m Uredništvo in npravniftvo Glasila je v Ckicagi, 111., 2821 So. 40. Ave., kamor je pošiljati vse rokopise, denarne pošiljatve, sploh vse, kar ima etik z listom. £ Celoletna naročnina za Zdr. Države in Canado je $1.00, za inozemstvo $1.50. m 55 SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE. Entered as second-class matter January 28, 1910, at the post office at Chicago, 111., under the Act of Congress of March 3, 1879. V združenju je moč! (r- "Glasilo” izhaja vsaki teden v petek. — Cirkulacija je dosegla nad osem tisoč natisov. List je razširjen po Zdr. Državah, Canadi in stari domovini. d* Cene za oglase po pogodbi. Enostopna 10 point vrsta 8 centov. J* Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo. LETO—YEAR V. CHICAGO, ILL., 26. JULY (JULIJA) 1912. ŠTEV.—NUMBER 27. Cena In plača. Kapitalisti znižujejo delavcem plačo na dvojen način. Prvič plačajo delavcem komaj eno tretjino ali pa dve petini vrednosti za produkt, ki so ga izdelali, drugič pa zvišajo ceno življenskim potrebščinam še enkrat tako visoko, kot so zvišali plačo, da delavci vzlie povišani plači še manj kupijo. Ko smo imeli zadnje krizo, so nekatere delavske strokovne organizacije vzlie krizi obdržale no-minelno mezdo, dasiravno so ponekod znižali staro mezdo. V splošnem1 so se pa želje kapitalistov, katere gojijo že desetletja, uresničile in vspele: v splošnem so potisnili življenski položaj delavcev na najnižjo stopinjo. Posebno dobro se je obneslo kapitalistom, da so zvišali ceno za živila, ne da bi jim bilo treba povišati delavsko mezdo. To resnično dejstvo nas pa uči, da danes delavci pri enaki mezdi delajo skoraj za tretjino ceneje kot pred desetimi leti, ako svoj zaslužek spremenijo v blago, kar morajo zvršiti, ako hočejo kupiti potrebščine, ki jih potrebujejo za življenje. To ni prvič, da se je ameriškim delavcem znižal zaslužek na ta način. Ko je nastala državljanska vojna, je povsod primanjkovalo delavcev, ker so krepki ljudje vstopili v armado in tako skrčili število brezposelnih delavcev. Ali vojna je stala denar in pričeli so izdajati bankovce. Ker pa nihče ni mogel prerokovati, kdo bo zmagal v državljanski vojni, se je vrednost papirnatega denarja silno znižala. Nastale so d -o juh cene, ki so se obračale po tem, če je kdo plačal v zlatu ali v papirju. Cena za blago, katerega je delavec potreboval za svoje1 življenje, je bila preračunjena v zlatu. Naobrat-no pa je delavec dobival svojo mezdo v papirnatih bankovcih. Vzlie povišani mezdi je pa delavec kupil manj za svoj denar kot pred državljansko vojno. Razlika v cenah jei znesla 75 odstotkov, mejtem ko je bilo nominelno povišanje plače mnogo nižje. Položaj ameriških delavcev je bil tako slab, da so bili delavci primorani organizirati se strokovno, ako so- hoteli zboljšati svoj življenski položaj. Že v oni dobi so se delavci borili ne le za zvišanje svoje mezde, temveč tudi za skrajšanje delavnika. Ker ni bilo brezposlecev, so njih boji končali z zmago za nje. Ali isto razmerje med mezdo in cenami za blago najdemo tudi dandanes. Ptoleg imamo pa še veliko brezposelno armado delavčevi ki zaman išče dela. Javna tajnost je danes, da skoraj ena tretjina rudarjev vedno počiva. Pred petnajstimi leti, ko se je pričela ameriška industrija razvijati hipnoi so ameriški kapitalisti potrebovali v prvi vrsti rudarje, da so spravili na svitlo premog, ki je neobhod-no potrebno sredstvo za razvoj železarske in jeklarske industrije. V ta namen so poslali svoje agente y Evropo, da so ondotnim rudarjem obljubili zlate gradove in jih spravili v Ameriko. Danes se pa ne potrebuje več toliko jekla in železa kot pred leti. Dograjene so železnice, železni mostovi, parniki iz jekla, pa tudi nebotičnikov se v primeri s prejšnimi leti gradi prav malo. To pa provzroča, da se ne rabi toliko premoga, in -da je skoraj vedno ena tretjina rudarjev brez dela. Vzlie brezposelnosti bodo pa delavci prisiljeni zahtevati v prvi vrsti znižanje delavnika, ako hočejo, da dosežejo v primeri z neznosno draginjo tudi primerne plače. Dokler velika brezposelna delavska armada ponuja svojo delavno moč vsaki dan na prodaj, je težko doseči višjo mezdo. Seveda ne velja to le za rudarje, marveč za delavce vseh strok, v katerih jih je mnogo brez dela. Samoposebi se razume, da ameriški delavci ne morejo privoliti, da se jim življenki položaj zniža za eno tretjino. To dejstvo jih logično sili, da se postavijo v bran z vsemi zakonitimi sredstvi, ki so jim na razpolago. In delavci bodo tudi to zvršili, saj povsod lahko i opazimo naraščajoče nezadovoljstvo v ljudstvu. Že bližnja bodočnost nam lahko prinese še hujše delavske boje, kot smo jih imeli do sedaj. Saj star pregovor pravi, da živ noče nihče pod zemljo. Kako ravnajo z rezervisti na orožnih vajah. Na seji avstrijske poslanske zbornice so soc. poslanci dr. Seha-eherl in tovariši podali bram--bnemu ministru interpelacijo, iz katere posnamemo naslednje: “Pri zadnjih orožnih vajah (od 28. aprila do 25. maja) rezervistov v Poreču so stlačili oddelek takozv. obrežne hrambe, 136 rezervistov, 301etne ljudi, ki so skoraj vsi oženjeni in očetje, v prostor (dvorana Riosa), ki meri 193 kvadratnih metrov in je 5 metrov visok. V tem prostoru so se mučili 28 dni. V sredi je bil prazen prostor, ki je meril približno 60 kvadratnih metrov. Naokolo je bila nakopičena prtljaga, so ležale puške in tornistre in prav tenka plast slame (230 kilogramov, ko so prieakoavli inšpekcijo, so dodali še 75 kilogramov). Slama se je kmalu zmela v prah, ki so ga morali vdihavati ubogi “jetniki’. Vsled tega jih je mnogo več ali manj težko «bolelo za vnetjem vratu. Vzlie temu, da so bili bolni, so morali vojaki dopoldne na vaje. Šele ob eni, ko so se vsi trudni vrnili, so smeli k marodni viziti, čeravno ni bil polkovni zdravnik zadržan. Drugače so prišli šele popoldne na vrsto, čeprav je zdravnik spoznal, da so bolni, so morali, ne vemo ali kaeensko, ali vsled kakega posebnega vojaškega higijenijčnega prednica o-stati vse popoludne v okružnem zraku prej 'omenjenega prostora, če niso bili ravno siljeni, da pometajo ali osnažijo stranišča. Med nesrečniki so se jele pojavljati še druge bolezni: močan kašelj, prehlajenje, driska. Vzrok teh bolezni so bile prenaporne vaje in slabo stanovanje. Celo najtrdnejši med njimi so trpeli vsled razmer v tem stanovanju, ki bije v 'obraz vsem znanstvenim zahtevam, kjer so ljudje izginjali v prahu in med nogami svojih sosedov. Soparni s prahom napolnjeni zrak, je jemal ljudem sapo. V koncertu kašlja in kihanja je bil vsakdo vesel, če je imel eno uro