres vsakega potrdila v ro- ts4i, bo t» vprašani« reieno predvidoma na ta način, da se bo jr'»sn7'*an vvako vo»4j z davčrjtn pou-diSom šeAe ob prišla plombkaota oovih mO-Nc, s čimer bo pnitaranjena obenem »udi posebna pot, ko pol. ohkust vi»n> 1. februrja 1930. 1930 se nahaja točka za upokojence, njih vdove in sirote v iznosu 763 milijonov čsL kron. Ta vsota Je za 30 milijonov vrla. kakor lani. Češkoslovaška ima 19.600 državnih upokojencev in 22.600 njih vdov in sirot Ni nam treba poudarjati, da so pokojnine na Češkoslovaškem znatno višje kakor pri nas. Zanimivo knjigo so Izdali bolgarski žur-nalisti. odnosno njih društvo, ki se imenuje »Oružestvo na stoličnitje žurnalMi«. Knjiga nosi našlo »Obši godišnik za Bl-garija« in obsega okrog 1500 strani Na prvih 1000 straneh je besedilo, na ostalih so tiskani oglasi. V knjigi je pregled političnega življenja v Bolgariji, informacije o političnih strankah, o državni upravi, popoln seznamek dnevnega in periodičnega tiska, podatki o bolgarskih znanstvenih zavodih, članki o bolgarski književnosti, oblikujoči umetnosti in glasbi, reprodukcije slik. podatki o begunskem In reparacij-skem vprašanju itd. — Kdor se hoče poučiti o sodobni Rolgarfjl, naj seže po tem izvrstnem zborniku. Bolgarskim fumali-stom gre vse priznanje, da so izdali to zanimivo ln poučno delo. Id Jim je zares ▼ čast »Obšt godišnik za Blgarija« stane 300 levov. Dopisi BLED. Tukajšnji Sokol se pripravlja tndl letos, da priredi svojo tradicionalno ma-škerado. Prireditve tukajšnjega Sokola so se v teka let našemu občinstvu tako priljubile. da jih vsakdo s veseljem poseča. Ako sodimo po zanimanja. Id vlada pri nas in naši okolici za maikerado, je pričakovati rekorden obisk. BREŽICE. V četrtek XX m. m. se Jc vršila v mestni posvetov akad redna seja mestnega občinskega odbora. Takoj do otvoritvi seje Je pudaJ župan izčrpno poročilo o nad vse zadovoljivimi vtisi poklo-nitverve deputadje NI VeL kralja Aleksandru. Takoj nato se Je otvoril a debata o najvažnejši točki dnevnega reda: o pripravah za zgradbo uradnega poslopja za sresko načelstvo in orožni tvo. Is poročil referentov se Je dalo ugotoviti, da Je deva že zelo napredovala ter da se bo zgradba uradnega poslopja v najkrajšem času uresničila Občinski odbor Je zato soglasno sklenil, da se deia za zgradbo v najkrajšem časa razpišejo, tako da se bo lahko pričelo z gradbo le v zgodnji pomladi Občina bo z zgradbo tega poslopja prevzela sker precejšnja bremena, ki pa bodo odtehtala gospodarski proč vi t in obči napredek mesta STRA2ISČE PRI KRANJU. V nedel lo i« imelo gasilno društvo izredno lepo obiskano predpustno veselico. Z veseljem podpiramo in obiskujemo gasilske prireditve, katerim na čelu je g- Anton Križnar tukajšnji trgovec in gostilničar z agiinim m delavnim odborom. Danes r nedeljo bo imelo gasilno društvo redni občni zbor » običajnim dnevnim redom. Spremenila sn bodo tudi pravila ▼ toliko, da se bo društvo imenovalo prostovoljno gasilno in reševalno društvo. Novi odbor čaka mnogo dela ker bo moraJ urediti reševalni oddelek in nabaviti nov sanitetni avtomobiL ŽENIN IN NEVESTA dobite kresu., poročno obleko, plaič ia eukno po nizki ceni pri FR. LUKIČU, Ljubljana STRITARJEVA ULICA 9 D. M. V POLJU. Po nedeljski dobro uspeli dramski predstavi priredi Sokol Polje drevi ob 19. v Sokolskem domu veliko predpustno veselico s plesom konfeti. kotil j tn« itd. ob zvokih prvovrstnega kvarteta jazz-banda. Dostojne maske dobrodošle! Vabljeni vsi! 147 VIC. Javna zahvala. Ravnateljstvo dri. mvčanske šole na Viču pri Ljubliani se zahvaljuje g. notarju Hafnerju v Ljubljani za prekrasno zbirko hroščev in metuljev v štirih (60X40 cm) škatlah, ki jo je blagovolil podariti na prošnjo ravnatelja viški meščanski šolL G. notar Je velik prijatelj narave. Redi ptiče, gosenice metuljev, ličinke hroščev. hrani bube raznih žuželk Itd. Že nad 30 let se peča s tem. dela poskuse, zbira, beleži, določuje, piše In se ne straši truda. V tem času si je ustvaril neverjetno lepo veliko zbirko domačih in eksotičnih žuželk, ki ie krasno u rej m a in vredna težkih tisočakov. On je na tem polju znanstvenik ta najboljši slovenski entimolog. V njegovi knližnici Je entimološka literatura popolna. Šolam Je zelo naklonjen, kar dokazuje dejstvo. da sta s sodnim svetnik'«m g. A. Bu-lovcem že več *«ol. posebno gimnazij, opremila z različnimi zbirkami Ob izročitvi zgoraj navedene zbirke ie izrazil podpisanem« željo, naj H se Iz naše mladine razvilo in vzgojiVi več entimologov. — Ravnatelj Anton Fakhi. Višina barometra 808 R m Kral Ca.* S Barom. Tempe* » Opazovanja » ar Llnhllaaa 7e?7 1- 89 ! Maribor 7 89 -1- V0 . Zagreb 75 ' • 90 ! Beograd s 75 -2 3- 'N Sarajevo 53' 1- 85 Dubrovnik • Skupile 7 /538 3- 9i Snflt 75 •! 8- 85 smer veti s ia brrtoa v m in *ek SSW 2 NE 2 NE 2 mirno E 2 N 1 ESE 6 o * K' 8 10 10 1 9 Padavine det ia aeg sne« Aei ca eaey Del ' mm <*• T src 12 2 90 22 0 10 12 Najvišja temperatura danes v Ljubliani -f- 2.8, najnižja 4-0.2. Solnce vzhaja ob 7.18. zahaja ob 17.9, hna vzhaja ob 9.32, zahaja ob 21.58. Dunalska vremenska napoved za nedeljo: Večinoma nejasno, na nekaterih krajih padavine, temperatura M ne bo mnogo izprecneoila. Na gorah snežni viharji —- »JUTRO« It J*. n Polka je vkazana, Ha so namazana" Nedelja, 2. IL 1930. Komu iz starejše generacije se ne stori danes milo pri srcu, če prisluhne spominom iz mladosti in se tam iznenada dvignejo melodije valčka, kvadrilje, polke ali mazurke? Ali pa češke besede? Vse to so danes povečini že davno odstavljeni idoli, zvrženi bogovi Pred nekaj desetletji pa so kraljevali na prestolu časa kakor da jim ne more nihče do živega. Bili so in ni jih več! Kvečjemu se tu in tam pojavi valček na plesnem sporedu kot pohlevna koncesija njim, ki niso — z nogami sledili duhu časa, pa bi se ob njem radi še enkrat razvneli O tempo ra, o moreš! Ples je star kakor človeški rod. Poznali so ga že najstarejši narodi zgodo- t M I M/ ti /V ) \ I dne. Da ne seJemo predaleč, omenjamo, da je bil ples že pri Grkih in Rimcih sestavni del obrednih svečanosti A ples ni verska manifestacija, vsaj ne več dandanes. V njem izraža tudi najpreprostejši, še napol divji človek svoje mi-mično čustvovanje, išče svojemu pogledu na svet kolikor mogoče dovršene oblike. O tem pričajo plesi primitivnih ljudstev, ki so še na najnižji kulturni stopnji Ni torej nobenega dvoma o tem, da razodeva ples umetnostni nagib, kar je popolnoma pravilno, saj je materija-lizacija ritma, o katerem vemo, da spada med elemente življenske sile. Človeška družba ga je tekom stoletij predrugačila in ga podredila svojemu okusu. Zato se njegova oblika neprestano menjava — in baš ta mena je porok njegove neumrljivosti Družabni ples je seveda že davno prekoračil meje umetnosti, ker izraža zgolj stremljenje po zabavi in lagodnosti Vendar je pa ohranil nek stik z umetnostjo v tem, da se je deloma naslonil na narodne plese, izražajoče posebnosti dotičnih ljudstev. Tako n. pr. smatrajo Francozi za svoj narodni ples menuet, Nemci valček, Angleži angleški in škotski ples, Španci saraban-do in fandango, Italijani tarantelo in sal-tarelo. Slovani smo v tej družini vrtečih se nog zastopani z izvirno polko, mazur-ko in krakovjakom. Mnogo so pripomogle k razvoju In posplošenju plesa maškerade. Iz zgodovine tudi vemo, da so bili časi, ko je ljudi popadalo plesno besnilo. Ta epidemija se je pojavila in razpasla večkrat v srednjem veku in flagelanti so bili z njo v tesni zvezi. Štirje važni datumi v po-vestnici piesnega besnila so letnice 1021, 1278, 1375 in 1418. Ljudje, ki jih je na- padlo plesno besnilo, so se vrteli tako dolgo, da jim je pena zalila usta. Bili so pač »obsedeni«. Eden najstarejših plesov, ki so se razširili s civilizacijo v drugi polovici našega tisočletja, je meneut- Izvor mu je na Francoskem, v provinci Poitu. Okolu 1. 1650. je prišel na dvor Ludovika XIV. Plemenit in ljubek, hkrati pa dostojanstven je veljal poleg španske sa-rabande za ples odličnjakov. Valček je nemški ples, ki je dobil v modernem življenju svoje mesto šele po zaslugi dunajskega temperamenta. Pred nekaj desetletji je veljal za najpoljud-nejši ples svojega časa in se je kot edini ostanek prošlosti obdržal na sporedu J® figure alpskih plesov, ij na levi polka, desno valček. {desnih zabav do danes. Kvadrilja je vesel ples francoskega izvora. Polka, ki je dobila svoje ime po polovičnem koraku, se je plesala prvič L 1835. v Pragi Svojčas je bila zelo razširjena tudi mazurka, ognjevit in nežen poljski narodni ples, ki mu je pripomogel do svetovne veljave v komorni obliki skladatelj Chopin. Do svetovne vojne se je pri nas zelo mnogo plesala tudi češka beseda. Novejši čas je s starimi plesi precej temeljito pomel in vstoličil na njih mestu povojne fetiše eksotičnega izvora: tango, foxtrot, charleston in shimmy, bos ton, blues, one step in two step. Nikjer razen v operah, ki se dajejo v stilu minulih časov, se ne pleše več menuet in sara-banda. Povojna mladina se je vdala jaa-zu in figuram zamorskih plesov. Ker hiti današnji čas mimo ljudi hitreje nego kdajkoli poprej, se vedno nanovo povdarja, da postajajo moderni plesi enolični Zato jih menjavajo, na-domeščavajo ali vsaj izpreminjajo. V primeri s sedanjostjo vidimo, da se je n. pr. valček mnogo delj držal kakor fox, tango ali blues. Odkod to? Pač zat6, ker je imel svoje mojstre, ki so ga pomlajali in ga napajali vedno z novimi melodijami, tako, da so plesalci pri monotonem vrtenju pozabili na enoličnost. Sodobni plesni mojstri si na vso moč prizadevajo, kako bi poživili zanimanje za ples, kako bi ga napravili privlačnejšega in raznovrstnejšega. Za vsako sezono sproti se to že doseže, trajno pa ne drži nobena iznajdba. Letos je na pr. postal aktualen mrtvaški tango, ki ga plešeta plesalca v mrtvaško bridkem nastrojenju. j Le tu in tam se za trenutek nasmehne- 7 —— jo ustnice, medtem ko se pogledi plesnega para srečajo zelo poredkoma. Ples se izvaja na ta način, da se partner približa svoji partnerici t majavimi koraki Plesalka mu prikima s nekako obupnim obrazom. Ko vstaneta, se odpravita z drsajočimi koraki — proti grobu... Drža glave izraža otrpnenje tilnika, telo markira ugašanje življenja. Tudi roke se držijo kakor bi hotele vsak hip odpovedati Med takšnim tangom ne zineta plesalca niti besedice. V plesni dvorani vlada svečana grobna tišina — za pred-pust. Druga plesna novost letošnje sezone je diplomatski slowfox. Plesali so ga prvič v Haagu. V začetku plesa si podata plesalec in plesalka desnici, medtem ko se levica skrči na hrbtu v pest- Bistvo tega novega plesa je v tem, da so vsi koraki nepravilni Prestopanje je do neke meje podobno bivšemu jajčnemu plesu. Plesalca napravita po en korak naprej in tri korake nazaj. Torej pravi, pravcati diplomatski ples... Par ne pride prav za prav nikoli z mrtve točke, se vedno vrti v enem in istem krogu dokler enemu izmed plesalcev ne poz-li Kadar se to zgodi se par razide in vsak plesalec odide v svojo smer. K temu plesu svirajo vojaške pesmi in šele kadar se jih plesalci prenasitijo, nastopi godba sporazuma med narodi... Tretji letošnji ples jeVan derVel-dov onestep, ki predstavlja moderen zakon. Imenuje se zavoljo tega tudi s francoskim imenom Pas de trois. Pari se najdejo čisto slučajno in si po-dado roke v zvezo. Potem začno tavati — v prepad. Pri tem plesu je značilno to, da spremlja moškega plesalca tako-zvani asistent... Po prvih korakih, ki so zelo vrtoglavi, postane tempo len in zaspan. Plesalca se ločita, vsak ubere svojo pot, dama nenadoma krene v stran, kjer se znajde zdrugim. Za posebno ugodno se smatra,' če se dama sreča s kakšnim teniškim šampijonom. Plesna »zakonca« se ločita od mize in eoctaila. Ta ples spremlja jazz, ki pogreša sleherne srčne melodije. Ples je dobil ime po belgijskem učenjaku, ki smatra popolen zakon za nekaj čisto nemogočega. Ampak pustimo moderno plesno dvorano, ki je itak tu samo za meščane, in obrnimo se malo na kmete, kjer je bil v posebnih čislih »štajriš«. Valvasor, ki je opisal naše kraje veli, da so Kranjci, posebno Notranjci, takšni plesalci, da skoro ne privoščijo počitka svojim nogam. So kraji, pravi častitljiva starina, kjer mladež obeh spolov ne počiva nobeno nedeljo od novega leta do pusta, d k, naravnost do pepelnične srede. Za Valvasorja so plesali na gumnih, kjer so poleti mlatili zrnje; te prireditve so bile tako obiskane, da ni bilo nikoli dovolj prostora za plesalce in radovedneže. Fant, ki je hotel plesati, je moral plačati plesni davek, običajno en sold (5 soldov Je bilo tedaj groš). Is tega denarja so se plačevali godci, poravnala se je najemnina za plesišče, ostanek, če ga je kaj bilo, pa so zapili v gostilni Menda ni treba omenjati, da so se plesi mnogokrat končavali s krvavimi pretepi in ponekod celo z uboji Zato je prišel v pregovor rek: »Če želiš sebi zdravo kožo, pusti kmetom ples.« Ta ples se je bil tako zakoreninil na deželi, da so ga smatrali kmetje v davnih časih za svojo »staro pravico«. - V Škofji Loki, Kranju, Novem mestu in drugod je bil običaj, da so morali godci ples »kupiti« od deželnega sodnika z zlatom. Navadno so plačali zanj du-kat. Pri plesu pa so ostro razlikovali med domačinom in tujcem in so slednjega vedno težje obremenili kakor domačina. Za ženske je bil ples bridka preizkušnja njih vrednosti Katera je imela smolo, da je plesala na koncu kola, je bila »na repu«. To ni bilo zanjo nič častno. Še večjo sramoto je doživela tista, ki je čakala na plesišču in ni mogla najti plesalca. Zmerjali so jo z »repom«, kar je pomenilo za dekle največje ponižanje. Kako blizu je našemu ljudstvu ples, priča tudi narodna pesem. Ne bomo izpisovali ziljskih in podjunskih štiristihov, ki govore o drumlici, o godcih in plačilu ter o starcu, ki ga ples tako razvname, da skoči s peči na tla in udari s petami po podu. Greh bi pa bil, če bi izpustili »Potrkan ples« is blejske okolice na Gorenjskem. Polka je vkazana, tla so namazana; hoj, hej, hoj, hej, Vsi, M so do«veR lansko zimo, si Jo bo-do ohranili za vedno v sporna mi hi bodo Se kot osiveli dedki in babice pripovedovali o nji. BHo Je baš o Svečnk*, ho Je bfl v LJubljani na Taboru lovski ples. Lovci so ae veselili in niti na manj niso rmslih na to, kar se godi zunaj v gozdu. kjer so iržSH toliko lepiti uric. Pozabili so, da strašno trpi njih ljubljena divjad. V veliki dvorani je bočala godba. Lovci •o se vrtel- in obujali ob krasnih dekoraci-)ah spomine na lepe lovske ažitke preteklega leta. Zunaj pa le cvfflla burit ki piskala k mrtvaškemu plesu. 2lvo srebro se ie stiskalo. kakor bi tud- njega zeblo: padlo Je do 30 stopinj pod ničlo. Ko je zlezlo pod 25 stopinj, so onemogle »me, ki so stak na prosrtem četudi pri kr-miSS&i. Zmrznile so jim noge. Mnoge so otrpnile kar stoje, udrte v debeli snežni odeji. Nekoliko bolje Je bilo onim, ki so bile skrite v kakem varnem zavetju, kamor ni priSd strupeni dih zlobne starke, k! si j« prav tako kakor lovci obrala noč pred Svečnico za svojo predpustno zabavo. Bolje kakor srne se le počutil dolgoubi zajec, ki si ie pravočasno poiskal pripravno zavetje. Nekaj Sodnega pa se le odigralo tam dofi v kočevskih gozdovih. O čudni gozdni tragediji, ki se je dogodila tisto usodno noč, so pripovedovale sledi to-le: V rozdovSi, kjer pojo »vojo vsaflodanjo pesem sekire m žage so se srečali kočevskega pragozda vredni prebivalci. V knjigi prirode je zapisano, da se Imajo okolj Svečntce prebuditi medvedje, tn tako so se prebudili tudi v lanski hudi zimi. Bog vedi, kaj Je daio povod, da niso več šli h pokoju, kakor se je to rado dogajalo v prejšnjih hudih rimah. Ce je medved o>pazil zunaj brloga belo odejo, se je navadno obrnil m se vrnil v tiho gorko zavetje. Lani je pa medvedom že o Svečnid minul zimski spanec. Mršavj jn gladni so ko-lovratili po gozdu. Iskali so hrane; pa kaj H je tudi ne! Saj je minulo že več mesecev, ogleda po svetu, toda nikar naj se ne vrača prevelik, tako da nikamor ni več pripraven doma, da, zelo se mora varovati, da kje v Evropi ne zraste preveč. In nikar se naj nikoder predolgo ne mudi, sicer bomo mi sami, ki smo ostali doma, vse postorili, in ko se vrne, ga bo moglo biti samo še sram. Ali pa mu bo vsaj, kakor je bilo meni, ko sem se po nekaj letih vrnil v Trbovlje: šel sem po dolini in mi je bilo tako neznansko tuje pri duši, tačas, ko sem hodil okrog, so sezidali vse polno novih hiš, trate, po katerih sem se kdaj igral, so bile zdaj razdrte v stavbišča, vse je bilo čisto po novem in vse čisto brez mene; kaj sem hotel drugega, tiho sem šel mimo teh tujih krajev in sem moral sprejeti, kakor je bilo. Zdaj je že tak čas — v IjucB je polagoma prišla vera, da je vse eno, ali je človek kje doma ali pa nikjer. Da, marsikdo mora vse vzeti nase, pripravljen mora biti, da ga viharji izrujejo s korenino in se poigrajo z njim čez svet. Toda vsakdo se mora do konca boriti za zemljo, iz katere je rojen, nihče ne sme dopustiti, da bi ga svet tako daleč oropal, da ne bi imel ničesar več, za kar bi se lahko boril. Svet je dober, nič ne rečem, svet je lahko šola in zatočišče. Toda svet ne bo nikoli tako velik, da bi njegove širjave mogle žaliti tudi najmanjši narod pod solncem; in kraj, od koder smo doma, ne bo nikoli tako majhen, da ne bi bil vreden ljubezni in borbo kaj bo pa zdej? Zahvaljen bod' ljubi moj zet, ki prišel si pikasto vzet'; je pikasta, lisasta, šepasta, vegasta, skrinjo pa polno 'ma suh'ga zlata! Igra je vkazana, tla so namazana: hoj, hej, hoj, hej, pod se ogrej. Tolaži se, dobri moj sin. saj nisi edini trpin' Moja je muhasta, sitna, jezikasta, trde pesti in koščenih je rok. Fantje, dekli čl vi, bas že hudo renči: hoj, hej, hoj, hej, kri se razgrej! Ljubica, vdar* v roko, skočiva le hitro v kolo: roka naj roke se trdno drži, lice pa naj se veselja žari! Pm, pm, pm, pm, pm, pm, pm, pm, pm, pm, pm, pm, hoj, hej, hoj, hej, kri se razgrej! Ljubica, daj mi roko, da ljubiš me vedno zvesto! Bela ko sneg, rdeča ko kri, v mojem si srca zapisana ti! odkar »o imeli zadnjič polne želodce. Med zimskim spanjem ne rabijo dosti, nekai pa gotovo, za proizvajanje telesne toplote. Morda je baš izreden mraz, kakršnega niso pomnili najstarejši ljudje in ki je trajal od novega leta dalje bil povod, da je izginila iz medvedjih trebuhov vsa, tekom poletja ta jeseni nabrana maščoba in da so tako zgodaj zapustili brloge. Se bujše se je godilo divjim prašičem, kf niso tako srečni da bi mogli prespati hude dni, kakor jih navadno presptjo medvedije in njih man® gozdni briogarji jazbeci KI ub obilna rezervi, ka so si jo nabrali na jesenskih zločinskih pohodih, ko so se debelih po koruznih in krompirjevih njivah, so bili že o božiču mršavi. Kar je ostalo, je pa pobral mraz. PufiS so suho bilje debelejših sočnih rastfrn, ki je otožno štrlelo iz trde snežne skorje. V gozdnih kotlinah, kamor ni nikdar pokukal prijazni sijaj zimskega opoldanskega sobica. je bil sneg rahel kakor moka. Tudi cu-kaj so poskušali srečo. Premetali }m preora-li so ogromne mase, od burje skupaj nane-šene snežne prašine, koncem konoev so morali odnehati. Nekateri so utrujeni polegli po mrzlih obronkih zametane kotline. In baš v taki kotlini se je odigrala gozdna tragedija, ko sta se v borbi za obstanek spopadla dva silna najstare+ša prebivalca, ki jih je žal po mnogih krajih iztrebila strupena risanica ki smo mi bili nanje lahko ponosni. Ostra burja je razpiftafa oblake. Bled! svit ščipa. ki je tisto noč menda tudi zntr-zoval na sinji jasnini, je obseval kočevsko gozdove. Pošastne sence gozdnih velikanov čijih vrhovi so se priklanjali zlobni burii in pri tem obupno cvilili, so begale po lesketajoči se kristalni belini. Iz senc stoletnih jelk se je odtrgala veH-ka temna maroga, ki je kakor nova senca obstala in zasenčila močno beio polje. Močan medved, ks je že pred dnevi zapustil brlog, se je potikal glad en jx> gozdu in zaman iskal hrane. Obstal je kraj kotline, od koder so prihajali mrmrajoči glasovi divjih prašičev. Že drugič je šel mimo. Navadno se J5m Je izognil, kajti bilo mu je prirojeno nekako mirno sožitje z vrednimi enakopravnimi gozdnimi sodrugi. katerih interesi se niso križali z njegovimi. Kosinatin se je previdno prestopil, da M si od bliže ogledal družbo ščetinarjev, h kateri je bila prignala huda zima celo par močnih drugače samujočih samcev. Dolgo jih je ogledoval: Manjšega bi sicer lažje premagal, aH rti izključeno, da mladiču pomagajo močnejši, posebno tisti mogočni ščetinar, ki ni prav nič manjši od niega, Lahko ga napade s strani ter mu prepara s čekani kožuh. Ko je prilezel izza metene kotline, največji, močar merjasec so se napele na ko-smatinčevem truplu vse žile. V mesečini so je odbleslenilo celo zobovje. Trenutek nato je že cepej medved na merjaščevem hrbtu. Močne šape so ga tako trdo objele, da so kremplji predrli merjaščevo kožo. Ostro zobovje se je zagrizlo v ščetinarjev vrat Po gozdu je odmevalo strašno krmljenje, ki se mu je kmalu pridružilo zateglo taljenje sestradanih volkov. Toda nikogar ni bilo, da bi ščetinarju pomagal. Ker je bil napaden največji, so ostali pobegnili Merjasec se je otepal in se skušal otresti strašnega jezdeca, toda zaman. Ni se mogei okreniti, da bi udaril nasprotnika s čeikani Vroča kri je pordečila in zamazala poman-drane snežne kristale, ki so se še pred par trenutki lesketali v srebrni mesečini. Ko je merjasec privlekel težak tovor v kotimo in se z jezdecem vred pogreznil v snežno prašino, je omagal. Naslednje jutro, že na vse zgodaj, Jo prišel v gozd knezov logar. Prignala ga je bUa skrb za ubogo divjad. V gozdu je našel več mrtvih srn Neka«j jih je bilo zmrznilo, nekaj so jih raztrgali volkovi. Ves začuden je obstal, ko je dospel do krvave kotline, ker je po sledeh ugotovil, kai se je tam dogajalo za našo divjad tako usodne noči. Našel je še velilk kos raztrganega merjasca, ki ga je medved popustil, ko je začutil vonj čl o-veka. VL K. SOADOMT DEPOJ.KLOPFERZ£MUN Frigid: Emigrant iz Ljubljane Po dolgem času sva se spet naletela ▼ Ljubljani, segla sva si v roko in šla po postrani malo pogledal, pretehtal sem ga ulici malo gor in dol. Tu pa tam sem ga malo pri sebi in bil sem ves majhen in zgubljen pred njim: njemu se je kar poznalo, da ni odtod, ves visok in zaprt je bil — če bi bil slep, bi bil moral videti, da sem srečal človeka, ki ima za sabo in pred sabo dolge poti. — Ali kaj časa ostaneš tu? sem ga vprašal. —Ne vem, je dejal. Upam, da ne bom predolgo sem-le obsojen. Narahlo sem ga povpraševal 9e to pa to in sem polagoma izvedel, da si bo zdaj zdaj vse uredil in bo šel. Samo štipendijo da še dobi, potem pa pojde v Prago ali, če Bog da, v Pariz ali pa vsaj — ne, ne, na vsak način v Pariz. — V Ljubljani me ne strpi več pa me ne strpi, je dejal. Tiho sem šel kraj njega — kaj naj bi mu bil pod milim nebom odgovoril? Bil je eden tistih lepih ljubljanskih večerov, zaradi katerih bi si želel , da ne bi nikoli nikamor šel in da ne bi nikoli umrl: malo prej je palo nekaj dežja, tro-toarji so bili mokri in so se lesketali v luči plinskih in električnih svetiljk, koraki ljudi so bili tihi in dobri, zrak je bil umit in mehak, daleč, skoraj na koncu Dunajske ceste se je narahlo gostila tista lahka ljubljanska meglica, ki ti zastira pot pred teboj kakor Bog pogled v nego- tovo bodočnost — da, bil je eden tistih dobrih deževnih večerov, ki človeka priklenejo nase kakor lep dekliški obraz, ki se je čezenj potočila solza. V meni je bilo polno neke neizrekljive, pobožne hvaležnosti: do hiš, ki so tihe in visoke stale obakraj ulice, do ljudi, ki so bežali mimo, in do asfalta, ki je dober in vdan nosil moje korake. Po spominu sem iskal večerov, ki sem jih že kdaj doživel kod drugod, pa sem se domislil samo večerov, ki sem jih v otroških in potem v študen-tovskih letih prebil doma v Trbovljah; včasih — pa tega je že precej zdavnaj — sem o mraku polegal na trati za hišo, gledal sem, kako se Sv. Planina polagoma zavija v noč, in sem se menil s tovariši o vojni, o jamah, o knjigah in o življenju, ki ga bomo živeli; ležali smo na trati in gledali v nebo, ki so se zvezde vžigale na njem, in smo na tihem vedeli da je po vsem svetu tako nebo in tak večer in taki otroci, samo na tem-le kosu zemlje smo mi doma, iznad streh naših hiš se kadi, naše matere kuhajo večerjo za nas, morda ropočejo okrog štedilnikov, morda stoje na vratih in se čez cesto menijo s sosedami — da, pod temle kosom neba smo mi doma, tukaj ni nič, da nas je zatekel večer. Pa sem se spomnil še svojih dunajskih večerov: včasih, kakega dne — jaz sem že tak — nisem mogel več strpeti, mislil sem, da moram še ta hip srečati nekoga od doma, ne da moram še ta hip sam stopiti na domača tla, slišati nekaj takih nesmiselnih domačih pomenkov, kakor jih človek na cesti slučajno ujame mimogrede, zaviti okoli domače hiše, vstopiti in, kakor zmerom, materi voščiti dober večer; spomnil sem se, kako sem potem ves večer taval okrog, po Ringu, po najbolj obljudenih ulicah prvega okraja in po najbolj pozabljenih krčmah in kavarnah, pa nisem mogel najti niti minute niti prostorčka, v katerem bi lahko bil, in sem si mislil samo, da bi bilo najbolje, če se ubijem, nazadnje pa sem v votli tišini prvega jutra le pritaval v luč, ki jo sijejo tiste čudežne svetiljke okrog dunajskega rotovža — glejte, tako beden sem bil, da mi je ti-1 sta bleda, mrzla luč bila kakor topla, i dobra beseda. Da, da, nobena ura v iiv-I ljenju ni tako lepa, kakor je večer, in ; nikjer ni večer tako lep, kakor kjer si j doma. Šel sem a svojim popotnim znancem po ulici, molčal sem in mi ga je bilo žaL Da, da, to je res, zelo na tesnem smo doma, skoraj komaj toliko je slovenske zemlje, da se lahko vlak ustavi, da, komaj za dober kolodvor. Ljubljana pa je še manjša, par majčkenih ulic med Tivolijem in Gradom, za par kratkih ur vsak večer zagorijo izložbe, ljudje popromenirajo malo, pokramljajo malo, potem ugasnejo luči in mesto potihne. Nikakih velikih stvari ni, ki bi jih človek živel, nikakih velikih dni najbrž ne bomo učakali. Toda vse eno — mi smo tu doma, vsaj mi moramo ostati tu, sicer bo še vsega manj. Ne rečem, dobro je, da se mlad človek malo izprehodi in Bo] med medvedom in merjascem h lovčevih spominov na lansko Svečnico šah Urejuje dr. MIlan Vidmar V trenutku, ko pišem te vrstic«, je polovica turnirja v San-Remu odigrana. Sve* jv-ni prvaik dr. Aljehin vodi z velikansko premočjo, ostali velemojstri stoje vsi približno enako. Prva nagrada je pač že oddana, ka. ko bo z drugo, ne ve nihče. Dr. Aljehin je tako izvrstno disp >niran, da mu igra teče takorekoč sama. Slučaj je hotel, da igrajo vsi njegovi konkurenti to pot medlo, brez energije, brez elana, brez dispozicije. Mogoče je Rubinstein r formi, mog jče Njemcovič. Bogoljubov, Spaelmann •ta oči vidno slaba. Nesreča je hotela, da sem ee moral tik pred partijo z Aljehinom podvreči mali operaciji na vratu. Cel dan sem potem med igro držal obvezo, kar me je zelo ieniralo. Po ljutem bjju sem opoldne dosegel končnico. ki je 6tala jasno na remis. Capablanca bi me bil popoldne sigurno poslal z remijem domov. Jasno je bilo, da morem zgubiti prati jo le Se pod pritiskom bolezni, ki je prjti večeru povzročila grozr nico. Dr. Aljehin je mnenja, da take stvari spadajo med turnirsko usodo. Igral je tako dolgo, da sem resnično zgubil voljo do mirne igre, foreiral nagel konec in zgubil partijo. Po svetovni vojni sva se dostikrat sreča-la z Aljehinom na turnirjih. Prvikrat ee mu je to pot posrečilo smatrati Revanžiral ae je za poraz, na Semmeringu leta 19-6. Dvomim, da bo na to revanšo ponosen. Partijo prinašam. Interesantna je brez dvoma, razburljiva, kakor vse najine borbe, kanec njen govori sam. Beli: dr. M. Vidmar Crai: dr. A. Afjehin 1. d2—d4 e7—e6 Dr. Aljehin ponuja v prvi poteza remis. Znano jobi se v vseh lekarnah in drogerijah MihaO Zoščenko: Neverni Tomaž Tomaž Krjukov tri leta ni dobil od sina nikakih pisem, potem pa kar nenadoma. izvolite Tomaž Petrovič, iz mesta Moskve, od rodnega sina pet rabljev. »Viš ga,« si je mislil Tomaž, ogleduje obvestilo »kak drug sin bi odrinil tri rublje, pa bi bilo. Ta pa na. izvolite pet rubljev. Pri takem denarnem obratu se lahko še kak rubeftček zapije.