počitka. Vzlie tem nedo-statkom, se ni zganil gospod stotnik, da bi le enkrat ‘obiskal to revno ležišče, ki je bilo naravnost v izasmeh vsem zdravstvenim predpisom. V sobi narednikov je bila pipa za vodo, toda kozarca vode ni dobil nihče. Prostaki so morali hoditi na korito (napajala se je tam živina), da so se umivali, da so pomivali posodo, prali perilo in pili. Stranišče v vojašnici je bilo zaklenjeno in vojaki so bili prisiljeni, da so opravljali svojo potrebo na prostem, v bližini poslopja, dokler ni občinska oblast tega prepovedala, ker ni trpela take svinjarije. To je torej skrb za ¡zdravje in življenje rezervistov. Mestni poveljnik v Poreču, stotnik pri lovcih Karol Gerberi, je bil skrajno sirov in predrzen, s svojim žaljivim obnašanjem si je pridobil sovraštvo oddelka. To je oni Gerberi, ki je pred kratkim opijanil svoje vojake s pivom in jih je potem napodil na poreško prebivalstvo. Gospod stotnik je prihajal vsak dan na vežbališče in je bil vsem v strah, običajno je nazival svoje vojake s temi imeni : K ... ,e, Italijani in Hrvati, sama pakaža, svinje, psi, “bestie mise-rabili” in še več sličnih izrazov. Te priimke je ponavljal vsak dan s takim sovraštvom, s takim ¡zaničevanjem, da je razžaljenim — vendar niso bili sami divjaki, in je bilo med njimi tudi več c. kr. uradnikov in akademikov — silila kri v glavo. Kolikokrat je aktivni praporščak spuščal svojo jezo nad ogrskimi lovci, bil jih je s sabljo in s pestmi, če so ležali na tleh, jih je suval z nogami. Ravno tako ljubeznivo se je obnašal tudi stotnikov zaupnik, narednik Schindler, skrajno sirov človek, ki je pretepal moštvo. Na' rednik Schindler je udaril s pestjo vojaka Sustovicha tako močno, da je Sustovicb padel. Vojaka G. Jurdana je tako zgrabil ¡za vrat, da je imel velike modre pege. Obnašal se je kakor najsirovejši ka-zak, moštvo je moralo toliko časa letati, da so morali nekateri izstopiti iz vrste, drugim se je vlila kri iz nosa (slučaj Cossich). Zato je imel pa svojega psa tako rad, da je ukazal kuharju, naj prihrani «a psa vsak dan lep kos govedine. Ali je potem čudno, če je v rezervistih končno prikipela jeza na dan vsled vednega zmerjanja in krivičnih kazni (v28 dneh so dobili 23 dni zapora in so bili le 5 dni prosti )in da so po končanih vajah javno dali dnška svoji o-pVavičeni jezi? Gospod stotnik je seveda hotel ublažiti javni izbruh in je razglasil, da je pojav ireden-tičnega značaja —- ali večina vojakov ni bila italijanske narodnosti, temveč slovanske.’’ Interpelacija, katero so podali soc. poslanici v avstrijski zborni' ci, dokazuje jasno kot beli dan, da še dandanes v domovini grše rvnajo z vojaki, kot « garjevini psi. Vsak smrkov praporščak ali kadet ima pravico, da izlije svojo jezo nad družinskimi očeti, ki so , stari po trideset let. Upamo, da po prečitanju tega članka ne bo skominjalo nobenega ameriškega Slovenca vrniti s v domovino in opraviti orožne vaje. V Avstriji še dandanes smatrajo, navadnega vojaka za manjvredno bitje, katerega lahko višji poljubno dražijo in trpinčijo. Interpelacija pa tudi dokazuje, da militarizem ne more obuditi v človeku druzega kot zverskih nagonov. Ameriške vesti. * V Albanyu, N. Y. je v delavnici, v kateri izdelujejo filme za kinematografične predstave, nastala razstrelba, ki je provzročila smrt dveh delavcev. * Zelo v temo je zavit umor Rosenthala v New Yorku, ki se je preživljal z igrami «a denar in 0’ katerem smo poročali v zadnji izdaji. Nekateri trdijo, da je policija delovala indirektno pri u-moru, drugi- zopet pravijo, da je policija nedolžna kot jagnje. William Shapiro, ki je baje lastnik misterioznega avtomobila, katerega so se morilci poslužili pri umoru, je izpovedal, da morilcev ni treba iskati med profesio-nelnimi igralci. Shapiro je baje tudi priznal, da so mu zagotovili, ko so najeli avtomobil, da ne preti najmanjša nevarnost od policije. Shapiro je baje pripravljen še več povedati o vzrokih, ki so provzročili umor Rosenthala. Noče pa vendar povedati tega policiji. Zopet drugi trdijo, da je bilo za umor Rosenthala razpisanih dva tisoč dolarjev negrade. * V Mantivocu, Wis., je šlo v zrak železniški voz dinamita, ki je bil shranjen v navadni šupi. Lastnika ute je raztrgalo na drobne kosce, preko trideset hiš v mestecu je pa poškodovanih. * Pri Hammondu, Ind. je bila policija prisiljena udreti v bajto nekega Adolfa Hufenhausera, skopuškega čudaka. Hufenhauser je petdeset let živel na svoji farmi, ki je obsegala 50 akrov, kot puščavnik. Naselil se je takoj po končani 'državljanski vojni in čakal, kedaj pride njegova ljubica izza mladeniške dobe iz Nemčije v Ameriko, da jo poroči. Seveda je čakal zaman. Mož je sameval in gladoval. Ž njim ni nihče občeval. Ko- so mi-noli teden sosedje opazili, da se že več dni ni pokazal iz bajte, -so poslali po policijo v Hammondi da s silo udre v borno kočo. Ko je poliieja udrla v kočo, je stari skopuh ležal s puško starega sistema v rokah na tleh. Najbrž je hotel braniti svoj zaklad s puško pred roparji ali vsiljeval-ci. V škatlji za tobak pri njegovih nogah je bil petdesetak. Krogin-krog so pa ležale kositraste ška-tlje, katere so bile polne zlatega, srebernega in papirnatega denarja. Vzlie temu ¡zakladu je skopuh lakote umiral. Prepeljali so ga v bolnico, kjer so zdravniki izjavili, da bo težko okreval. * Tvomiški nadzornik Edgar T. Davies iza državo Illinois je podal obširno poročilo o razmerah in plačah nizke plačanih delavk v hotelih in restavracijah. Iz nepristranskega poročila priobčujemo naslednje stavke, ki so plamteča obtožnica proti sedanji družbi: “Stanovati morajo v kleteh. Njih hrana je slaba. Večkrat morajo dekleta nasititi se z ostanki, ki so ostali gostom. Da imajo po zakonu delati le deset ur dnevno, večina teh delavk ne ve. Če bi katera delavka opozorila drugo, da je upeljan ¡zakonit deseturni delavnik, bi jo delodajalec takoj -odpustil.” “Večina deklet, ki delajo v restavracijah in hotelih morajo prej ali slej zaiti na slaba pota.” “V nekem slučaju so morala lepa dekleta nositi na mizo pri možkih, grda pa pri ženskah.” “Dobrosrčni ljudje, ki hitro obkolijo- na ulici žrtev ulične železnice, jedo brezbrižno v restavraciji, v kateri jim slabotno in do ¡smrti utrujeno' dekle streže, ali pa gredo brezmiselno mimo ženske, ki že deset ur na kolenih drgne tlak.” * Iz Cherbourga poročajo, da so na parniku “Philadelphia”, ki je lastnina “American Line”, prisilili ¡natakarje, da so kurjačem dovažali premog. Ob času katastrofe “Titanica” se je mnogo pisalo in govorilo-, da je najnujnejša potreba, da je vsak parnik opremljen ¡z zadostnim in izvežbanim moštvom. Katastrofa “Titanica” še ni pozabljena in že je zopet vse v starem tiru. To dejstvo »pričuje koliko so vredne širokoustne izjave naših oficioznih, dokler je v človeški družbi uveljavljen lov «a profitom kot načelo. * V Chicagi je sodnik obsodil William B. Wenhama in Georg Essenberga, ¡zastopnika tvrdke “Chicago Safe in Merchandise Co.” vsakega na 100 dolarjev globe, ker sta rabila na izdelkih tvrdke unijsko znamko, do katere tvrdka ni imela pravice. Ta slučaj nam kaže podjetniško- umazanost v pravi luči. Unijska znamka jim je všeč, plačati pa nočejo delavcev po unijski lestvici. Odlomki iz zgodovine Zdr. držav. Po raznih virih sestavil J. Z. (Nadaljevanje.) V dobi, ko je bil Cortez odsoten s svojo ekspedicijo, so se dvignili Mehikanci v glavnem mestu. Vsi domačini so bili nakrat po konci in v orožju. Alvarado, ki se je bal vstaje s strani Mehikancev ali pa iz lastne krvoločnosti, je napadel Mehikance, ko so obhajali neko veliko slavnost. Pri tem napadu je pobil kakih pet sto voditeljev in duhovnikov. Nepričakovan napad je ljudstvo tako razburil, da je zagrabilo za orožje in pričelo oblegati Alvarada v njegovem taborišču. Španci so bili v veliki stiski in nevarnosti, ko je Cortez na čelu svoje nove vojske prišel v mesto. Prišel jev mesto, ne da bi mu nasprotovali Indijanci, in se združil s četo Alvarada. Ali Mehikanci so bili sedaj nezaupljivi in vsa diplomacija španskega pustolovca ni mogla vplivati toliko nanje, da bi se zopet pomirili in zaupali tujim osvojevalcem. Že po nekaj dnevih je prišlo do spopadov. Po ulicah je tekla kri Indijancev v potokih. Padli so tisoči, mejtem ko se jim je posrečilo maščevati se nad tujci. Boji so trajali skoraj štiri mesece v mestu in okolici, v katerih so bili Španci vedno ^zmagovalci. Ali vzlie zmagam bi Španci na zadnje le podlegli indijanski premoči. Da bi se Cortez rešil iz nevarnosti, se je poslužil zelo grdega in umazanega sredstva. Prisilil je Montezumo, da je šel na streho paloče, ki je bila pred velikim šti-rikotom, ki je služilo obleganim Špancem za taborišče, da bi do- mačinom, svojim podanikom priporočal, da naj sklenej* mir z belimi osvojevalci. Ko je Montezu-ma stopil na streho in pričel govoriti, je nastala splošna tihota. Ali komaj so njegovi podaniiki izvedeli, kaj jim priporoča njih cesar, je nastal silen vihar. Proti Montezumi se je vsula toča kopji in padel je smrtno zadet na streho, od koder so ga Španci odnesli na varno. Po nekaj dneh je umrl za ramami, mejtem ko so se njegovi 'bojevniki umaknili, ker so jim Španci prizadjali ponovne in izdatne izgube. Vseeno je bil pa Cortez prisiljen zapustiti mesto. Prišlo je do velike bitke, v kateri so zopet podlegli Indijanci. Španci so v tej bitki zaplenili sveto bandero Mehikancev, ki so po tem porazu bežali na vse strani. V decembru 1520 se je Cortez zopet vrnil proti glavnemu mestu. Po več mesečnem obleganju se je mesto podalo. Cesarstvo Monteznme je bilo uničeno in Mehika je postala španska provinca. Med mnogimi priznanja vrednimi možmi, v začetku šestnajstega stoletja je živel neki Feridand Magellan. Po rojstvu je bil Portugalec, po poklicu pa pomorščak iz-vanrednih zmožnosti. Magellan se je odločil, da bo proti jugozapadu iskal pot v vzhodno Indijo. Prosil je portugalskega kralja za pomoč. Vladar ga je hladno poslušal in ni storil nič, da bi se uresničili njegovi načrti. Magellan je bil vsled odklonitve ozlovljen in je šel na Špansko, kjer je španskemu vladarju Karolu V. predložil svoj načrt. Karol V. je sprejel ponudbo in je ukazal, da se pripravi bro-dovje, obstoječe iz petih ladij, pod poveljstvom Magellana za pot. V avgustu 1519 je brodovje zapustilo Sevillo. Jadralo je jugo-zapadno, in Magellan je kmalu priplul do južnoameriškega obrež-ja; Vso jeseni je porabil za odkritja. Vedno je upal, da odkrije kakšno morsko ožino, ki vodi v ocean, katerega je Bilbao odkril pred šestimi leti. Nezadovoljen s svojimi vspebi, je prezimil nekje v Braziliji — seveda je bilo tam poletje, ker je na južni strani ravnika (ekvatorja). Ko je znova odjadral na nadaljna odkritja, je priplul do ožine, ki nosi še danes njegovo ime. Magellan, ne boječ se pomorskih viharjev in hrepeneč po novih odkritjih, je preplul morsko ožino in dospel na odprto morje. Vreme je bilo krasno in modri valčki sinjega morja so se zibali ob lahnem vetriču. Magellan je imenoval mirno in nepregledno morsko ravan Pacifik ali Tihi ocean. V oceanu je obrnil rivne svojih ladij proti severozapadu in je vozil v tej smeri skoraj štiri mesece. Na .tem potu je mnogo trpel, ker mu je primanjkovalo vode in živeža. V marcu 1920 je priplul do o-točja Ladrones (Tatinskega otočja), ki je nekako sredi pota med Avstralijo' in Japonsko. Jadrajoč proti zapadu je dospel do Filipinskih otokov, kjer je padel v boju z divjaki. Brodovje ni bilo oddaljeno niti štiri sto milj od Kitajske. Izvolili so novega kapitana in nadaljevali pot do Molukov, kjer so naložili vsakovrstnih dišav za evropejski trg. Ena sama ladja je srečno dokončala pot proti zapadu. Na to ladjo so se ukrea-li pomorščaki z drugih ladij, ki so se po ob jadranju rta Dobrega u-panja vrnili dne 17. septembra 15-22 na Špansko. Plovba okoli sveta je bila dovršena, ki je prinesla ne-izpobiten dokaz, da je naša zemlja okrogla. Teorija starega zve-zdoslovca Mandevilla in pomorščaka Kolumba je triumfirala nad trditvami nazadnjaških mračnjakov. Prihodnja pomembna vožnja proti ameriškemu obrežju se je zvršila leta 1520. Lucas Vasquezde de Ayllon, ki je bil sodnik na St. Domingu, kjer je osredotočil v svojih rokah ogromno bogatstvo, je vodil ekspedicijo.Združil se je s šestimi drugimi ljudmi, ki so hrepeneli po bogatstvu in da navalijo Indijancev na Bahamas, da bi obdelovali njih plantaže kot sužnji. Ko so bili že blizo svojega cilja, jih je zajel velik vihar, ki jih je podil proti severu in obrežju South Caroline (južne Karoline), Ladji, katerima je zapovedal osebno Ayllon, sta se zaidrali ob ustju 'reke Cambahee. Deželi so dali ime Chicora, reko so pa krstili za Jordan. Boječi oljudni in prijazni domačini so prišli na ladji z darovi, ko jih je minila bojazen. Ko sta bila oba krova polna domačinov, je Ayllom vporabil ugodno priliko in odjadral na široko morje. Nekaj dni kasneje, je zopet nastal hud vihar, ki je potopil eno ladjo. Za domačine je smrt v oceanu bila nekakšna dobrota, ker so se izognili sužnosti na španskih plantažah. Ko se je Ayllon vrnil v Španijo, je Karolu V. povedal o svojem razkritju, ki ga je imenoval guvernerjem Cbicore in mu