« Tomaž Krjukov se je dobro okopal, oblekel čisto siraico. izpii pol steklenice doma žgane vodke in se odpravil na pošto. »Ni kar tako.« je misl8 spotoma, »pet rubljev! Kai vse se ne zgodi na svetu. Carjev ni več, nič podobnega ni več. na oblasti pa je kmet. Morda moj sin upravlja državo. Kar po pet rubljev lahko odrine očetu. Morda pa ljudje le lažejo o kmetski oblasti. Gotovo lažejo. Morda služi sin za sobarja v hotelu.« Tomaž je prišel na pošto in pri okencu predložil obvestilo »Denarja imam dobiti od sina.« je dejal Blagajnik je pobrskal med papirji in položi! na deščico ob pk&ncu pol červonca. »Dobro.« ie dejal Tomaž, »kaj pa pisma ni zraven, od sina?« Blagajnik je molče odšel od okenca. »Ni pisal.« si je mislil Tomaž, »bo že še pisal. Kadar je denar tn. je lahko čakati.« Vzd je denar, začudeno nogledal nanj In mahoma potrkal do deščici. »Rj, stric,« je za vpil, »kak denar pa daješ, glej!« »Kak denar?« je ponovil blagaimk. »Nov denar .. .« »Nov?« je vprašal Tomaž. »Morda pa ni pravi, a? Misliš, da pijanemu človeku lahko vse odrineš. Kje je vodni znak?« Tomaž je pogledal bankovec proti luči, ga obrnil v roki in ga še enkrat pogledal. »Glej, glej,« se je začudil. »CiKava je ta slika? Kdo je to? Ali ni kmet? Pri moji vera, kmet je. Tedaj le ne lažejo. Tedaa ie le kmet na vladi in v časteh!« Zopet se je približal k okencu. »Stric, povej no, kdo je naslikan? Oprosti mojim besedam.« »-Denar si doba in hodi. Kje je nasH-kan?« »I. na denarju.« Blagajnik je pogledal na denar in z nasmehom dejal: »Kmet je na sliki. Ti, naše veličanstvo, si na sliki namesto camja. Razumeš?« »Tak res? Kako pa to. stric, da jaz o tem nič ne vem? Orjem in ne vem za to. Tudi vsi drugi orjejo in ne vedo?« Blagajnik se je zasmejal. »Pri moji veri,« da je res.« je rekel Tomaž. »Kmetje vladajo in kmetski stan je zdaj v časteh. Kako je v resnici, nihče ne ve. No. ako je kmetova slika na denarju, bo res. Kar ne gre mi v glavo, da ne bi lagali.« »Pojdi vendar že s nota. kaj še ple§e§ tod.« j? rekel blagajnik. »Takoi. samo da spravim denar s sM-ko .. Ha, stric, povem ti. da teh carjev Kino Kriza v evropskem filmu lz razgovora z režiserjem W. Thielom Evropska filmska metropola — Berlin. Cel del mesta. Hiša za hišo se vTste centralne pisarne, a po cesti se kreta najpro-minentnejši štab igralcev. Vse se pozna, vse se pozdravlja. Ko je bil moj dolgotrajni trud za intervju z W. Thielom, režiserjem družbe Pommer-Grossfilm-Produktion, naposled pop.ačan z uspehom in mi je bilo sporočeno, naj se javim, sem z neko pobož-nostjo stopil na široke stopnice, ki vodiio k njegovim prostorom. Koliko gorečih nad, koliko razočaranja j« že šlo po teh stopnicah! Saj pomeni film za toliko Mudi najvišji sen in največjo srečo. Na žalost je potem kakor pri vseh sanjah čisto drugače! Med tem ko sem tako modroval, sem prispel do Thielove p!sarne. Sprejela me je prva instanca, nekak vratar v višnjevi uniform. Tako naglo se tu ne pride naprej! Najprej je treba izponlti nekak for-mular, navesti ime in želje, rn potem je treba počakati. Med tem M ogledujem različne fVmske zvezde, ki tu hodijo. Zdi da bo danes nekaj posebnega, zakaj zbrano je tu po priliki vse, kar ima znano Ime. In tedaj se že pojavi sluga. »Gospod Thiele ras prosi, da se potrudite k njemu!« Soiga me odvede po dolgem hodniku s samimi železnimi vrati, pravcat labirint. Neka vrata se odpro in nad vse simpatičen gospod me pozdravi. V zelo ud./bni, ne preveliki sobi sva, ki je vsa v medlo zelenih preprogah. Tu se že da delati! Na pisalni mizi, ki zavzema največ prostora, same knjige, rokopisi, filmski zvitki, pošta — da, pred vsem pošta. Kakšna morajo >ki biti pisma, ki jih takle filmski mogotec prejme vsak dan z vsega sveta? A d.i preidem k namenu svojega prihoda! Gospod Thiele me je že prehitel. »Zdaj bosta že cfve leti, kar je vsa evropska f finska industrija v krizi Ali bi radi kaj zvedeli o vzrokih? Vzrok je r prvi vrsti zvočni film. Dsnes si ni noben pno-ducent na jasnem, ali naj producira zvočni, govoreči ali samo »šumni« film. Sicer so nekateri ameriški filmi odlični v reprodukciji zvokov in govorice, a navzlic temu ne verjamem, da bi zato nemi film stopil popolnoma v ozadje.« »Ali izhajate s stališča, da imajo različne panoge umetnosti, če gredo v teti smeri, v»'ic temu eksistenčno pravico druga poleg druge?« »Seveda. Dobili bomo kakopak različne zvočne filme, prav tako kakor imamo danes povsem različne neme filme. Angleški, francoski in ruski film na primer nimajo med seboj prav nič več slienosti kakor nemi in zvočni filmi. Tudi tu bomo imeli veliki opremni film, komorni fr.im, film za množice, fi-im za izvoljence in šele tedaj, ko se optika m akustika tako med seboj spojita, da eno ne bo na rovaš drugega sililo v ospredje, šale tedaj bomo našli obliko za zvočni film.« »Kaj sodite o načrtu, po katerem naj bi se napravil na francoski Rivijeri nov Holly-wood?« »Mise! ni čisto nova, vendar je zelo zanimiva. Že od nekdaj je želja vsakega režiserja, da bi mogel delati neodvisno od vremena. Glejte, to požre časih ogromne novce, zakaj niti feniga si ne prihranimo, če zaradi slabega vremena ne moremo snemati Izdatki teko naprej in dogodi se, da časih po cele dneve, da, oelo tedne ne moremo napraviti niti metra filma. To silno obremenjuje proračun; do zdaj se proti temu ni dalo nič ukreniti.« »Toda ali bosto tam imeli statiste na razpolago?« »Da, in sicer po golem nak'jučj v?ogo p«i Ufi!« A: »K«i. vlogo imaš? Človek božji, v lcj»<-e-em filmu pa?« B: »Pri Joeiu Mavu v fTkrro »Poslednja slutnja« Čudiš se, kai?« A: »Privoščim ti. Mastna plača, he?« B: »K«>ko ne. ko tro sem ves dan skupaj Con^^em Veid*om!« A: »Tak povej že, kaj pa prav za prav igr*5?« B: »Mrlič sem na bojnem polju.« Poslednja stotnija. Nedavno so dokončali snetja pod milm nebom bitk med Napoleonom in pruskimi četami za Mayev film »Poslednja stotnija«. Snemali so jih na Doberiškem polju pri Berlinu, kjer se vežbajo nemški vojaki. Za ta snetja je režiser pozval 500 komparsov, ki jih je oblekel v zgodovinske pruske uniforme iz leta 18C6. Tudi topov in druge vojne oprave ;z tiste dobe ni manjkalo. Glavni vlogi v tem filmu igrata Con rad Vindt in Karin Evansova. Badio IZVLEČEK IZ PROGRAMOV: Nedelja, 2. februarja LJUBLJANA 9-30: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Veriko predavanje — 11: Koncert ra: Prenos iz Bratislave: Menflelseobnova glasba. — ia30: Program k Brna. — 20.30: Prenos mednarodnega koncerta iz Budimpešte. — 22.15: Reproducirana glasba. — BRNO 1630: Prenos koncerta iz Bratislave. — 18.35- Mladinski program. _ 20 Prenos mednarodnega koncerta iz Budimpešte. _ 22.15: Reproducirana glasba. — Koncert ciganske kapele. — VARŠAVA 16 45: Reproductrana glasba. — 17.45: Popoldanski končen lahke glasbe. — 2030: Prenos mednarodnega koncerta ie Budimpešte. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11: Dopoldanski končen. — 15.30: Koncert orkestra. _ 17.10: Glasbeni program za deco. — 20: Pevski koncert. — 20.30: Prnnos mednarodnega koncerta iz Budimpešte. — Jaza - band. — BERLIN 16 30: Popoldanski koncert — 19: Koncert orkestra mandolin — 20.30: Prenos med- nikoii nisem maral, pri mofi veri!« Tomaž je ogorčeno pogledal srditega blagajnika in odšel. »Glejte, gfctfte, kaj takega,« je premišljal spotoma. »Sliko so napravili! Kaj res uživa kmet carsko čast? Da ne lažejo?« Pognal je koirja. toda pred gozdom ga je nenadoma obrnil in se vrnil v mesto. Ustavil se je pri kolodvoru, privezal konja k plotu in stopil v poslopje. Veža je skopaj prazna, le na klopi pri vratih spi nekdo s klobukom. Tomaž si je kupil za dve kopejki soJmčničnnih semen in sedel na okno. Cetz trenutek pa si je premisM in stopil k spečemu. »Ej. klobuk, dol s klopi. Sesti hočem.« Človek s klobukom se je prebudil, pogledal Tomaža in sedel. Pljunil je nekajkrat in si začel zvijati cigareto. Tomaž je pri-sedel, položil poteg sebe svojo vrečo in s tekom luščil semenca, luščine pa pljuval na tfa. »•Ne lažejo,« si je mislil Tomaž. »Ugled se razločno opaža. Poslušajo človeka. Prej bi ga bili kar česnili po čeljusti, zdaj pa se boje ln so pokorni. Ojoj, kako se je vse obrnilo! Ne lažejo!« Vstal je hi se z vesel iem izDrehodil po dvorani. Pristopi je k blagajni in pogledal v okence. »Kam?« je vprašal blagajnik. »Kako: kam?« je odvrnil Tomaž. »Listek! Kam potuješ, buča bedasta?« »Nikamor.« Je ravnodušno odvrnil i Tomaž in si ogledoval blagajmkovo so-j bo. »A-Ii si lahko znotraj ogledam bla-j gajno?« i »Ako nikamor ne potuješ, kaj pa postajaš tod? Kajj vtikaš svoj rilec po nepotrebnem . . .« »Rilec,« je razžaljen vprašaj Tomaž. »Komu pa to govoriš?« »Eh, gobec pijani!« se je srdito odzval blagajnik. »Še skozi okno gleda, hudič sivi .. .« Tomaž se je nagnil h okencu, nagSo pijunil blagajniku v Kce in brzo odšel proti izhodu. Prijeli so ga, ko je odvezoval konja. Skušal se je iztrgati, kričal je in si celo orizadeval, da bi ugriznil stražnika v Hce. Vse ni nič pomagalo, vlekla so ga k službujočemu agentu mi-licije. Tu se je Tomaž nekoliko Domlril in se na vso moč trudil, da bi nekaj pojasnil. mahal je z rokami, jemal iz žepa denar in pozival agenta, naj vendar pogleda denar. Ta pa je žurno namakal pero v čntilo in pisal zapisn k o razžaljendu uradnika v službi, o pijanosti na javnem Drostoru in o pljuvanju po tleh v zaprti dvorani. Tomaž je podkrižal zapisnik in vzd:hu-joč ter majajoč z glavo odšel iz urada. Odvezal je konia. sedel na voz in vzel iz žepa denar. Gledal je sliko in mahnil z roko: »Lažejo, hudiči...« In je pognal proti domu. narodnega koncerta iz BudimpeSte. — 22.50: Prenos zvočnega filma iz kina. — Godba za ples. _ FRANKFURT 1720: Popoldanski koncert. — 19 30: Orkestralen in pevski koncert. — 22.40: Reproducirana glasba. — LANGENBERG 17.3o: Koncert komorne fflasbe. — 20: Večerni koncert orkestra — 21: Dramski večer — Kjneert lahke aodhe. — STUTTGART 16: Popoldanski koncert lahke glasbe. — 19 30: Koncert iz Frank-furta — 21.15: Mešan program. — ?2 25: Koncert iz Frankfurta — BtTDTMPE-TA 9.15: Dor>r>ldanski koncert — 12 05: Koncert vojaške godbe — 17 40: <)rVes»ra!on koncert — 2080: Mednarodni koncert opernega jrke.«tra: madžarska ?la«ba. — Ciganska godba. _ LONDON 19 40: Klavirski koncert. _ 20 45: Prenos iz inozemstva — 21.15: Godba za ples. — 22.40: M<^an program. — Godba za ples — Rim 13: Opoldanski koncert — 17 30- Pre.noe koncerta iz filharmon;je. — 21 02: Dramski program in koncert lahke glasba Torek. 4. febrnarja. LJUBLJANA 12 30: Reproducirana glasba. _ 13: Napoved časa. borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 17 30- Koncert radij - orkestra _ 18 30: l. Martelanc: Razne vrste reklame. — 19: Dr. Kolarič: Napake slovenskega pisanja. — 19 30: Ruščina. — 20: Prenos programa iz Zagreba — 22- Napoved časa In poročila. — 2115: Koncert radio - orkestra PEOGRAD 10 30: Reproducirana glasba. --12.40: Koncert radio - kvarteta. — 17-30: Popoldanski koncert Jazz - orkestTa. — 20: Večerni koncert radio kvarteta. — 22: Poročila. _ 22.15: Koncert lahke glasbe. — ZAORER 12.30: Reproducirana glasba. — 17.30: Koncert radio orkestra. — 20.30: Pustni večer. — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert. — 19 05: Koncert lahke glasbe. — 20: G.xlba za ples. — 21: Koncert komorne glasbe. — 22.15' Lahka godb« orkestra. — BRNO 16.30: Prenos koncerta iz Prage. — 19.05: Večerni Koncert orkestra. — 20.30: Literaren program. — 21: Prenos koncerta iz Prage. — VARŠAVA 1615: Reproducirana glasba — 17.45: Popoldanski koncert. _ 19 50: Prenos »pere iz trledailišča v Poznanju. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 15 30: Koncert orkestra. — 2035: Arije in pesmi. — 21.05: Stare in nove glasbene spremljave k dramam. — BERLIN 16 30: Orkestralen koncert. — 19: Zborovski koncert. _ 20 30: Nova radiofonska glasba. — 21 06: Orkestralen in pevski večer. - FRANKFURT 16: Popoldanski koncert. — 20.15: Prenos vsega programa iz Stuttgarta. — LANGENBERG 1730: Večerni koncert — 20: Koncert orkestra. — 20.30- Moderna radiofon-dka glasba. — Nadaljevanje koncerta. — STUTTGART 16: Prenos koncerta iz Frankfurta. — 20.15: Koncert filharmonfčneaa orkestra: operetne melodije. _ 21.15: Mešan program. — BUDIMPEŠTA 9.15: Koncert radio - kvarteta. — 12 05- Opoldanski koncert. — 17 30: Ciganska godba. - 19.15: Pevski koncert. — 20.15: Mešan program. _ 22: Violinski koncert. — 22 30: Reproducirana glasbo. — LONDON 20.45: Orkestralen koncert — 21.40; Mešan program — 23.45: Godba za ples. — RTM 13: Ooolr danski koncert. — 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert — 21.02: Prenos opere Iz gledalid^. Dana j dobi zopet novo postajo Avstrijska radiofonska družba »Ravag« proučuje vprašanje gradbe nove oddajne postaja, ki bi po jakosti močno prekašala sedanjo postajo na Rosenhuglu. Ta postaja ie 5e pred letom dni štela med najmočnejše v Evropi, toda v nainovejšem času. ko vse sosedne države naglo povečujejo energijo svojih postaj, se v evropskem konceptu ne more več prav uveliaviti V bl:ž-iji bodočnosti bo v tem p>>gledu še slabše, ker ima zlasti Češkoslovaška v programu veliko ojačenje vseh svojih postaj, ki bodo še bolj zastrle glas Dunaja. V Pragi se gradi velikanska postaja z energijo 100 kw v anteni, postaji ▼ Brnu m Bratislavi pa se bo«ta znatno povečali. Zaradi teea računajo, da bi bilo tudi v Avstriii treba zgradit! postajo za 100 kw, ki bi stala nekako 20—30 km oddaljena od Dunaja. K program« ljubljanskega radia od 2.—9. februarja Glasba. V ponedeKe^c, due 3. t m. priredi rarffo-orkester ob 20 koncert pod naslovom »Glasba v naravi«. Omeniti moramo nadalje še koncert viole, ki ga priredi gosp. proL Ivančič v sredo, dne 5. L m. ob 20. Dijaški zbor šk. gimnazije v St. Vidu priredi v nedeljo, dne 2. t m. ob pol 5. popoldne svoj koncert, ki bo brez dvoma zanimal vse prijatelje dijaškega petja. V petek, dne 7. t. m pa se vrši koncert pevskega kvarteta ob 2020. Opernih prenosov obeta ta teden vsaj dvoje, ee ne troie, in sicer se vrši v torek, dne 4. t. m. zv«»čer prenos h zagrebške opere, v soboto, dne 8. t. m. pa prenos iz Beograda. V četrtek, dne a I. m oddaja naS radio ljubljansko opero v Zagreb in Beograd. Igre. V nedeljo popoldne ob 3. bo ▼ našem radiu igra »Pri belem konjičku«. Spominska ura. V počaščen je umrlega slovenskega pisatelja in režiserja 1 ublianske drame E. Milana Puglia priredi naš radio ot> prvi obletnici njegove smrti v ponedeljek, dne 3. t m. kratko spominsko slavnost ob sodelovanju gosp. prof Koblarja in gosp. Lipaha, člana Narodnega gledališča v Ljubljani. Delavska nra. Priljubljena uvedba delavske ure, ki je morala pretekli teden odpa«tl. Je vzbudila splošno priznanje. Prihodnja delavska nra bo v soboto, dne 8. t. m. ob 7. zvečer in ee bo poslej vršila vsako soboto ob tem času. Moder gospodar si nabavi traverze že sedaj, da ne bo imel spomladi skrbi ia nepotrebnih stroškov. Traverze v vseh dolžinah in profilih in Trboveljski cement v papirnatih vrečah ima najceneje v zalogi Sttioiea Franc. Seleznina v Ljubljani, Gosposvetska cesta L =■ »JUTRO« It a. 9 HedeJJa, 2. H. 1930. KRALJESTVO Trotteur-plašč BlBi se pomltd te s tem stopa ▼ oopred- |e potreba po novecn plašča. Dosedaj niso ■e pu!W5ka ne modo ustvarjajoči modni šakal bjfi sigurni, kafco bodo prav za prav fagiedala nova spomladanska ogrinjala. Dve snožnosrtj obstojajo. AH bo dolga linija osvo-tfla tudi dnevna oblačila? Medtem ko moramo priznati, da so dolge večerne obleke naravnost idealne, se nam istotako dolge Jtrapaojozne obleke ne zdijo primerne, z oziram na poklicno zaposlenost mnogih žen pa tudi če jemfjemo v poštev higijenske razloge. Vse to so uvideli modni satani. Zadnjo besedo bo pa kakor vedno tzprego-▼orik) občinstvo samo. Ce bo modni vihar ▼fhrajočifc koncev, vlečk ta dolgih zvonča-st&i krii še nadalje z isto silo pometal pu garderobah kratkih oblek, se prav lahko ugodi, da celokupno žeostvo pozabi na razloge pameti ta hagdene ta si zaželi dolgih kril tudi po dnevi, ta modni saloni se bodo nedvomno pokoriti. Zaenkrat vemo le te-, popokam kratka krila prejšmfh let so izključena. Tudi modeli, ki so namenjeni štrajpacirantu, so postali daljši. Seveda v mejah praktičnosti. Krilo namreč sega do polovice meč, tako, da se dame še vedno laiiko postavijo z morebitnimi lep?m) nogami. Plašč je da#3 od obleke te Jc popolnoma oakrtva, ali pa je precej krajši, tako da Pt»-iča na izpregled zvončasto krilo. Navadno Je enako dolg okoli ta okoli. Plašč, ki j« podaljšan, ni več izrazito Crottevr-zaiačaja, temveč je namenjen tudi popoldanski uporabi ta sme zato biti bogatejše opremljen. 2e sps moremo spozdl&ti gotove •mermeo, p«o katerih se bo ravnata modna ©oklep VI spite dela Harmol Zvečer pred spanjem vzemite Dar-mol, pa se boate Jutri zjutraj prebudili svež ln zdrav. Morate torej vedeti, da Vašemu slabemu spanju, nervozno-»ti, glavobola ta bolečini v križu, kakor tudi IzpuSčaJem po koži Vaših otrok Je samo posledica zaprte stoli ce. — Zato Je Vam tn Važim otrokom potreben Dur-mol, čokolada proti trdi stolici, katera deluje blago ln sigurno. Zahtevajte posebno Drcnol, ker edino Darmol da Vam in Vaši družini željno olajšanje. 1 škatla zadostuje za 20 de porabo. brfja v bfčžmfc sezoni. Mora se priznati, da v tem pogledu moda nikakor ni skopa m da pripušča več ali maay vse tipe, ki so se sploh kedaj nosili: paletot. zvončasts piašč, raglan. kmuroo ogrinjala, pa sudi kepe m plašče s kepi, ki bodo predstavljali značilno noto nov© mode. Plašč princesne oblike, ki aa posrečen način združuje ravno linijo z zvončastim krilom, vidimo na prvi sliki. Nova moda se je odrekla pasu, ki Je delj časa »tal v ospredju. Pri tem modelu pas odpade. Ov-ratnSk iz kožuhovine pa je vedno lep in te dobro prilega tudi pomladanskim plaščem. Drugi plašč naše skupine Je ves sestavljen tz zvančastih delov, ima fzvrstno prta-Cv.sno linijo h j« zadaj podaljšan. Rakavi slede isti liniji. Lepa krznena boa te Sigurno v tem primem naitprt>poročUiveiša. Piedi-aonja Skica predstavlja .iapcH dolgi piietj', ki prav dobro prissoja k s/ončaste-nrn kiiln in učinkuje s svojim moderno vzorčasticn blagom ta lep^m krznenua ovratnikom. ODDIH NA ADRIJI CRIK. VENICA: HOTEL MIKA.HAF.E. Soba tn penzija 76—90 Dtn. 10% odkup napitnine. Prospekte ln pojasnila daje Put-nik, Ljubljana, telefon 24—72. 1484 Športna bluza Je letos v ospredju interesa, ziastl bo Igrala važino vlogo spomladi, ko bo dopolnjevala kostume. Zato se moda trudi, da bi podata bluzam čim orfeinalnejši kroj in jih opremlja z zanimivimi okraski iz giuimlbov tn fišdjev. Nekaj takih modelov prikazuje naša slika. Kravatna blaga »o le pred kratkim pomenila materija!, U je vrfjai za popoldansko modo ko* višek elegance. Tu pa se je »pet enkrat izkazalo da občinstvo pogosto prekriža načrte ta predpise modnai salonov — kravatna Maga se niso mogla uvel avitt. Sedaj so naš® ut»-raibo za to vrsto svile in sicer v obliki enostavnih, a nadvse elegantnih domačih oblek Tako obleko, ki v linijah sledi moški modi, vidimo na tej Skici. Zdravniška posvetovalnica G. D. P. D. D. ▼ K. Ali bi m bHo najboljše, da pošljete bolnika v bolnišnico, da se vendar enkrat ugotovi, za kaj gre? Kar tatio po opisu tri moči ogantti. za kai rre- te>m-bolj ne, ker pravite, da razni zdravniki baje niso mogli ničesar dognati oa bolniku. Ali ni morda skrofulozen in izhaja od tod bole-sen ▼ nosu? Poskusile, kar vsekakor ne more Škodovati, z ribjim oljem, katerega naj vživa bolnik vsak dan po 3 velike žlice. Ali morda po 1—2 pasti b' vigantola Skozi par tednov. — Da bi na jetrih bolehali samo alkoholiki, je seveda povsem napačno oazira-nje. — G. M. B. t L. Po vašem popisu gre menda aa iehias, ne »sa živce » kolkih-c. trotovega seveda ne moremo vedeti, ker nismo boinika preiskali. Ce smo pa prav uganili, bi svetovati, če je bolezen trdovratna, bolnica revna in odvisna od svojega vsakdanjega zaslužka, da jo pošljete v bolnico To bo najboljše zanjo. — Omenjene injekcije sicer niso edino rešilno sredstvo, mnogokrat pa pomagajo, a žal prav tolikrat, če še večkrat ne, pa povsem odpovedo. — G. P. T. t M. Trepalnicam, katerim je uničen »korene, ni sredstva, da bi zopet zrastle. Novih »vstaviti«, kakor želite vi, seveda tudi ni mogoče. Kar je pa še ohranjenega, požene zopet, dasi, če je podlaga okrnjena, ae ▼ prejšnji dovršenosti. — G. B. Č. » R. Tiste dlačice na obrazu pustite lepo na miru. Karkoli storite, ne izboljšate ž njim stvari. Po vseh sredstvih wa«sto nove soi»et. a močnejše in temnejše. — G. A. B. v A, »Sliujševainih« sredstev, lri bi jih bilo moči dali lajiku v roke brez »travniške kontrole, ni. Ce ne marate z di-jeto v primernih mejah znižati teže, ee morate zateči v zdravniško oskrbo. — G. J. K. na V. Vi ste v tako dobrih rokah hi o vsem tako pravilno poučeni, da bi bila vsaka beseda odveč. Le točno se držite obljubljenih fcdravniSkib navodil, živite solidno in veselite se svojega zdravja. — G. A. P. v B. Ad 1.) Pred vsem treba dognati, ali je ona krajevna odebeieiuet endokrinega ali eksogeonega izvora, kar more po primerni preiskavi določiti samo zdravnik, ki vam bo tudi odredil primerno kuro. — Ad 2.) Preiskava mora Ugotoviti, kake vrste bolečine je to, kaj je njen vzrok in odkod izhaja Tudi tega ni moči kar na slepo povedati. Lahko npr. da gre za ražzor, za pro ti n, za revmatizem, za vnetje živca, za bolečine zbog ploske noge itd. — Ad 3.) Opisani pojav temelji na razširjenih, ohlapfiih žilah. Cim manj mogoče hoditi, še manj pa stati; najboljše je ležati ali sedeti z nos?o položeno na <«<>1. V Wnh primerih je treba nositi nogo tesno povito s flanelastimi ali gumijevimi ovoji. (Ovijanje Je pričeti na prstih v smeri proti stegnu ob dvignjeni okončini.) Po moči naj leži noga na visoki podlagi. — Ad 4) Tudi lil so v^a-kojaki vzroki, katere dožene edinole osebna zdravniška preiskava Včasih pomaga gorka kopelj, ▼ kateri se sedi. — G. D. 1. v M. Ce vse to veste, kar pišete, da ste opazovali na sebi, Htkaij ee ne odločite ta ne vstopite v bolnico ali lcaik sana torij, kjer bi ae vae lahko preiskavalo in opazovalo poljubno in morda tudi našlo primerno sredstvo, da »e spravi ▼ red želodec in črevesje. Da vnm mi ne moremo po v j ri teh preiskavah ničesar svetovati brez preiskave in opazovanja, leži na dilani. — Prav tako lahko odgovori na dodatna vprašanja samo točna strokovniaška preiskava — G. E. P. v L. Ce ste čitali »Zdravniško posvetovalnico* od 26. januarja 1930, najdete ▼ njej deloma odgovoT na vaša vprašanja — Kar se ostalega tiče. se predava marsikaj in piše tnar- sfkaj, a karat M prlSel, 8e M vsema verjel. — Kar se pa tiče vašega primera, vam odločno svetujemo, da se bolnica drži le svojega zdravnika ta njegovih odredb ta adraviL V kolikor se da pomagati, se bo samo na ta in prav gotovo na noben drug način pomagalo. — G. E. S. r N. S. Masaža na obrazu že more v vašem primeru nekaj doseči; pretiranih nad pa le ne stavite vanjo. Opisati ee je ne da. poč pa pri uči tL Najbolje bo, če se morda obrnete na kakega znanega zdravnika in ga naprosite, da vam pokaže, kako ee masira v vašem primeru. Maserja za to ni treba. — G. M. P. v T. Take ohromitve so skoro vedno ozdravljive, pač pa se vleče zdravljenje po več mesecev. Bolnika treba faradizirati ta masirati, to je vse. Na prizadeto oko treba paziti, dokler ga vezi ne zapirate, ker je sicer možno, da se sluznica in roženi ca vna-meta in dobite celo razjede, tako da bolnik lahko pride ob vid. Zato treba bolno oko mehanično zapreti in nanj z obveao pritrditi kiopčič čiste vate, da ne padajo vanj prah, saje itd. Križanka „Ženska glava" Pnmti beseA Vodoravna: 1. vrsta viharja; 7. mlečni Izdelek; 8. žensko ime; 10. Mohamedovo sv. pismo; 12. pojm elektrolize; 14. kras mesta; 16. del glave; 18. južna rastlina; 20. ita-L spolnik; 22. reka; 24. hrvaški medmet; 25. japonsko mesto; 26. perzijski kralj; 28. ritem; 30. romanski spolnik; 32 zaimek (nemško) 33. gorovje v Afriki; 35. rimski državnik; 38. proizvod kože; 39. Število; 41. oseba lz sv. pisma; 42. zaimek (hr.>; 44. kaz. z.; 46. italj. spolnik; 48. ploskovna mera; 49. oseba iz romana »Pod svobodnim sutueem«; A. staro slov, luie sa Korofrst 53. tis; 34. naplačilo; 56. burkež; 56. vem-nik; 59. neumen; 60. žensko ime; 61. afriška taka; 63. Odisejeva domo-vina; 65. re»-nik; 67. hamski kralj; 70. teža embalaž«; 71. zabavišče. Navpično: 1. železna cesta; 2. afrSk* teka; 3. nikalnica; 4 napla&LIo; 5. denarna enota; 6. kazalni zaimek (Tar.); 7. grŠBri modrijan; 9. žensko ime; 10. kratica; 11. vstavi »nok«t; 13. rimski pozdrav; 14 razširjena rudnina; 15. italj. predlog; 17. rojstni kraj sv. Cirila ta Metoda; 19. mesto r Grčiji; 26. opora organizmu; 27. medmet; 29. sa-mosilnik; 31. znak kraljevega dostojanstvo; 33. romanski spolnik; 37. isto kot 13; 40. glina; 42. »lavna rimska rodbina; 45. reka v Rusiji; 49. žensko ime; 50. naplačilo; 52. reka v Italiji; 53. kazalni z.; 55. južna rast-Kna; 56. ognjenik; 57. žensko ime; 62. poklic; 64. rimski denar; 69. italj. spolnld; 7L pogojnik Od cesa /e oderiana sreča v c^«*e$sl«ts^eiM Sfv/jeftju ? OS zdravja, a zdravja ni brez dobri prebave, nasprotno od slabe prebav« Izvira vse zlo! Ako bolujete na zapečenird, navalu krvi v glavo, nervoznostJ, nagnjenja k omedlevici ,slabem teku, kar so vse posledice slabe prebave, tedaj vzemite preizkušeno zdravilno posebnost Flgol eliksir in uredila se Vam bo prebava in povrnilo se Vam bo Vaše zdravje. Figol proizvaja in po povzetju razpošilja z navodilom za uporabo apoteka dr. Semelic, Dubrovnik 2./43. Izviren zavojček s tremi steklenicami, % zavojnino in poštnino vred Din 150.—> 8 steklenic Din 245.—, a posamezna steklenica Din 40.—, Vsak dan dobivamo Stevflne zahvale o uspešnem delovanju Figola. Javna zahvala T. a. Lekarna dr. SemeBč, DobmOk 2—iS (Dalmacija)! Dve steklenici Figola, katerega sta nI poslali za zdravljenje hemoroidov, Jake dobro učinkujejo m Vas prosim, da mi pošljete še eno steklenico za mojega prijatelja zoper isto bolezen. Sprejmite pozdrave od Save Mljuškoviča, posestnika. Mnim, Ostrog, 3. VL 1927- Frank F. Braun: Odkupnina »Vse prav vse na svetu ima svojo ceno ta v s« je treba odkupiti, tudi slavo.« Tako je govorila Vera Strokov« svojemu prijatelju, kritiku Rubinsteina, ki je sedel za njo za mizo in opazoval, kako spušča kolobarje dima prav njemu v obraz. Smeje se je pokašljal in dejal: »Draga Vera, če to pravite vi, slavna Igralka, se nri vadi precej patetično ki narejeno. Najbrže govorite samo zato tako, da bi glumili sramežljivost Saj še ni dolgo tega. ko ste nastopali v vlogah sobaric s tremi stavki ali z desetimi pojava na odru.« »Nu, nu, le ne tako nagto! Vale nmet-niške kakovosti botn zdajle čisto preskočil. Le pokorno priznajte: vaša slava je padla tako Tekoč z neba! To je vse. Vi ste prepošteno bitje, da mi tega ne tri priznali. In vem, prav dobro vem, da se na tihem vprašujete: Zakaj sem bila ravno jaz deležna tega, ko jih je vendar na stotine, ka bi to slavo prav tako zaslužili kakor jaz! — Ne! Omejen človek je ponosen nase in prepričan o sebi, za vas bi pa skoraj prisegel, da pridejo are. ko se sami pri sebi sramu- jete eega, kar ste dosegfl. O, le priznajte! Samo to sem vam hotel povedati.« Vera Strunkova se je smejala, njene rjave oči so se neverjetno zasvetile. Naslonila se je nazaj na stol. Kotička njenih usten sta se ukrivila mak) navzdol, posebno ko je ponovila besede: »Vaša slava je padla tako nekoč z neba!« Dejala je: »Seveda, z neba je padla, bfla Je drago plačana. In če mi še enkrat rečete besedico o tem, da govorim patetično, vam naravnost povem, da sem se odkupila s srčno krvjo. Mahnila je z roko in se ustavila tik pired doktorjem Rubinstehiom: »Ne verjamete? Potem poslušajte! AE veste, kdaj se je začela moja slava?« »Seveda vem. Takrat, ko je zbolela Gerda Korelova in ste vskočili na mestu nje ter igrali vtogo Judite.« »Tako je. Tako govorijo vsi. Resnica pa je za odtenek drogačna. Vidite, prav tedaj sem bila dospela do črte, kjer sem hotela iresignirati. Pokoncu me ni več držala vera v mojo moč, tudi ne upanje, da bo drugače. Postavila sem vse na eno samo karto — na ljubezen. Adnijan Hammer je bil moj ljubimec, hotel me je vzeti za ženo.. »Inženjer HammeT, ki je zgradil viseči most?.. .€ »Prosim, ne posegajte naprej, rajSl mi sledite. Viseči most se je takrat že grada!. Ostalo, kar ste hoteli povedati, menda ne bi bilo pravilno. Torej — sklenila sva s Hammerjem, da napraviva nekaj, kar naju požene višje v življenje. Hotela sva priti z enim samim sunkom naprej. Ljaidje so otroci; vedno jih miče igrača, ki jo ima nekdo drugi v rokah. Gerda Korelova sicer ni vedela, da je vse to le igra. Začela je Hammerju dvoriti. Povedal mi je, kako stoje stvari, spogledala sva se in skovala sva načrt, ki je bil umazan Ln hudoben, a vendar je obetal obema uspeh.. Adrijan se je zagledal v Korelovo. Začel je laziti za njo. Se zdaj me časih zbode v srcu, če se spomnim, kako sta sedela skupaj. A tolažila sem se venomer: Saj ni nič drugega kakor igra. Načrt! Saj gre vse kaka kor po loju! Kakšna frivolna aH lahka misel mi niti ni prišla na um. Ljubezen os/lepi človeka. Mene je udarila s popolno slepoto, ki sem jo sama pri sebi imenovala zaupanje. Potem je stvar dozorrfa. Vs!, kar nas je bilo pri gledališču, smo videTi, da je postala Korelova ravnodušna, nasproti odru. Premaknila je svoje težišče dru- gam. Začele so se vaje za Hebbtovo »Judito«. Korelovt je bila namenjena glavna Vloga. S Hammerjem setn se bila dogovorila, da se bom vloge naučila na pamet — za vsak slučaj... Tisti večer pred premijero me Je poljubil. Povedal mi Je, da se je Korelova blazno zabubila vanj. Ker se je prav tiste dni imel odpeljati nekam daleč, jo je vpraša1! če je pripravljena iti z trjim. Da, je rekla. Obilo je strašno! Vprašala sem ga §e, če ji verjame, da jo tako zelo ljubi. Seveda, je rekel. Pri tem se je nasmehnil in je bil tudi nekoliko zmeden. Bodi pripravljena, je ponovil, bodi na oprezu, da v tem primeru vskočiš <*anjo... Ce se zdfej spomnim, čutim, da me je takirat prevzel nekakšen strah, bojazen ki temna slutnja. Vendar sem bila nekam sladko omamljena, malce zbegana. Vso noč sem se učila vloge. Prepričevala sem se v svoji notranjosti, da me Adrijan ljubi, vroče in žarko ljubi in da bo venčal najino ljubezen uspeh, kakor hitro odigram glavno vlogo. Naslednji dan je Gerda Korelova izginila. Govorili so, da je zbolela in se ie morala odpeljati k operaciji. Vedela sem, icako je v resnici, a nisem nikomer zinila besedice. Ravnatelj drame je b£ v zadregi. Ni ri vedel svetovati. Tedaj sem stopila predenj in se mu ponudila, da vskočim. Ravnatelj je pomišljal, de-jat je, naj mak) recitiram, potem je rekel, da bo i>oskusil z menoj. Iz poskusa se je roda uspeh. Saj se spominjale, kaj? Dr. Rubinstein je pobesil glavo. »Da,« je dejal »takrat se je začela vaša pot navzgor. Vaša slava je padla s neba. Konca zgodbe pa ni treba povedati — slutim ga sam. Inženjer Hammer je stopil z Gerdo Horielovo pred oltar.« Gledal je predse, čuteč, da ni treba nobenega komentarja več. A v njem je le bflo preveč literata, da bi M molčaL Pristavil je torej: »Da, mnogo ste napravili v tem časa, draga Vera, lahko ste ponosni na to, ka-1{0 ste zrasli, se razvili in postali slavni!« Vera pa, ki je čutila, da potrebuje njena izpoved pred kritikom še nekega poudarka, je dostavila: »Nu, zdaj verjamete, da sem stromaS-na stvar? AJi nisem plačala svoje slave s ceno, ki je skoraj previsoka za žrtev umetnosti?« Darujte za Jugoslov. Matico io "fefhfc, JL H. INI. Mož, ki je hodil za svojo senco po tistem sera s« oglasa pri prijateljn dr. Klopu, privatnem detektivu, in mu prinesel naročene pozdrave z Zavrha in s SeL Seveda sem pravil o svojih doživljajih tam. A zakaj da rni preje nič ni povedal o teh Selih, ki so zame še zanimivejša od Zavrha? AM pa vsaj na tega hudička, ki s« mu pravi Minka, na; bi me M maio opozoril, tako bi mi bila morda le ostala prihranjena bula na želodcu. v fizičnem kakor moraJnem pomenu. Sploh, zakaj me nič ni informiral o razmerah tam gori, ampak me pustil kar tako na slepo tavati noter... Sem očital detektivu. On se j« ko po nava-dS tanko smehljal in rekel: — Can več bi bi® vedefi, tem manj bi ▼as bito zanimalo, bi tem manj bi biti doživeli. Sicer pa nisem jaz kriv, če ste Si na Zavrh ponoči. Ponoči se podajati v neznano, to je zmeraj nevarno, prijatelj! Je pripomnili pončliivo. Kaj fe staremu Zavrharfu nasvetoval detektiv — Sina Jofta hoja za Kristusom — črni sum grofice Lili — Mlnka in Janše v tivolskem parku — Kako se je na Za-vrh in na Sela vsedel hudih naro® za vas, da ga kmalu ohiSSte, da se ima veliko pogovoriti z vami. Govorila sva potem z detektivom dr. Klopom tu cM še o odnošajih med Zavrli a-rjem in Selami. Pri tem sem omenil tisti skrivnostni nočni napad na moža grofice Lili, ta' mi je o njem pravila. — Da, dobra stara gospa si s tem veiiko beli glavo, je dejal detektiv. — Po smrti svojega moža mi je poverila, naj to stvar še enkrat preiščem: potrudil sem se, preštudiral tedanje sodnijske spise, poizvedoval po treh farah. a nič se ni dalo dognati, na jmanje nič. Je tu-dj predolgo nazaj, ljudje se že ne spominjajo. Bo pač za vedno ostalo skrito. Cisto osebno pa imam dojem, da je raini Matiček vedel ali pa vsaj slutil kdo ga je napadel, a je molčal in vzel to ta.ino s seboj v grob. Jaz sem pripomnil: — A ona, grofica Lili? Ni tega izrekla, fioda iz vsega njenega govorjenja sem čutil, da ona sumi soseda Zavrharja. — Seveda ga sumi, se je zasmehtjal detektiv; — tudi meni je dala to razumeti in sam Zavrhar se zaveda, da nori njegova soseda v svojem srcu takšen sum. Povsem po krivici kajpak. Nikdar si Zavrhar in Selški nista bila nič navzkriž, vedno najboljša prijatelja. — Odtod neki napetost med Selami in Zavrhom? — Odtod in pa ... detekttv je skomigni! z rameni. — Ta dva človeka imata pač čisto napačno mnenje drug o drugem. Škodo imata od tega oba. Ce drugje ne, pa na dobri volil Nekai dni po svogem obisku na Zavru hu in Selih sem prejel pismo od Minke. Da pride v soboto v Ljubljano ia bi pri tej priliki rada »nekaj« z menoj govorila. Ob dveh popoldne. Ce bo lepo, Tivoli pri vodometa, če ne pa kavama Emona. Tri vrstfce, pisane s strojem. Kratko, hladno, poslovno. Podpisano: Minka Za-vrharjeva. Krepko, energično, moško. S spoštovanjem! Bil je solnčen dan, hi točno ob ari sem k glavnega drevoreda zašetal tja proti vodometu. In prišel tako mimo mladega parčka, sedečega na klopi in molčč str-mečega pred-se v tla. Mladi, pa todl nemladi zaljubljeni parčki kaj radi strmijo takole moleč pred-se v tla, — kadar je srce polno, a tudi kadar je srce že prazno... Ošinil sem parček s kratkkn, diskretnim pogledom, a je zadostovalo, da sem spozna! Minko. Kaj bi je ne spoznaj? Saj sem zadosti študiral Minkine fotografije tam v njeni kamrid na Zavriiu in v albumu botrice Lili A kdo je bil fant? Po njegovi bolj podežeiski zunanjosti soditi, Janče. V obraz mu nisem videl; sklonjen je bil na koJena, klobuk v ro-kah. rumeno je svetlikala njegova okrogla, plavolasa glava ko jesensko listje naokoli ▼ tem je mož ime! prav. Kdor išče, te najde. —Sioer pa moram reči: novice, ki 01 prinašate z Zavrha, so v resnici eammive in me presenečajo, je povzel detektiv. — Vidim, da se tam gori marsikaj izpremenik), .izza zadnjega mojega obiska spomladi. Ta-le s hlapcem Jan-četom, hm, res čudno- Pravzaprav sem pa tu malo jaz kriv. Začudeno sem ga pogledal A mi je takoj razložil stvar. — Toliko mi .ie toH stari Zavrhar, kai bi z domačijo, ko je nima nikomur prepustim, ko nobenemu njegovih otrok m nič zanjo— in bi ta njegov lepi, ljubljeni Zavrh, čim bi on zatisnft oči, prešel v tuje roke. To ga tako boli, saj veste. Pa sem mu nasvetoval, naj si vzame v hišo koga iz žlahte, ki mu je drag in ki bi bil vreden za gospodarja na Zavrhn; ali pa naj bo navsezadnje magari samo kak hlapce, ki mu je zvesto služil in zaslužil hišo in grunt Tako je menda stari Zavrhar poskušal moj svet hi poskusil s tem hlapcem Jan-četom, ki naj bi postal "protizgled Cankarjevega hlapca Jerneja. — Jaz bi bil Zavrharju drugače svetoval, sem opomnil. — AK veste, kaj mn jt nasvetoval njegov sin Jošt? mi je segel v besedo detektiv. — Sin Jošt. doktor, ki pa je rajši navaden delavec; saj vam je stari pravS o njem? Rekel mu je ta sin Jošt: kai si delate skrbi in težave, oče? Osvobodite se vsega. Razdajte, kar imate, med reveže, pa pojdite za Kristusom! — Čast s?nn JoStu! sem rekel. — A t« je nasvet, gotovo všečen Bogu, ne pta Zavrharjn, kakor se vidi. Jaz bi mu vsekakor svetoval to, kar bi jaz na njegovem mestu storil in kar bi bilo najbolje zanj in za njegovo domačijo: se oženiti! — Tudi o tem sva že govoifht z Za-vrfiariem. A kaj je dejal? Iz ljubezni mene grdega starega dedca gotovo nobena ne bi vzela, tako pa— In če bi rodila, kje bi imel gotovost, da je moj otrok? Ne, misel na zopetno ženitev se pn Zavrharjevem značaju izključuje sama od sebe. — A p o vrniva se t Jančetn in MJrikf, je nadaljeval detektiv, zamišljeno basa-je svojo pipico. — Po mojem mnenjn stari Zavihar na zvezo Minka-Janče nikakor ni računal. Ni mogel računati. Saj mn je Minka ne enkrat dovolj odločno izjavila, da ne mara biti kmetica in ne mara ostati na Zavrh«. Baš to je tisto, kar ga tako boti od hčere. Pa je zato todi meni nerazumljivo, zakaj je zdaj to Minkino ljubimkanje z Jančetom starega Zavrharja tako razhudilo. ko M ga moralo pravzaprav samo veseliti, saj se mu je tako*le obetala izpolniti želja, da ostane na Zavrhn njegov rod. — Jaz mislim, da ga je način tega ljubimkanja tako užalil. To izhaja že iz njegovih besed, češ da 99 mn je hča izpridila. — Ne verjamem, da U bilo baš to, Je podvomil detektiv. — Tedaj bi bil kvečjemu spregovoril resno besedo z njima^ a ne kar tako na maih vse razbiL PrerešetaJa sva stvar od vseh strani, a ostala je za najn uganka. • — No, je zaključil detektiv. — Morda ml bo pa stari Zavrhar kaj več o tem povedal. — Gotovo? sem prftrdf!. — Saj m! je afi Sumili In vstal s Ifepk — Pozdravljena, Minka! Minka mi m dala K>ke. Ampak me je premerila z mrzlim, nejevoljnim pogledom iz svojih zelenkastorjavih oči in rekla z ravnotako mrzlim in nejevernim glasom: — Kaj ste se pa potohnrR? Nfcnam časa za norčarije! v Na jeziku mi je bila ostra beseda, a sem jo požrl in blago odgovoril Min ki: — Nisem hotel staremu gospodu kvariti užitka; sebi pa tudi ne... Oddaleč ste mi boii všeč kot od blizn, Minka! — Mi je vseeno, kako sem vam všeč. Vi meni nisie prav nič. To je rekla, obrnjena od mene proč, s čeveljčkom drsaje po pesku. Mene je posiljeval smeh. toda videl sem, da treba pri Minki naviti druge strune. In sem spregovoril resno in rezko: — Pardon, gospodična Minka! Ne vem, zakaj ste me poklica!! na ta sestanek. A preden to zvem. vas vprašam: Odkod prihajate? Od doma, od očeta? Da? Potem je vse dobro. Zakaj, če bi se vi ne bili povrnili k očetu, kakor se to spodobi za dobro hčerko, ba vam jaz zdajle pokazal hrbet Tako pa sem vam rad na razpolago, gospodična Minka. To je učinkovalo. Minka je mahoma postala poh!evna in šla z menoj ko ov-čica, ko sem jo povedel na samotnejši kraj parka, kjer bi se mogla nemoteno razgovarjati. Kaj mi je hnete povedati Minka? In kako to, da sva sc takoj v prvem trenutku sprla? Ah je bilo res med nama nekaj kakor sovražnost? Zaenkrat sem skkmfii nič je ne vpraša ti. Naj le sama začne. A isto je menda tudi ona sklenila. In tako sva molče hodila po parku. Dokler se nisva usedla na klopi co, in sem Minki ponudil cigareto. In ko )t Mlnka prekrižala svoje vftke noge, se naslonila nazaj in puhnila dim skozi nosnice, se je zdelo, ko da se je hipoma izpremenila: izginil je mrzli blesk iz njenih oči, izglnfl tudi listi porogljivi nasmešek, ki je ves čas lebdel na njenih netooKko velikih, a lepih ustih in me tako dražil; da, mehek, nežen se mi je zdel oelo njen glas (malo je bila Minka še vedno bripava), ko je zdaj rekla: — Lepo od vas. ni na dimniku hiše na Zavrha Minka Kaj ga je pripefiataf sem premStferat Afi si nM spet privoščiti kako šalo z menoj? A šel sem dalje, natančno na kraj, ki ga je bila ona določila za sestanek z menoj. Tam sem sedd na klop in prebi-raje časopis, čakal Kmalu je prišla. Sama! Ozrla se Je naokoli in potem postala pri bazenu. Ni me spoznala; kako neki? Tudi sem se skrival za časopis, izza roba pa opazoval Minko. Trenutno je bi aa Bco mesta samo še star gospod z dolgo belo brado in zlatimi očali Ta je stal tudi pred bazenom, Minki nasproti, in jo prijazno -zamišljeno gledaL Pa je tako izneneda stopSa pred moje oči živa stika, ki mi je segla v srce: tam stari mož, (jesen, tu to brhko cvetoče dekle, pomlad. A jaz, jaz? Ej, solnce, postoj še mak) na visokem nebu. In ko je odšel stari gospod, sem zga- hncBček. Poreden, srčkan. Skrtatast hn-dlček! —O, je rekla Minka nato, — zdaj pa ne bi bilo za-me več prostora na našem dimnika. Tam sedi »dai drag hudič — vil — Pa na sefeM dimnik ste ee tudi usedli! je nekla Minka in pihnila s svojega kolena pepel cigarete. — AK sem širok! sem se zarežaL — Pa vam bom še nekaj povedala, je hladnokrvno nadaljevala Minka in par-krat potegnila sapo skozi bele zobe, da se je slišalo ko sikanje kače. — Ko sem vas videla tisto noč stopati gor na Zavrh, pa sem se spomnila na tisto, ko ste pisali o hiši, kjer je na dimnika sedel hudič, pa sem si rekla: Zdaj pa gre, da bo še na našo hišo posadil hudiča... Pa ste ga res posadili. In po vrh še pri tetki Lih*. Da se zdaj tako kadi po hiši na Zavrhu kakor na Selih; da nas bo vse skupaj zadušilo^. — Pa Je Miflkn tema MRi Se pot pokazala in še cigarete z njim kadila... Kaka lahkomiselnost! sem vzdihnit (Nadaljevanje prihodnjo nedeljo.) Josip Fr. Knaffič. !!■ I - Kmetijski vesfnik Apoen Aišik v zgodnji pomladi in polno gnojenje Vsaka rastlina potrebuje ra »roj razvoj rame redilne snovi, ki jih dobiva iz &?gu Ije. Nekatere snovi vsrkavajo korenine t majhnih količinah, ki jih nikdar ne zmanjka. So pa zopet na drogi strani hranila, katera rastline izrabijo v velikih količinah in le teh kaj hitro potem zmanjka v zemlji. To ao predvsem dušik, kalij, Jonforaa kislina in apno. Iz življenja rastlin aam je mano. da je razvoj rastlin odvisen od onega činitelja, to je onega gnojila, ki je v zemlji najmanj zapopaden. Nič ne pomaga gnojenje e tem aH onim gnojilom, kakor je pri nas običaj, n. pr. samo • auperfosfatomm, fe pa primanjkuje aH dušika ali kalija itd. Tako zvano enostavna gnojenje je pri nas često-krat krivo, da je učinek umetnih gnojil tako malenkosten. Kdor se ae drči načela, da j« treba gnojiti rastlin« s vsemi zgoraj navedenimi gnojiti, to ae pravi, kdor a« uporablja tako švanega polnega gnojenja, ta zapravlja večkrat lahkomiselno dragooana gnojila Omejiti as hočemo aa opis ayne«ega da- šika v zveri b drugimi gnojili. Apnani dušik, ta domači in najcenejši dušifcmti proizvod, vsebuje okoli 15—dušika ia okoli 00% apna. Cena sa js temo gnojihi dokaj znižala (v bobnih stane okoli 2.50 Din za kg, v vrečah pa okoli 2J56 Din). Njegova uporaba as bo letos gotovo pri nas povečala Zlasti oni kmetovalci, katerim bo letat primanjkoval hlevski gnoj ln ki imajo njive slabo zagnojene, se bodo morali poprijeti gnojenja % apnenhn diušikom. Zelo hvaležne rastline za to gnojilo so poleg oaimnine tudi jarine ia razne oteopa-vine (krompir, korenje, pesa, koruza), dalje vinogradi, sadovujsM, travniki hi pa&-aiJd. Onima pšenic« Ia li uspavala najbolje, ako jim gnojimo s apnenim dušikom prav za prav ie v jeseni, slasti v težkih zemljah. Kakih 5—8 dni pred setvijo se apoeni dušik plitvo podorje, najbolje obenem ■ 40% kalijevo soljo. Na 1 h« povrSine (10 mernikov posetve — 10.000 m*) je vzeti 150—2q0 kg apnenega dušika in 160 kg kalijeve soli. Ker potrebujejo žitarice tudi iotsiorno kislino, je aa naše razmere najbolje vzeti 16 do 16% rud. sape rt ostat (na 1 ha 300 kg), ki ga trosiš pomladi po vrhu in plitvo podbra-naS. Kdor je gnojenje s apnenim dušikom zamudil, naj gnoji ozimfcnam sedaj, in to čim prej spomladi, ko so rastline do4m> suhe, tedaj pa ob lepem vremenu pomešan • fino prstjo ali pa * kal^evu soijo. Onojila naj ae potem plitvo podbranijo. Ako 5e t* nnoden čas zamudimo, je vse&akor bolje po-" "kati, da ccimina nekoliko odrase; v tem primeru je manj občutljiva. Za ozimni ječmen je vsefl aetno 190 kg apnenega du&ika, od ortalih gnojil pa kakor pri p&micL Pri jarinah ae podorfe afi pa dota* pod-brana ap&intl du$k s kalijevo soljo vred nekaj dni pred setvijo. Količin« so teto kakor prej povedano. Izredno koristi tako gnojenje svsa. Samo soperfoetaAa je dovolj, i če ga vzameš 280 kg na 1 ha prostora, ki pa se mara pasebe] in pj preteku paar dni I po vrtm trositi ter plitvo podbnmati. Od okopevin bi bilo omeniti prsdvwi»u krompir. Ta raethna ia&rpa ves duMk, ki 1 ji ga damo prod aaditvijo. Apnenega do&- • ka js vzeti v tem primeru vsaj 280 kg aa 1 ha (10.000 m*), kalijevo s>li pa tudi 250 ; kg, a superfosfata zadostuje le 200 kg. G no- ( jila ss morajo podorati prod aaditvijo (aa- j perfosfat posebej potfbranati). Poznejša gno- i janje krompirja po saditvi nima pomena. Tudi kornsa je zelo hvaležna aa dušična ta j gnojila ter nam da zelo obilno zrnje. Za ko- -rušo računamo na 1 ha površine 300 kg ap- ' nenega dušika, 25«) kg 40% kalijeve aoli in : 200 kg superfosfata. S temi gnojili je rav- i na-ti na isti način kakor pri krompirju. Iste : množine gnojil vzamemo tudi pri gnojenju i pasa ta krmo. Na travnikih js apnetri duflft tej dobre gnojilo. Trosimo ga sedaj, če le vreme dopušča, in sicer zmešanega s 40% kalijevo 9>ljo m Thamasovo žlindro. Na 1 ha površine pride vsaj 150—200 kg apnenega dušika, 150—250 kg kalijeve soH in 800 kg Thomasove žlindro. Ce travnike nato, ko sneg skopni, še pobranamo, smo si uspeha golovt Prepozno gnojenje, ko je trava že enkrat ozelenela, se ne izplača; takrat bolj škoduje, nego koristi Za vinograd« je apoeni dušik salo priporočljivo gnojilo, ker učinkuje tudi So v poznejših letih. Za okoli 8000 trt, to je približno 1 ha površine, ae vzame najmanj 400 do 450 kg apnenega dušika (na 1 trto siu žlico), 250 kg kalijeve soli in 300 kg superfosfata ali Thoanasove žlindra. Gnojilo ja lepo trositi na fino vsaj ped en j stnm od trte in globoko podkopati, sicer plevel med letom nagaja Pravilno je seveda, če to delo obavimo jeseni; ie pa smo to zamudili, ga moramo etoriti v zgodnji pomladi Končno naj omenimo še sadovnjake. Pri sadnem drevju je računati, koliko kvadratnih metrov zavzemajo korenine posameznega drevesa odnosno krona Potem je vzeti na en kvadratni meter 2 in pol do 3 dfcg apnenega dušika, 4 dkg Tbomasove žlindre in vsaj 1 in pol dkg kalijeve soli. Lepo pod kapom v krogu ae napravi vsaj 80 cm g-rak jarek (ruša se previdno odstrani), ki je k večjemu 15 em globok; v tega se potrosijo umetna gnojila. S tem, da smo jarek % rušo zopet pokrili, smo gnojenje oba vili za približno šliri leta. Povedano velja tudi xa vinograde in travnika. OSNOVANA LETA 1713 M€B mehe - sa Coolelo ir so b+Stfo Čas je tudi v kmetijstvu zlato Fn nas ae ta izrek Se vedno premalo coni. Ni potrebno loviti časa samo takrat, ko nam je na tem, da pravočasno pospravimo pridelke. Čas je in nam mora biti dragocen v vsem našem produkcijskem procesu, ker vsak dan zahteva svoje stroška. Z vsakim prihranjenim dnevom je prihranjeno tudi precej izdatkov bodisi v denarju aH v pridelkih, delu ali v vsem akupaj. Ni n. pr. vse eno, v kakem času dopit&m prašiča ali govedi Vemo, da največ zaslužimo pri odgoji prašičev-pršutaikov, ki sv frfdni za prodaj nekako a teštimi meseci, Žival ae do takrat najhitreje redi in krmo najbolje izkoristi, to se pravi, da js njih reja do takrat najcenejša, ker je priraatak teže najhitrejši. Vole krmijo ia doprtajo pri nas najpogosteje nekako v štirih letih, drago, aa pio-me nesposobno ali neporabljeno goved pm v dobi okoli treh let. Koliko je medtem * živalmi dela, koiiko jim je treba krma, naatua, morda hxH fcvnozdravnika hi zdravil! V kolikor bi ae ta reja skrajšal«,, v toliko h: odpadU mnogi stroški. krmljenje poKimi je sorazmerno draij«, a prirastek teže sorazmerno majhen, reja torej dražja in ako uspemo s našo rejo tako daleč, da ai prihranimo eno oelo zhnakp krmljenje in dovodemo tivai za ugocbio prodaj še pred rirao, smo velik go- spodarski uspeh. Danes, ko je fivšnaka kupčija wjumib> ma slaba m ao oeoe prenizke, bi bilo »Kometi za tem. da s pospešeno rejo dose&o no primemo težo v br&j&eci čuu in tako zmanjšamo proizvajalni strošek ter poročamo dohodek. Tako postopajo oa Aagiegkem. Tam teleta, ki jih izločijo od pžemenjenja, opito jo v 18 do 20 mesecih. Pomladno teia pričnejo po odstavitvi krmiti vedno močneje tako da naraste dnevna porcija približno na 15 in tričetrt kg repico, 1 ša trt-četrt kg »lame, 2 in četrt kg sena do 1 kg ovsa, tri če t rt kg ianenih tropin in okolf oaminke kg ribje moka Pozimi ao živali v htovu pomladi pa jih spuščajo na tekaJišča in potem (v maju) gredo na stalno pa**, kjer ostanejo do srede avgusta izključno samo pri tej hrani (paši), potem pa jim zjutraj in zvečer d&jo toliko gradiče, kolikor je hočejo, žita in močnih krmil p« ne dobijo. 2ivali se n« ta način krepko navijajo in ao zdrave. V oktobra so godna za prodajo, torej tik pred začetkom potrebe zimskega krmljenja Na ta način opitana žival ja ob prodaji tehtala n. pr. oko£ 470 kg, izkupiček ja znsfel okroj 6710 Din. Meso je bilo ofcua-no in ne več teko belo kakor običsajoo pat mladi govedi. Stroffld močnejSega sbnakega krmlfcufp so znašali (skozi šest mesecev) okrog 414 Din. Večji dei krmil je btt pridelan doma in ja za dokupljeno krmilo (tropine in ril* jo moko) bilo izds.no samo 180 Din. Rso vidno je, da žival intenzivnejše krmljenj« takoj r mladosti najbolje izkoristi, ae ia»-rasto In napravi mnogo mesa Z dodajo močnih krmil pred prodajo pa se še posebno odebeli. V gornjem primera je žival bila za prodajo godna že z 19 meseci Ugodno je izkoriščena paša, kar vidimo iz tega. da prej močno knnljona žival tudi ob sami paši ni hujšala, ampak je privzemala na teži, dokler ni zaradi dopolnjevanja po-še s grašico končno daia tete 470 kg pd starosti 19 mesecev. Menimo, da bi bilo celo potrebno ▼ teb hudih časih tudi pri nas poizkušati tako pot. Z razpoložljivo krmo bi se tako lato časno lahko v krajši dobi zredilo tn odebelilo večje števiio goved kakor sedaj, reja in pitanje bi bila sorazmerno cenejša, dohodek pa seveda mnogo ugodnejši. ! utvzarlantn na usjodno orflUro. ki M As ; trudi dne 11. februarja 1930. Na lavni dražbi ori sodišču v Celiu se proda teza dne ob 9. tni trgovska hiša s posestvom. Hiša se nahaia v trsu St. j ur on Celin. Je na najurorr.e&ncjSeim prostoru, sredi trga. flk farne cerkve. Potreben kaoitaj ca. 300.000 Dfn. 3121 OTROŠKE NOGAVICE Najboljše, u D. Vargazorv f Sneg in dež Jug in sever — čudna brata, le pozimi se igrata; « sabo Jug pripelje preje, tkalec Sever se mu smeje: — Bratec, niti bo premalo; ie s tkanino mehko, belo hrib prekrijem, polja, selo, kaj za trate bo ostalo? — Jug posluša in se vrne, vesna cvetni plašč razgrne — tkalca solnčece prežene v kraje temne in ledene. Jug prijadra, čaka. čaka — tkalca od nikoder ni: v svojem gradu truden spi — bratec žalosten zaplaka. Karin MlchaeUs: Bibi ali Ulla (Konec.) »Dober dan pbeH črni rob.« »Kako velik Da naj bo oglas?« »Cez ves list!« »Prav, gospodična, prav, zgodilo se bo!« Bibi odskaklja iz hiše. Hvala Bogu, zdau" je nepopravljivo. Nato pa h ajdi k mestnemu bobnarju. Kdor ne ve, kaj je mestni bobnar, naj vzdigne prst To ni navaden bobnar, kakršen bobna pri god- Sivko Volčji roman A podpolkovnik vendar ni mogel dovoliti ovčarju Hiramu, da bi ga imel za norca. Kaj bi mislil o njem Ole. Miki in vsi drugi ovčarji in govedarji! In tako je tretji dan odjahal šerif* z dvema možema na prerijo in hlapec s farme je jaha! z njimi in jim pokazad kraj, kjer je stal Hiramov voz. AH v c« je bil izginil »Menda si se zmotil,« se je šerif obrnil k hlapcu s farme. »Ne,« je rekel mož, »dvokolnica je stala tukajle.« * * * Bila je od sile huda^ zadeva. Ovce Hi-ramove črede so našli razkropljene po preriji. V majhnih trop h so begale okoli in brskale po snegu za hrano. In mnogo jih je bilo zašlo, 'zgubile so se bile in zmrznile ali pa so jih raztrgali volkov5. Kaligula m njegova tolpa so imeti s to čredo brez pastirja dobre dni. »Hiramu se je zmešalo,« je dejal podpolkovnik, zares je mislil tako. Saj ni bilo prvikrat, da je ovčar v zimski Orožnik. bi, o ne. Bibin bobnar je nekaj čisto drugega On je tisti mož. ki okl^cuje do mestu vse važne novice. Zakaj vsi bu-dje nimajo denarja za časopis in vsi ga tudi ne utegnejo brati. A kadar pride bobnar prav na dvorišče in tik pod kuhinjskim oknom razbobna >n okliče, da je Jepsenov kanarček ušel iz obedmee in da dobi pošteni najditelj petdeset oerov, ali da ima Mihel Thomson sveže slanike po dvajset oerov tucat. tako mastne. da kar kaplja od njih. tedaj si ne moreš kaj, da ga ne bi oul. oa bodi še tako zaverovan v likartje ali krpanje nogavic. Blbin bobnar stamrje v majhni čum-nati; dve mački pri sebi in dva bobna. Izmed bobnov je eden za vsakdanjo rabo, na drugeea oa bobna Dri godbi, ki časih igra v mestnih nasadih, medtem ko sedijo na trati foudje za majhnimi mizicami pod jadrovmastimi solnčniki ter pijejo kavo m prigrizujejo »snežne kepe«. B bi }e z bobnarjem dobra prijateljica in zna večino njegovih udarcev na vsakdanji boben. Kar k njemu stopi in položi drugo krono na mizo: »Tvoja bo. a glej. da razglasiš za las tako, kakor ti zdajle povem, in ne zmešaš ničesar! Veš kaj. zaoišii si!« Bobnar vzame svojo tablico m Bibi mu narekuje: »Naznanja se. da sta Ulla Stensonova tn Bibi Lethova zamenjali imeni. Kupčija je sklenjena m velja do sodnega dne. Z odličnim spoštovanjem Bih? Stensenova. železniška postaja.« »In to naj dobesedno povem?« »Dobesedno! A načprei moraš gromozansko zaroootati na boben in nato moraš okHcati kar moči glasno, da te bodo res vsi čuli. Tudi znotrai. do dvoriščih. Kai boš pa jutri še razglašal?« Bobnar obrne tablico in bere: »Živi morski jeziki po dvajset oerov funt, najboljše mastno blago. Pobegnil je pre-peličar. ki sliši na ime Pariš — prismuknjeno ime za psa. Pariš je vendar mesto. Rabljen otroški voziček na Dereslh. pri Petersenu. Brezna ulica. Dražba deska in late v. ob luki. točno opoldne.« »Moje mora biti najprvo!« »To ni mogoče. Morski leziki morajo biti vendar Še pred ooldnem razprodani, otrebljeni in spečeni.« »Nu prav, naj bo. a tedaj nai bo drugo! In tik za tem spet neznanski ropot, slišiš?« Od veselja nad svojim novim imenom plava B;bi kar v oblakih. Neutegoma odvihra domov, vzame svoj najboljši papir, namoči pero in prične pisati — seveda s packo. Tako se pa ni bila namenila. »Ljubi papaček. le nikar ne padi s stola, velikansko presenečenje imam zate, ki ga ni moči izpremeniti. zakaj kdor dž pa vzame nazaj, bo imel črne otroke in ti ne uganeš ka* ie.« Že se je hotela podpisati »Ulla«. pa je pomislila, da ji ni več tako ime, in napravila štiri pike. ki so utegnile pomeniti tudi »Bibi«. Z buciko je pripela pismo očetu na blazino, češ, le sanjaj vso noč o skrivnosti. Bibi sama je mislila, da od razburjenja ne bo mogla zatisniti očesa; a vendar je spala kakolh polh. »Bam, bambrbam. bam. bam! Bam, bambrbam, bam. bam!