dal oblast zasesti deželo. Ko se je leta 1525 prvič vrnil v svojo provinco, so ga Indijanci sprejeli sovražno. Njegova najboljša ladja je v ustju Jordana zapeljala na suho. Razkačeni Indijanci-so napadli ekspedicijo in pobili mnogo izdajalskih pomorščakov. Ayllon je bil vesel, da je rešil svoje življenje. Vrnil se je na St. Domingo; njegovo premoženje je bilo popolnoma uničeno. Tako žalostno je končal prvi poskus, ko so hoteli zasužnjiti Indijance. Leta 1526 je Karol V. imenoval Pamphila de Navaeza guvernerjem Floride. S tem mn je dal tudi pravico, da zasede deželo. Ozemlje, preko katerega je bil imenovan guvernerjem, se razprostira od rta Sable od treh petin pota okoli Me-hikanskega zaliva do ustja reke Palms. Narvaez je dospel v aprilu leta 1528 v Tampo. S seboj je imel dvesto in šestdeset vojakov in štirideset konjenikov. Domačini so jih sprejeli lokavo. Kazali so jim svoje zlate izdelke in jim namignili, da je zlato proti severu. Za lakomne, po zlatu hrepeneče Špance je to zadostovalo. Napotili so se proti severu in zašli v šume in močvirja. Nikjer niso našli sledu o bogatih mestih. Prišli so do reke Withlacooehie, katero so prekrižali plavajoč, in do Suwanee, preko katere so se peljali v čolnih. Končno so dospeli do Apalachee, majhnega sela, s kakimi štiridesetimi kočami. To je bilo mesto, o katerem so jim pripovedovali ogleduhi. Lačni in izmučeni so se zopet vrnili v šume. Prekoračili so močvirja in potoke. Na potu proti mor ju so silno trpeli vsled napadov s strani divjakov, ki so jih vedno opazovali in jim bili za petami. Po trudapolnem potu so prišli v luko St. Mark. kjer so mislili, da jih čakajo ladje. Z velikim trudom so zgradili majhne ladje, na katerih so odrinili na široko morje proti španskim naselbinam v Mehiki. Zajeli so jih hudi viharji, bi so jih gnali zopet proti obrežju. Nekateri so utonili, druge so potolkli divjaki, majhna peščica se je pa rešila na suho, kjer jo je čakala sredi nepreglednih šum grozna smrt lakote. Od vse pustolovske družbe so se rešili štirji možje pod vodstvom pogumnega De Vaca, prvega lajtnanta ekspedicije. Prišli so do majhnega sela San Miguel ob pacifiškem obrežju. To je bil pohod poln groze in trpljenja, ka-keršnih zgodovina le malo pozna. Ali Špancev taki nevspehi niso ostrašili. Leta 1537 so nameravali prirediti novo ekspedicijo, kateri naj bi načeloval Ferdinado de Šoto, ki je kot osebni prijatelj Pizarra spremil njega v Peru, odkoder se je vrnil z velikim bogatstvom. Bil je zelo popularen v Španiji in vladar mu je izpolnil vsako željo. Po lastni volji je bil imenovan guvernerjem Cube in Floride s pravico, da sme zadnjo deželo osvojiti poljubno. Pridružilo se mu je mnogo mladih Špancev, večinoma ljudi, ki so imeli bogatstvo in ugled. Izmed teh je izbral šest sto najbolj pogumnih in čvrstih. Oblečeni so bili v dragocene viteške o-prave, ki so bile takrat v navadi. Delale so se velikanske priprave za osvojitev nove dežele. Pripravili so veliko zalogo orožja in živeža, verig za sužnje in orodja za izvrševanje vsakovrstnega dela." Učili so krvne pse loviti begune. Za mlade viteze so pripravili igralne karte, da bi se kratkočasili na morju z raznimi igrami. Dvanajst duhovnikov je imelo zvrševati ver ske ceremonije. Ukreali so tudi čredo prešičev z namenom, da jih odebele v novem svetu ¡s koruzo. Ko je bilo po enem letu vse pri- pravljeno za odhod, je kastiljans-ka eskadra, obstoječa iz deset ladij zapustila luko San Lucap, da osvoji nepoznani svet. Brodovje se je ustavilo v Havani, kjer so moštvo sprejeli z velikanskim navdušenjem. De Šoto je pustil svojo soprogo na Cubi, da jo vlada tekom njegove odsotnosti. Po dve-tedenski vožnji se je zasidral v zalivu Tampa v začetku junija 1539. Ko so nekateri Kubanci, ki so se pridružili njegovi ekspediciji videli prvič velikanske, tihe šume in umazana močvirja, so se vrnili na varno proti domu. De Šoto in njegovi vitezi so se norčevali iz take strahopetnosti in so pričeli prodirati proti severu. Na potu so bredli skozi močvirja, plavali preko rek in se bojevali, z Indijanci. Po trimesečnem pohodu so prišli v mesecu oktobru do naselbin Apa-lachiancev. Utaborili so se ne levem bregu reke Flint, da prezimijo. Štiri mesece so ostali v tem taboru, iz katerega so pošiljali male čete na nova odkritja. Ena četa je dospela do zaliva Pensacola, kjer je zvršila vse potrebno, da pride živež še tekom leta iz Cube. Zgodaj spomladi so Španci zapustili svoj tabor in se napotili proti severovzhodu. Neki indijanski ogleduh jim je povedal, da leži v oni en j eni smeri mogočno indijansko cesarstvo. Neki španski vojak, ki je bil na pohodu z Nar-vaezem, je trdil, da so povesti Indijanca navadne izmišljotine. Ali De Šoto ga je zavrnil, da hoče najti zlato ali pa videti revščino z lastnimi očmi. Na ta način je prisilil pustolovce, da so šli skozi šume, preko rek in barij. Koncem aprila 1540 so prišli do reke Ogechee. Tu je indijanski ogleduh rekel, da je bolan in ni hotel iti dalje. Ko so duhovniki “izgnali iz njega slabega duha”, jih je zopet rodil naprej, dokler jih nekega dne ni zapustil sredi gozda. Okoli prvega maja so prišli do South Caroline; bili so dva dni hoda oddaljeni od mesta, kjer je Ayllon zgubil svoje ladje in ljudi ob ustju reke Jordan. Od tukaj so se obrnili proti zapadu. Ali težko je verjeti, da je Šoto s svojimi ljudmi prekoračil gorovje, ki vodi v Norih Carolno in Tennessee.Najbrž je nadaljeval pot preko severne Georgije, potem se je pa obrnil proti Alabami in nadaljeval pot proti morju, dokler ni prišel do utrjenega indijanskega mesta Mauville ali Mobile, kjer se je vnela huda bitka z domačini, v kateri je padlo dva tisoč in pet sto Indijancev. De Šoto je izgubil osemnajst mož in približno osemdeset konj. Ranjencev je pa imel okoli sto in petdeset. (Dalje prih.) .........