« Bobnar stopa po uiicah. Pred vsako hišo se ustavi, na vsako dvorišče kliče. Odkraja ropoče in nazadnje ropoče ki vmes oklicuje. čuj-te, da sta Ulla in Bibi zamenjali imeni.. . To vam je bil halo! V šoli niso hoteli nič slišati o takih burkah, a Bibina volja >: obveijaia. in preden je minilo leto dni, so ljudje skoro pozabili, da sta nekdaj živeli Bibi, ki je imela črne lase, in Ulla. ki 'je imela p lave. Kdor noče verjeti tej istoriji, naj kar vpraša bobnarja in urednika, ki je natisnil oglas čez vso stran, z debelim črnim robom — samo za eno krono! Gustav Strniša: Črni teloh Ko je prikrevsala čez plan starka zima, so zatrepetale poslednje cvetke. Klicale so zlato solnce in ga vabile. Ni jih čulo. Izprehajalo se je daleč za gorami, v neznanih deželah, kjer je večno poletje. Črni te!oh je pa čepel globoko v mahu. Cul je cvetke. Komaj slišno jim je za šepetal: »Sestrice mile! Ne kličite solnca! Daleč je. Skrijte se rajši! K meni se stisnite! Dovolj prostora imam!« Cvetke ga niso ubogale. Se so klicale solnce. Začula jih je divja burja. Zavihra'a je je nad njimi. Mrtve so popacale na tla. Burja je prinesla mraz. Kmalu je bila poljana skrita pod globokim snegom. V mahu je za zadovoljno dremal črni teloh. Zazdelo se mu je, da je zimska vihra že prestala. Njegova koničasta glavica se je zavrtala v sneg. Bela odeja re bila še pretrda. Teloh se je potuhnil in počakal. Kmaiu je začul topli jug nad seboj. Znova je poskusil prodreti sneg. Napravil je majhno okence. Zasmejal se mu je žarek in mu povedal da tudi njegovi tovariši gledajo skozi okenca. Teloh je od samega zadovoljstva zardel. Opazila ga je burja in se razhudila Zapiskala je čez polje. Cvetka se je stisnila nazaj v mah in sezasmejala: »Le razsaja*]! Meme ne dosežeš nikoli!« * V kraljevem gradu ie živel mladi kraljevič Bogdan. Imel je dva tovariša: ošabnega plemiča Zvonka, ki ga je spremljal, in siromašnega dečka Aleša. Ta je bil tepen, če je kraljevič kaj napačnega storil. Kraljeviča samega se namreč nihče ni smel dotakniti. Sro-mašni deček je bil pa zelo priden. Pazil je, da ni kaj zagrešil. Bedni Aleš se mu je smilil. Kraljevičev tovariš, plemič Zvonko, je pa preziral Aleša in se iz njega norčeval. Ko je zavladala v prirodi zima je plemič Zvonko vprašal kraljeviča: »Ali ne pogrešaš cvetlic? Povsod se beli zima. Dolgčas je«. »Da, da! srečen bi bil, če bi bil dobil šopek cvetlic!« je odvrnil kraljevič. »Preskrbi cvetlic!« je ukazal plemič ubogemu Alešu. Kraljevič je hotel oporekati. Pa se je oglasil Aleš: »Da. da. prinesem jih. Kraljeviča imam rad in srečen sem, da ga razveselim!« Oblekel je svojo skromno suknjico in odšel proti gozdu. Dospel je do grmovja. Pobrskal je po snegu in razgrebel mah. Ze so ga pozdravili zardeli cvetovi črnega teloha. Radostno je natrgal šopek cvetja in se hotel vrniti. »Kam greš?« je začul krepak glas. Vztrepetal je. Pred njim je stal divji razbojnik Cedra. Spuščal je dim iz krat- HHP^ V dežju vetrn In snegu NIVfciA-iHfiTfF Veter ln slabo vreme, mrzlota tn vlažnost odvzemajo vaši koži trajno za kožo važne hranilne sestavine in pospešujejo s tem pre-rano nagubanost obraza. Vaša koža pa potrebuje svežega zraka. Tu vas varuje NI-VEA-CREME pred neugodnimi vremenskimi vplivi. Samo NIVEA-CREME vsebuje EUCERIT. Ta obvaruje nežno kožno Stanič je osušenja in prepreči nastajanje gub in rug. — Doze po 3, 5, 10 in 22 Din. — Tube po 9 in 14 Din. NTVEA-CREME pronikne v kožo to ne ostavlja nikakega bleska. Trgovina v Jugoslaviji: P. BEIERSDORF & CO., d. z o. z., MARIBOR, Meijska cesta 6« ke pipice in žugal dečku z ogromno pestjo. »Za kraljeviča sem natrgal cvetja«, je pojasnil deček. »Daj še meni popek, da se postavim!« je ukazal razbojnik. »O, prav rad! Nate ga, gospod raz-bojrJk! Samo hudi ne bodite!« Razbojnik se je zarežai. Cvet je utek-nrl v gumbnico in dejal: »Vidim da si odkr tosrčen in dober deček. Na zlato krono, ki sem jo ukradel v kraljevem gradu! Nesi jo svojemu vladarju! Vesel je bo!« Deček se je zahvalil in odhitel v grad. Kraljevič je dečka objel, ko mu je poklonil cvetje. Ko mu je pa dal dragoceno krono, ga je vzhičen poljubil. Plemič Zvonko je od saroe zavisti prebledel: »Kar zmore ta berač, napravim tudi jaz!« je dejal. Oblekel je svoj dragoceni kožušček in odhitel v zimski dan. Zvonko ni vedel, kje raste črni teloh. S težavo je dobil nekaj cvetov. Nejevoljen se je okrenil. »Kam greš?« je zagrmel glas razbojnika Cedre. »To tebi nič mar!« se je ošabno zadri deček. Prepričan je bil da se ga ne bo upal lotiti njega, kraljevičevega prijatelja. Cedra se je divje zarežai. Pograbil dečka. Slekel mu je dragoceno krzno. Prerezal mu je zadaj hlače, da je pokukala srajca na dan. Nato ga je namazal po obrazu z blatom in ga posadil na svojega oslička. Da deček ne bi razja-hal, mu je pod oslovim trebuhom zvezal noge. »Tako! Zdaj pa pojdi v grad platno prodajat!« je kriknil razbojnik in pognal oslička. Osliček je tekel in tekel, da je pritekel prav v kraljevo palačo. V veliki dvorani je bil kralj, kraljica, kraljevič in ves dvor, ko je prijezdil plemič Zvonko. Kraljevič se je na ves glas zasmejal. Dvor je ploskal. Sivi kralj pa je resno vprašal Zvonka: »Kako drago je platno, gospod plemič?« Poklica! je beračka Aleša. »Ti si se za vedno osramotil!« je deja! kralj plemiču. Udaril je s ploskvijo svojega meča Aleša prav lahno po hrbtu in ukazal: »Beraček ve>nkaj. plemič noter!« Pri tisti priči je posta! Aleš plemič in kraljevičev prijatelj. Plemič Zvonko jo pa odslej dobival udarce namesto kraljeviča in jih menda dobiva še danes ta dan. Zobni atelje v JLItifi BORIS STOKA se otvoari 6. Sebraarja v fSoiar66 Sprejemne ure: dopoldne od 8.—12.; popoldne od Z.—6. Na željo tudi izven ur. Rešitev križanke „Smučar" Vodoravno: 2. If, 3. ar, 7- mamut, 10. P era, 11 ib, 13. od, 14. ksrub, 17. poni, 19. ro, 20. para, 22 or, 23. ma, 25. in. 27. Stol, 29. na, 30. Omar. 31. aj, 32. hou, 33. Anti, 35 S. A. N. D., 37. Nelson, 39. an, 40. Aahet, 43. sanke, 44. da, 45. pos, 47. dilce, 49 tirsu, 51. Pen., 52. čuk, 53. Ida, 54. smuk, 56. tesar, 58. Ares, 61. Una, 62. pasat Navpično: 1. lira, 4. rt, 5. bar, 6- tu, 7. Mednarodne smučarske in skakalne tekme, 8. mak, 9. tir, 10. Poopo. 12. bor, 15. es, 16. Bohinj, 18. Ir, 21. Atnor, 24 Al, 36. na, 28. ta, 30. oo, 31. as, 32. Hanscn., 34. Tal, 36. do. 37 Nansi, 38. nos, 40 Andi, 41 let 42. Tao, 45. pes, 46 smučar, 47 da, 48. ein, 50. sod, 51 pust, 53 Ikarno, 55. U. S. A-, 57. Renaldo, 59. sat, 60 ep, 63. ah. 64. oi. Srečke za 11. razred državne razredne loterije Žrebanje se bo vršilo 10. februarja, zato bo trajal rok za obnovo srečk samo do 6. februarji.. Opozarjamo vse imejitelje naših srečk, da jih pravočasno obnove, ker se bodo neobnovljene srečke prodaja« le od 7. do 10. februarja novopriglašenim igralcem. Zadrnžna hranilnica r. as. z o.Ljubljana |gH| Sv. Petra cesta št. IO samoti izgubil pamet. Zadnje dni in noči je bilo snežilo. Nobene sledi nisi mogel razločiti. Bilo je, kakor da je sneg na mestu pogolt« nil voziček — belo morje, v katerem se je pogreznila majhna ladjica. Šerif je odjahal nazaj po dva svojih policijskih psov. A tudi psa nista mo« gla ničesar najti. Šerif in vsi jezdeci, kar so j;h mogli rbrati, so zdai iskali po preriji. Naposled so našli Hiramo* vo dvokolnico skrito v grmovju sredi prerije. Šerif sam jo je našel. Dva jez« deva sta bila z njim in psa. Šerif in jezdeca so skočili s konj, potegnili karabinke iz sedelnih tokov in s; s. treh strani oprezno približatf vozičku. Dvokolnica je bila prazna. A sled je bila najdena. Snežilo ni več in od dvckokiice sta vodili po snežni preprogi dve sledi — človeška in ži« valska. Šerif ju je pokazal psoma in sedel na konja. Jahali so do večera. Tedaj je spet začelo snežiti. »Dalje,« je priganjal šerif. Čez pol ure je morala biti sled za* metena. A zdai so ga našli Ob griču, z bra* do spuščeno na prsi, je sedel ovčar Hiram in zraven njega je sedel pes Sivko. Šerif je z žvižgom poklical svoja psa nazaj. Zajahal je bliže, se ustavil in oklik* nil ovčarja. Odgovora ni dobil Tedaj e pes Sivko zatulil in stekel proč. Ni hitro tekel; šerif ga je izlah« ka došel. Šerif je izvlekel karabinko, pa se je ! spomnil tihega moža, ki je sedel tam ob griču, z brado spuščeno na prsi. Ta mož je bil zapustil svojo čre* do. Zavlekel je bil dvokolnico v gr« movje in se skril Boril se je za svojega psa. A potem, ko ni bilo nikogar, da bi se bil z njim boril, se je odpravil s svo» jim psom po preriji, vse dalje in dalje Morda sam ni vedel, kam gre Prezebal je. Romal je ponoči in po« dnevi. Nato je postal truden. Natd je zaspal ob griču in morda še sanjal o svojem psu. Dolge sanje, vse globlje in globlje. Šerif je shranil karabinko v sedelni tok. A njegova dolžnost je bila, da spravi tega psa odtod. »Napraviti hočem iz slabega psa do« brega,« je pomislil in odveza! laso*) od sedckiega gumba Ovčarja Hirama so ookonali ob gri« ču na preriji, kjer so ga bfli našli. 16. poglavje. Mož diši po vrvi. Šerif je vrgel laso Sivlcu okoli vratu. * Dolga vrv t zanko oa konca. »Teci!« je kriknil Konj se je spustil v d-nec. Sivko je začutil na vratu trzaj, ki ga je vrgel naprej. Uprl se je z nogami ob tla; spet ga je trznilo za vrat. In zdaj g« je vleklo. Zanjka laa« <*a je davila. Di# hati nj mogel. In mahoma je zažvižgalo; Sivko jo začutil, kako ga je ure. .Io v kožo. Po« skočil je kvišku in na slepo zdirjal v stran. Trzaj v vratu je bil sedaj tako silovit, da se je Sivko prekopicnil r stran. Prosti konec lasa je spet zažviž* gal po zraku — išk! — išk! — išk! — in sivko se je potuhnil od skeleče bo» lečine. a zatulil vendar ni. Zdaj je te» kel tako, kakor mu je dovoljevala vrv, vštrie konjskih kooit. A ko se je konju preveč približal, ie ta odskočil im brcnil proti njemu. Sivko je odletel v stran, a vrv ga ie spet tegnila kvišku in Sivko je tekel in tekel: z vsemi svoiimi čuti je pazi! na vrv, ki je še vedno ni moge! razumeti. V šerifovi hi^i ie ležal Sivko v kota izbe na vreči. Truden od teka se je bil zvi! in zaspal. Kn se je zbudil, ni nikier videl nrerije. Zrak je bi! go*t in je di?al po možu. ki ga je Hi! odvlekel s seboj. Stene «o ga obda tale z vseh strani, a v njfh so bile velik« hiknje, skozi katere je prikajala svetloba. ■JUTRO« It IL Nedelia, 2. n. 1930. 20 let dijaške kuhinje „Domovine11 Sedanj] odbor dijaške kuhinje »Domovine« Od l»n aa *•»■ *ede: gospa Jeraaora. gospa Pncova. predsednik dr. Demftar, popi Materora, podpredaedotk ut Ribnikar. zadaj pcot. Gregor In, prof. Jeran, proi. Breznik, pral. Vrboroik, Tttji oradaik teL (ttrekclje Gregor ka, proi. Dolžan. Ob prlčetku Šolskega leta Je poteklo 20 let, odkar plodoaosno deluje dijaška kuhinja »Domovine« v Ljubljani A dne 24. januarja se je vršil občni gbor »Vzgojevalnega in izobraževalnega društva Domovina v Ljubljani«. Občni zbor smatra za svojo dolžnost, da polaga račun tudi Širši javnosti o svojem 20-letnem delovanju v prid siromašni učeči se mladini, ki poseča ljubljanske srednje ln strokovne šole. vina zre z zadovoljstvom in ponosom na vse težke in mnogoštevilne žrtve, ki jih je doprinašala za mladino naši veliki domovini na oltar. Bivši Domovinaši zavzemajo danes v javnem življenju častna mesta. Zelja današnjega odbora je, naj bi jim sledili tudi sedanji in bodoči Sedanji odbor tvorijo naslednji gg.: predsednik prima-rij dr. Jernej Demšar; podpredsednik Adolf Ribnikar, predsednik konzorcija V kuhinji CMPodkiP rdi. Zgodovina »Domovine« je v kratkem tale: Ljubljanski »Izobraževalni klub« je po žalostnih septembrskih dogodkih leta 1908. razmišljal, kako bi izboljšal in dvignil težko socialno stanje slovenskih srednješolcev. V ta namen se je osnoval pripravljalni odbor z gg. Adolfom Rib-nikarjem in pokojnim dr. Karlom Tril-lerjem na čelu, ki je izdelal pravila za dijaško kuhinjo in ki jih je tedanja vlada 10. septembra 1909 odobrila. Po pravilih sta namen in delokrog društva jako široka: »Skrb za vsestransko vzgojo in izobrazbo ter materijelno podpiranje dijakov. Svoj namen doseza društvo: 1. z dijaško kuhinjo, 2. z dijaškim internatom, 3. z bolniško oskrbo, 4. s preskrbo-vanjem hrane izven internata, 5. s tem, da priporoča in nadzoruje dijaška stanovanja, 6. s podporami v denarju, oblekah, knjigah itd. ter 7. z vsemi postavno dovoljenimi sredstvi« Dne 13. septembra 1909 se je vršil ustanovni občni zbor, na kar se je dne 4. oktobra 1909 otvorila dijaška kuhinja »Domovina«. Prva dva meseca je obratovala v areni Narodnega doma, nato pa od začetka decembra 1909 do danes v mestni hiši, Ga jeva ulica 2 (bivše vojaško oskrbovališče). 2e v prvem poslovnem letu je posečalo kuhinjo 74 dijakov ljubljanskih srednjih in strokovnih šoi »Domovina« je bila tudi prva, ld je organizirala ob glavnih počitnicah prenočišča za potujoče dijake na območju jugoslovenskih dežel in je bila tako prva predhodnica današnjega Ferijalnega Sa-veza v Jugoslaviji — Odbor je organiziral tudi nekako posredovalnico za dijaška stanovanja. Prvi odbor »Domovine« je bil naslednji: predsednik dr. Karel Triller, odvetnik in tedanji podžupan Ljubljane; podpredsednica ga. šlajmerjeva, soproga primarija in profesorja; tajnik Adolf Ribnikar; blagajnik prof. Anton Jug, direktor ženske realne gimnazije; gospodar Jakob Pretnar, učitelj v Ljubljani; odborniki: ga. Franja Tavčarjeva; pri-marij dr. Jernej Demšar, pokojni Štefan Lapajne; okrajni glavar v p. in prof. dr. Ivan Tertnik. Člani nadzorstva: pokojni Ivan Bonač star., tovarnar in trgovec; Fran Gale »mestni učitelj in Ivan Podgornik, poštni kontrolor. Iz priložene tablice je razvidno, da je padlo število dijakov-podpirancev ob izbruhu svetovne vojne na minimum, proti koncu vojne pa se je število brzo dvigalo in doseglo svoj višek ob prevratu, ko so se vračali dijaki-vojaki z bojišč, da končajo svoje študije. Pomen in blagodat »Domovine« se je izkazal zlasti v najhujši dobi svetovne vojne, ko so nešteti dijaki-begunci bili deležni njene pomoči. Naglašati je treba, da je »Domovina« tekom dvajsetih let čisto tiho in neopaženo vršila svojo človekoljubno dolžnost v polni meri, kolikor so ji dopuščala gmotna sredstva. Tekom prvih dvajsetih let je »Domovina« razdelila dijakom približno 530.000 porcij jedil. Povprečno število nodpiranih dijakinj je bilo v odstotkih 9 %. Domovina tudi v najhujših časih ni klonila, marveč je vztrajala, trdno zaupajoč v boljšo bodočnost ter delila pomoč vsem, ki-so se zatekli k njej. Domo- »Domovine« Anica ta Krnica Ctrmm. »Jutra«; tajnik prof. Fr. Jeran; blagajnik prof. Josip Breznik; gospodarja: ga. Anica Jeranova in prof. dr. Janko Gre-gorin; odborniki: ga. Franja Tavčarjeva, dvorna dama; ga. Olga Pucova, soproga župana, ga. Ida Mašerova, soproga profesorja in g. Miroslav Gregorka, višji uradnik direkcije drž. železnic; pregledniki: prof. Fr. Dolžan, prof. Fr. Vr-hovnik in ga. M. Jugova, soproga direktorja. svoje sveže moči vsestransko zastavili v dobrobit in srečo naše uedinjene domovine ter se izkazali vedno in povsod kot značajni in požrtvovalni delavci. Zato naproša odbor vse dosedanje in bodoče dobrotnike za njih nadaljnjo naklonjenost in podporo. Da je mogla »Domovina« gmotno in moralno tako lepo uspevati je zasluga vseh podpornikov in dobrotnikov, ki so jo v tako obili meri podpirali Odbor si šteje v čast ln prijetno dolžnost, da izreče vsem dobrotnikom svojo najtoplejšo zahvalo. Zlasti se zahvaljuje občinskim zastopom — na čelu ljubljanski mestni občini — vsem denarnim zavodom, privatnim podjetjem, kakor tudi vsem posameznikom, ki so mu nudili svojo pomoč. Odfcor se zahvaljuje vsem cenjenim gospem, ki so tekom let nadzorovale kuhinjo in prirejale dijakom ob Božiču, Veliki noči in ob zaključku šolskega leta praznične večerje pri bogato obloženih mizah. Hrano za dijake je okusno pripravljala prvih 16 let ga Neža Čarmanova, zadnja štiri leta pa marljivi njeni hčerki Emica in Anica Čarman v popolno zadovoljstvo, za kar jim izreka odbor najtoplejšo zahvalo. Opoldne v »Domovini" Vstopil sem opoldne skozi tista nizka vrata, kamor me je še pred par leti sleherni dan opoldne in zvečer vodila pot. Da, izpremenilo se je tudi tu marsikaj. S kamenitega praga še utonejo stopinje skoro za ped nižje na kamenita tla, ozkega, kratkega hodnika, — a notranjost je v marsičem izpremenjena. Tam, kjer smo v dveh skromnih sobah včasi opoldne in zvečer posedevali študentje od prvošolca do doktoranda, se bohoti danes lepo urejena trgovina »Berko«. Za zidom tega trgovskega lokala je še ostala kuh-hinja, a obednica se je premaknila na levo stran hodnika. In ni v ničemer oporekati tej izpremembi. Vse je dovolj snažno urejeno, mize belo pogrnjene, stoli s klopmi vred rjavo prepleskani Poldan, čas kosila. Bogami, to se pa pri študentih ni in ne bo izpremenilo: apetit vedno isti, zdravi apetit mladosti, od veka do veka... amen. Pa stopimo pogledat v kuhinjo. — Gospodična Ema? Kaj bo dobrega? — Juha z zdrobom, potlej govedina, zmečkan krompir, fižolova omaka. — Koliko porcij dnevno? — Ni vedno enako. Povprečno po 70 do 90. — še po tisti ceni kakor včasL — Po tisti Razen dijaštva, ki mu brezplačno nudi hrano društvo, prihajajo semkaj tudi drugi, sosebno i nekateri uradniki in privatni nameščenci. Za kosilo in večerjo plačujejo dnevno po 12 Din, posamič pa V veselem pričakovanju Izdatnega kosila Ob začeku tretjega desetletja si stav-lja odbor nalogo, delovati z vsemi silami na to, da ustanovi v Ljubljani — v zmi-slu pravil — prepotrebni srednješolski internat (dijaški dom), ki bo nudil dijakom poleg telesne oskrbe tudi dobro vzgojo in izobrazbo. Jugoslavija potrebuje ne le telesno krepkih, marveč tudi duševno in moralno zdravih ter socialno pravičnih vzornih mladih mož, ki bodo po 7.50. Saj to je nad vse komodno: plačaš lahko sproti, vezan nisi na nikak abonma in lahko izostaneš če imaš denar ali ne... — Boste obedovali? — Ne bom, gospodična Emica. A če bi še kdaj naneslo, da — če bi bil še enkrat študent — nikamor drugam kakor v »Domovino«. A kaj bi zadrževal! V poldanski uri Pregled delovanja »Domovine" ob zaključku 20 letnice Šolsko leto Število razdeljenih Število pcdpirancev Od teh j dijak m obedov večcii pore j 1 1909-10 7221 6151 13372 74 2 1910 11 14H23 12d57 27080 140 — 3 1911-12 14790 12599 27389 141 _ 4 19:2 13 9-i52 8222 17874 96 __ 5 1913 14 6950 5921 12-71 73 _ 6 1914 15 1820 1550 3370 28 _ 7 19 5- 16 4374 3726 8 00 37 ___ 8 1916 17 7201 * 6134 13335 52 _ 9 i 917 18 14106 119J4 26i00 97 10 10 1918—19 286 8 26612 55220 211 30 11 1919 20 26555 21467 48022 1S1 11 12 1920 - 21 16009 11070 27079 115 • 9 13 1921 22 16030 14042 30072 97 10 14 1922 -23 18040 l 560 34574 96 12 15 1923-24 17949 16M9 34468 87 8 ; 16 1924- 25 16191 14649 3 840 101 4 j 17 1925 2 19181 17><30 37018 lil 3 i 18 19 6 - 27 13049 10599 2364- 81 4 19 1927 - 28 16693 1281 29505 113 9 ?0 19 8 29 16040 13802 2P842 110 9 i Skupaj 285U57 244722 529779 | 2051 ... ima gdč. Emica polne roke opravka, nič manj njena sestra Anica, ki urno postreže pri vseh mizah. Saj nagla postrežba nikjer ni tako na mestu in tako željena, kakor ravno v tej menzi... Nič ne gori samo od sebe in premnoga mladost bi usahnila v ljubljanski bedi, če ne bi bilo »Domovine«. Ema Destinnova H-Praga, 30 januarja. Pred dvema letoma, ob petdesetletnici slavne Češke pevke, sem spisal za »Jutro« obširen življenjepis Eme Destinnove. Danes, ko je mrtva, ne morem dodati dotič-nemu članku nič novega. Umetnikov svetovnega slovesa nima noben narod na pretek, mi Slovani pa bi lahko na prste sešteli imena srečnih genijev. čijih slava se je razširila preko meja naših dežel in ki so postali last vsega človeštva Ema Destiniova je bila tako slavno ime, toda pri nji je še posebno značilno to, da si je priborila sloves na mah, takoj s prvimi nastopi v tujini. Ta svetovna slava ji je ostala do poslednjega trenutka: doma. v Pragi, je nast>pala le kot gost. Bila je gledališka umetnica in pevka izredne na- darjenosti Kjerkoli je nastopila, povsod si je takoj osvojila občinstvo: v Berlinu, v Parizu, v Londonu, zlasti pa Ameriki je bila sprejeta enako navdušeno kakor doma. Pri vsem tem pa je ostala do zadnjega diha naša, iskrena Cehiija; bila je tako natuma v svoji narodni zavesti, kakor da bi bilo to samo ob sebi umljivo, čeprav so ji v Berlinu podelil naslov »kgL Preussicbe Kam-mersSngerin«, a doma so ji kajkrat delali neprilike in kazali neprijazen obraz. Za vedno bo ostal v spominu njen moški, pogumni nastop v svetovni vojni, ko se je v Ameriki in doma zavzemala za češke osvobodilne težnje in je sodelovala pri našem delu. Pokojna Ema Destinnova je bila čistokrvna Pražanka iz bogate meščanske trgovske rodbine Kittl ov. V njeni rodbini so se gojile stare glasbene in umetniške tradicije. Emin oče je bil intimen prijatelj in podpornik velikega pesnika Jana Nerade. Z njim je Emanuel Kittl potoval po Balkanu, zlasti Srbiji in bližnjem vzhodu. Kittl mu je materialno sploh omogočil to potovanje, zato je hvaležni Jan Neruda posvetil svoje ,Obrazy t ciziny< (Slike iz tujine) »zvestemu popolnemu tovarišu, dragemu prijatelju Emanuelu Ktttlu«. Mladost Eme Destinnove je vzel za podlaoi svojemu romanu »Turbina« (imamo tudi v slovenskem prevodu. Gp. ured.) nedavno umrli romanopisec M. Ca-pek-Cbod. Ema Destinnova se je že od mladih nog bavila s pisateljevanjem in godbo L. 1892. je opustila gosli in vstopila v pevsko šolo gospe Lfln-Destinn. Sije ime je potem iz spoštovanja do svoje učiteljice sprejela za svoje umetniško ime; pod njim je zaslovela Sirom sveta. Prvikrat je nastopila L 1898. v berlinski kraljevski operi kot Santuzza; bila je taki>j angažirana V Nemčiji si je pridobila sloves velike umetnice zlasti s svojimi mogočnimi figurami v Wagnerjevih operah; tu je ostala neprekosljlva V Berlinu je ostala deset let in je odtod prirejala turneje; nzotopala je v Pragi, v Parizu, v Beyroufhu in v Londonu. Iz Berlina se je l. 1908. trajno preselila v New York v opero Metropolitan. Tam je ostala tik do svetovne vojne. Med svetovno vojno je nastopila nekajkrat v Nemčiji in je tako navdušila cesarja Viljema. da jo je ob neki priliki odlikoval in se razgovarjal z njo o njeni um^tiosti; pri tem ji je po svoji navadi dajal lasvete. kako naj poje. Destinnova pa = o je Viljemu _ zopet r>o svoji navadi — zabrusila povsem odkrito, da on tega ne razume in da nai si prihrani take nasvete. Cesarja, ki je takrat oriziaval poleg sebe samo še .nemškega boga«, je ta odločnost silno raztogo-Hla. Destinnova pa si zaradi tega ni delala skrbi, čeprav se je poslej stalno plazila za njo senca nemilosti avstrijskih policajev in nemških nariouaUstov. Ob koicu 1. 1915 je odpotovala v Ameriko: rada- je sprejela Kvapilovo ponudbo, da vzame s seboj vesti za profesorja Masnryka in ameriške Č*he. Svoje poslanstvo je izvršila točno, takoj in diskretno; poslej je na vs«j svoii ameriški turneji odkrito nastopala zoper Nemčijo in Avstrijo ij za naše osvobojenih. Ni prirejala koncertov, kot Av-strijka marveč ostentativno in ponosno kot Čehinla Vzlic temu se je jeustrašeno vrnila v Evropo, prinesla s seboj zaupne vesti in nastopila na praakih koncertih. Ker pa ie zaradi rdečebnleni se je ta priz>r izpremenil v mogočno, ne-odoijivo demonstracijo za svobodo podjarm-Ijenih narodov Avstro-Ogrske. Še pred vojno si je Destinnova kupila gradič Siraž jad Nežarskom pn Jindru-.li o-vem Hradcu v južni Češki Oni; je nam^e*.: la svoje ogromne in dragocene zbirke in knjižnice, zaklade iz vsega sveta. Tam je preživljala proste trenutke. Rada je ribarila; včasi je presedala s trnkom v roki cele dni na obrežju svojega ribnika ali bl'žnje reke. Po prevratu je zašla v finančne težkoče. Ponudila je svoje zbirke ia knjižnico češkoslovaški državi, da se ti zakladi ne bi izgubili; toda za stvar ni bilo pravega zanimanja, kakor je že navada. V zadnjem času ;e stalno bolehala. Pravili so. da namerava ustanoviti pevsko šolo... Ni se uresničilo; umrla je nagloma v ordinacijski s.;bi zdravnika v Budjejovieah. Zadela jo je kap. Glasben, strokovnjaki sodijo soghisno: Umrla je velika umetnica, čije slava je segala dalsč preko meja naše rtržave — tja v širni svet. Izguba je nenadomestljiva. Jaz bi dostavil še tole: Umrla je iskrena, narodni misli zvesta, nesebična velika čsšca žena. Socijalna politika Revizija socijalne zakonodaje Izjava centralnega tajništva Delavskih zbornic Beograd, L februarja Olede na objavo delodaial.skih predlogov v pogledu revizijo socialne zakonodaje izjavlja Centralno taj-, ništvo Delavskih zbornic, da je ta objava nepopolna. Iz objave v časopisih nI na primer razvidno, da zahtevajo delodajaiske korpora-clje, da se sme razgovarjati inšpektor dela z delavci le v prisotnosti delodajalca ali njegovega zastopnika, da ne sme pregledati knjig in ostalih dokumentov, v kolikor se nanašajo na položaj delavstva; da se ne sme posluževati pri svojem poslu strokovnih pripomočkov; da ae em<; izdajati odredb, ki se tičejo zboljšanja obratov v higijen-skem pogledu in da je še nebroj drugih zahtev, ki bi onemogočile vsako delovanje inšpektorjem dela. ako bi se jim ugodilo. Iz objavljenih zahtev tudi ni" razvidno, da se delodalalske korporaetje protivijo Izvedbi zavarovanja delavcev za primer onemoglosti in za primer starosti po zakonu, marveč zahtevajo, da »e naj izvede to zavarovanje po uredbi: da zahtevajo, da naj prispevajo za nezgodno zavarovanje polovico tudi dclavcL Po dosedanjem zakonu gredo namreč prispevki za nezgodno zavarovanje izključno v breme podjetnika. Dalje zahtevajo, da mora prispevati za bolniško zavarovanje eno tretjino država. Vse te zahteve streme dejansko za tem, da se upropastj celotno zavarovanje- Iz zahtev ni dalje razvidno, da predlagajo, da se zmanjšajo denarne dajatve v primeru bolezni in da so pravice na nezgodno rento tako okrnjene, da bi na primer ne imel delavec, ki bi izgubil radi obratne nezgode eno roko. pravico do nikake rente. Iz objavljenih zahiev fetotako nI razvidno, da zahtevajo delodajaiske korporacije odredbe o delovnem času v tej obliki, da bi bili podjetnik: absolutni gospodarji v tem pogledu. Te zahteve tudi onemogočajo dolenje otrok materam delavkam Vsa navedena vprašanja so pa za dva milijona delovnih moči v naši državi in radi tega tudi za celo državo eksistenčne važnosti. Radi tega je nespametno skrivati bistvene cilje in se izogibati javni diskusiji. Glede na to bi bilo umestno, da bi se priobčile zahteve delodajalcev res v celoti, ker bi šele tedaj bilo razvidno, kako dale-kosežne so za delavstvo in za državo. jGfudsica samcpcmce v Mariboru naznanja oonovno vsemu cenj. občinstvu, da nimajo naši povereniki nobene pravice do kakšnega inkasa in da priznavamo le nlačila izvršena po naših poštnih položnicah, ozir. plačila v naši pisarni. 3122 Izvirne francoske pastilje VA Mj DA obvarujejo Vas vseh zlih učinkov mraza, megle, mokrote In bacilov na dihalne organe. — Prodajajo vse lekarne in drogerije. •v »«•., Za dekorlranfs dvoran in Salonov, za veselice, slavnostne prireditve Itd. se priporoča IVAN ŠIMENC, LJUBLJANA Lepi pot 24 Teleion 3044 Vojni spomenik Aprila in maja leta 1918. so se Francozi in Nemci besno borili za hrib Koe-mel. Topovski streli so dobesedno izdolbli vrh hriba, kjer je nastalo potem majhno jezero. Z jeklom posuti in s strupenimi plini napojeni obronki so postali prava puščava brez vsakega rastlinstva. Zdaj je kupil hrib Američan Charles Wackefield. Ogradil ga je in ga hoče obvarovati v sedanjem stanju, da bo vedno spominjal na sramotno človeško divjanje v letu 1918. s Naša lanska trgovinska bilanca aktivna za 327 milijonov Din Po dveh letih visoke pasivnosti naše trgovinske bilance, ki je 1. 1927. znašala 886, predlanskim pa je dosegla celo «'490 milijonov 1 'm smo laiii prvikrat zoost imel: -ik-tivnc bilan- o. Kakcr poročajo iz Beograda |e naš uvoz lani znašal 7594.7 milijona Din, doJim smo po že znanih podatkih v preteklem letu izvozili za 7921.7 mil Din, tako da je bila na.-a tr»ovinska bilanca v pret. leto aktivna za 327 milijonov Din. Če primerjamo našo lansko trgovinsko bilanco z odgovarjajočimi bilancami prejšnjih let dobimo naslednjo sliko: v milijonih Dia Izvoz uvoz 1925. 8904.5 8752.9 -f 151.6 1926. 7818.2 76S1.8 + 186.4 1927. 6400.2 7286.3 — 8cJ6.1 1928. 6*44.7 7835.3 —1390.4 1J>29 7921.7 7594.7 + 827 0 Naš lanski uvoz je napram 1. 1928. nazadoval za 240.6 milijona Din. napram 1. 1927 pa se je nekoliko povečaj. Vendar opažamo, da zadnja Štiri leta razlike v našem uvozu niso znatnejše (večji uvoz v I. 1925. je le posledica manjše vrednosti dinarja, ki je bil ielevtuual polovici tega leta sta iiliz'ran na sedanji višini). Drugače pa ie pri izvozu, ki je leta 1927 zaradi slabe letine padel kar na 6.4 milijarde Din in ee je po neznatnem dvigu v 1 1928 dvignil šele v pret- letu zj-pe! za 1477 milijonov na 79— milijonov Din. Če o»! skupnega uvoza v preteklem letu odb.jfmo uvoz v enajstih mesecih, tedaj vi dimo da je znašal naš uvoz t decembru le 599.6 milijona Din napram 622 1 miliiona Din v decembru 1. 1928. V drugem polletju pret leta se je naša trgovinska bilanca gibala naslednje: v milijonih Din izvoz uvoz saldo I. polMle ?9S:i.l 3678.7 — 6o0 6 julij 6213 655.5 - 34.2 avgust 10(16.2 6:^5.4 + 370.0 september 721.1 655.6 + 64.5 oktober 991.3 748.1 + 243.2 november 814.1 621.8 + 192.0 december 778.6 5996 + 179.0 1929 7921.7 7594.7 f 827 't Kakor je iz gornje tabele razvidno smo imeli še do pričetka avgusta mofno pasivno bilanco in je ta pasivnost dosegla ie preko 71)0 milijonov Din; čini pa »m« spravili novo letim, te ji- naš izvo2 tako do deklice glasile na sm« jj se bodo smele prenesti v last tretje roke le s pristankom apravn-oga odbora S tem st ho6e 1-klju&iu možnost, da b: dobile konkurenčne pivovarne z nakupom delnic popoten a.K pa tudi samo d&toi vpliv na »ovo podjetje m bi ga na ta način uničile, kakor se je zgodilo to že s se!o st« pivovarn v Sloveniji. Tudi posebna omejitev še obstoja v tem, da sme imeti ena juridičoa oseba največ 1000 delnic. Pripravljali ni odbor dobiva Je sedaj dnevno mnogo vr>raianj in ponudb za nakup delnic Zna-čiiimo je mkH to, da posamezni dopisniki že sedaj protestirajo proti temu, frd bi bte de!race subski-biran-c brez javnega vabila na subskripcijo Ti protesti pa so neopravičen:, ker Je pripravljata! odibor v prva vrstu osvojil načelo, naj se pivovarna ustajio-vd na podHagi na drobno nabranih delničarjev Omeniti pa moramo, da se prijavljajo interesenti za po-dpis delnic skoro v ista meri kakor iz gosti!wičaTs!cih krogov tudi iz krogov najrazličnejših stanov in slojev v Sloveniji ter oe!o iz raznih drugih krajev naše kraljevine Za vplačane delnice nabrani denar se bo naložil v pupilarno varnem denarnem zavodu, is to t a ko pa bo vršita novo podjetje tudtj pozneje vse sveje denarno posio vanje le s takimi denarnimi zavodi S!cien;eno je bik) nadalje, da se bo javnost obenem s pozivom na vpis delnic, objavljenim v časopisju, v brošurah in na letakih, seznanilo tudi S podrobnostmi zasnovanega načrta s Statuti in zlastd tudi i i lu zor rami plašili, ki se jih v javnosti poslužujejo gotovi krogi iz strahu pred ton-kurenco. Po temeljitih. stvarnoh in gospodarsko prerniišljervh razpravah, kj jih je pripravljalni odbor absohriTal doslej, lah ko dobimo vtis, da j« vsak strah pred konkurenco, ki bi skušate novemu podjetju zastavljati pot, popolnoma cd-več. V teku meseca februarja se bo poleg oijega priprava"inega odbora formiral še širši pripravljalni odbor, v karerega bodo koo-ptiram zastopniški tako gostilničarjev kakor drug^i. za sodelovanje pripravi je nčh organizatorjev. Simpatično pa je treba pozdravi tri in spreieiti der&tvo, da vrši pripraivlialTO' odno od Fre/VI. ki se bo vršila 17- t. m fproračirn 94 1^5 Din) in HHtnciir. za i7.vr§itev retrula-eiifiV'*h del na Podlip5'v' nod vas-o PrvUio.-) pri Vr^niVi ki se bo vršila 17. t m. (proračun 36.770 Din). Francoska diskontna obrestna mera 3 odstotke Francoska banka je v petek znižala di-skontno obrestno mero od 3Vž na 3%, lom-bardno pa od 5% na 4y,%. To znižanje francoske diskontne stopnje, ki je bila dve leti nespremenjeno v veljavi, je v evropskih finančnih krogih vzbudilo veliko pozornost, zlasti glede na motive ki so francosko n^včanično banko dovedli do tega koraka. Zaradi naraščajoče likvidnosti aa francoskem denarnem trgu eo Francozi že dolgo v skrbeh, zlasti ker je ta likvidnost zadnje čase povzročila že neko kreditno inflacijo in stalna naraščanje življenskih stroškov. Da prepreči dviganje franka je morala francoska novčanična banka kupovati ogromne količine deviz, kar je povzročilo naraščanje obtoka bankovcev. Zlasti zaklad banke se je dvignil že na 43 milijard frankdv (95 milijard Din), tako da ima dane« Francija relativno (v primeri s številom prebivalstva) največ zlata na svetu. Tudi absolutno je danes po vrednosti svojega zlatega zaklada na drugem mestu za Zedinje-nimi državami in daleč pred vsemi ostaiimi državami Koncem pret leta je znašal zlati zaklad v milijardah franc. frankov: v Zedinjenih državah 74 8, v Franciji 42.5, v Angliji 18.5, v Nemčiji 139 na Japonskem 13.5. v Španiji 12.6, v Italiji 7.0, v Nizozemski 4.6, v Belgiji 4.2 in v Švici 3.0 milijarde francoskih frankov Francija ima danes dva in pol krat toliko zlata kakor Anglija in trikrat toliko, kakor Nemčija. Da se Francija ne zaduši v obilici denarja in zlata jp bilo treba z znižanjem obrestne mere pospešiti izvoz kapitala. Frani*>ske banke «e ffričo likvidnosti denarnih sredstev trudijo, pritegniti na pariški denarni trg med,iarodn; akceptni posel ki je še vedno koncentriran v Londonu ter so v tu namen ustanovile že posebno akceptno ban-ho 7 zntžpnjem obrestne ai^re p? se i m« jo olajšati tudi emisije dolgoročnih posojil za inozemstvo, za kar o« bo potrebno cfoi-mirati še sedanje zastarele zakone, v k)li-kor se nsnaša.o na emisije inozems.cb po-*>jil m jib o* 'isjo. Kakor kažejo vsi znaki si je Franrja pc ureditvi valute z nepriča kovano naglico pridobila na svetovnem denarnem in kapitalnem trgn zopet ono odlično me6to, ki ga je imela pred vojno. Strokovni tečaji Zavoda za pospeševanje obrti pri Zbornici za TOI V zadnjem času je zavod za pospeševanje obrti pri Zbornici za TOI v Ljubljani razpisal več strokovnih tečajev, ki se imaio vršiti v februarju, marcu in aprilu t L Zaradi pregleda opozarjamo interesente ponovno na vso skupino teh tečajev. Vršili 6e bodo naslednji tečaji: 1.) Knjigovodski in kalkulacijski tečaj za stavbne obrti v Ljubljani od 10. do 21 februaria. vsak dan od 15 do 18 ure. izvzemši soboto in nedeljo. Predavatelji- stavbenik g. Iv Ogrin. tes moister. g Fran Ravnihar in prof Modic. 2.) Tečaji za sobne slikarje in črkoslikarje v Ljubljani od 17 februarja do 15 marca celodnevno po 8 ur Predavatelji gg.: prof. ^entel. slikarski mojster Boži? in en strokovnjak iz črkoslikarske stroke Pristojbina za mor=tre Din 100. za pomočnike Din 50. 3) Mizarski tečaj za luž^nje na Bledu (Ki 15.—17 februarja Predavatelj: strokovni učitelj g Dolak Pristojbina Din 50 4.) Knjigovodski tečaj v Celju od 16 inarca do 4 aprila vsako sredo. ®n petek od 15 do 18. ure ter v nedeljo od 8. do 11. ure. Predava g. prof Modic Pristojbina za mojstre Din 100. za pomočnike Din 50. 5) Knjigo-v.Kteki leča i v Mariboru od 18. fefruarja do 27 marca vsak torek in četrtek od 19. do 21 ure in v nedeljo od 9. do 11 ure. Predava g. prof Struna Pristojbina za mojstre Din 100. za pomočnike Din 5ft 6.) Avtogen-«ki tečaj za začetnike v Ljubljani od 24. marca do 5 aprila celodnevno. Predavata g. inž Šlaimer in varilni mojster Djurako-vič. Pristojbina za mojstre Din 100, za pomočnike Din 50 7 Avtoeenskl tečaj za dopolnitev že izvežbanib varilcev v Ljubljani od 7. do 12. aprila, celodnevno. Predavatelja ista Pristojbina za mojstre Din 150, za pomočnike Din 100. Interesenti ki se še niso prijavili naj to nemudoma store. Pripominjamo, da izide ob«irneiši razpis avtogenskih tečajev še naknadno. Šestdesetletnlca češke mlinsko-strojne tvomice Josipa Prokopa in jluposlovenska mlinska industrija Šes+deset let re poteklo, odkar je pokojni Josip Prokop leta 1870. ustanovil v prekrasnem mes^u bratske češkoslovaške zemlje. v Pardubicah, prvo slovansko mlinsko stavbno podjetje, ki ga pozna danes skoro vsak slovenski mlinar. Pod razumnim vodstvom ustanovitelja se je podjetje širilo, dokler ni prerana smrt i. 1883. ugrabila Slo-vanstvu vzor rodoljuba, vzor narodnega gospodarja Toda tudi smrt ni mogla streti n>"egove ideje, kaiti številne podeljene diplome svetovnih razstav pričajo, da ie tudi njegova soproga Franti5ka uspešno vodila podietje, ki ga je leta 19°5 nrevrel njegov sedanji lastnik gosp inž. Josip Prnkop. Ta mož železne energije in odločne volie je 7astavil vso svojo delovno moč procvitu nodietja. Boril se je sicer « težkočami, pri. šla je svetovna vojna, no vojni pa mu je požar uničil del tvorniških naprav: toda s pognmom je inž. Pmkop pogledal usodi v oči. pričel ie znova, popravil Je škodo in danes ob 6f>letnici obstoja podjetja lahko mimo reče- Zmajral sem. V kompleksu tvornic. urejenih po ameriških metodah, kier je vsak delavec kafkor celica v človeškem organizmi! iznopo!n'en v svojem delu. se proirvaiaio številne seriie vseh vrst modernih mlinskih strojev, predvsem Prokopovega patentiranja in izpopolnjenega ravnoseialca. luSFPia »Ornega« ter izpolnjenega valične-govih livarnah je zagledala luč sveta tudi turbina, ki daie po ugotovitvah v Pfe'oii-činslk' elektrarni pri 85% polnleniu 92 8% učinek, pri 60% polnieniu pa 84% učinek. Danes se po vsem svetil naidejo Prokopo- vi stroji, saj so znani po svoji kakovosti in je naravno, dn je po njih posegla tudi naša mlinska industrija v svoie popolno zadovoljstvo. — Tako |e tvrdka Josip Prokop in sinovi znana tudi rri nas v najmanjšem potočnem mlinu, kakor tudi v največjem našem veleml'nu. Naše mlinarstvo se ie baš s pomočio teh strojev že mnogo zbolišnlo. tako da iz''"Vii!e danes gotovo brezkonkurenčao kvalitetno moko. Le žal, da ta panoga naše industrije pri znanih tarifnih in izvoznih težkočab bira in peša. Zato mislim, da govorim iz erea vseh naših mlinarjev, če rečem: nas vseh ikrenu želja je. da kakor gosp inž. Prakop dočakamo dan. ko bo vsak jugoslovenski mlinar lahko rekel: Zmagal sem I I. Z. = Zopet hitrejše naraščanje hranilnih vlog. Kakor znano, je v Sloveniji naraščanje hranilnih vlog v 1. 1927- zlasti pa predlanskim precej popustil), kar ]e gotovo v zveza s slabo gospodarsko konjunkturo v naši dTŽavi. V preteklem letu pa so se razmere. kakor je soditi, zboljšale. Pri Mestni hranilnici v Ljubljani, ki je največji depo-zitni denarni zavod v dravski banovini, so dosegle hranilne vloge koncem preteklega leta 406 miHiionov Din ln so se torej tekom zadnjega leta povečale za 6koro 59 milijonov Din. dočim ie bil v predhodnih dveh letih oriraetek vlog občutno manjši kakor je razvidno iz naslednjih podatkov (v milijonih Din): stanje vlog prirastek 1. 1926. 259.0 73.7 > 1927. 314 0 45.0 , 1928. 357.3 43.3 > 1929 406.0 58.7 Seveda je pri tem treba upoštevati prirastek vlog zaradi pripisanih obresti Brez teb pri-oisanih obresti je znašal prirastek hrini' vlog. ki izvira iz novih prihrankov, leta 1926. 59.2 milijona Din. I 1927 30.1 milijona Din in te predlanskim padel na samo 26 m'Hjonov Din Prirastek vlog od novih prihrankov se je torej lani povečal napram predhodnem letu za skoro 60 %. = Veliki državni dohodki od nepoored-nih davkov v novpmbrn. Glede na struk-turo našega trospodarstva so naši drišavni dohodki od neposrednih davkov v prvem polletju vedno zelo nizki in se gibljejo med 80—150 milijonov Din mesečno, dočim se v drugem polletja zlasti po spravljeni leti ni v jeseni, znatno dvignejo na preko 250 milijonov Din Lani v novembru pa eo dohodki od neposrednih davkov dosegli pravi lekord, kajti oobranih je bilo v tem meseni na račun neposrednih davkov In to brez večiepa pritiska kar 331 miliiono* Din napram 256.8 miliiona Din v oktobru. 1789 v septembru. 188.8 v avgustu ln 127.9 milijona Din » juliju. V letu 1928. so bili do hodki od neposrednih davkov največji v decembru, vendar so znašali le 247.0 milijona Din: doslej največji mesečni dohodek od neposrednih davkov pa je bil zabeležen v decembra 1926. ko ie dosegel 279 3 milijona Dih. Letošnji rekord je brez dvoma pripisati ugodni letini, ki je zlasti seliakom omogočila odplačila davčnih zaostankov iz prejšnjih let s slabo letino. = Spremenjen nafin kotiranja državnih papirjev na zagrebški borzi. Z včerajšnjim dnem ko je zapadel kupon 2% odstotnih obveznic državne rente za voino šlkodo. je zagrebška borza na podlagi sklepa borznega sveta od 23 decembra pr leta opustila dosedanji način kotirania državnih papirjev, to je kotiranja po komadu, »tel quel« (skupno t vrednostjo kupona). Za vs» papir je s stalno obrestno mero (2 % odst. obv. za vojno škodo 7% invesL posojilo. 4% agrarne obveznice) se je po vzorcu inozemskih borz uvedlo kotiranie s posebnim obračunavanjem naraslih obresti (torej brez vrednosti kupona). Blairovo posojilo je že sedaj notirnlo na ta način ki se ga beograjska borza žal protivl uvesti. Ker je sedaj tudi ljubljanski borzi dovoljeno kotirnnie Brallovih posoiil. je pričakovati, da se bo tudi naša borza v načinu kotiraaja prikiju čila 7ri»r»-l ški borzi. = Znkon e trgovini s drSavniml papirii na »Kroke. Da se uredi vprašanje nakupa in prodaje državnih papirjev na obroke in da se preprečijo nerednosti v tej trgovini, bo v kratkem uveliavlien zakon o nakupu in prodaji obveznic državnih pisoiil In sreči? srbskega čriiega križa na odplačilo O načrtu tega zakona je te dni razpravljal Vrhovni zakonodajni svet H ga je odobril. = I niltllanska kreditnn banka je otvorila s 1. februarjem svojo podr«*niro v Zngfbu. s čemer ee je zopet povečalo število njenih podružnic za nf»vo obratovaHšče v dnem naj-vočiih in najvažnejših trgovskih središč v državi. Tekom svoiegs tridesetletnega ob stoia je ta naistarejši slovenski bančni zavod. ki je bil že pred voino važna opora slovenskemu iarod.nemn gospodarstvu, rarvil svo^e delovanje z lepim številom podružnic razen v vseh večl'h krajih Slovenije 'Rre-žice. Celje, Črnomelj. Kranj Mnrfbor. Novo mesto. Ptuj. Rakek. Rloven'"rader) tudi v Dalmaciji (Split Šibenik. MetVovič). v Bosni (Saraievo) hi Vojvodini (Novi Sad) ter je otvoritev nove podružnice v Zagr»bu le pozdraviti kot znak zdravega razvoja in ekapanzivnosti zavoda. 155 = Malim obrtnikom je tudi na X. mednrt-rodnem v*orfnem veleselmn v Ljubljani, ki se ho vršil od 29. maja do 9. funija. . mo-gočena udeležba, ker je veleseimsko ravnateljstvo tndi na svoji letošnii jubilejni prireditvi blagovolilo nabasati Uradu za pospeševanje obrti v Llublinni primeren prostor. Obrtniki, ki nameravajo razstaviti na prostoru urada, naj prijavijo svojo udeležbo nri Uradu za pooneševanie obrti. Ljubljana. Krekov trg št. 10-1 takoi. najkasneje pa do 30. marca, kjer dobe tudi vse podrobne Informacije. =. Svetovni trgovinski promet ee Je po podatkih ekonomske sekcije Društva narodov v lefn 1928. povečal na 66.7 milijarde dolarjev napram 650 milijarde v 1. 1927. Delež Evrope na tem svetovnem prometu, ki obsega seveda zgoli zunanji trgovino, je že dosegel 52% (l. 1927 49 6%). dočm je delež Zedinienih držav znašal le 17.8%. Pri tem je treba sevada upoštevati, da bi bil delež Evrope če bi predstavljala le eno samo gospodarsko področje. neprimerno maniši, ker bi odpadel v statistiki vee trgovinski promet med posameznimi evrozkimi državami. Delež Nemčije se je dvignil ie na 92% svetovnega prometa, delež Anglije pa je znašal 13.7%. OlajStive za udeležbo na pariškem velesejmu. Francosko-jugoslovenska trgovska zbornica v Parizu organizira kolektivno udeležbo naših razstavljalcev na MoSnjem pariškem velesejmu, ki se bo vršil od 11 do 26 maja t. 1. Stroški udeležbe bi znašali 150 frankov za m*, vključno vso ureditev (razen zavarovalnine). Organizacijo udeležbe bo prevzela francosko - ju gosi oven ska zbornica, ki je z detajlnimi Informacijami vsem interesentom na rn^molago. Naslov zbornice ie: Chambre de Commerce Fran. co-Yougoslave, Pari« — 14, Rue Chauveau-Legarde (8e). Novi roman »Jutra" Med bralci naših romanov Je zeto veliko takih, k! cenijo napeto dramatičnost sodobnih del, hkratu pa obžalujejo, da je v povestih sedaniib pisateljev tako malo čustva. Njih želja je, naj vendar že priobčimo podlistek tistega tipa, ki je ljudem na umu, kadar govore o »lepih, v srce segajočih romanih«. Da ustrežemo tem prijateljem »Jutra«, smo se po dolgem ln vestnem izbiranju odločili za „ Pariške skrivnosti" Evgena Sueja slovečega francoskega pisca, ki Je postal s tem delom ustanovitelj sentimentalno-senzacijonalnega romana »Pariške skrivnosti" so v svojem žanru več nego mojstrovina. Odlikuje Jih žuboreča sv®žost domišljije. ki Je niso Suejevl posnemalcl nikoli dosegli. Dramatični zapletljaj! se vrste drug za drueim. en ganljiv moment se preliva v drugega, bralčeva napetost ne najde oddiha, dokler ni prispel do zadnjega poglavja. Tako se v mogočni panorami razvija pred nami neznano življenje ogromnega mesta z vso svoio bedo in sijajem, svojim ziočinstvom in svojo krepostjo, svojo neprestano borbo med dobrim in zlim. n Pariške skrivnosti" so tudi v literarnem pogledu odlično delo. Prepričani smo, da Jih bo naše občinstvo z navdušenjem pozdravilo, kO prvikrat izidejo v torkovi številki „Jutra" = Odpravljen konknrz o imenovini Marca na Josipa, mesarja v Ljubljani. = V likvidacijo je prešlo Strojno mizarstvo Vipotnik-Hrastelj. družba z o. s. v Zagorju. = Tudi Paljsk« snižal* diskont. Poljska novčaninčna banka je s 30. januarjem zui-iala diskjiitno stopnjo od — 8%. « = Uradni tečaji sa tebruar. finančni minister je sa tebruar določil naslednje uradne tečaje: 1 napoleondor 218 Din, 1 zlata turška Ura 247, 1 angleški funt 276, 1 dolar 56.60. 1 kanadski dolar 5630, 1 nemška marka 13.55, 1 poljski zlot 6.34. 1 avstrijski šiling 7.97, 1 belga 788, I madžarski pengo 9.9U, 1 braziljanski milrajs 6.75, 1 egiptski funt 283, 1 turška papirnata Ura ali 100 piastrov 26.60. 100 zlatih frankov 109580, 100 italijanskih lir 296.80, 100 hoL goldinarjev 2274. 100 bolgarskih levov 40.80. 100 danskih kron 1513, 100 švedskih kron 1518.50, ll)0 španskih pezet 732. 100 grških drahem 7345. 100 češkoslovaških kron 167.70, 100 fin. kron 142, 100 (rane. frankov 222.50. 100 §vic. frankov 1095.80. = Izdelava mizarskih det Dim 10 tebnnila sc bo vrnila pra ekonomskem oddelka zvnerato« direncije državnih železo* v Beograda olertaira lic acija sa 'izdelavo prvega dela mizarskih del za novo zgradbo ministrstva sa promet. (Pogoji so na vpogled pri gradbenem oddelku direkcij« v LJubljana). = Dobav«. Oradbend oddelek direkcBe državnih železnic v Ljubijamr sprejema do 11. februarja ponudbe glede dobave precizne norma te za sajnoaniuikcijo (Pogoji so na vpogled pri istem od-defku) — Direkcija državnega rudnika Kafcan* sprejema do 12 februarja ponudbe giede dobave 300 m železnih cevli, 70 kg različne špage io I00C kg belega bombaža za čiščenje. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 21 le-b-earla ponudbe etede dobave gatersftjh in cirkn-iarnib žag ter gtede dobave armatur ra razsvetljavo = Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 7 februarja ponudbe glede dobave 4800 komadov stojalnih vijakov in 480n komadov nriložkov za vijake; strojni oddelek pa do 12. februarja ponudbe glede dobave 200 kg glicerina in 125 kg stenja. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih). Direlcci-ia državnega rudnika Liubija sprejema do 17 februarja ponudbe slede dobave pisar nižkega materijala (svičniki. peresa, tlntni-ki, blazinice za štampiljke. razni papir itd.). = Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 7 t. m. ponudbe glede dobave 675 m1 tol-fenega gramoza. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku). Direkcija državnega rudnika Kreka epreiema do 13. t m. ponudbe glede dobave 2000 kg riža. 1500 kg kave in 500 kg kavrnegs dodatka (Franck). Direkei-ia državnega rudnika Rreza sprejema do 13. t m. ponudb« glede dabave 2000 komadov Samotne opeke in 1000 kg Samotne moke. kg bele kovine, raz.nih plošč iz železa ter plede dobave 15.000 kg tračnic. — (Prometni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI). __ Položaj na naših borzah Ljubljana, 1. februarja. Pretekli teden je bil devizni promet na Ijublianski borzi manjši; znašal je le 14.3 milijona Dip napram 214. 22 0, 17-7 in 27-0 milijona Din v zadnjih štirih lednih. Tečaji d^viz so s* v preteklem tednu ponovno pričeli dvigati, ker je švicarski frank in z njim tudi dinar popuščal. Tako se je deviza New-vork podraž;la od 56 62 na 56.67, deviza London od 276 05 na 276.28, deviza Trst od 296.80 na 297.07 itd. ("M srede decembra, ko so tečaji deviz dosegli najnižje stanje, so se do danes zopet piecej dvignili, in sicer skora aa 1 %. Sredi decembra je deviza Newyork dosegla naj-niž.v stanje 56.24 danes pa je Se za 44 točk višja V enakem razmerju eo ee dvignile tudi cslale devize. To gibanje je, kakor T.nano. posledica stabilizacije dinarja napram švicarskemu franku. Narodna banka drži že dve leti nespremenjen tečaj devize Curih. zato se mora naš dinar gibati sporedno e švicarskim frankom. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda obdržala ves teden skoro nespremenjene tečaje pri slabem prometu. Koncem tedna je notirala <*40 — 441 prav tako kakor koncem predhodnega tedna Slab promet v tem papirju ie de'oma v zvezi z okolnostjo, da se bo 16. t. m. vršilo žre-han'e za dobitke. In imetniki zato neradi p^odriaio svoje obveznice. Investicijsko posojilo ie tekom tedni nadalje popustilo od 84 na 82. koncem tedna pa se je zopet okrepilo ni 83. Če upoštevamo vrednost kupona, tedaj vidimo^ da se je tečaj inve- sticijskega posojila ic precej približal tečaju 7 odst Blairovega posojila. V obeh Blairovih posojilih je bil promet tekom tedna prav živahen in je prišlo dnevno do zaključkov po 78oO — 79.75 za 7 odstotno m po 88.50 — 89-50 za 8 odstotno. Tržišče bančnih vrednot je bilo precej zanemarjeno, čeprav se tečaji bančnim delnicam polagoma dvigajo. Narodna banka se je spričo sklicanega občnega zbora okrepila od 8200 na 8500- Med industrijskimi vrednotami p« je bil promet minimalen- Ljubljana. (Prosti promet.) Berlin 15.565, Budimpešta 9.9215, Curih 1095.9, Dunaj 7.9891. London 276.28, Newvork 56.67, Pari« 222 80 Praga 167.90. Tret 297.07. Curih. Zagreb 9.1275 Pariz 20 34, London 25.22, Newvork 518.40, Brusel, 72.15, Milan 27.13, Madrid 68.20, Amsterdam 208.05, Berlin 123.85. Duaaj 73, Sofija 3.75. Žitni trg Ljubljana, 1. februarja. Kakor smo že med tednom poročali je naš žitni trg dalje zelo čvrst. Čeprav so cene pšenici na inozemskih borzah zadnje dni močno popuščale, so pri nas obdržale doseženo višino, v Budimpešti se je tekom tedna pšenica za mare pocenila od 24.12 na 23.44 tn šele danes se je zopet okrepita na 23-59. Naš trg se je popolnoma osamosvojil in ima svojo lastno tendenco, ki jo diktirajo znatno skrčene zaloge. Naš presežek letine v pšenici smo izvozili in prihaja kot kupec preostalih zalog predvsem v poštev domače tržišče, ki pa je zar ščiteno s carino, tako da nazadovanje cen v inozemstvu ne more vplivati na naše cene. Baška pšenica stane danes 215 Din za 77 kg težko blago in 22u Din za 78 kg tež-ko (vse fco nakl. postaja;. Moka ničla se je dalje podražila in velja v Vojvodini že 455 — 475 Din. Le cene koruzi so ostale skoro nespremenjene. + Novosadska blagovna bom (1. t m.) Tendenca mirna. Pomet: 3 vag. pšenice, 44 vag. koruze, 3 vag. moke 1 vag. ovsa. Pšenica: baška 77 kg 210 — 212.5 78 kg 212.5 do 215; gornje baška, 78 kg 215 — 21750; banaška tisa šlep, 78 kg 217.50 - 222 50; gornje banaška, 78 ka 207-50 — 210; srem-ska 77 kg 207.50-212.50: 76 kg 202.50 do 206 Ječmen baški 63/64 kg 125-130. Oves: baški 137.50—142.50. Koruza: baška in sremska 100 — 102.5; s kakovostno gar. 102.5—106; za mare ladja Dunav 112.5—115; umet suš., ladja Dunav 120 do 125. Moka: baška »0< in »00« 340—350, »2< 300 - 310; »5< 250 - 260; ,6« 186 — 195; »7< 145 — 15o: *8< 112.5 — 115. + Budimpeštanska termin^ka bona (1. t m.) Tendenca prijaznejša, promet živahen. Pšenica za mare 23.58 — 23.59. za maj 24.46 do 24 47. za oktober 23.G9 _ 23.70; rt: za mare 1336 — 13.38: koruza: za maj 14.53 do 14.54, za jnlij 15.13 —- 15.16, tranzitna za maj 13.84 - 13.87. Stavka v Sin?-Sin?u 182 paznikov največje ameriške ječe je stopilo v stavko in mora zdaj vojaštvo čuvati garde ameriških zločincev, dokler ne bo spor poravnan. Pazniki zahtevajo večje plače, ki je še vedno Ista kakor pred 50 leti, dasi je narastla draginja in imajo res težko službo. Razen tega jim ni všeč petletna obvezna služba. Do sedaj je bil namreč kaznovan z ječo vsak paznik, ki je službo zapustil, predno je poteklo pet let. „Knez Snežniški" Gabriele d* Annunzio, knez Monte* nevoso. je postal na stara teta pobožen. _ Hodi v frančiškanski redovni obleki in nabira denar za cerkev, ki jo bo zgradil oh Gardskcm jezeru. Vsak njegov obiskovalec mora karkoli vrtči v nabiralnik, predno sme v hišo. V knezovi jedilnici stoii na mizi velika krsta, v kateri hoče biti pokopan. Ž njim vred se je morala preobleči v me« nih- in nune vsa služ'nčad Kuharica sc zdaj zove sestra Filomena in hišna sestra Imakulata. Vendar se javnost maV> zan'ma za pisatelia. ki dolgo ni objavil nobenega novega dela. NiJfftpp f ta JAKOPIČEV ZBORNIK Iz življenja in sveta Mož, ki je bO prvi na Severnem tečaju Zaprli so ga zaradi goljufi] in Je presedel pet let v Ječi Po petletnem zaporu prihaja iz ječe ▼ državi Kansas mož, ki je pred dobrimi dvajsetimi leti stopil prvi na severni tečaj, ki pa je moral doživeti tudi bridkost, da svet ni priznal njegovih naporov in ga proglasil za sleparja. Ta mož je dr. Fre-deric Cook, ki so mu ameriške justične oblasti odpustile milostnim potom ostalih devet in pol leta kazni. Za pomilostitev bi se moral dr. Cook v veliki meri zahvaliti okoliščini, da je komisija strokovnjakov še enkrat proučila njegov spor s Pearyjem ter dognala, da sta, po vsem videzu sodeč, tako Cook kakor Peary v resnici dosegla severni tečaj, samo da je prvi prehitel Pearyja za celih 350 dni. Inž. Peary se je vrnil s svojega uspešnega potovanja in je presenečen nad Cookovim uspehom obdolžil tega prevare. Javnost se je zavzela za Pearyja in pritisnila Cooku pečat sleparja, dasi je dokazal svoje odkritje severnega tečaja vsaj z isto tako tehtnimi dokazi kakor Peary. ge bolj kakor preiskovalna komisija strokovnjakov, pa je Cooka rehabilitiral znani raziskovalec Houben, ki je v svoji knjigi podrobno opisal Cookovo potovanje na severni tečaj in njegov dolgotrajni povratek. Dr. Cook se je odpravil dne 19. febr. L 1908. iz najseverneše naselbine Eski-movcev Anoatoka proti rtu Sabine in od tod dalje v Deželo Aksela Heiberga. Vsega je imel prehoditi do »velikega žreblja«, kakor Eskimovci nazivajo severni tečaj, okoli 500 milj od Dežele Aksela Heiberga do cilja. Na severnem koncu tega otoka pri tk. zv. »črni skali« ga je zapustilo številno spremstvo domačinov in Cook je z dvema Eskimovce-ma na dveh saneh z vprego 26 psov krenil v večno ledovje. Potovanje je šlo sprva dobro izpod rok, tako da je mala odprava dospela 27. marca že do 85. stopinje severne širine. To pa se je vreme tako poslabšalo, da sta obupala celo oba Eskimovca ter s solzami v očeh prosila Cooka, naj se ekspedicija vrne. Cook jima je v najlepših barvah opisoval »veliki žrebelj« in jima zatrjeval, da je na obzorju suha zemlja, kamor se bodo rešili z ledu, ki se je neprestano klal zdaj pred njimi, zdaj za njimi. Tako so v silnih naporih trije možje 13. aprila prekoračili 88. stopinjo. Čez šest dni je Cook izračunal in izmeril točko počivališča ter dognal, da je do tečaja vsega le še 29 milj — bili so na širini 89 stopinj 31 minut. Navdušenje se je polastilo Cooka in njegovih spremljevalcev, da so napeli zadnje sile. Pse so nakrmili z dvojno por-cijo, da so kakor divji planili s sanmi naprej ter čez dva dni 21. aprila 1908. dosegli tečaj. Eskimovca sta se silno čudila, ker na mestu ni bilo niti sledu o ^žreblju«, Cook pa jima je s palico na snegu narisal pot, ki jo dela solnce in njihova senca. Solnce je krožilo vedno v isti višini in senca je v narisani skici krožila vedno enako dolga. Dva dni je ostala smela trojica na tečaju, potem pa je nastopila pot nazaj, obupna pot 500 milj, ob pomanjkanju hrane v vedni borbi za golo življenje po zgodovinskem odkritju. Vendar jim je bilo vreme ugodno, iz-grešili pa so prvo postajo, kjer jih je čakala nova zaloga hrane. Imeli so za seboj že' 83. stopinjo in kljub skrčenim obrokom se je hrana vidoma tajala. Z instrumenti je Cook dognal, da so krenili preveč na zapad in da so že južneje IznaJditelJ umetne solnčne svetlobe Dr. E. A. Cootidge, vodja laboratorijev ameriške družbe General Electric, Je Javil Iznajdbo nove svetlobe, ki Je sličnejša šolnini, nego svetloba vseh doslei znanih umetnih svetlobnih virov. Zoro oodo proti sivim lasem! Ne barva, temveč vrača sivim lasem prejšnjo naravno barvo. Zak. zašt. Odobrena od zdravstvenega odseka pod St. 1793—20 kot za zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeh siguren in trajen. Cena steklenici brez poštnine Din 35.