> — Norčava miljonarka. Med tem ko umirana milj one ljudi od. lakote, ne vedo drugi, ki sede v zlatu, kako bi se znebili denarja, ki so jim ga prigarali delavci v potu svojega obraza. Iz New Yor-ka poročajo o milijonarki Lawrence, ki je nepričakovano podedovala ogromno vsato 3 miljo-nov, na kakšen način je razsipavala denar. Kupila je krasno palačo, okolo katere se je razprostiral lep in širen park. Na vrtu so rasla najžlahtnejša drevesa. Iz Libanona si je naročila celo več ceder, ki jih je nasadila v. parku in jih imenovala Salomonov gaj. V službi je imela zgolj evropske aristokrate, ki jih je v Ameriki kakor smeti. Kuharica je bila po-tomkinja iz prastare francoske plemiške rodovine, koeijaž je bil pristen marki, frizer je bil baron iz Nemčije, neki italijanski mar-keze je opravljal v hiši bolj pri-prosta dela. Imela je tudi domačega slikarja, ki jo je moral slikati v najrazličnejših pozah. Mlad pisatelj je moral v lepih verzih o-pevati njeno vsakdanje razpoloženje. Slednjič si je hotela zgraditi še lastno gledališče. To je bilo pa njenim otrokom že preveč in zato so jo tožili in zahtevali za svojo mater varuha. Pred sodiščem se je dama bridko pritožila, da ji o-troci ne privoščijo najmanjšega veselja. Sodišče je bilo drugačnega mnenja in ji je postavilo za varuha njenega najstarejšega sina, ki ga je ona prav pred kratkim zavrgla, ker se je zaročil z neko plesalko na vrvi. GLASILO Sumiste Narodne Fodoorne Jednote lokaj« taiaaaka. LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredništvo in upravništvo: 2821 SOUTH 40th AVB., Chicago, Dl. Valja VM leto $1.08. ORGAN SLBVENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY Issued weakly. OWNED BY THE SLOVENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY OFFICE: 2821 SOUTH 40th AVE., Subseriptian, $1.00 per year. DOPISI. Yale, Kans. Kapitalistična grabežljivost in lakomnost po večjem profitu, sta zopet ugrabili enega brata iz naše srede. Naš brat Frank Spec je dokončal delo na svojem prostoru. Po končanem delu se je napotil proti domu. Prišedši do vspenjače, je vstopil v njo z nekim črncem. Ko je vspenjača napravila kakih deset čevljev pota, se nakrat prevrne ali prevaga. Črnec se je ujel, v smrtnem strahu se je trdno prijel in ostal nepoškodovan. Naš brat je pa dobil tako težke po škodbe, da je izdihnil. Po zdravniški preiskavi mu je zlomilo til nik in ga stisnilo preko ledvic Njegovi tovariši, ki so prihiteli na mesto, da bi ga rešili, so ga morali izpustiti, da je padel na dno, ker so bili v nevarnosti, da ponesrečijo. Siromak je pri padcu poleg omenjenih poškodb dobil še kilo. Rajni je delal že sedem let v rovu, v katerem ga je izadela nesreča in je last "Western Coal and Mining družbe. Po mojem mnenju družba najmanj pazi v državi Kansas za varnost svojih delavcev. laka nezgoda je nekaj nezaslišanega, ker je danes tehnika izumila vspenjače, ki so popolnoma varne in se ne morejo prevagati, dokler stroj nik tega noče. Seveda je bogati družbi več za mulo, kot iza trpina, kateremu vzamejo od njegovega produkta do 50 ali še več odstotkov. Vspričo takih nezgod mora vzkipeti delavcu kri, ker mora pričakovati, da nekega dne pride vrsta nanj in ga vbijejo kot nemo- živinče v klavnici. Rtjni brat je bil star 42 let, rojen v Zabukovju pri Sevnici ob Savi. Bil je samec. V domovini za pušča dva brata in eno sestro. Pokojni je bil tih in miren človek, pa vobče priljubljen. Pri pogrebu je bila udeležba ogromna. Udeležila so se pogreba društva S. N. P. J. — A. S. B. P. D. in S. S. P. Z., katerih je bil rajni član. Pa tudi veliko število članov orgnizagije *“ Združeni rudniški delavci v Ameriki”, ki so sinovi raznih narodov, so se udeležili pogreba in spremili svojega ponesrečenega tovariša k zadnjemu počitku. Slovenci in Slovenke. Ta žalostni dogodek na® zopet uči, kolike vrednosti je za nas podporna organizacija. Rojaki pridružite se podporni organizaciji, dokler ste zdravi in čili, kajti noben koledar ne pove ure ne dneva nesre' če. Svojcem našega rajnega brata izrekamo naše sožalje, njemu pa bodi gruda lahka v tujini. John Jenčič. je zalila voda, in tudi ne vemo, kedaj se z delom prične. Zadnji čas smo imeli hude nalive, ki so provzročili, da je sedaj rudnik pod vodo. Za delavca se že vedno tako obrača, da je siromak. Ako rudniki zaposlujejo, potem pa kakšna naravna prikazen provzroči, da z delom ni nič, ali da je omejeno. V podporni organizaciji pa še dosti dobro napredujemo. Naše društvo “Novi Dom”, štev. 117 je na seji dne 14. julija zaključilo, da priredi dne tretjega avgusta veliko veselico, na katero vabi najuljudneje naslednja društva: “Edinost”, štev. 23, Darragh, Pa. Dom in Svet”, štev. 181, Adams-burg, Pa.; “Prostomisleci”, štev. 87, Herminine, Pa.; “Slovenska Zastava”, štev. 64, W. Newton, Pa.; pevsko društvo iz W. Newto-na, Pa. in “Lunder Adamič”, št. 165, Wiek Haven, Pa. Za veselico smo najeli slovensko godbo iz W. Newtona. Na veseličnem prostoru imamo kegljišče in biljard. Veselica bo sploh vsestransko zanimiva. Za moške je vstopnina eden dolar, ženske in dekleta so pa vstopnine proste. Vsem bratom in sestram tukaj in v okolici kličem: Na veselo svidenje dne tretjega avgusta v Jakob Pišlerjevi dvorani. John Vidmar. posla, ki je izdelaval slike na hitrico. Pa tudi br. F. Stonich je kot amater - fotograf vjel dvanajst skupin in posameznikov na svoje plošče, katere v kratkem razveseli s slikami dopisnicami. Popoldne sta nastopila oba pevska zbora: “Orel” iz Chicage in “Slovan” iz So. Chicage. S krasno ubranim in milodonečim petjem sta pridobila kmalu srca vseh izletnikov, ki so njiju odškodili za izvanreden duševen vžitek z burnim ploskanjem. Proti večeru so fantje zapeli v skupinah marsikatero lepodonečo in domačo podoknico, ki je v starejših izletnikih obudila misel na minole in prošle dnove izza mladih let onkraj velike luže. Čas je hitel in mrak je pričel zavijati naravo v svoja temna krila. V majhnih in večjih skupinah so izletniki pričeli mirno zapuščati park. Kmalu je bil park zavit v temo, v grmovju je pa ameriški slavec udarjal svojo večerno pesen, zahvaljajoč se naravi, ki je bogato pogrnila mizo zanj in nje- izgovori. Vsi, brez izjeme na skupno sejo! Tukaj gre za skupen dobrobit in ugled naselbine. Kakor pri vsakem napredku, nas čakajo tudi tu -ovire iu težkoče. Ali take težkoče in ovire postanejo za nas1 igračice, ako se lotimo dela z združenimi močmi. Že misel “postaviti lasten slovenski dom”, ki naj priča, drugorodeem, da smo Slovenci kulturen narod, ki stremi za popolnejšimi oblikami kulture; narod, ki zna misliti samostojno, mora obuditi v sren vsakega rodoljuba željo, da se ta ideja čimprej vresniči. Slovenci in Slovenke! V nedeljo dne 28. julija vsi na plan! Vsi do zadnjega na skupno sejo, nihče naj ne ostane doma! S tem dokažemo, da smo vneti za blagor naroda, da smo in bomo dobri sinovi in hčere majke slave. , Pričakujoč najobilnejše udeležbe na seji, vam kličem na svidenje dne 28. julija ODBOR. Girard, Ohio. Veselica društva “Ljubljana”, štev. 49. je dne 7. julija prav dobro vspela. Solnee je pripekalo z vso silo, ko smo se bližali prostoru za gozdno veselico. Ali njegovi žgoči žarki so izgubili kmalu svojo moč, ko smo vstopili v hladno senco, da se pri čaši ječmenovca ohladimo in veselo pokramljamo med seboj. Veselica je dobro vspela ! Zategadelj tudi izrekamo vsem zahvalo, ki so pripomogli do vspe-ha, posebno pa društvu “Slovenski Narod”, štev. 153 iz Voung-stowna, O. in društvu S. S. P. Z., ker so nas člani omenjenih društev obiskali v tako velikem številu. Seveda jim vrnemo tudi mi ob priliki. Zahvalimo se tudi našemu bratu M. Stepanoviču, ki nam je preskrbel vse potrebno za veselico, vrhu tega pa še daroval pet dolarjev v društveno blagajno. Frank Geršak, tajnik. Blocton, Ala. Dne 18. t. m. je vbilo v rudniku “Slovenca” Friderika Povšeta. Kdo ve, kolikokrat je v svojem življenju šel kljubujoč nevarnostim pod zemljo, da v potu svojega obraza ob mukotrpnem delu spravi svitli diamant na površje? Vzlie mnogoletnemu delu ni postal bogatin, ni si mogel prihraniti toliko, da bi na stara leta brezskrbno gledal bodočnosti v obraz. Pokojni je bil star okoli šestdeseti let. To pove vse delavcu! Dne 18. t. m. je šel zadnjikrat na delo. V rovu se je odtrgala debela plast premoga in padla nanj s tako silo, da je takoj izdihnil. Kapitalizem je zop.et obogatel za eno žrtev. Rajni je bil obče priljubljen. Bodi mu lahka zemljica v tujini! Jos. Ulčar. Yukon, Pa. V treh premogovnikih delamo sedaj s polno paro. V enem premogovniku pa ne delamo, ker nam ga Chicago, 111. V soboto zvečer, dne 20. t. m. je lil dež kakor iz škafa. Veter je pihal od jugovzhoda, obetajoč nič dobrega za prihodnji dan. Vsak brat in sestra društev “Slov. nar. podp. jednote” v Chicagi je drugo jutro vstal v strahu. Njegova prva pot je bila k oknu, da se prepriča, ako je vreme ugodno za skupen izlet. Ali nebo je bilo cmer no. Nikjer ni bilo opaziti solnčne-ga žarka. Veter je pihal od vzhoda in skupljal dežonosne oblake v ne-predoren zastor, ki je visel nad Chicago in okolico kot težak plašč, obetajoč, da se vsaki treno-tek pretrga in izlije svojo vsebino na zemljo. Vzlic slabim občutkom izzivajočemu vremenu, ki mori ob takih dnevih človeško dušo, se bratje in sestre niso dali ostrašiti, da bi ostali doma. Zgodaj zjutraj so bili v romantičnem in krasnem naravnem parku ob reki Desplaines bratje, ki so imeli prvi vršiti delo na gozdni veselici. Kmalu za njimi so prišli bratje in sestre iz So. Chicage, Pullmana in pevski zbor Slovan iz So. Chicage. Po enajstih so prikorakali v park z godbo na čelu bratje in sestre raznih društev1 Slov. nar. podp. jednote, ki so se udeležili pohoda. Kmalu za njim so prišli Jolietčani. Nakrat je vse oživelo, dasiravno so temni oblaki viseli nad parkom in okolico, kakor da bi jih bil Jupiter Pluvius prikoval na nebo za strašilo. Ali za njimi so vedno prihajali še drugi bratje in sestre, kakor tudi Slo venci in Slovenke, ki simpatizirajo z našo jednoto, v park, uvidev-ši, da oblaki nočejo izliti svoje mokre vsebine in prekrižati vese lieo naprednih ameriških Slovencev. , Popoldne je postalo živo pri pi-votoču. Pa tudi naše vrle sestre so imele obilo opravila, da so nasitile lačne z dobrim in okusnim prigrizkom. Majhne deklice so ponujale na prodaj različno sadje in pomagale društvom do boljšega gmotnega vspeha. Brat Žvanut in br. Shneider sta imela pod svojim nadzorstvom kolo. Da pri tem delu nista mogla braniti svojih pljuč, se samoposebi razume. Na kegljišču so ropotale kroglje, kakor če bi Turki streljali na italijansko eskadro, ki hoče v Darda-nelle. Na reki Desplaines so se zibali čolniči, ki so bili napolnjeni z izletniki. Popoldne se je pokazalo za nekaj časa solnee izza oblakov, kot bi hotelo izraziti svoje zadovoljstvo nad izletniki, ki so šetajoč ali sedeč pri mizah izmenjavali v veselih pogovorih svoje misli, ali pa igrajoč pristne domače in narodne igre, zabavali drug druzega. Fotograf je imel obilo govo drobno družino. a.— Piney Fork, O Minolo je šest mesecev, odkar smo vstanovili naše društvo “No vo leto”. Marsikdo bi mislil, ker se nismo vedno oglašali z dopisi v našem “Glasilu’ da nismo nič napredovali. Ko smo pričeli z delom za ustanovitev novega društva, so se nekateri bali, da bo nemogoče obdržati društvo. Rekli so, da je premalo Slovencev v tu-kajšni naselbini in okolici. Vseeno smo pa ustanovili društvo z dvanajstimi člani. Kmalu za tem so štirje odpotovali: dva sta vzela prestopne liste, dva pa odstopila, V tem času smo pa dobili štiri s prestopnim listom in enega nove ga člana. Tekom prvih šest mese cev res nismo napredovali z novi mi člani, ker je bilo treba ob usta novitvi dobiti vse nove člane. Ka kor so razmere sedaj, pa dobimo v kratkem nekaj novih članov, kake 4 ali 5 pa s prestopnimi listi, ki so se tukaj naselili iz Morgana, Pa Posebno br. John in Maht Drmota sta mi dobro znana kot vneta de lavca na polju narodne prosvete Treba je dobiti tudi druge slovan ske narode Cehe, Poljake in Slo vake za naše društvo. Štiri že imamo in v kratkem jih bode še več. Naša dolžnost pa je, da jim pokažemč, da jih smatramo za enakopravne brate, kot če bi se ro dili Slovenci. Naše društvo bode tudi poslalo delegata na konven cijo v Milwaukee, da se .tam, kjer je pristojno mesto uredi vse, kar je potrebno za dobrobit naše jed note. Druzih slovenskih društev ni pri nas. Vsa znamenja pa kažejo da bodemo v kratkem ustanovili socialističen klub. Ker smo pri raznih podpornih društvih in organizacijah, hočemo biti tudi pri socialistični stranki, katera je edi na delavska in mednarodno urga nizirana stranka, ki narašča hitro po vse msvetu v nepremagljivo de lavsko armado, kateri ni treba rabiti puške in meča, da osvobodi delavce iz današnje kapitalistične sužnosti. Tembolj ko bodo razni humbugarji črnili delavsko stranko, tembolj bo rastla, temvečja bo njena moč. Slovenci v tukajšni naselbini ži vimo v sporazumu, pa tudi delav ske razmere še niso preslabe za se danji čas. Povdarjam pa, da bo naša naselbina drugim slovens kim naselbinam, kjer še nimajo postojank naše jednote za zgled Kjerkoli je toliko Slovencev, da jim je mogoče ustanoviti novo društvo, tedaj je treba iti takoj na delo in naj se nikar ne odlaša ni ti za trenotek. Ko je društvo usta novljeno, naj se pa dela z vsemi močmi, da članstvo raste in dobi društvo trdno podlago in temelj Ako pa nastanejo take delavske razmere, da se morajo Slovenci iz seliti, tedaj pa lahko vsakdo pri stopi k drugemu društvu Slov. nar. podp. jednote, ki ima danes povsod svoje postojanke v Zdr. državah. V slučaju, da v mestu ali selu ni podružnice naše jednote, naj se pa vsakdo obme na gl. tajnika, da preskrbi vse potrebno. Bratje in sestre na delo in naša jednota bo kmalu štela deset tisoč članov! Saj delamo zase in svoje potomce! Matevž Tušek. Calumet, Mich. Dobil sem nekaj pisem, v