—. ZORA VODA I. OREL. Zagreb Radiceva (Dnga) ul. 32. PoSljemo po povzetju, in to samo na čitljive naslove. od rta Swartenvoeg, kjer je bila pripravljena zanje zaloga hrane. Obupani so krenili možje dalje na jug, kjer se je med meglami slabotno razločevala Ring-nesova dežela, oddaljena kakih 50 milj. Sredi junija je trojica prispela do nje, toda na nadaljno pot proti jugu ni bilo misliti, ker so silne množine ledu zaprle vsak prehod do Lancastersunda. Uvideli so, da bodo morali prezimiti v polarni nočL Naselili so se pri rtu Spargo, kjer so slučajno naleteli na razvaline stare eskimovske naselbine. V edini še precej ohranjeni votlini je bil pokopan bivši gospodar te borne koče in ta grob jim je nudil dovolj zavetja zoper vse hujši in hujši mraz ter polarne viharje. Eskimovca sta si iz mroževih kosti napravila harpune, iz krivin sani pa loke. V primitivnem zložljivem čolnu sta se približala počivajoči čredi mrožev in s harpuno zadela žival, ki ju je vlekla čest ur po vodi predno je opešala in poginila. Na dalnjih petnajst ur je bilo potreba, da so možje spravili plen do koče in si napravili zalogo. Sedem mesecev so živeli to samotarsko življenje, braneč se napadov divjih živali in strahovitega mraza. Zlasti volkovi in beli medvedje so vedno prežali okoli koče. Neprestano je ob vhodu koče gorel loj v dveh posodah, da je ogenj odganjal nevarne roparice. 11. februarja L 1909. je solnce prvič posijalo in nesrečniki so se z zalogo mesa za trideset dni napotili proti vzhodu. Predno pa so po 35-dnevni hoji prišli do rta Faraday, je zopet nastopil glad, ki so si ga tolažili s tem, da so žvečili jer-menje pasje vprege, ko so prej že preostale pse pobili in pojedli ter sami vlekli sani preko ledu. Cook si je bil tajno prihranil še eno patrono in s to kroglo je v najskrajnejši sili ustrelil medveda, čegar meso je možem pomagalo do rta Sabine, kjer je oče enega izmed Eski-movcev zakopal v sneg morskega psa kot rezervo za sina. Kljub temu bi bili poginili v snegu, da jih niso že čisto blizu izhodišča Anoatoka našli Eskimovci, vračajoči se z lova. Kmalu je svet zvedel za Cookovo junaštvo, prišla pa je tudi kmalu vest, da je tudi inž. Peary dosegel severni tečaj — le da skoro leto dni za Cookom. Začela se je nelepa gonja, v kateri je podlegel Cook... Športna oblačila za lovce, turiste, skavte Izdeluje 1* primernega sukna ter iz slovitega tirolskega lodna hitro In najceneje tvrdka k*,. DRAGO SCHWAB, LJUBLJANA Mumija kralja polarnih plemen Na daljnem severu na otočju Aleuti se že dve leti odigrava prava tekma raziskovalnih odprav, ki hočejo najti mumijo kralja polarnih pokrajin iz kame-nite dobe. Kot temelj za obstoj take mumije so raziskovalcem služile razne bajke polarnih ljudstev, ki vse pripovedujejo o otoku, podobnem ladji belcev, na katerem je pokopan pradavni mogotec. Ameriški prirodopisni muzej je odpre-mil veliko odpravo, ki sta ji bila na celu priznana učenjaka Mac Cracken in Ed-ward Myer, pristaša teorije, da človeški rod izhaja iz krajev okoli puščave Gobi, odkoder so se v pradavnim njegova plemena razšla na štiri strani neba. Američane zlasti zanima zgodovina tiste veje, ki se je napotila proti severovzhodu ter preko Aleutov in Beringove ožine poselila Aljasko in ostalo Severno Ameriko. V Unaljaski sta raziskovalca izvedela, da sta pred njima z istim namenom odšli že dve odpravi popolnoma tajno, da najdeta bajeslovno kraljevo mumijo. Mac Cracken išče to dragoceno mumijo že celih dvanajst let. Prepotoval je zato že vse obrežje Aljaske in vse otočje Aleutov. Končno je 1. 1928. naletel na nekem otočku starega Rusa, brodolomca z ribiške ladje, ki se je pred par lOletji razbila ob aleutskem otočju. Mož se je rešil na otok in živel na njem do prihoda ekspedicije. Vedel je točno za kraj, kjer je pokopan kralj polarnih plemen, resno pa je odsvetoval Mac Crackenu, naj ne kali mogočnemu vladarju večnega počitka. Po podrobnem opisu kraja pa je Mac Cracken le našel toli iskani grob na nekem malem skalnatem otočku, ki ima v resnici podobo »velikega zaboja belcev«, kakor imenuje bajka parnik. Na potu je odprava naletela tudi na domačine-lovce, ki so takisto poznali otok ter pripovedovali, da so na njem našli mnogo predmetov iz davnih časov. Na skalnatem otoku je Mac Cracken po dolgem iskanju našel grob legendarnega vladarja iz kamenite dobe ter od-kopal njegovo mumijo, ki je bila čudovito dobro ohranjena. Oblika glave kaže Mongola z značilnimi širokimi ličnimi kostmi in z gostimi črnimi lasmi, ki so bili skoro popolnoma ohranjeni. Med ustnicami je imela glava niz biserov, ki so zapirali usta. Mac Cracken je uver-jen, da je naše! ostanke mogočnega vladarja plemen, o katerem pripovedujejo bajke arktičnih plemen Azije in Amerike. Vendar se bo dala ta domneva težko dokazati, saj je znano, da so živeli polarni narodi do nedavna v kulturnih razmerah, ki imajo vse tipične znake človeške kulture iz kamenite dobe. Blagosiovljenje vode v Parizu Nadškof ruskih pravoslavnih Izseljencev Jevfogf] med obredom blagoslovitve vode na Seliti. Obred vzhodne cerkve le z zanimanjem opazovala silna množica Parižanov. Stari dobri časi Pisatelj Franz Schmutz je našel v dunajskih arhivih poročila avstrijskih kon-fidentov o zadnjih dnevih nesrečne kraljevske dvojice, Ludovika XVL in Marije Antoinette. Med drugim objavlja popis kraljičine garderobe, ki je bila zaplenjena v Versaillesu. Od tod je romala kraljica v ječo in na morišče. Za sedanje lahkomiselne žene bo zanimivo vedeti, da je nosila kraljica še 20 let po poroki iste tri kožuhe: sobolji, hermelinov in kunji, ki jih je dobila za doto na Dunaju! Imela je razen tega 8 baržunastih toalet, šest svilenih oblek, belo poletno obleko, žametast plašč in svečano kraljevsko obleko z dolgo vlečko, podloženo z veveričjim krznom. Vsa garderoba je štela z rokavicami in klobuki vred 56 številk. Revolucionarji so jo skrbno popisali, da bo vedelo ljudstvo, kako razkošno so živeli »trinogi«. In mi mislimo zdaj zraven: kako skromne so bile nekdanje kronane lepotice! Moderna robinzonada Slika predstavlja Evgena MacdonaJda, Id Je val odpravo, da poišče berlinskega zdravnika dr Karla Rltterja. Slednji Je hotel v spremstva svoje žene z malo Jadrnico prepotovati vsa svetovna morja. Raziskovalec Je našel berlinski romantični par na otočju Galapagos, kamor »ta se zakonca otela po brodoloma. Ponesrečenca sta na samotnem in pustem otoku preživela pet mesecev tn se dodobrega navžlia Robinzonovega življenja Velikonočni otok Johnson, nekdanji ravnatelj ameriške gramofonske tovarne »Viktor«, je obogatel in stopil v pokoj. Naročil si je v ladjedelnici velik luksusni parnik in povabil na oceansko potovanje 20 učenjakov, pred vsem geologov in arheologov. Odrinili bodo jeseni t 1. na Velikonočni otok, ki leži na 27. južni vzporednici sredi Tihega oceana. V časih kapitana Cooka je štel otok do 30.000 prebivalcev. Civilizacija je uspešno razredčila njih število in je zdaj ostalo samo kakšnih sto ljudi! Na otoku imajo več ugaslih ognjenikov in nobene žive vode. Otok je zanimiv, ker so se na njem ohranile številne razvaline: ostanki velikih hiš, utrdb, vodnjakov. Ob vznožju ognjenikov stojijo pošastno veliki maliki iz le-sketajočega se črnega granita, kakršnega sploh ni na otoku. Katero ljudstvo je izvršilo to delo in kdaj? Zapustilo je med drugim do 200 velikih pokopališč s čudnimi spomeniki. Sedanji prebivalci ničesar ne vedo o svojih predhodnikih in živijo prav revno življenje. Nekateri pogumni strokovnjaki mislijo celo, da je otok najvišji hrib nekdanje skrivnostne Atlantide, velikanske celine, ki jo je pogoltnil ocean. Platonu so o njej pripovedovali egiptovski zgodovinarji. Toda Atlantida spada v Atlantski ocean, ne? Mister Johnson je sklenil rešiti uganko te skrivnostne kulture. »S tem se bom človeštvu oddolžil,« pravi, »za slabe plošče, s katerimi sem ga zalagal toliko let.« Gospa, glejte moje pranje je vedno ovenčano x uspehom, in to samo zato, ker pravilno omehčam vodo z navadno sodo in perem s pravim terpentinovim milom Gazela. GHZELR miLO Glasbene konserve To ime so nadeli Američani mehanični godbi: gramofonu in zvočniku, ki sedaj nadomestujeta po kinematografih godce. Ta vrsta glasbe se je udomačila celo v pariški »Comčdie Francaise«, ki je ponosna na svoja izročila in čije notranji ustroj temelji Se vedno na »Moskovskem ukazu«, ki ga je podpisal Napoleon leta 1812. v gorečem Kremlju. Če je zmagala mehanična godba celo v državnih gledališčih, kaj šele po zasebnih kinematografih, ki sta jim odločilna samo duh časa in ekonomsko vprašanje! V Ameriki je nadomestila reproducirana godba celo dečke v belih koreteljnih pri maši. Seveda pomeni ta revolucija hud udarec za godbenike, ki so do sedaj v fraku in smokingu s klavirjem in goslami spremljali filme. Samo jazz klubuje še mehanični godbi, a ta izjema velja le za t zv. ekscentrične godbenike, ki ob enem igrajo, pojejo in celo plešejo. Zveza pariških glasbenikov je napovedala vojno gostilničarjem in lastnikom kinematografov, ki so odpustili svoje godbenike. Noben član zveze ne sme nastopati t teh prostorih. Seveda ne bo imel ta obupni protest nobenih pravih posledic. Tako so se upirali najbrže tudi srednjeveški le-popisci novemu izumu, tisku, ki so ga tudi smatrali za peklensko in kratkotrajno modo! Življenje pa postovlja vse in vsakega na njegovo mesto. Premostilo bo tudi prepad med živo in mehanično glasbo. Imeli bomo bržkone odlične orkestre, ki bodo veliko zaslužili s proizvajanjem novih plošč. A široko občinstvo se bo zadovoljilo s konservirano godbo. Kaj hočemo! Tudi pesniki so nekoč pod milim nebom ljudstvu recitirali nove pesmi. Tiskana in vezana pesmarica je tudi konservirana hrana, ki ji nedosta-ja marsikaterih vitaminov. Kdo bi šel z glavo skozi zid! Naši otroci bodo vajeni konzervirane godbe prav tako kakor mi čitanja natisnjenih poezij. Morganovo darilo Mflljader Morgan se je menda naveličal svojega krasnega, 12.000 tonskega parnika »Korsar«, ki ga je vozil okoli sveta. Prodati ga ni maral in ga je torej sklenil pokloniti v dar Zedinjenim državam. Res nima ameriški državni predsednik ta čas za potovanje v tujino in za visoke obiske primerne ladje. Kongres tudi ne bi nikoli dovolil za to potrebnih kreditov. Toda po ameriških postavah ne sme vlada sprejeti nobenega darila. Zato jo je prodal in sicer za en dolar (56 Din). Stala pa ga je pred leti 26 milijonov dinarjev. ANGINOL TABLETE delujejo profllaktlteo ta antiseptično proti dlfterljl, angini, gripi, hrlpavosti In pre-hlajenju v vratu. 1997 Italijanski letalec Del Molin, U Je pri zadnjem tekmovanja ca SchneWer|«r pokal dosegel drugo mesto, se Je aa Oard&keoi Jezera smrtno ponesrečil. •Matere, pomagajte mu! Za časa rasti prenaša otroški organizem neizmerne napore. Najrazličnejša obolenja, duševna in telesna trudnost ovirajo miren razvoj duševnih in telesnih sposobnosti. Pomagajte, matere, svoji deci premagovati težkoče razvoja. Dnevno skodelica Ovomaltine za zajutrk in za južino bo pri tem najboljša pomoč. Ovomaltine je koncentrirana, krepilna hrana, ki sestoji iz najboljših redilnih snovi, ima prijeten okus in je lahko prebavljiva, Ovomal-tin draži tek in uspešno pospešuje zgradbo telesa in živcev. V mleku ali kaki drugi tekočini raztopljena Ovomaltina je zaradi svojega ugodnega okusa prava slaščica za doraščajočo deco. Ovomaltin je najboljše jamstvo za zdrav razvoj. Dobiva se povsod po Din 18.50 škatlja. Zahtevpjte brezplačni vzorec, sklicujoč se na ta list, pri dr. WANDEE d. d., Zagreb. 13 NedeOa, T. fL 1980. Mvalitctni avtomobili Amerike! 6 in 8 c3. Auburn, 8 ciL Cord Najpopolnejša konstrukcija svetovno znanega konstrukterja Duesenberga. i pogonom na prva kolesa. Vsi modeli opremljeni s hidravličnimi zavorami ln amortizerji ter centralnim mazanjem. Oglejte si za Vas zanimive modele 1930. davno zastopstvo O. Žnžek, Ljubijaiia, Tavčarjeva 11. SOKOL Imenovanje sokolskih uprav v celjski župi Celje, 1. februarja. SteoCI ae j® vcKla v celjskem Narodnem domu prva seja novoimenovane Celjske sokol ske župe. Zupat uprava je bila zbrana polnoštevilno. Sejo je otvoril starešina br. Jože Smcrtnik, ki je v svojem nagovora poudaril, da gleda naše Sokolstvo s po-Bosom nazaj v preteklost, obenem p« je njegov pogled uprt t bodočnost z velikim zaupanjem in velikimi nadami. Potrebno pa je v dosego velikih sokolskih ciljev složno in trdno bratsko delo. Zbrana uprava je pooblastila br. stare-Kno. da odpošlje Savezni upravi pozdravno brzojavko. Po prečitanju statuta »Sokola kraljevin« Jugoslavije« se je konstituirala župna uprava tako, da so bili določeni poleg že po Savezni upravi imenovanih hmkcijonarjev še: »a namestnika načelnika br. Poljšak Rudolf, ca namestnico načelnioe s. Lizika Petričkova, za za-pisnikarico s. Zofka Debelakova, za matri-karja br. Stanko Pere in za predsednika ž iptvega zdravstvenega odseka br. č Oiz» is pro-rveut: Viktor KrotL Dol pri Hrastniku: StareSIna-. Jtn*o Wko; m-četa*: Gmia Anton ostali mesti osčetetoc tn pro-fvetaoa sta ostaE začasno Se oetzpotajeol. Gorato grad: Starcema dr. Janko Rai; načeta*: Pelikan Andrej; načelaioa: Podbrežnik MUkm ju prosv^tar: Korteci Josip. Krško: Starešina: Krtžfflk Omari Draga/ L»dtar: Šteifanciosa Tone. Rosaška Slatina: Stare&rre*: Dr. Kofcerer Fim-■*>; načelnik: Rata] OsJost; načetoac«: RoSak Marija in t>tx3svetar: Abtflt Joiic*. Svjuril ob hti. žel. Starešina: dr. Sr**Bw Franc; načeinik: Rongador Josip; načefcifcf: Omden Marica ši prosvetar: Hajnšek Franjo. šmarie prt Jelšah: Starešine: dr. Sašef) Josip; aačekifk: Borce Rafloo; načelnica: Brinar Van-&č a prosvetar: Rozman Jarrito. Šoštanj: Starešina: Vrečko MarMn; ndHhfr: Onilec Konrad; r»ače.feyšc»: Gorjčmk I vem in P«>-mnetoiT: Rejec Fran; mjCeftrt: Za^c Konrad; uačeteica: Petričei Laika in prosvneter: PSvc Maks. Wa mednarodne tekme v Lnksembnr^n ee le dosedaj priglasilo 10 narodov. Ti so: Belsrijci. Finci, Francozi, Luls-sembu rito mi, Madjari, Poljaki, Rumnni, Češkoslovaška Obec Sokolska in Sokol Kraljevine Jusroflla-viie COS je imela dosedaj že dvoje izbirnih tekem, pa tudi pri nas sj se tekmovalci žp pridno pripravljali. Pričakovati je, da bodo prve izbirne tekme tudi pri nas v kratkem. V Franciji je bfla izvršena pred kratkim ■animiva anketa, koliko igri§5 in telovadiš? je bilo na razpolago telovadnim in •protnim društvom Uspeh ankete je bil tako nezadosten, da Je Sklenila vlada takjj določiti 30 milijonov fr. za nadaljna telo-vadišča. Temu nasprotno pa se mora ugotoviti da je bila na dan IX. obletnice fašističnega pohoda na Rim otvorjenih v Italiji 406 telovadišč in igrišči ŠPORT Športni drobiž V C3iamonixu so se v petek vendarle pričele tekme n svetovno prvenstvo v hockeyu na ledu Vreme se je toliko izboljšalo, da ni bilo treba prenesti to tek- jvanje v Davos, kakor so to nameravali. Izločilne tekme v petek so prinesle naslednje rezultate: Francija : Belgija 4 : 1 (0 : 1, 2 : 0, 2 : 0), Madžarska : Italija 2 : 0 (0 : 0, 2 : 0. 0 : 0), Nemčija : Anglija 4 : 2 (0 : 2, 1 : 0, 3 : 0). Zanimivo je, da so pri zadnji tekmi Angleži vodili že z 2 : 0, vendar se je nemSkima igračema Romea-jn in Janneckeju posrečilo nfceeči zmago za svoje moštvo. Včeraj, v soboto »e je vriilo drugo kolo izločilnih tekem za svetovno prvenstvo v hockeyu na ledu. Največje presenečenje je bil poraz Češkoslovaške po Švici Rezultati so biH naslednji: Švica : Češkoslovaška 3 : 1 (2 : 1, 1 : 0, 0 : 0), Poljska : Japonska 5 : 0 (2 : 0, 2 : a 1 : 0), Avstrija : Francija 2 : 1 (1 : 1, 0 : 0, 1 : 0), Nemčija : Madžarska 4 : 1 0 : «, 0 : 0, 3 : 1). Beograjska igrača Sorirovič (Soko) tn Arsenijevič (BSK), ki nista nastopila v naši reprezentanci proti Grčiji, ne da bi preje obvestila saveznega kapetana »ta bila izročena kazenskemu odboru BLPa. Kaznoval jo je kazenski odbor JNSa- Tekmi beograjske Jugoslavije proti Con-cordiji m Gradjanskemti v Zagrebu sta zaradi neugodnega vremen« odpovedani. Za tekmovanje za Davisov pokal so se v evropski coni prijavile naslednje držav« Anglija. Holandija, Avstrija, Nemčija, Italija, Madžarska, Belgija, Švica, Monaco, Španija, Rumunija. Češkoslovaška, Iraka, Japonska. Egipt, Avstralija, Jirgodavifa, Grčija. Švedska in Finska, v evropski coni pa Amerika, Kanada, Kuba ia Mehika. Letos se niso prijavile Cile Norveška, Portugalska, Južna Afrika in Poljska. Žrebanje prvih parov se bo vršilo v ponedeljek v navzočnosti predsednika francoske republike Doumerguea. UL redni občni zbor SK Železničar, Maribor i 4 <*> icevakn Sa UL. redni občni ebor mariborske«* SK Zešem-mčar Predsednft Mote *. ML Koodrtka M v amM besedo* očrtaj fetovanfc Uubt v leta 1929. b {»asovega poročata K Mk> mvMoo, da )• Hb to leto u ktlnb iebo ooprodka. bo» in veffidh k-cnb. Bilo ie to leto trde pretzk.uto* a* obstoj kfaba. Med tetotn k kteb izcubii dva naJbu^S« čtanA, steber L no.g. mošvv« pok. Kanh PauSin« ■> načeknka te2koat>iecsk« sekevje pok. Arzenška, Pnedsedirik Je očrtal zasdtrse obeh ter porvoj v počastitev spomina pokojnikov anveoč«, di reta-nek> Ob tej prtJifcl se k tabvaH vsem ipurtula ktubooi in društvom, ki so počastit apoms po-bojnitoov na zadnji poti. Kar M ttte oacuredka IMm lia)u tefccOl bdtežati veiiko itevflo nastopov in prtroArtcr. Ustanovila k je m nov« »msko-5portaa ki rokometna sekcij« (moški noteoiet, k» ts prv* v državi). KoostaOral K da mo Ml v tmktift la ni- Jate^^dUh odaioSalib t rsemi Športnimi nadftrfni-mi instancami ter da imamo v vsefc sportnRi saveztfi svoie eastopnflte. Apelnrf k tm vodene tmnibors&e kfcrbe. da opaste bo) proM ktat» (v zadenri igrišča), temveč naj se xdro£ife> v skupnem deta za šport. ZabvaH se k LNPn, ld )e kicnčnoveljavno praivSno rešil verifikacijo igrišča. Sfcdajiič Je oipoz&rji tncS na ktubovc oocranje sovražnike, ki se nabaja^o aa žalost tndi med že-tezničarji samum, Konstatsral )e, da se nekateri »ku&ai; s tažnjivuni vesum Soodova« kfuba ter posatneankoni celo s terorjem onemogočali de-iovaok v klubu. Poarvai Je tndi te, ua4 krenejo aa. pravo pot Ser »odeihijeto pri stropnem deta sa vr-aojo žete®ničarsJoe ndatbnc. la tajniškega poročAa, ki ga >c podal f. Zora k bfto razvidno, da (e bilo v odbora med tetotn precej sprememb, tako de so biA posanrasni funkcijo narji z deto-m preobloženi. Med ketora sta nas lapusPSa dva oajbotj »gibu odbornika podpredsednik g. Rajh Mirko, U Jt bi Shribooo premeščen v Zagreb, ter načelnik nogometne sekcije g. Ermenc, ki >e bčl shiStoeno preuneščen v Niš. Število članstva Je naraslo preko 500. Defc>-vaie so nasipne sekcije: nogometna, bhkoa.«-ska. teižkoa ttetsfca, roiotoctna, teats, pfatvafaa is n ms ko-š portiUL. Iz poroči&a nogometne M « |i pedai g. Fiscber, )e bito rasvidno, da >e sekcija Iheta skrcpno z mladino cca 100 aktivnii čfenov. Prestopov iz našeea Uttba v drug Uub sS bOo razen dve* slučajenr, pri katerih pa ata K oba vrnila ▼ kfob. Odigranih tekem vse* mufttenr Ve Mo 08, od tek dotrfiervih 34, neodločenih 10 ia porazov 24. Ooate-oore 216:151 v kortet 2ei(eem'čar4«m. Od teli tekem Je prvo moštvo odigrate 35 tekem. Igrate ,'e 6 tekem z inoaemskirm klubi (Beljak Lfobea ia Oraiz) tw tbsr*viraio turnejo po Vojvodini, kjer je častno ca s topa V) barve ktuba. Mladina se )e tope* .tekasaVa kot na-it*>f}ša v Maribora lagubHa )e le eno tekmo. PridobKa st )e ▼ trajno posest prehodni pokal mB-riborskega MedSciubskcga odbora. Moštivo, oziroma posamezniki niso prcJeS v tem tetn nobenih kaani. TcdJ težkoatletska *ekc9s fe pokaaola anoeo napredka. Izvedla ie 5 nastopov, tako propagand-c' v Mariboru, v Cefjm ta v Rogaški Slattat ter se udeležite te&movanfa nt prvenstvo H.-vatske ta Slavonije ter proslave &-tetirtc« obstolj Hcr-kt. lesa v Zagrebu. Pri vseh teh nastopih jo 6bm sekcije častno zastopali ktub ta IMfttlO Tod* ▼ lahko atletiki, kateri »e načeloval g. Ermenc, »e Je pokoro! vefik napredelt. V meseca mata ie sekcija priredila tefikoatiVrtskl nastop, katerega sc k ndekžflo preko 60 av«nta sa prvenstvo Maribora aa 1600 m dotgi progi, ki Je iHKufio V propagandnem ocrar« leio uspešno. Ta iport m ni mogel razviiti, ker ni bito do najnovejšega časa v Mariboru raškakega ba®ei»a. Z do graditvi|o istesa na Felberjevem otok« »e bo tudi tej panogi nudita lepša perspektivo. Med letom se Je ostanovtb rokometna scAdla, tal Je prv« te vrste v državi. Tudi ta sekcija je s svojimi nastopa doma ko« ▼ tttjma ta tako kratek čas obstoja pokaza&i veKk napredek. Tenis sekcija Javno at nastopala, ker Saaaevn ie oi toliko napredovalo, pač pa se )t i»vr«« Mubski turnir. Prihodnje teto bo tmcfi ta sekcija, s katero bo združena pčig-pong seteija, začela nastopati Javno. V zadnjem bam m ta uatanear^a »dl zbasko-iportaa sekcSa. Člani te aekc^e se talos ta mtso Mtejsevovafi, vsaj lavno ne, toda prihodnje teto bodo rodi Sani te sekcije že mogli s aspebom sodelovati pri jarvnih nastopil. kt blagajniškega poročita, ki sa ta »odal g. Fiscbet ae k oaevvJeto, da se k moral ktnto bo-•rita teko« vsesa teta • denarnimi težkočami. Krivda aa eem le bila, ker «o se rse trrcv-stvene telome radi znani) teAoč vr&Be aa tajili »Briščib in pa veliki izdatki za poškodovane igralce. KfcJb ima »on ie dotgov«, toda t preteldeni poslovnem teta •» »e « precej zmanjša* Novi dolgovi pa sc niso naprav*. Cetoknpni denarni promet k »našol v tetn 1929. 22.067 Dia 90 p. Konstaitiral pa k, d« tavnost v prvi vrs« obta-M vse premato oenijo šport ter ga rac premete »odpsrate. Po revtoorskaa patuiflla, M ga ta podrt «. M*. roait k bfl odstopa točema odbon tarečea a»-t)ajoo abso+ntorij, Maga)n%n pa t pobvalo. V novi odbor so bvR »glasno tavoSeia auJkid-«fk predsednik *A. Woi Bogomir, podpredsede* Mozetič Mitan, tajnik Ptscher Josip, btegajnik Zore Franc, gospodar I. Inkret Anton, gospodar H. Wagner Maks; odborniki: Totičič Jakob Zrtter-aoMager Stanko, Bukovata Fedor. Stauber Rado*. Racsodnflpf: HBhi Cmfl. Olaser Franc * Karatna«. Pregtednite: Ptptrf Zdenfeo, Bačnft Jakob ta Ma-mssig Hugon; natnestnA V-račko Atok Načelniki sekcij: nogomet: inž. Koodeitka Rodo«, tajnik Jan-čič Karo4; rokomet: irtt. Koodelka; ptavataa: Bl-bti Rih ar d; tahka attottkn: Babnfk Jaloob; «en»: Masi Ovido; pang-pong: Maei Ovjdo: težka ta»: PUrcber Fvan, tajrft. Zore Fronc; ženski spor«: Moeetič Milan; tamski aport; tadL Komdet- ObM Star ta serikli b»ajo, da se je nesrečni letalec skušal oprostiti klešč mrtvih delov aparata, vendar se mu to ni več posrečilo. Ugodnm mnukm mm Jt». Plantnt v Tm-*av]u. Na Sv. Planini je zapadel zadnje dai po vsem terenu zadovoljiv sneg. Okrog Sv. Planine ia po sosednjih rebrih ter v Medvednici je sneg za smuko prav dober. Koča na Sv. Planini je dobro založena z jedačo in pijačo. Smučarski klub Ljubljana ragptoujg za nedeljo 9. L m. medklubsko alpsko tekmo v smuku s startom ob 11. dop. tik ob Kotovom sedlu pod Jalovcem — višina 2000 m in ciljem pred klubov« kočo pri Tamarju v Planici 2robanje startnih številk bo v klubovi koči na daa tekme ob 6.30 zjutraj, nakar sledi skupen odhod tekmovalcev na start. Start je dovoljen vsem nad 18 let starim pri JZSS verificiranim tekmovalcem. Prijave ■ prijavnino vred od 10 Din za tekmovalca Je poslati do 8. t. m. do 12 opoldne na naslov: Metod TroSt, Kongresni trg St 7-IL Naknadne •rnave sprejema vodstvo - tekme pred i»-žrebanjem v klubovi koči Prv itrije plasirani prejmejo praktična darila. Srn. M. Ljubljana sklicuje ga sretio da« 5. t. m. ▼ damsko sobo kavarne Emona ob 19. sestanek vseh klubovih tekmovalcev v zadevi IL tečaja za tekmovalce, ki se vrS v Tamarju predVidno od 10. t oa. dalje. SK Jadran. Danca le ob ugodnem -vremenu ob 13J0 trening na lastnem igrišča. Naslednji igralai se morajo brezpogojno udeležiti: Logar, Steinor, Brcat, Kosmač, Rogač, Oven, Miklui, Benedetič, Zadel, Zaje, Kotar, Sava, Jamii, Kocjan. Iz SK Ihrije. Hazenska sekcija kna jev v Bosni. Biti mora r tehniškem obratu popolnoma verziran, razumeti se mora na delo z vsemi modernimi stroji in švedskimi avtomati biti mora dober kalkulant, organizator dela in. popolnoma sposoben za samostojno vodstvo obrata. Ponudbe % navedbo plačilnih zahtevkov, pogojev te dneva nastopa službe Je poslati najdlje do 5. februarja t L pod šifro »Kistenmelster 1930« na Aloma Companv, LJubljana. 5 □ □ □ □ □ □ □ n □ G C C G □ □ G G Prvovrstnega koiača strokovnjaka, zlasti za kovane lopate. krampe in sekire, Iščemo. Dober dohodek zp-siguran. Ponudbe pod >Zeugschmied« na Jugosl. Rudolf Mosse d. dL, Zagreb, Zrlnjskl trg 20. 246« Ky£flsIssse3"Teclmilcaxa Frankenhsusen, Nemčija inženjerskl ln delovodski oddelek za gradnjo strojev in avtomobilov, tehnika za šibki in Jaki tok. »Najstarejši posebni oddelek za kmetijske stroje, avtomobilsko ln letalsko tehniko«. lepota! fiipenCaeder Gosposvetska cesta 12. Tečaji: za poklicne vozače ln amsterjA. Dnevni in večerni te&»JI. Posebni tečaji n dame. Na željo privaten pouk. — Najboljše reference, garantiran mpeh. motno mlajšo, zanesljivo mod Iščem sataboišen nastop Oferte pod »N& Grenjsko«, z navedbo plače m oglasni oddelek »Jutra«. 2096 Prmell »ene tToraHko skUdi&te INKU im mo m po«n»dll4, 4« moreno to a & j b o 1 j-6 • uu>» nuditi po »reda« i(«dii eeui 1TA TRDI ČRNI KLOBUK t nraia »bonom Dm 350.—; ITA MEHKI KLOBUK s ra-rnrm obodom bife« roba. t rseh mod-er-a»b barrah 25n Din; ITA MEHKI KLOBUK n n»:fme'"&e lajije Wo 290.—; DOBRI KLOBUKI IZ DLAKE, raznih mo dem: h bar-r m oblik od Dra 78.—. PoiHja 9* po Mttt i jaroscroTn: ako klobnk M WT!čna stane Din. 230.— UTaflta — IcatublUaaiaavii« vntt pc o;«. U Btanavju^ Zagreb, BSsa It j it frabM Petletno jmnatro! A. KIFFMANN Maribor 136/a apeclJalM nato bo!JS!b ar Prodajalce za naše švedske posnemalnike iSčemo v vsakem kraju proti dobremu plačilu »TEHNA** družba i «. s. Ljubljana, Mestni trg 251 p«e«t* .»-•te, 0"»»*'»^ l SITAR s SVETEK j V ljobcjama Kupujte pr! trrdkah ki Inseriraio &%amo(cnlp piolše, &ottha najMjM ptamfc I T 1 1 e S i st H 1 21 n I 1 m ik 1 Šivalne &tt oje 0 nafveeft i$$hl deCtte povzroča Cesto vsakovrstna obolenja prehlajenja. Ne čuti »e s&mo glavobola, Izgube teka, mrzlice, utrujenosti, nesposobnosti do dela, nego moramo vsled zamašenostl nosu dihati skozi usta, kar povzroča Cesto taflu-enco, katarje, vnetje srednjega uSesa itd. Zato se priporoča, da sa ob pojavu nahoda vzame »NOSAJLc, prašek proti nahodu. »NOSAL* uničuje bacile Je zelo ugoden v uporabi, ker ne zamaši nosu, nego zasigura prosto dihanje skozenj. Zahtevajte torej v lekarnah MOTA KOTA 0OSAZA. S porabo H>ot*jiega »*«Leia. iioloSiega pr»-iT. Dorr.vKe & Ose., Pari*. »A-^rierr* 8(>eou: Veaae« j««aane •bra» T JO—J4 diet y *rMSmn Km RS On*. ijbpa (kioou m BiltijOM f*** io lako ■rttortik, 4MHla bodo . ____ »« JK3H~ »Tidat bvjAOei, Im« m hm um* ■ ' m im. b* H M ©S Ali 44 »A**e MtftNJ« TBUS8A m H«a 1 J»w tOmi*. Seca^s^ai- to frvrM j«l«ranj« ri^nt V m fHpofriaa to (riMat »rtwt 8t«x ee Dto. BAHOVBO ▼ plombiranih zavojCkfh. Ako ga tu ne dobite, potem ga vam poSlje proizvajalec. ■ '•k* i*. V-^i&fcr 11IMollceva cesta 8.V JLj iSiiv- U # h li -, a % ■i-?,ž? n a >vvU- C. fizodaa) tudi na oGio&et Lekarna Mr. Bahovec Ljabljaaa gmmm yK BAHOVEC Narnanjava vsem swodnfko(m, prijateljem vn znancem, da nama je preminul najin Jjubi brat, gospod Srečko Volk fttitl gMbokt njamo pretužno vest, da J* ljubljeni, nepozabni soprog, predobri in skrbni oča, brat, stric te tast, goepod LJUBLJANA, Pubarjeva ulica $, prej Jngo Lutz. Izdelovanje emajliranlh peči sistema Lutx. Izdelovanje ZORA peči, peči na žaganje, obložene s Samotno opeko. Popravilo vseh vrst pločevinastih, emajliranih in Lutaovih peči. Splošno kleparstvo, inštalacija strelovodov. Zaloga Samotne opeke. Oee»e konkurenčne. Pogreb dragega pokojnika bo danes dne 2. februarja ob 15. twL Brezje, doe 1. februarja 1930. 