katerih me rojaki povprašujejo o delavskih razmerah. Tem rojakom in drugim odgovarjam sledeče, da mi ne bo treba pisati vsakemu posebej. Na Calumetu so bakreni rudniki. Delo v njih se lahko dobi. Seveda so vsa dela v bakrenem rudniku težka. Pri delu je treba podpirati skalnati strop, da se ne zruši in pobije delavcev pri delu v hodnikih. Te vrste delavce imenujemo “timbermane” (tesarje), ki zaslužijo $2.35 na dan. Njih delo je težko. Najtežje delo, katero je tudi najlaglje dobiti, pa opravljajo delavci, ki nakladajo rudo v vozič-' ke. Imenujemo jih “tremarje” (nakladalce). Njih plača je $2.75 na dan. Delo se dobi tudi v hostah ali šumah. Plača je $30 do $35 na mesec, hrana in stanovanje. Ako kateri rojakov želi priti sem, bo dobil delo, kakeršnega sem zgoraj omenil. Ker že pišem, ne morem zamolčati dogodka, ki se je zvršil pred kratkem v tej naselbini in se tiče tajnice društva “Narodne Slovenke”, oziroma moje soproge. Nekdo, najbrž nečlan naše jednote, je pisal glavnemu odboru nesramen list o moji soprogi, ki je pa pozabil podpisati svoje ime pod podlo in nesramno izmišljotino, ki je toliko sirova, da mi je nemogoče o-pisati jo bližje. Seveda se glavni nrad ni oziral na lažnjivo in nesramno poročilo, marveč ga je izročil košu. Ne omenil bi tega, ako bi šlo le za mojo osebo in osebo moje soproge. Z objavo teh vrstic hočem le opozoriti vse brate in sestre, s kakšnimi podlimi sredstvi nastopajo sovražniki naše jednote, da bi zanesli v društva prepir in neslogo in tako škodovali, ako že ne upropastili naše jednote. Naša jednota je nastopila svojo zmagoslavno pot in pričakovati je v najbližnji bodočnosti, da bo kmalu večina ameriških Slovencev in Slovenk pod njenim okriljem. Od tod vsa jeza in nevoščljivost. Seveda, če izsledim pravega krivca, bom ž njim postavnim potom tako obračunil, da ga ne bo nikdar več skominjalo s pismi brez podpisa delati razdor in razkol v društvih Slov. nar. podp. jednote. Leo Junko. Joliet, 111. Opozarjam vse člane društva Jolietska Zavednost”, štev. 115, ki so oddaljeni od društvenega sedeža, da pravočasno pošljejo asesment, ker sem v nasprotnem slučaju primoran jih suspendirati v smislu pravil naše jednote. Kdorkoli ima kakšnega novega kandidata, naj gre ž njim k slovenskemu zdravniku dr. M. J. Iveeu, ki je član našega društva. To je posebno važno za one, ki ne razumejo druzega jezika kot slovenskega, ker lahko odgovarjajo na stavljena vprašanja. Zadnjo nedeljo se je večja skupina Jolietčanov udeležila skupnega izleta čikaških društev naše jednote v Willow Springs. Med udeleženci je bila seveda tudi moja malenkost. Veličastveno in blagodejno je vplivalo name, ko sem v prostranem parku uzrl veliko množico zavednega slovenskega ljudstva, ki se je nepresi-ljeno zabavala med seboj. Na pikniku sem se seznanil iz marsikom in mu krepko stisnil desnico. Sešel sem se z glavnim predsednikom naše jednote in drugimi, ki so duša naprednega gibanja med ameriškimi Slovenci. Tudi pevska zbora sta častno rešila svojo nalogo in z ubranim petjem dokazala, da pevci pridno zahajajo k vajam in ljubijo petje. Mladina se je sukala prav pridno na plesišču in delala kolobarje in kroge, da je še starejši človek rad obstal in gledal to ne dolžno (zabavo. Mike Likovich, tajnik. pravi, da nima kaj jesti, mu ošab' než odgovori, da naj je travo. Seveda kdor dobro maže, tudi dobro voizi pri “bosu”. Žal, da so med temi delavskimi neznačajne-ži tudi Slovenci. Vsled teh žalostnih delavskih razmer ne svetujem nobenemu Slovencu, d bi sem hodil za delom. Veliko število pridnih rok je brez dela. Društvo ’“Zagorski Zvonovi”, štev. 116 prav dobro napreduje. Pristopnino smo znižali na tri dolarje in pol. Vzlic temu jih pa še mnogo govori: “Ej, malo bom še počakal!” Smrt in nesreča pa ne praznujeta nikdar, pa tudi ne vprašata, ako je prišel čas in je človek pripravljen za smrt ali nezgodo. Pridružite se naši jednoti vsi oni, ki še niste njeni člani, saj ona skrbi za vse enako v smrti in bolezni. J. T. T. mladenki znojilo čelo. O izidu piknika, še ne moremo poročati, ker niso zaključeni računi. Vsekakor pa upamo, da bo vspeh povoljen. ODBOR. La Salle, 111. Misel, glede ustanovitve lastnega doma, katera se je sprožila med tukajšnimi Slovenci in je že deloma postala meso in kri, je našlo živahen odmev v naselbini in dobro napreduje. Veliko število rojakov in rojakinj se je vpisalo kot delničarji, uvidevši, da je d naši naselbini slovenski dom skraj no potreben. Vse one, ki še niso vpisani kot delničarji, pa uljudno vabimo na skupno sejo, ki se bo vršila dne 28. julija v dvorani M. Kompa. Slovenci in_Slovenke! Omenjenega dne med nami ne smejo biti Chicago, Ul. Po dolgotrajni vožnji sem srečno dospel z družino v Chicago. Ne bom opisaval dolgočasile vožnje in enoličnih ameriških pokrajin. Vsakdo, ki se je kedaj vozil v Ameriki po vzhodu, gotovo ui našel nič romantičnega na prerijah s farmami, v katerih se na v a dno zvija kakšna lenotekoča reka. Nekoliko zanimivejša postane vožnja preko Appalachian gorovja, ki se razprostira v viz-hodnih državah od severovzhoda proti severozapadu. Zelo težko sem se poslovil pri svojih znancih in prijateljih v New Yorku in Brooklynu, kjer sem bival svojih šest let. V dobi šestih let se sklene marsikatero prijateljstvo in znanstvo, da ločitev postane tako težka, kakor človeku, ki odhaja iz domovine v neznani, tuji svet. Posebno težka mi je Bila ločitev od bratov in sester društva “Bratska Zveza”, štev. 140. v katerih družbi sem prebil marsikatero veselo uro. Ob svojem prihodu v Chicago kličem bratom in sestram društva “Bratska Zveza”: Le naprej po začrtani poti do cilja! Ne ozirajte se na zabavljice onih ljudi, ki mrzijo vsak napredek v narodu, katerim je naša jednota trn v peti, ki bi rajše videli, da bi danes razpadla kakor jutri. Do sedaj je društvo dobro napredovalo v vsakem oziru in upati je, da društvo vprihodnje še boljše napreduje in tvori v armadi desetih ti-sočev eno najboljših in najčvrstejših postojank. Feliks Kramaršič. Browder, Ky Obljubil sem ob začetku počit nic za rudarje, ki delajo v tukaj snih premogovnikih, da se ogla sim, ko pričnemo z delom. Po treh mesecih smo delali prvega in druzega julija po poldneva. Za tem pa zopet nič. Po leti se v tu kajšmi okolici prav malo dela. In tako je tudi letos. V nekaterih delajo kakšen dan, v drugih pa prav nič. Kljub temu se pa lahko delo dobi, ako hoče človek čakati na^milost premogarskih baronov Žalostna resnica je, da marši kateri rojak, ki se je privadil an gleščini, pozabi, da je Slovenec Taki rojaki se radi pridružijo