2atnJo® sesrtrl Marfa Sb CHka. 3129 _ ilk In strojevodja v i h papirnicah d. dL Vevče ▼ petek, dne 81. januarja, ob 8JQ po kratki mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, boguvdano preminul. Pogreb nepozabnega očeta bo ▼ nedeljo, dne 12. februarja ob S. uri popoldne Iz hiže žalosti, Zalog St. 1, aa pokopališče I>ev. M. v Po-Iju. St. maie sadu&ilce se bodo bral« r farni eervkl EHjv. M. v Polju. losipiaa Oprau£ik rej. Mehie, soproga; Mina, Josip, Iran, Fani Perčlč roj. Oprešinik, sinova tn hčere; Joško. zet; Marija HnSnlkar J rcj. Opre^nlk, Antonija Bant, ne-k tri- Strojne tovarne in fivarne d. d - Ljubljana oritveno naznanilo Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, dn o tvorim i ponedeljkom S. t. m. na Starem trgu 24 frgpDiEio £ baroanii in vsemi v to svrho spada joSmi artikli. Priporočam se za cenjeni obisk DRRG9 FRHNZ, trgOTM Ljubljana, dne 2. febr. 1930. CBntnh Dunajska. an Bmo>v Stno| Brxotekoči polnofarmeialkl naj Eodemejfte konstrukcije sistana Hofmann-BreslaT ^tro| i za e aa pogot * jermenom aH direktno s elektromotorjem, bhterajte ponudb«. !e lesa V novi stavbi na Miklošičevi cesti oddamo ▼ najem t pritličju trgovske lokale t L nadstropja pisarniške prostore, t ostalih nadstropjih pa najmodernejša stanovanja s tremi, štirimi in petimi sobami Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra«. v Šivalni stroji ^OrltsBner", ,.Adler", »Kajaer" la kolera Mjboljfe v ■mterijaln, predna kMutrafcdJa, krasna o-prem ter po najnitjlb cenah, kakor tudi ptsatnl stroji „Uraniau bo samo pri JOSIP PETELINC LJublfana — Tel. 29*3 Ob vodi r bližini Prešernovega spomenika ▼eOetaa gmadja! Fmnk v raseaja brerpUčm! Antomobiiisti pozor! W strto morete tmefl le tedai ▼ red«, ako isnate za metra orimerno shrambo, katera se oocvMnoma orabu tesno zaore. NaroGte M tedat za mali denar ori soodai navedeni tvrdki leoo leseno eraražo. s katero boste v vseh oziriti zadovo!'ni. — Garaža Je zerajena PRENOSLJIVO, katero moreta dva delavca v 8—10 urah postaviti in v slučaju selitve ©receSiatii na drmr prodor. Vsa nadatina pojasnila m cene dobiti nI ivnaicar Fran L3UDUANA Linhartova ul'c« 25. / Tvrdka Anton Sclioster „Pri Tončku44 Ljubljana, Mentni trg 35 DVOKOLESA najboljših svetovnih zn-amk v volilni izbiri, reko poceni. Najnovejši roodeS onoških vozičkov, od preprostega do naifmcjšesa. ia rgračni vozički v iaik>gi. Več tnamk najnovejših mok»d 0 Zdravit trg. »«nj» Ljubljana Flor.jan. •ka alte* t 18»»-« Pozo?! Ženini tn neveste! Najceneje Vam nudi žimnice (matrace), otomane, divane tn vse tapetniške izdelke edino le Franc Jager tapetništvo Sv. Petra nasip 29 OHIM KI BODO ZIDALI N'jdi mmm BIRO ARHITEKT IVAN ZUPAN L3U6LMHA GRAB&E13 RrPKiTRAKSKJ ekonohiCha P03A5NILA SKICE, MA^RTE proračune; MADZ0RSTVA I. T. O. TEL.iT.2796 LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA n , B>r!am,ariftM Centrala: LJUBLJANA, DDNAJNKA CESTA ^ Delmika g avnica: Din 50.000 OOO*— . Brroiuvni nnslov podražiti« 39a Skapne r««erve cca. E>in 10,000 000 — PODRIŽJilCB: Bre£ ce, Celie, Črnomelj, Kranf, »aribor Sletkovič, N«vi Sad, LJUBLJANSKA BAaKA Telefonske Mer : 88«l, «41», »ftOSS. »SOS Kovo mesto. Ptai, Rakek, Marafevo, S4, % in 1 leto. Kette Murnova 8. 3559 Iščem žensko (tudi vdovo) pošteno in vestno k dveletnemu otroku — event tuli za gospo linjstvo — za čez dan Plača in hrana pa dogovoru Ponudbe pod šifro »A B.« na oglasni oddelek »Jutra«. 3555 Učenko za šivan :e in vezenje sprejmem Pismene ponurthe na oglas, oldelek »Jutra« po1 »Natančna«. 353S Kroi. vajenca aprejme J žef Ambrož, •krojač v Kranju. 3610 Knjigovodjo spre!m»m takoj. Pismene ponudbe pod »Perfektna moč 13« na oglasni oddelek »Jutra« 3613 Slavhni tednik dobi službo — Ponudbe t življenjepi-om ra og'a-=-ni oddelek »Jutra« pod š:f"-o »Risar«. 3628 Trg. pomočnik špecerijske stro' e, spreten računar. vesten in marljiv prodaja ec dobi službo v Ljub';ani Ponudbe pod »Izvrsten proda:alec« na oglas, oddelek »Jutra«. 3633 Šteparica za slamnike se išči za takoj. Ceniene pon-idbe na naslov: Salon »0'ga« — Beograd, Makenzijava ul. br. 7. V^enko šiviljo z dežele, sprejmem s Hrano in stanovanjem za 3 leta 8000 Din. — Dragica Sottler. Livarska ulica ob Dunajski cesti. 3620 Potnika vpeljanega za Gorenjsko sprejmem Zmožni samo-tojnega šofiranja imajo prednost, ker je avto na razpolago — Prodajal bi mlinske izdelke, dež. pridel ke. špeoerijo in žganje. — Ponudbe na oglas, oddelek .Jutra« pod »Potnik za Gorenjsko 1930« 686 Dva potnika verzirana * maoufakton. ki bi obiskovala orivatne stranke, sprejmem — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vztrajnost« 1847 Agenti in potniki Mi vas hočemo sankati! Gre za predmet, ki je razširjen v vseh kulturnih državah in ima neomeeno možnost prodaje. 75% vseh gospodinjstev so odjemalci. Ta predmet nč'nku'.e v svojem polju naravnost revolučijonarno. Takojšnje izpačevanje premij in provizije. Ponudbe oa ogl. odd. »Jutra« pod »Sedaj aH nikoli«. 3341 Brezplačno sopotovanje nudim trg. potniku zmožnem kotiranju, za naglo potovanje po Sovniji. Ponudbe pod »Avtopotn'k« na ogl. odd. Jutra. 3462 Potnika rščem za papirno stroko, oziroma za prodajo kole-^a-ev. razglednic in slič-nih predro=tov Ponudbe na o^tla ni oddelek »Jut--a« pod »Provizija e kavc::o« 3506 Potnike zanesljive m poštene za=top-ni' e in agente spre;me proti dobri proviziji tvor-nica pijač. — Ponudbe pod zrr čVo »Zanesljiv 28« na oglasni oddelek »Jutra« 3542 Potnika spreljne takoj dobro vpe-'jana veletrgovina z vinom v D-avski banovin'. Prednost imajo tisti, ki so v tej stro'i z dobrim u pehom Ee notova'i Po-pn-Tie" na og'isTii od^el^k »Jutra« ood šifro »tl-o^ni pogoji 500« 3481 -a Potn^a xa pro^aio ljutomerskih vin potrehn'"m m Gorni-»'•o Ponudbe na o?'a-nl o^-Mek »Jutra« pod šif*o »Velotvrdka«. 36901 Dobre zastopnike (l>otnike) za obisk privatnih strank, za Ljubljano in okolico sprejme takoj vodeča tvrd a. Pismene poaudbe pod šifro »Dober zastopnik« na og as od delek »Jutra«. 3041 Potujoče uradnike za pro'ajo dobro idočh predmetov 6prejme proti visokemu plačilu takoj »Tehnik« Jo ip Banjai — Ljub'jana, Mč.lošičeva e. št. 20. 3614 » * » j ' i vy -4 Vsako prepisovanje na stroj prevzam- goč na dom — PL ment oonudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Prepisovanje« 3131 Zastopniki Izboren predmet z neomejeno možnostjo proda:e. ki je v svojem portrcžju naravnat r e v c 1 u c i i o n a r n o učin' .ovit Stalna možnos* dobrega zaslužka. Takojšnje izp ačevanje provizije in zaslužkov Pojasnila daje ravnu zastopstvo Sapira. Miklošičeva c. št. 14. 3184 Prvovrsten pianist na 'azpolago za plesno in zahavno glabo Nar'ov v oglansem oddelku »Jutra«. 3291 Financiramo cvilno pravlne sodne in odvetn1?' e stroške. Uprav niš^vo »Merkur«. L'uhr.ina. V. Sna pot 5. telefon SOV? 3335 Šivilja 7a peri'o in oble%e gre po nizki cepi nn — Ponudbe pod »šivilja 28« na Oigl. odd. Jutra. 3436 klavno zastopstvo za vso Jugoslavijo oddam podjetni o=ebi, ki vloži 8—lO.nofl Din v pod'etje, za izdelavo luktrativnega množinskega patent nreid-meta. — Resni reflektanti naj se javi:o na og'a.-ni oddelek »Jut.-a« pod »N-tt sijajni artikel«. 3519 Šivilja gre šivat na dom sfa-o in novo. Ponudbe na og"a=. oddelek »Jut-ia« pod 5;f-o iSivija«. 3569 honorar znatno znižali. — Ugodni p ačilni pogoji — Pr.ftftek dne 8. februara. 3500 Akademik filozof želi inštruirati v .pre'metih gimnazij in meščanskih šol Naslov pove oglasni oddelek . »Jutra«. 3595 i« a « A Drogist starejši ie!) nameščenja v drogeriji ali ka sorodnem podjetju Ponudbe s pogoji na oglasni odde'ek »Jutra« pod »Zagreb«. 3073 Dekle pridno in pošteno. leH pri boljši družini službo kot pomcč v kuhinji — na raje v Celju. Na lov pove po družnica »Jutra« v Celju 3118 Uradnik s sedemletno pi a-n prak-so. z znanjem »lov., nem-šč ne. srbohrvaščine in ne aj francoščine ter pes-fekt-nega strojepisja, želi služ bo pri več:em podjetju — najra\e denarnem zavodu Blagohotne ponudbe na ogl o 'delek »Jutra« pod šifro »Napredek« 3173 Gospodična trg izobražena, s pra' »o v galanterijski stroki, išče mesto pro'ajalke ali bla "a:n čarke — naj-aje na Sušaku ali slično Ponu-dbe prosi na ogla ni odde'ek »Jutra« pod »Slovenka«. 3270 Zastopnika za prodajo na:novejS!h in najakonomičnejš h moto-nih koles, model 1930, iščem Refektiram le na zauoei-nf e. ki bodo tudi tami kupili motorno ko'o. Ponudbe na cgl?ii«ni oddelek »Jutra« ood »Motor št 50« 3601 Postrežnlco iSSem za jutranje ure — v bližini Križank Na=!ov v oglasnem oddelku Jutra 3618 Instrukcije za vse razrede nižjih šol 'aje šestošolec Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3042 Mlad gospod agilen, dober org.inzator. samostojen in verziran v lesni ' akor drugi trgovini, z večletno prakso ter najboljšimi referencami, na-obražen. dobra in zaupna moč šefu. išče primerne za. •ooslitve pri večjem podjetju. Ponudbe na og'a=ni O^deVk »Jutra« pod šifro »Poverljiv«. 3286 300 Din Plačam tistemu, ki mi preskrbi ka ko stalno službo pisarniškega sluge. :nkasanta ali slično Ponudbe pro=im na podružnico »Jut--a« v Ma riboru pod »Sta na služba« , 3Ž99 Trgovski pomočnik meš. stroke, vo aščine prost, zanesljiv in vesten, želi službo — po možnosti za ta' oi. Nas'ov v ogla B"m oddelku »Jutra«. 3319 Otvoritev novih teča}ev francoščine, nemščine, angleščine. ruščine ita!i;an-ščipp Moderne metode: temeljito. hitro, zanimivo — Akadem-ko naobraženi pre-iavate'ji Vošnjakova ulica št 4. Vpisovanie med 10. in 12. ter 18. in 20 u-o. 3198 Nemščino poučuje gospodična proti nizk»mn honoratju. Na lov v oglas oddelku »Jutra«. 3403 Inštruktor Tnstnikcije iz matematike za vse razrede vseh srednjih šol dajem u-ipejno. Ponudbe na ogl. odde'ek Jutra pod »Inštruktor 47« 3141 Profesor inštroira « s%U'n:m uspehom latinščino. nemšč:no in lovcnščino — Cenjene ponudbe na og'asni oddelek »Jutra« pod »Profesor«. 1465 Strojenje pouinfe -i-ž. konc. za eb-no uči'i?{e Gita P e t a č. L!ub':ana, Vaivazorjev tr» št. 6. 3526 Krojačem, šivi'jam in nešiviljam! Krojno učilišče Ljub'j i na. Stari trg it. 19 *« do?go m' imelo pri'ike, nudit- krojačem, šiviljam. nešjviTam novosti o krojih. k»'-or sedaj, ko je nrevzelo generalno za«toiv •tvn dresden mo'ne aka-dem;;B za orodaio žurna-lov in učnih kn'ie. Nav-»lic velikemu i»-eokretu mo^e je dobit 'a--tnik na!-novejie ' roje. brez kate^'h bo nemogoče r«riho^n:o seiono izdelovati moško in dansko garderobo no na'nowe:«ih modelih. Sistem kro'a je svtovno znan. lahko razumov tudi za uč"nce z dežele. Vsak tičener se po novem nafnn lai'e in hitre'* priuči krojenju, zato gmo Strokovnjak čevljar, stroke sprejme mesto Ponudbe na ogla . oddelek »Jutra« pod šifro »19«. 3359 Inteligenten gospod s kavcijo, želi primernega nameščenja. Ponudbe pod »Kavciia 10.000« na og as oddelek »Jutra«. 3381 Mlinar <=tar 37 let. pošten, trezen, lepega veden:a, z večletnimi izpričevali, Mče sužbe na umetnem kmečkem mlinu. Šel bi tudi za gospodarja na posest k kaki vdovi ali ločenki, stari ne nad 50 let Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »Srečno iivlie-nje«. 3323 Dva zakonca vsestransko naobražena. samoftojna v vodstvu pisarne, knjigovodstvu, korespondenci, slovenski, nemški in srbohrvatsl i. strojepisju in stenografiji, agi na in z večletno prak o iščeta skupno primerne zaposlitve pri večjem podjetju. Ponudbe pod »Dva zakonca« na ogl. odd. Jutra. ---- Strojni monter prevzame montažo in popravila vsakovrstnih strojev. Oferte pod »Monter« na oigl. odd. »Jutra. Inteligentna vdova resna. srednje starosti. že'i mesto kot gospodinja '• samostojnemu go rpodu Gre tudi za boVčarko ali družabnico k stare'Si dami Ponudbe pod Šifro »Pibdhina« na ogl. odd. »Jutra«. 337j Samostojen vrtnar -amec. išče primernega mesta. Pismene ponudbe pod »Zanesljiv štev 991.1« na ogl. odd. Jutra. »170 Za hišnico gre «tare!ša ženska, ki bi tudi pomagah v gospodinjstvu. Za stanovanje ev. dorVača. Ponudbe na ogi odd. Jutra pod »Nemka«. 3456 Mesto blagajničarke v trgovini išCe gospodična Na zahtevo bi oolotila tudi kavcijo. Cenj. dopise .poslat! na podružnico Jutra v Mariboru pod »Kav-cija«. 3431 Mlada gospodična •orHna. poStena ter zanes-"'iva išče službo kot začetnica Waga;ničarka. Nastopi službo takoj. Cenj. ponudbe na podr. Jutra v Mariboru pod šifro »Bla- gajničarka«. 3127 Modistika z večletno orak«o leit pre-meniti mesto. Našlov v ogl. odd. »Jntra*. Zobotehnik-asistent perie ten zlato, kavčuk in operativ iiče službo v pr vovrstnem ateljeju v Ljubljani Refektira na sta no 6lužbo. Cenjene ponudbe z navedbo plače pod »Asi-stent« na ogl. odd. Jutra. 3438 Slaščičar z obrtnim listom, spreten deavec išče službo za takoj. Nas'ov. G. Z i b r a t, Maribor, Mlinska ulica 26. 3208 Trg. pomočnik mlajši išče s'užbo za takoj v ipecerivki trgovini Pismene ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod š'fro »Priden in pošten 100«. 3514 Vajenec ki se je že "a<-n' oddelek »Jutra« pod šifro »Hlad« Ffefrtrotehnik X večletno prak-o v inozemstvu in »-dobrimi spričevali. zmožen veh popravil io montiranj? v stroko spa-Voč'11 stroiev nizke in vi»o e napptost!. iiče za februar al' marec službo obratov« ijc v elektrarni ali toivami na električen po»on. Ponudbe na (y»las. oddelek »jut-a« pod »Obratovodja K. BO*. moo Naobražena gospa ki je vodilu pension 10 je dobra gospodinja išče oi-govar.ajočf me tu. — Po-au ;be na og asni oddeli k »Jutra« pod »Voditeljica«. 3311 Modlstka pridna in poštena želi za-[>os itve v svoji obrti ali kaj primernega za takoj ali pozneje. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 3573 Elegantno kočijo skoraj novo. auuaj.-ki izdelek. za 2 konja, zelo poceni prodam Nas-'ov pove oglao-ni oddelek »Jutra« 3034 Hrastove sode nove. iz talanega esa. od 301 dO 16 hI (800 hI! po dnevni ceni prorta S>rec Franc, eodarctvo. Breg pri Ptuju 3106 »Berkel« tehtnica popolnoma nova. znatno pod ceno takoj naprodaj Na-s'ov pove oglasni oddelek »Jutra«. 3328 Veseličnim prireditvam v mestu in na deželi priporočam nageljčke in dru ge cvetlice 00 so'idni ceni Naročilom vnaprej po nust! Ivan Jemee. Maribor, Prešernova ulica. 873 Premog in drva pro.laji Je?eršek. Vodmat 80T. MOKO dobro, svežo in suho do-l.ite na'ceneje v F Juvana valjčnem mlinu Sr Gamelj-ne Došta St Vid nad Ljub Ijano. — Zahtevajte cenik 263 Puhasto per"e Kg po 38 Din razpošil'am o povzetju najmmi 5 kg Potem čisto belo gosje kg 00 130 Dir fp č;st be'i puh kg 00 300 Din L Brozovič Zagreb Ilica 82. — Kemična čistilnica perja 262 Starinska ura l«pa. dobro idoča. z godbo. za ceno Din 1500 naprodaj Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 4)173 Otroški voziček na vzmeteh, pleteno otroško posteljico in ročni vozite' na štirih ko'esih pro^am. Naslov v ori. odd. »Jutra«. 3267 Opaiograf kanci fc-rna'. <'obn cl ranjen, prodam m l»ij S'H). Interesenti naj pu«te naslov pri podr. »Jutra« v Celju. 3412 Biljard star. jako dobro ohranien. naprodaj. Več v ogl. ©''d. »Jutra« 3451 Barako za prestavit: ter moško kolo za 400 Din prodam. Kode-Ijevo, Slomškova 17. 3775 Dvojna vrata s Sipami, sobna brez šip in en okvir, vse novo. prodam. K unova ulica št 7, Kodeljevo. 3465 Mizni štedilnik dobro ohranjen prorta Ivan Kert, Zg. Šiška štev. 184. 3483 Barve, lake, firnež in drago nudi najboljše in najceneje »Lustra« V. Laznik Goeposvetska cesta štev. 12 — poleg restavracije »Novi ?vet«. 36 Klavirske note proda Agenturna in komisijska trgovina v Ljubljani, Studentovska ul. 7. 3551 t rt Kompleten radio z dvema paroma slušalk in zvočnikom pro'am za Din 1500. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 3354 Od Torino Fiat 15 prodam različns dele. elek-trično razsvetljavo. (Boscht gumi. obroče itd. Nas'ov v oglasnem oddelka Jutra 2165 Tovorne avtomobile 8—Stonske. nove in rabljene kufiite na'ueodne'e pri tvrdki Lampret in d-ue družba z o z.. Ljubljana Nunska ulica 19. 24 Poi tovorni avto malo rab'jen. kupim. Ponudbe x navedbo znamke in cene tv»«'ati na O"'* ni oddelek Jutra pod »Avto 34«. MM Harley Davidson motor 350 ccm O H. V.. 8000 km vožen. v dobrem stanju prodam. Na lov v oglasnem oddelku »Jutra« 3531 Avto lahko tovorni — znamke Slu lebac.ker, v prav dobrem stanju ugodno naprodaj. Na-lov v ogla nem oddelku »Jutra«. 35i5 Tovorni avto 3tAton ki Totino Fiat. z zelo dobrim strojem za 8000 Din naprodaj v Zr. Šiški 174. 3491 Autobus Steycr za 14 osob ter 2 Forda za 20 oseb po nizki ceni proda 0. žužek, Ljubljana. Tavčarjeva 11. 3594 Največja Izbira rab'jenih osebnih, tovornih avtomobilov ter avtobu ov ip moto-ciklov v najboljišem stanju po nizkih cenah O Žužek L ju« jana, Tavčarjeva 11. 3594 Potniški avto dvosedežen, takse prost, prvovrstne nemšT e znamke naprodaj. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šilro »Dobro ohranjen«. 3541 Pohištvo skoraj novo, za 2 sobi ia kuhinjo, radi premestitve ugodno naproda; v Ljubljani VII. Kavško-va ulica št. 16/1. 3407 Spalnice izdelane iz vseh vrst le5a, po ugodni ceni (tudi na obro e) nu-.i Ivan Smole, 'i^i io mizarstvo, Taoen st 37 pošta Št. Vid nad Ljubljano. 3479 Dve postelji z žimnicami, umivalnik. 3 omare pripravne za psar-no in otroško mizico s sedeži prodam. Nasov pove oglasni oddelek »Jutra«. 3572 77/ Več rabljenih koles proda Avg. Pečnik. Stoži-ce št. 47, pošta Jezica pri Ljubljani. 3533 20% bone k n p i in plača najbolje Oskar, Adamič, Ljubljana, Selenburgova ulica 7 —■ »Sana«. 3099 20% bone kupi Uran Franc. Ljubljana. Dunaj ka cesta št. 46. Telefon 2820. 3257 20% bone kupuje po najvišji dnevni ceni Prometna bančna družba Maribor, Cankarjeva ul št. 14. 3297 4 % % pupilarno varne obveznice prodam za 60 % nominalne vrednosti — Vprašati pri Upravništvu »Merkur« v Ljubi iani Večna pot št 5. telefon 3052. ' 3334 20 % kronske bone kupuje in prodaja najugodneje Uprav-ništvo »Merkur«. Ljubljana. Večna pot 5, telefon 3^52 3337 Vrednostne papirje srečke itd. kupuje in p'ača najbolje Upravništvo »Merkur«. Ljubiiana. Večna pot št. 5, telefon 3052. 3338 Vsakovrstno zlato kupuje oo najvišjih cenah Cerne — iuvelir Ljubljana. Wolfova ulica 3. 20 % bone kupim. Nas ov pove og'as. oddelek »Jutra«, 3503 20 % bone kupi in pafuje najbolje P. Semko, Miklošičeva 18. 3567 20% bone Vupi in p!aču:e po najvišji ceni restavrater hotela »Lloyd«. 3568 20 % priznanice v vrednosti 4000 Din prodam. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Maribo-n pod šifro »Bon« 3301 20 % bone prodam nominale za Din 20.000. Ponudbe na og'a*. oddelek »Jutra« pod š:fro »Priznanice«. 3592 Maske različne svilene in dom'ne posoMm. Bohoričeva uTiea št. 13. 3351 Prodam nekaj blaga n plašč in obleke Poudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Bago«. 3457 Damski kostum popolnoma nov, angleško blago, za srednjo velikost prodam za 550 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 3513 S*are obleke pohištvo in vse drugo kn. pim Dopisnica zadostne, rta pridem na dom! Go"ob Marija. Lhtbljana. Gal'us-sovo nabrežje 29 3627 Siroking za mladeniča srertnje postave ugoino prodam. — Naslov v oglas. odde'ku »Jutra«. 3611 Nov oficirski plašč obleke in čevlji poceni naprodaj v Čopovi ulici št. 21/p.. desno. 3617 Na dobro domačo hrano sprejme več oseb Hešik, &ška, Lepo dvorska 23. 3463 Dečka v osmem letu. zdravega, oddam za svojega pošteni družina. Na zahtevo prispe, vam nekaj majhnega mesečno. Ponu Ibe na oglasni oddelek .Jutra« pod »Dobrosrčnost«. Dobro domačo hrano želi privatna uradnica. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dom.-ir-a hrana«, a5S7 Osemmesečni deček in enomesečna deklica se oddasta za svoje. Točnej-ša pojasni a v drž. zavodu za z dr. zašč:to mater in deee, Lipičeva ulica. 3583 Lipove hlode prima. kupmo. Ponudbe: Ljubljana, poštni predal 242. 2182 Ahacijevega lesa več'o množino ugor.no proda Janko Stare, Kamnik-Perovo. 3601 VrtOtM Čajno maslo fino, prvovr.-tno blago, odlikovano z zlato kolajno, prima »Imperial« sir razpošilja najugodneje v v-"aki množini mlekarna L. Horvat. Središče ob Dravi 1966 Več ton artdoveea medu letnik 29 prodam. Cenjene ponudbe na Dori Verbnik. Ljutomer. 3444 Več spalnih oprav hrastov.h. jesenovih. smre kovia proda Avgu t Cerne, •plošno mizarstvo. Zgorrra Šiška 122. 647 Vi se ženite! Zato potrebujete neobhodno dobro pohištvo. Ker so izdatki veliki. Vam nudimo priložnost, da si nabavite isto na odplačilo pri nas. Obroki «0 tako majhni, da jih zmore vsak — tudi de-'avec-deželan Poš jite to-čer naslov na ogla ni oddelek »Jutra« pod »Vsa' « Pohištvo Kredence komoletn« 600 Din. omare 560 D'n. postelje na obroke Sp-ej-mem stavbna in pohištvena na.rc8'la. Popravila po nizkih cenah. Mizarstvo. Celovška cesta 41. 3467 Lepe spalnice 8000 Din. kuhinje 1200 Din prodaja Vidmar, Zg. Šiška. Izložbeno okno kompletno s šipo in rolo, dobre ohranjeno kupim — Ponurthe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Izložbeno okno za delikateso- 3103 Knjižno ^maro lepo in dobro ohranw>iio kuptm Ponudbe na Og asni Oddelek »Jutra« pod "šifro »Moderna« 3258 Pisalno mizo dobro ohran'eno kunim. — Na-lov v oglasnem od rte'l-tt »Jutra«. 3356 Traverze ali šine dolge 4 m 5 m. prpfM _ 18—20 kupi Jeras. Ribr'ea. Dolen'sko 3233 Kot družabnik s_ 150.000 D'o že'*m pristopiti h kakemu podjetja — Ponudbe na ogla« od*eiPk »Jutra« pod šifro »Respa ponudba«. 3210 15.000 Din posojila Sičem proti vknjižbi, fo-nndbe na ogla. ni oddele'« »Jutra« pod »Posojilo« saoo Družabnika (co) ■ 18—25.00U Din za takoj i S č e gospodična t lastno obrtjo za trgovino, v svrho prevzema trgovine Event. dam v najem Ponudbe na 0i.j>ra.-»o-EO ali drugo obrt (v blizu Bi trgovine), <"Waiien? ' km od Ptuja, na Maribor ski cesti prodam za 3o.0u E^n Po:asnila daje Slarf.r Brus, Zg. Breg pri Ptu^ Lepo posestvo »a najbližji periferiji Ljub Vane. obstoječe iz en0D». stropne stanovanjske h 9' (vile} z vtom in vellkiir n-o^oda^kim po-lopjem ■ Skladišči ter ve'iko kletjo ! vpel'ano vinsko veletrgn Tino ii pro-t. roke napr" daj za 500 000 Dn - Po fTP'ova'e- izklučem Po nndbe na ogVni oddeleV »Jutra« t>"d šilro »Posest vc T Ljubljani« se prodaje 30 s stanovanjem, cena 19.000 Din. MLEKARNO ▼ Zagrebu, lopo uro.eno, z vodovodom in elektriko, najemnina 900 Din, ceua 8000 Din. . t , GOSULNE, vrnotoči, buf-leti, klicbna i(m.e-. arne, traiike, paipirnice, brivnice in vse ostale trgovine v Zagrebu prodaja po na. ugodnejših pogojih. Vse lntormacije brezplačno. 3287 Bukove gozdove ki gravitiraj« na železniško progo Nevarne to-^ Črnomelj, kupimo. _ Conj. ponudbe na ogSasoi odd. »Jutra« pod šilro »Suma«. 3320 Lepa parcela ca 3000 m6 ob Ho zapflo-v.i uiici, sega v križišče Koritkove ulice,, soinč-na lega, se takoj proda. Ref-Di' interesenti naj pošijejo •ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šilro »577«. 3274 Novozidana hiša velika, pripravna za vsako veliko industrijsko podjetje. ker jo električna napeljava v hiši, a'd pa zelo 'pripravna za sanato-rij, ker jo velik vrt za i prehode na razpolago, radi prevzema dTugega podjetja takoj naprodaj. Okolica je velika in za zdravnika oprav a obi o. Poslopje tik ob železnici. — Cenj. ponudbe pod »Industrija 1930« na podružnico »Jutra« v Maribora. 3294 Enodružinsko hišo na p"Tife-i:i L!nh1jane._ v ceni do 150.000 D n kupvm Ponudbe na o-ria-s. oddelek »Jutra« pod značko »Bišn.«^ Posestvo 50 johov, v najboljšem eta-niu, » vsem inventarjem (po' želji kupca) pro lam al oddam v najtm. Na' ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 195S Žaga met! Celjem in Mariborom i vodnim ooconom. vene-c:'an a dva'lista in cirku-]ar z na'več jim kozolcem. S040 m' zemlMšča. zavoljo seMtve zelo ugodno ne prodaj. Nalov v OS'.^"™ oddelku »Jutra«. _2184 N<>vo hišo enona-ls-troTOO. z gospodarskimi i" '"pl™ dvori«»em - pripravro za ■vež> podjetje, proda Tečaja Golob. Kranj. 2270 D^lmacFa V SoVmu-So':t (3a'nna»] ca-p-o^aj ve'ika. prenovi ena bis« v kateri se naha a kavarna in restavrac-ja. na 5ia''.en?em prortorn 8 ?ob ia" stanovali'«. Okro? h-s« flvoriffe vrt in famik ca. m1 V>a arilnera >o^n5tK>«t l.lO"-^- NmIct: Dioklecijan. S»J 2271 Posestvo z giosti^o na ze'o r>rom»tn?m kra:u periferij« L!nbrane prosim Pi--m°ne ponudbe na o?!as. 0rtrl(,V »Ju'ra« pod »Dobičkanosno 40«. 3404 10 st^vbn*h parcel y ceni 6—35.0n0 Din naprosi v L'ub'jani — na O-0'ah. So'u5na ie«ra z lepim' razgledom, vodovod in elektri a. — Po:a-ia daje Janko Stare. Kcimnik -Parovc 40. Posestvo v Ros. Slatini, 20 m!n. od kopališča, naproša.-. Vp-a- Sati pri Gusti Siki«, Zagreb, Ribnjai 26-1. 3449 DOS" agencija za promet nsprem'6n*in Zagreb, Nil olideva 3 proda: DROBNARIJO « posebno točilnico, stanovanjem m vrtom za sro te v Zagrebu. na p-ometnem k-a-ju, na'emn:i!a majhna. c»na li.OOO Din. GOSTILNO IN RESTAVRACIJO v Z a g r e b u s stanovanjem, velikim prometom, ttgo'no preda za-a.'i opu-titve. BUFFET v Zagrebu z velikim prometom, meseS- Vecjo hišo aH VH9 v Ljubljani kupim. Zanimam se tudi za večje posestvo v ololici Ljubljane. Ponudbe sprejema .z •prijaznosti Zadružna Vrtinca" v L tlijani, MWoš!-čeva cesta 13. ' 3344 Lepo hišo prodam na bližnji periferiji Maribora, enonadstrop-no s 14 prostori, dvema ba'Vonoma in z dvema lenima vrtoma. Veliko dvorišče in 2 kleti. Cena Din •jOO.OOO. Naslov pove og!. odd. »Jutra«. 3433 Hišo z vrtom, na-Tp-oti e-lefHr&r-••e proda Jože Nahtigal. Velike Laš, ob kateri je vol-o-vod in elektrika, v blii-•i.ni novih vil na Joštovem 'akoj proda Fr Veber, Ma--ibor, Kosarjeva ulica 7 2317 Lepo, novo hišo -adi poznanj*'ania kanitai'a TO 'am, Poizve se v Rožni Vini, oesta V/14. 3254 Manjše posestvo v .prijaznem vinorodnem ';raju ia Dolenjskem. rad: »litre zelo ugolno proJam Sestoji iz 2 njiv, ve'ikega adnega vrta. večina na--lovo zasejanega vpVega vinograda in goida, vse v ••nem ko-~u ter vte.h .potreb--lih kmnčk;h po looij z d-vo--obno hišo. Cena 60 000 Din. Na-lov v og'a--.nem oddelku »Jutra«. 3209 Qve poslopji z drema enceobnlma stanovanjema in iokslom s klju-čivoičarfi'o obrtjo ter ko-om vrta, v kra ni mestni legi nap-odaj. Pripravno za vsako obrt. ker je na prometnem kra:n. tik trga v L:ubljani. Naslov v og^s oddeFiu »Jutra«. 3154 1» podkletena, skupno 7 par et. sob, 4 kuhinje in pritikline; elektrika, vodovod, vrt 600 m' — Din 300.000 Letni do-nes Din 30.000; HlšO v Raleč*3.h pri Zid. mostu, z večjim vrto®, enonadstropno, v dobrem stanju, 5 sob, 2 kuhinji — Din 80.000; VILO r Boh Bistrici, blizu kolodvora, davka prosta, 280.000 Din. 2 .leti. 6 ve ikih sob, kuhinja, kopalnica itd., gospodarsko poslopje s hlevom, pralnico, 2 garaži, elektrika in vodovod — zraven 5000 m' sadnega in zeienjadnega vrta — vse ograjeno; HIŠO v Vodmatu, davi' a prosto, i vrtom, podkle-tena, v pritličju trgovski lokal, 3 sobe, kuhinja, zgciraj 2 komplet, stanovanji, mesečni donos 18«) Din — povsod eiektri a in vodovod — Din 160.000; POSESTVO v ljutomerskem okraju, 7 oralov, vili podobna hiša, 2 veliki sobi, ■ veranda, kuhinja, klet itd., gospoda--eko poelopje, njive okoli hiše. zraven lep gozd. sadonosnik in vinograd; zdrava soinčna južna !e- fa — blizu zdravilišča . atina - Radenci, 100.000 Din: OPEKARNO e približno 3 orali zemljišča — material .za opeko prvovrsten na bližnji "ljubljanski periferiji, z več stavbami in inventarjem zelo ugodno naprodai. Zaigurano obrestovanje vloženega kapitala najmanj 20 % čisto; TRG HIŠO v Sp. Silki. novozidano. vogalno ■ — oe'a polkletena. v pritličju 3 trg. lokali in enosobno stanovanj, v nadstropju lepo dvosobno stanovanje s kopalnico, teraso itd. Me.-ečni donos cca 3000 Din. Cena 350.000 Din. Plač:'o po dogovoru. 3543 Hišo v mestu z obratnimi ' prostori in event. trgovskimi lokali kupim. Posredovalci brez-roio<;no izključeni. — Ponudbe na og'a-ni oddele' »Jutra« pod šifro 50°.000 Din«. 3523 Hiša zidana 1911, s 7 prostori, zraven 1 j oh velik vrt, ob gavni cesti, tik vodovod, 20 minut od postaje Rakek naprodaj za 45.000 Din. Pro'a'o se njive In trotovi. Na-lov T oglas, oddeli-u »Jutra«. 3527 Velika n;}va napro!aj v bližini met-nega vodovoda radi preselitve. Vs'ed razširitve mesta ima bodočnost. Pri-nravna za stavbisča. — Joža Drežar, Savlje št. 69 Američani in domačini, pozor! Lepo po=e>st-vo, cb toječe ■iz rrozdov. travnikov in ipo'ja, i hišo in goppodar-. kimi po"!op'i, tik ob cesti v Polhov gradeč bo so^.no p-c^ano dne 6. febr. ob 10. uri na licu mesta, skupno ali po parce'ah. — Interr^enti dobilo pojasnila na licu mesta ali pa na sodišču. 3482 Njiva blizu Ptuja na Ma-ibor ki cesti nap-o-'aj. Vprašati v knMga-n,i Blaoke, Ptuj. 3310 družba z o. z. realitetna pisarna Tavčarjeva ul. 6 proda: HISO v Zg. šiški, no-vo-zi-iano. po'k:et?-no, pri-tično, trg. lokal in dvosobno stanovanje, v nadstropju štirisobno komp'. stanov3n.'e. trika in vrt. 140.000 Din; HISO. enonadstropno. z cro-po-la-vkim po-.'oipjem m vrtom 100O m'.' nr: eor. ko!od>v.. D:n 360000 V"č stanovanj in obrtnih p-nrtorov, prinravno za vč'o cbrt a'i man;So !n-'n tri jo. Ugodni plačilni po"-o:l: HISO v' Sp' Šiški, novozidano, enonadstropno, ce- VUo najraje ob Dnnaj-.fci cesti kupim. Ponndbe na ogla«. odde'ek »Jutra« pod šifro »Nova rila«. 3584 Dve parceli 20 m od Criavnega trga takoj naprodaj. OpekaH a cesta 32. 3535 Del solnčne hiše najmanj s 4 sobami in pri-tiklinam! kupim v Ljubljani. Ponudbe na oglasili oddelek »Jutra« pod šifro »Dober sosed«. 3509 Večje posestvo obstoječe h 2 hiš, z go-stilniš' o koncesijo, z vsem inventarjem, v dobrem sta-n-'u prodam tik drž ce Naslov v oglasnem odde' »Jutra«. 3547 Pozor prolajRlc? Kupim hišo sredi Ljubljane na prometnem k-a:u. i. go-itilno »!i trs-ovskim: lo-li a-Ii, ki so primerni tudi za vinotoč ali zajtrkova'-nico. Ponudbe na' oglasni oddelek »J»t*a« pod šif-o »Resen kupec« 4583 PekarijO-slaš&5arno z v. o opravo, v po redni bližini Ljubljane, na glavni ces-ti v prometnem mestu, z dvoriščem in vrtom raui bolezni pro'am. Pojasnila. daje -Marija Jančar Sv. Petra cesta 27. 3581 Mesnico na deželi ali t manjšem mestu na prometnem 1 raju vzamem v najem. Nas'0-v v oglasnem oddelku Jutra 3607 Malo delavnico oddam na C-olovšla cesti št. 41. 3612 Lokal srednje velik, v sredini mesta iščem. Pismene ponudbe na ogla»ni oddelek »Jntra« pod »Lokal za 1. maj«. 23J9 Trgovina ~pecer!'e in ga'anten!.e, dobro Moča. s kompletnim in-ventarem in kurantnim h'agom »godno na^roda;. Na-lov v oglasnem odde'kw »Jutra«. 3303 Pisarniške prostore v sreMm mesta ta o: od-■'am. P'"izv>- se v trjovrni Elite, Prešernova nlica 7. 1424 Svetle lokale betonirane. pripravne za delavnice ali skladišča oddam. Naslov v ogla nem oddelku »Jutra«. 8385 Trgovino z meg. blagom iprodam z upravo, za ogo in staova-njem, brez konkuren-e. Tur.! lahko e koncesi'o. I onu-'ibe pod »Promet 44« na ogl. odd. »Jutra«. 3365 Lokal na prometnem ira in t Kranju od^am taVoj v •vrom. _ Fran« Jamnik. Kra°J-_ 33S3 Ve!|1{o delavnico nr-»travno posebno za miz. obrt. od^am v naiem ev. nrodam hišo z de'avn"co. V"č .-e pcizve t ogl. o^d »Jutra«. 3g§3 U^na prilika! Ga'an.terij*ka trgovina engros — endetail, na p-ometnem mestu z vrli-kim _ številom stalnih oj-jema'cev, je ugodno naprodai. Ponudbe ca: M. Končnik, Maribor, Slov-irska nI. 28. 34x7 Lokal za trgovino meil. blaga v tr-7u na DcJen;«kem. na na:prometne'ži toč/ i oddam Am"reniu tr«r. eksistenca rasigurana. Nislor t c*;'. odd. »Jutra«. 3150 Lokal za delavnico iiče mlad čev'jar.-''i mojster y kakem p-^-metnem kra "a. kjer n-'manjkuje čevljarjev. — Naslov" v' ogl. odd JVm. 3459 Trgovino mešanega blg?a. v prometnem k-a:u v me«tu Po sv-;a že!'m obdati radi preza-t>o?'eno»ti na drugem obratu in bo'eli7io-ti P^tn-bon l-ar>:'a' *o 100.000 D:n. Ne-^."nreni ima®-0 n-ednoct. — Pi^u^be na C"'a". od^e'olt »Jii'ra« nod zns5':o »Prometen kraj«, 3825 Gostilno vzamem f najem eventuel-no tudi na račun Posedujem osebno pravice in sem avcije zmožen. Prevzamem takoj ali pozneje. Pismene ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod značko »Prometna 26« 240 Gostilno dobro iaočo. tik ko'odvo-ra, v neposredni bližini Ljubljane oddam s 1. majem v najem. Naslov pove oglasni oddelek »Jut-ra«. 3518 Mlekarno. slaščičarno oddam v naj-em eventuel-no kompletno prodam. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »v LjubUanl« 3502 Gostilno res dobro idočo vzamem takoj v najem ali na račun v kakem mestu ali trgu. — Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šilro »Go-tilna«. 3147 Večje posestvo a'i gostilno r DravsM banovini vzamem r na:em a'i gc?ti'no na račun. Dopise na nai lov Jožef Luketz, St Rnrv-rt pri Mokronogn. 3334 Kovačnico oddam v naiem Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Kovačniea«. 3563 Dva dijaka sprejmem na Goepo«vetski cesti. Na lov pove ogl?"1 oddelek »Jutra«. 359." Za dijakinjo iz boljše hiše iščem pri merne stanovanje. — Ponudbe x navedbo cene na oglas, oddelek »Jutra« po' »Dijakinja 18«. 3508 Stanovanje 3—4 sob iščem za pozneje v strogem centra mesta. Ponu'be na oglas, oddelek »Jutra« pod »1 sobo za pisarno«. 8197 Stanovanje trisobno, solnčno, oddam z majem v novi vili v man-ardi. Po;asn:!a v gostilni Fortuna, Vodovodna c~ta 8239 Stanovanje obstoječe iz 7 sob. kuhinje kopa'n.ice ln predsobe o^-dam s 1. majem 1930. Naslov pove oglasni odd»'-k »Jutra«. 3279 Stanovanje 2 sob. kuhinje in pritiHin od^am takoj ali s 1. marcem m ■ r u i stranki brez otrok. Nasov pove og'a-nr oddelek »Jutra«. 3374 Stanovanje 2 sob. kuhinj« in pritiMin oddam takoj «>li Ini in mirni stranki. Na?'ov v oglasnem oddelku »Jutra« b 3495 Dve stanovanji dvosobni, 8 pritiklinami, r vili »raven obrtne šole oddam z majem. EV trika. parketi in vrt. Naslov v oglasnem oddelku Jutra S 8494 Stanovanje dTO- a'i trosobno išče stran ka 2 o=eb t cent-u m<"ta ra ma:. Ponudbe pod šifro •Za ma!« na oglasni oddelek »Jutra«. 3393 3-sobno stanova"^ ■^oipčno in snažno ižče boljša družina 2 oseb brez otrci':. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod značko »Snažno stanovanje«. 3283 Stanovanje v me" tu. dvosobno s pri tiklmami »če st-anka dv h o-eb za ma> ali tirej. P'a ča tu^i več mesecev naprej Ponudbe z nave-»bo cene na ogl. odd. Jutra pod »Samo odras"!«. 3455 Stanovanje sojhe, 1 uh 'n ;e in kaVneta oddam. Klunova ulica 7. 3464 Lepo ot>-e^"eno stanovanje sobe in knhin.'e takoi od-^'am. — Vpraša »» Pobrež "'e. Cesta na Brezje 96. Maribor. 3428 Podstrešno stanovanje z vs<-tf»-i1. v rentn) ■■'a 0'^am sl-irino n',-'jm""'ii za aTr-n"-! 1abinet takoj od^am 1—2 osebama. Cernič, Oslova ulica ai. 3550 takoj oddam. pove oglasni oideleJi »Jutra«. S60R Sobo z 1 ali 2 posteljama — b'izu kralja Petra voaš-nic.e, « posebnim vhodom, parketi in e'«iktr. raz vet-ljavo od-'am na Poljanski cesti 73/11, desno. 3015 Prazno sobo t elektr. števcem pritlično in solnčno. 5 X 3.70 m. od 'am • 1 febr Vprašati v Vrhovčerj ulici 9. v hliži-ni kavarne K-anf. Mesečna najemnina 300 Din 3072 Sobico z 1 posteljo in štedilnikom iščem za tai'oj. Takojšnje ponudbe na ogla- oddelek »Jutra« pod Sif-o »200«. 3365 2 lepi prazni sobi ra pi*ai-no ali stran'i od 'am takoj. Tavčarieva u' št 12/1, levo, vrata 4 3269 Solidno žensko sprejmem tot sostanovalko v eobo s štedilnikom — Cankarjevo nabreži« 31". 327f Opremljeno sobo • posebnim vhodom, v b'i žini bolnice In kolodvora od''am 2 osebama. Na,''ov v oglasnem oddelku »Jut"« 3329 Opremljeno sobo so'nčno separlran", z elektriko oddam sta'nemn ero-fpodn v vi'i na Mirju. Na-s'ov t>cve ogiasni oddelek »Jutra«. 3384 Sobo s sourpo-a.bo kuhinje oddam ta' cj rakoncema a'i dvema gospodoma v Jenkovi uici 13. 3371 Opremljeno sobo ve'iko. za 2 a'i 8 o^ebe. v ■""dini me»ta takoj cdd»m. V*--lov pove oglas. odde'ek »Jutra« 3375 Oprem'teno sobo 'epo in zračno odd.im ta koi Ta'on»»ma brez otrok »M dvema «vtio'oma ^ Čopovi ulloi 21 Al, levo. 8400 Opremljeno sobo veliko lepo in co.ncno, u separatnim vhodom, elek triko in pa-keti oddam 1 a'i 2 solidn m' esebama Naslov v ogia^nem odde ku »Jutra«. 8110 Sobico čisto, tračno išče t cea-trumu mirna uradnica. — Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »UraJnica 255« 8428 Sostanovalko prejmem. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 3368 Sobo z elek. razsvetljavo oddam dvema gospodoma ali go--ipo':čnama takoj. Na='cv pove ogl. odd. Jutra. 3476 Sostanovalko sprejmem. Nai lov v o^i. odd." »Jntra«. 3368 Sostanovalca sprejmem ta' oj Po! 'an ka cesta 54-11, vrata 34. 3472 Opremljeno sobo oddam solidni o eb' Naslov v ogl. odd. »Jutra« 3453 Opremljeno sobo veliko, v Tavčariev' u ici oddam s 15. februarjem. Na«Iov v oglasnem od-de'ku »Jutra«. 8509 Opremljeno sobo oddam r Einžpilerjevi 11'ici št. 15. 3508 Sobo z elektriko, v mostu oddam čea dan odsotni osebi. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 3533 Gospodično sprejmem pod ugodnimi pogoji takoj na stanovanje Poizve se v Gradišču 14. pritličje, levo. 8520 1 aH 2 gospoda sprejme dobra obitelj na stanovanjo x dobro domačo h-ano na Resljevi cesti 9/U, levo. 3515 Sobo v centru me ta oddam gdč Naslov v oglansem oddelku »Jutra«. 3558 Sostanovalca bo'jžega sprejmem takoj na stanovanje in hrano. Na lov v oglasnem oddelku »Jutra« 3497 Prazno sobo s posebnim vhodom in elek-trt o tako i oddam v Mostah, Pokopališka 32/I. 8490 Opremljeno sobo elegantno, strogo separiran vhod, vsa udobnost — oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3478 Sostanovalca v lepo in zračno sobo z elektri o. skupno s hrano za 650 Din mesečno sprejmem s 1 f"bruarj°m Re-s'av-ae-'a »Soča«, Sv. petra cesta 8. 3557 Opremljeno sobo čisto in »•c/rčno takoj oljarn boljšemu gos-eodu _ Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 3288 Oprem'Jsno sobo veliko, čisto. pa-k»tirano. « na-efcnim vho 'om in elektrike oddam s 15. feb"-uar-'•m samo stalnemu bo"'še mu -o^po^u na Rim ki c št. 7/1. vrata 9. l eno nrazno s^bo oJ'am ra M>ju, Groha.-!e-va u ica 5. 3345 f MO S^O « hrano takoj oddam dvema bo''.š;"»a gO'10'oma »'i "o^podičnama. Zidovr.'n it. 6/1. a53, Go=iK>dičn3 oddam cvemVeno sobVo ra 200 Din mesečno. Naslov oove oglasni odd«i»k »Jutra«. 8540 ^'e^nntno sobo sredi me^ta. z ra7"V'ora v wk. od>'am ho?Si o-»H. Nas'ov v oglasnem odd«.''-n »Jutra«. 3539 T eno v b'ižini e'avne pošte oddam rolidni go^rio'ični._ Nv'ov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 3579 Onremljeno cobo s separatnem vhodom in elektrl o oddam stalnemu gopo-tu. Naciov y og'a» oddelku »Jutra«. 8o07 •it Trg. naobražena . gospodična m'ada. želi vsled pomanjkanja družabnega sti" a. resnega poznan-tva t gosp. oficirjem. najra!e Slovencem. če^ne zunan!.osti in rrraz't» finega nastooa. — Stroeo re -na di=-krecija — zato cenj. na^ov potoj: 'ika zaž=l'>"a. ki se častno vrne. Cen?ene de-ni^e na Ofr'n-=Tii oddelek »Jutra« pod »Finesa tudi v srcu«. 3078 Hva n^^tfonista v sta'nl službi, er en «tar 30 let. d-n"i 34 let. žel'ta zaradi noman:anja z>-an:a •'oni^ovatl z dvema zna-ča;nima eo^podiframa — v>of e postave. DomVe na Odi. ortd »Jntra« značko »Profesionista«. 3605 Železniški prometni uradnik vdovec t 2 otrokoma. 81 ict siar, želi poznanja z mladenko ali vdovico od 24—31 let, z gotovino Din 100.000. Predno--t imajo samo tojne trgovke a i go-t iniča-rke Zenitev v siu-ča'u Simpatij«. Tajnost zajamčena. Dopise e sliko na og'as. oddelek »Jutra« pod šilro »Siovenija«. 8492 ALL RIGHT, PUNCE! Trije sloven«' i lantje — Am»rikanci. bi z Vami radi dopi-ova'i. Rrsne ponudb*1 go®pod:ien med 18 in 25 'etem. TaTiost za:amčena. B-ez do!ar'ev seveda n:'mo Pi ma s sliko na unravo »Svobode«. So. i.avrn- ''ale Ave. Chicago, lil. f. S. America. 8359 Diplom, čevljar in po-e*tnS' želi s^07.n3'i ''ob-osrčno šte>-^.-:co aM «i-vil-o. sta-o 26 'et. Donite z naslovom na 0^'a-ni oddelek »Jutra« pod »28*. 3228 Mlada nagaMvka P-.*!v:7po nrete1 dopis. Pozdravlja Crnola-ec. 3130 Vdovec trgovec in po«e.°tn?-' l?e'l resno . znan le z g-o^oo^tčio a'i vdovo, ki ima trgovino a'i po--e tvo in neka' »otovine Ponudbe na o?l. o 1 'ti'1 i»k »Jutra« pod »Jup!ter«. 3K4 S*arei*ega gospoda trg naobraženega že"im spov.niti — ne v svrho že-n:tve — ampak Vot do-breea svetovaVa Za dobre nasvete ze'o hvaležna! Pi--men« ponudbe pod šifro »Pošteno dekle« na og'a«. oddelek »Jutra«. 3537 Emona Damo. katero sem t nedeljo opozoril na »Jutro« prorim za priložnost sestati' a. Odjrovor na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Diskreten«. 8503 Dama ki me je povabila pred-za'n?i četrtek pred trgovino S., naj dvigne pi mo pod »Bol« roT avice«. 8634 Sama Oddal sem pismo pod za-žolieno Silro. 3623 L. Y. Z. Dvignite pismo! 3622 Gosnodična z 18.000 Din, stara 22 let želi znanja z go podom do 35 let starim. Pismene ponudbe 8 sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod š'f-o »Mirno iivljenje«. 3629 Črnooka Dvignite pismo! 3625 Boljši obrtnik samostojen, želi dopisovati radi prijateljstva z dobro s:tuirano damo. Dcpii« na oglas, oddelek »Jutra« pol »Ljubljančan 30«. 3380 Osam'jena gpdč. 21-letna, z dežele, trg. izobražena, bret .sredstev, želi .poznati idealnega go-ipola, ki bi ji po mara', skozi življenje. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Osamljena idea istka«. 8466 čevljarski mojster in pes rastni k želi znanja z goepodično staro 20—27 let in dobro gospodinjo z doto 15—30.000 Din. Re-nc ponudbe e sliko pod »Cenitev« na ogl. oideiek Jutra. 8481 Veriga sreče! Sam prepišite devetkrat! J. K. i. L. 8143 Boljša šivilja želi znan a z gospo iom od 40 let. Dopve pod šitro »Gentleman 34« na ogla ni oddelek »Jutra«. 3446 Gospodična trg. naobražena, z večletno prakso v pisarn . želi znanca 1 industrijalcem ali višjim driavnim uradni' om od 34—45 let starim. Ponudbe n» oglasni oddelek »Jutra« pod zinčko »Novo življenje št. 359«. 3234 j 2 mornarska podčastnika m'a 'a in inte'igentna iščeta no-nran tva z dvema o-•'!čnama. starima 16—19 let Dooir« na oe'»«»i odVlek »Tuf.ra« pod šifro »Ivo Drago«. 2393 Uritetijca dob-o s;tuirana. išče radi osame'o.ti znan-a z dob-o-■•rčnim in zrača:nim. sebi nr-me-nim d-žavnim u-a-^ni-' om ^re^n ;ih let Pcu^b" na 0^'a^-nr o^^e^k •Ju'r.1« nod »Zas""eno »'n-mfl- Si o»ii"i>s». Prednol 'moro profesorji. 3053 Trg. nanhr^ena go«oo^ična m'tida. »»'i v«led pomanjkanj drwžsbiwa stika rp"-"'"ra notnnn^tvu t g, ofi "'-'"m. R'ov»tic<"T> Jfn^^fl T^T^n«'--^*? tn t*-a?Jte «, tn m v--®, r*«-". 1 p , rv-' »^n t n -T ' "t -*»•-»« no^ ?£if-0 »F:-~— 'M-1! T Trn«. J070 pACtMVl t. »t«'no t«*. ž®*1' se. t «vr-bn r z »"'--n 'n «0 -'o«1«. "a c-1-""! »J"*-" pod šifro »Znanj'e«. 3511 Trgovec . Ur 40 let, »drav ln dober, so'idnn. poseduje trgovino mešanega blaga in de-žei. pridelkov, v prometnem kraju, v stari trgovski hiši v mestu (Sjv» s banovina. Srb), bi oženil dobro in solidno dek ico. trgovsko naob-aieno, pošteno. odgovarjajočih let, ki ima kaj gotovine. Ob poroki dobi imenovano hišo v vrednosti tri četrt mi'i-jona Din z odgovarjaočim dohodkom. — Refle tira -e bolj na osebno necmaleže-vane preteklosti, lepe vzro-je, kakor pa na niaterijal-ne odnos«. — Neanonimne ponudbe po možnosti s sliko na ogl. odde'-ek »Jutra« ped »Sieurna bodočnost«. 3325 Inteligentna Srbkinja stara 20 let. lepo vzgojena, prijetne zunanjo ti. iz boljše ' fcrgovs-' e h'še. želi poročiti višjega nra inika. so-'idnega in' neo-porečnega življen-'a. Ima opremo m 25.000 Din gotovine ter po poroki v življen--kih tež-ko-čah pcmoč. — Cenjene ponudbe 6 strko na og'a~ni od'elek »Jutra« pod š fro »Srtr' inja« — Na brezinrae depi-se se ne odgovarja. 3336 Zfiarsl! Eksistenca se vam nudi. Priženi-tev (podjetne hčer'-e) na dom umr'ega zidarskega mojstra. Resne ponudbe ood »Dravska dolina« na Mar-stan. Maribor. Koroška 10 Priložite znamke. 3420 34-letni vdovec soliden, z malo dobro idočo trgovino, želi poročiti gospodično ali vdovo brez otrok. Biti mora simpatična ter dobra gospodinja. Lahko je tudi krneč-', o dekle. Cenjene dopise s s'i-ko na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zeleni ma'«. Tajnost zajamčena. 3474 Dva mlada gospoda dobrosrčna in znača-j.na. se želita seznaniti z isto takima gospodiSnama od 16 do 23 "let z nekaj premoženja v svrho ženitve. Neanonimne dopise e eli'o (iprobi vrnitvi) na og'ani oddelek »Jutra« pod »S'av-ko in Janko«. 8442 Gospodična z dežeie, neomadečevane preteklosti, stara 38 let, z 10.000 Din gotovine, dobra gospodinja, želi tnanja v svrho ta ojšnje ženitve. D*»p!se na ogl. odd. Jutra pod šifro »Pozna zima«. 3445 Gospodična srednje starosti, črine tn-nan'o«ti, s premoženjem Din 100.000, s« že'i poročiti državnim uradnčkom. Dop. se e sliko ca podružnico »Jut.-a« t Oelju pod šifro »Sreča«. 3204 Gospodična neomadeževana. čedne zunanjosti, lastnica boljše kmetije v predmestju Ljubljane. želi znan'a v svrho možitve. — Prednost imajo znača!ni go -podje, ki so "iz urledne rodbine, s premožen 'em od 100.000 Din naprej, podjetni za umno go «podar-tvo, z boljšo obrtjo ali -'rž. službo. Dopise s kratkim žiVenJ^n^om na o-'a-. oddeVk »Jutra« nod »Zvesta pomoč«. 3347 Gospodična t-B-ovsko naobra-Zena. doma z sro**"ue. iv>roči pre-mn?n'w« S'ovenca r tujini (a'i ki te bil), ki ima interes za lepo bodočnost •'nma ali v niozemrtva. — Ponu 'he na Og'a.s. odd^e.1-»jnfra« nod »Dom dob-» eoepodinje«. 8517 Pisalne stroje švedske, i m a tastoortvo Tehna. Mestni trg 25^ — Iščemo povsod zastopnike 33 Pisalni stroj »Ideal« proJam. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra« 3516 tA, 1 Strokovno oglašuje ia o» prav|j» klavirje G. Jurasek Lhtbljsna. Ključavničarska ulica 8 — Mestni trg 22. 136 Nova harmonika poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelim »Jut^a« _8002 Gramofon nrodam ta par 100 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutri«. 8504 Klavir francoščino in nemščino nouču.!e diplom. uč:,-'!ica. Nas'ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3512 KLAVIR.ni ^v»r'm nr^ • Mknt«1«1 n»v-dežnega blaga, cenenih klavirjev Kupni'«- n" obroke od Din 400.— -rv» avetovn. fahrikate B«sen tn-fe- S'em« av F»t -ter RKItl Sline' original ki «n osi-pomo naiholiH 'Lahka oreeitn« mehanik« Prodaja 'ih zklinfne 1» od izvedenec in bi v ttCit 01»-hens M»t're Alionz Breznik ieftn- trg 3 - V»l kan-k» • htr» »--1 crlasbi* n «trnn NaJceoeJSa Izposojevalnica 193 Harmoniko novo kromatično poceni pro^a Clmennan. Sv. Petra cesta 53, dvorišče. 3553 Klavir 2000 Din ta učenje prodam. Na lov v oglasnem oddelku Jutra 3575 Lovska psica Čistokrvna, nemške poen-ter - p»=me. ', ratkodlaka. stara 10 mesecev, s hišno dresuro in izvn tnim nosom. radi premestitve n« n-odaj- Cena po dogovoru. Naslov v ogl. odd. Jut-a 8362 Lovski pes lep. 1 in pol leta star. na- prodai. Več v ogl. o •'d. »Jutra«. 3451 a Lovska psica mlada, jerebičarka. poceni naiprodaj. Ponudbe pod značko »Pes« na og-b-ni oddelek »Jutra«. 34S9 Kanarček diresirau. dober pevec, je naprodaj. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 3440 Pes volčje pasme so je izgubil. Oddati ra je na Viču št. 107. 3529 Psa lepega in dohrega čuva:a kupim. Ponudbe z navedbo cene na ogla-ni oddt-lei; »Jutra« pod šifro »Čuva «. 3358 Psička dra.Se*tnega (Spitzziurmer-hund) prodam. Nae'ov v oglasnem oddelku »Jutra; 3552 Mlad cm Jazbečar »Da' el« se je izgubil Oddati ga jc proti nagradi na naslov: Deiman, Gregorčičeva nlica 33. 3600 Antlhemoroidin zdravilo proti hemeroi.iom z zajamčeno sigurno tjo ozdravi brez vsakih posie-di» takoj v početkn v 7 a že zastarelo v 15—20 dneh. Uspešno uporabljeno od preko 400U bolni: ov — C«na 115 Din po povzetju. NaroČi!« ep-ejema: D. Mi-lutinovid. Baošič — Boka Kotorska. 1810 Dr. G. Plccolf lekarnar r Ljubljani pri poroča pri zaprtju in dru gib tei'ofah želodca svo o preizkušeno želodčno tink turo. 229 Slabim pošljemo brezpiačno n c v način pomlajevanja in zdravljenja organizma, povraten moči, zdravja, dela-zmožno«ti in podaljšanje aktivnega živ'jen'a. Obrnite se na: Miloš Ma-kovič. Beograd,- Kralja Milana 58 2434 Stroj za rezanje papirja poceni naprodaj. N&Mov v oglasnem oddelku »Jut,-a«. 2348 Lokomobila Woii 84—40 HP, s stormjičasto rešetko in dimnikom, še v pogonu in poinojarmenik 55 c-m. dve leti star, tudi 5e v pogonu, zaradi povečanja zelo poceni prodam Vprašati. Zagreb, poštni predal 17. 3030 Motor za pogon s surovim oljem, dobro ohran:en. od 30—50 HP kupi Mestno električno podjetje v Mariboru. 8295 Stenski brusilni stroj (Wand chleifmasehine) dobro oh-an'en in stis.ka'ni •troj (Snindel-Presse) za iz-delovan'« cement. p'ožčic poceni prodam Na-lov nove ogVnl oddelek »Jutra«. 3355 Šivalne stroje I* najbol'5'h --vefovirh ♦ov*-n. na dolgoročno od r>'ači1o. s 15 letnim jam-ttvom. dobavlja naVonete G Ro"ander k. d Zagreh Martideva ul. 25. 435 Pletilne stroje švedske. Vrožn«. ima za-»tonstvo Tehna LVa^s Me-tni trtr 25^. — Iščemo povsod zastopnike. 84 Ce!oloin 4s8#— franko raspoillja Mlekarstvo §iletič Bregi Koprivnički 3123 Odllkevaa s diplom« ministrstva leta 1929. Zahvala. 3127 Za Številne pismene hi nstne izraz~ iskrenega sočutja ob bridki izgubi našega predragega očeta, gospoda Janeza Poženela posestnik« se tem potom vsem najprisrčneJSe zahvaljujemo Zahvalo smo dolini izreči tudi vsem da rovalcem krasnega cvetja in vencev ter vsem onim ki so našega blagega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi poslednji poti. V Ljubljani, dne 1. februarja 1930. Globoko žalujoči ostali. Zahvala. Ob smrt! stSctv nepozabnega, soproga In očeta, aoeooda iskrene IfriMJenega Martina Kolška Izrekamo fdkreno zahvalo vsem prijateljem, znancem In stanovskim tovarišem pokojniika. ki so n v tako velikem Števila soremSi k večnem« počitku. daNe vsem darovalcem vencev, k. podžupanu Vmku Kukovcu za rm-Hve poslovilne besede ob grobu, gg. pevcem, Sloven. obrtnemu društvu. Obrtni zadruga čevljarjev In Surovinski zadrugi čevljarjev v Celju. Gasilnemu društva v Gaber in ter srioh vsem, Id so nas v težkih urah tolažili ia sočustvovali z nami. CcQ« — Breg. dne 31. 3125 žalujoča rodbina Kolškova. Razpis ti šolski odbor v Rušah razpisuje natečaj za izdelavo idejnih načrtov za poslopje osnovne šole v Rušah. 2458 katerega se morejo udeležiti jugoslovenskl strokovnjaki. Rok za izročitev osnutkov poteče 5. marca 1930 ob 12. urL Za tri najboljša dela ae razdelijo nagrade v zneskih po Din 9000.—, Din 6500.—, Din 4500.—■. Vse podatke dobijo interesenti proti plačilu Din 25.— od ponedeljka 3. februarja t. L naprej pri tajništvu krajevnega šolskega odbora v Rušah. Baše, dne 28. januarja 1930. Načelnik: MIRKO GORISEK L r. Tajnik: HINKO BREGANT L r. Prvovrstna svetovna snamka MOTORNIH KOLES išče dobro versranega zastopnika za Slovenijo. Obširne ponudbe do 4. februarja na oglasni oddelek Jutra" pod .Prvovrstna znamka* 3130 Ofcrtalna prodaja parne žage Iz konkurzne mase Antona Kajfeža se bo vršila na licu mesta v Črnem logu, srez Delnice, dne 20. februarja 1930 ob 10. uri. Na prodaj bo: 1. Parna žaga z dvema polnojarmenikoma Pini & Kay, 600 mm in 450 mm, 1 venecijanko z dvema listoma, 2 krožnima žagama, 1 čelno žago, kompletno Wolfovo lokomobilo 45 KS, 1 železno turbino 40 KS, 1 dinamom, avtomatičnim vlačilcem verig, mlinsko napravo z 1 kamnom. K žagi spada dalje brusilni stroj, stroj za sekanje žag, 3 vagončki. rezervni žagni in cirkularni listi, gonilni jermeni, tračnice ter več raznega žagarskega in ključavničarskega orodja. Cenilna vrednost znaša 250.300 Din, izklicna cena pa 2/3 cenilne vrednosti. Plača se takoj. Kupec mora kupljene predmete odstraniti do konca marca leta 1930. Ako za celoto ne bo kupca, se bodo predmeti razprodajali na drobno ta in po potrebi prihodnje dni. na, 2. 1 hlev, deloma zidan, deloma lesen, lesen hlev, lesena šupa, konjska opre-vozovi in razno drugo vozarsko orodje. Cenilna vrednost znaša 21.700 Din, najmanjši ponudek pa 2/5 cenilne vrednosti. Za ogled na licu mesta se je zglasiti pri nadlogarju Jurija Jelenca na Viv šičah pri Črnem lugu. Pojasnila pa daje podpisani DR. LUDVIK GROBELNIK. notar v Ribnici na Dolenjskem, uprav-2412 . nik konkurzne mase A. Kajfež. ClTKOEi\ - avtomobile najnovejše 4 ln O sedežne odprte In sn-prte kakor tudi tovorne In avtoboM-chasHh z odplačilom v 12 m 18 mesecih nudi tvrdka * iampret in Srag, amzba z z, rjnbfrai, fm\t nt. is jp f Pljučne bolezni so ozdravljive! Pljučna tuberkuloza — Su&ica — Kašelj — Suhi kašelj — Zaaluzenje — Nočno potenje — Bronhialni katar — Katar v grlu — Sluz.nl kašelj — Izmeček krvi — Vzdlga-vanje krvi — Tesnoba — Astmatično hro-penje — Zbadanje Itd., — ao ozdravljivi! Tisoče ozdravljenih! Zahtevajte takoj knjigo o moji novi umetnosti hranjenja ki je že mnoge rešila. Ona pomaga pri vsakem načinu življenja, da se bolezen hitro premaga. Telesna težina se poveča ter po-lahno poapnenje končno zaustavi bolečina Resni možje zdravniške znanosti potrjujejo prednosti moje metode ter Jo radi priporočajo. Clm prej začnete z mojim načinom prehranjenja, tem bolje bo za vas. Dnnnlnnma TSltnni dobite mojo knjigo, iz katere boste črpali mnogo ko-ru|l lllUlUU iOiluUI ristnega znanja. Kogar torej mučijo bolečine, kdor se hoče naglo osvoboditi svojih bolečin na temeljit in varen način, naj piše Se danes. — Opetovano opozarjam, da prejmete brezplačno, brez vsake zaveze s svoje strani moja pojasnila ln bo Vaš zdravnik gotovo pritrdil temu novemu načinu Vaše prehrane ki Jo označujejo kot lzborno prvi profesorji. V Vašem lastnem interesu Je torej, da takoj pišete, ln Vas bo nato vsak čas postreglo moje ondotno »stop-stvo. Črpajte pouk in močno voljo za zdravje iz knjige izkušenega zdravnika. Vsebuje okrepitev ln življensko uteho ter jemlje ozir na vse bolne, ki se zanimajo za sedanje stanje znanstvenega" zdravljenja pljuč. Moj naslov Je: GEORG FULGNER, BERLIN • NEVKOELLN Ringbahnstrasse 24, Abt. 619 (Deutachland). i* J C J • v •• | Sodavicarji! Najboljše tn najcenejše Ia. češke siSonske, kraherlske limonadne bele tn zelene steklenice ter vse v to stroko spadajoče potrebščine, dobavlja .Čehostaklo' Ljubljana, Komenskega oL 20 PROTIV KASLM PROTIV PREHLADE Najbolje sredstvo proti* prehlade* kaltfa kao vratobolje i astma Uječnici preporačajul SAMOPROIZVAOJAČ KANOLD D. a KARLOVAO Odllktfnl l1it«i« koUJaM • K»pi Dvorski do&avljafil Nje«. VaL Kralja Švedska to Kh Vte. Prestoloaaslj. Ural), švedska OVC PO CUEL0S SVUETU ČUVENE TABLETI DOBIVAJU SE SVAOOJEI TVORNICEi KOPENHAGEN, GČTEBORG, VIEN, BERLIN, NCRNBERG, ESSEN, MILA NO, PRAG, LESZNO [Centralne _ lnž!a,r-e , Gustav Zemdnek kurjave A Co, družba z o. s. vod o »oile Li°b,',"*;K"an>i"' ________ 10 ~ Tclet 2621 ada)o med natorlkAheneSe čthro v ml ltoratarah. Sem spada dir. Votaakova knltaa <11 borbi sa ujedinje-nu narednu driaeu ki )• tsfla m boflč Is )• sta« kitaraaam- « h i ozlrora aa pravkar m vrteča sprememb« veleaktuataa Jako dezanmo ooreenlteoa knV« obsess 410 strani la veli* broširana Din 120.—% v platno vezan« oa Wn 140.—. Naroča M v Gtt jI $ a**ti Via/Sera« madruf* v Ljubljani, IVesemova ulica £4 Vsakovrstno lOGAH POHIŠTVO IlIANA za opremo stanovanj in pfearn Dunajska cesta 17 | 2iahtnl w MM M pvv^ || kanarčki mojster*« Me * tlarsa I« mark ■ viSje. predpevci. pte-BeosU pen. Uedte. ptča. Httm atfravila. Vetonieresaa-(m OMOvaft s dr*roceromi pobudam tascool — (Vel*, reja) Orosszocht (levdenrelch, Bad Suderobe ISO. flara. Iščemo mlekarskega poslovcdjo Id s« obenem razume tudi na gospodarstva Lahko je poročen ln tudi otroci ne motijo, želimo, da je v poslu resen, ker je nadziranje precej obširno. Naslov pod številko »4281« v oglasnem oddelku »Jutra«. 2481 Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za imseratoi del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v LjubloanL