an gleškim podpornim organizaci jam, kakor da ne bi imeli v izobl lju slovenskih jednot in zvez Kakšne posledice rodi zatajevan je slovenske podporne organiza eije, hočem navesti en slučaj, ki se tiče mojega rajnega prijatelja Andreja Bizjaka, člana iz Čeples na Primorskem. Moj rajni prijatelj je bival devet let v Zdr. državah, nevem pa če je bil zavarovan pri kakšni slovenski podporni organizaciji. Bil pa je pri društvu “Red Man”, (rdeči človek) v državi Oklahoma. Po devetih letih se je napotil iz Mc Alister, Okla. v staro domovino. Srečno je prišel preko širnega oceana do države Švice. V Švici ga je pa umorila železnica. Kaj bodo u-krenili pri omenjenem društvu, nevem. Ako je plačal za tri mesece naprej, tedaj bodo- v smislu pravil dobili posmrtnino njegovi dediči. Seveda ne pojde brez sitnosti in velikih troskov. Ako bi bil član naše jednote," ali katere druge slovenske zveze ali jednote in bi imel s seboj potni list, bi njegovi dediči dobili posmrtnino brez vsakih sitnosti in zaprek. To naj služi za zgled vsem Slovencem v Zdr. državah. Slovenci in Slovenke! Pristopite v našo jednoto. Priliko imate povsod, ker je skoraj danes že v vsaki večji slovenski naselbini podružnica naše jednote. Slovenci smo in ostanemo, če imamo prvo ali pa drugo državljansko listino. Ako iznamo še kak drug jezik, je le nam v čast. Ne smemo pa pozabiti, da je naša zibelka tekla na slovenskih tleh; če se pa kdo ni rodil v domovini, so se pa njegovi stariši. V državi Kentucky so štirje ali pet rudnikov pri uniji, drugi so pa odprti. Mi se bojujemo za zboljšanje mezde in skrajšanje delavnega časa, skebje se nam pa posmehujeo in nam kradejo kruh od ust. Zahvaliti se imam zeleni reki, ki me je hranila iz ribami in ken-toškim gozdnim češpljam, da se mi ni tako godilo kot Kimovcem in Pipcem v Bosni in Hercegovini. And. Obed. Springfield, Ul. Delavske razmere niso povolj-ne. Nekateri rudniki so zaprti, v drugih pa delajo toliko, da se komaj preživijo od dne do dne. Kapitalistična torba je polna, kapitalist pa ne pozna usmiljenja, dokler bodo delavci ponižno prosjačili za drobtinice, ki padajo z bogato obložene mize kapitalistov. V naši naselbini je danes mnogo svobodomiselnih in naprednih bratov, ki se bojujejo za boljšo bodočnost, korist in napredek delavstva. Ali večina še spi in ne rabi orožja, ki mora voditi delav stvo do zmage. Seveda ne mislim pri tem na puške in svinčenke marveč na košček papirja, s katerim lahko delavec na volilni dan izreče, ali je iza kapitalistih no tlako ali za gospodarsko ena kopravnost, svobodo in bratstvo V jeseni bodo delavci zopet imeli priliko izreči svoje mnenje. De lavci, takrat nastopimo složno za svoje pravice. Vzlic slabim razmeram se je do bro obnesla veselica dne 4. julija Somišljeniki so se odzvali pozivu društva Illinois, štev. 47. Veselico je posetilo tudi društvo Grozd kakor pevski zbor “France Prešeren”, ki je s svojim ubranim petjem napravil globok vtis na vse občinstvo. Vsem, ki so pripomogli do vspeha, izrekamo zahvalo, obema 'društvoma pa obljubimo, da jim vrnemo njih poset ob priliki. Sploh izrekamo zahvalo vsemu občinstvu. Vsem bratom -društva “Illinois”, štev. 47 naznanjam, da sem prostovoljno oddal tajniški posel. Naslov novega tajnika se glasi: John Podlesnik, 1826 S. 17th St. Springfield, 111. Math R-anker, bivši tajnik. Springfield, Ul. Dne 4. julija sem bil izvoljen tajnikom društva “Illinois”, število 47. Vsem bratom izrekam za izkazano zaupanje svojo zahvalo in obljubim, da bom vedno, kot je dolžnost vsakega člana, delal iza procvit društva in naše jednote. Prosim vse člane, da se redno udeležujeo društvenih sej. Temveč članov pride na sejo, tolikor la gl j e je rešiti vsako važno vprašanje, ki se tiče članov, društva in jednote. Posebno važna je prihodnja seja, od katere bi ne smel nikdo izostati, ako ga ne prisilijo do tega zelo važni vzroki. Vsem članom druzih društev pa izrekam najtoplejšo zahvalo, ki so biskali našo veselico dne 4. julija, posebno pa bratom iz Vir-dena, Illinois, ki se niso strašili dolgega pota v Springfield. V podporni organizaciji še dobro napredujemo. Od novega leta se je število članov pri.našem društvu skoraj podvojilo. Ne morem pa hvaliti delavskih razmer. Nekateri rudniki počivajo že od prvega aprila. V drugih pa delajo le po nekaj dni v tednu in so pre-napolneni z delavci. Delo je dobiti težko. Nobenemu premogar-ju ne svetujem, da bi sem prišel iskat dela. Kedar se bo obrnilo na boljše, bom poročal v “Glasilu”. Pred kratkim se je tukaj vstanovila še slovenska godba, kateri želim obilo vspeha in malo odpadnikov. J. Podlesnik, tajnik. Naznanila in vabila. Lincoln, Ul. Delavske razmere so tukaj res zelo slabe, dasi so trije rudniki tu. V enem se dela eden ali dva dni v tednu, v drugem pa po dva dni v dveh tednih, v tretjem so pa delavci odložili kramp in lopato in delo počiva. To pomeni, da so delavci zaštrajkali. Ako delavec dokonča delo1 na svojem prostoru iu vpraša za drug prostor, tedaj mu “bos” odgovori, da ni dela zanj. Ako pa delavec Cie Elum, Wash. Tu so premogovi rovi, ki so last “Northwestern Improvement Co.” Dela s!e po 4 do' 5 dni v tednu. Delo je težko, zasluži se pa toliko, da se pošteno preživi. Ne svetujemo nobenemu, -da bi sem prišel za delom. S prvim septembrom 1912 poteče pogodba med rudarji in delodajalci. Zdaj še nihče ne more povedati, da ne bo stavke. Dne 22. in 23. junija je društvo “Dobrodošli”, štev. 79. prire dilo velik piknik, s katerim je bila združeno tudi slavnostno raz vitje društvene zastave. Zastavo je zvršil g. Kobelka. Dne 22. junija ob devetih z ju traj se je vršilo razvitje zastave v Independent dvorani. Po razvitju zastave smo odkorakali mestno godbo na čelu v Roslyn in od tam pa na štev. 5. med Rosly-nom in Cie Elumom, kjer se je vršila skupna slavnost. Prišedši na določeno mesto, je predsednik Pavel Kolar pozdravil navzoče s kratkimi in jedrnatimi besedami in razobložil pomen slavnosti. Zastopana so bila sledeča društva in govorniki: Nik Trbovič, društvo “Dobrodošli”, štev. 79. S. N. P. J.; Ant. Štamfl, društvo “Sokol”, štev. 11 S. N. P. J.; Ant. Janešek, društvo “Slovenec”, štev. 75 S. N. P. J.; Fr. Kavzlarič društvo “Dr. David Starčevič štev. 56. N. H. Z. Fr. Lisac društvo “Pravo misleči Hrvati” štev. 39. 111. ;¡ Pit Zbigli, društvo “Kozma Daniel,” štev. 19; M. Hliboki, društvo “Narodni Slovenski spolek”, štev. 516; Ant. Valkovič, društvo “Slovenci prebudite se iz spanja”, štev. 83 S. S. P. Z. in M. Saint, društvo štev. 685. (poljsko društvo). Vsi izgoraj omenjeni govorniki so nam v lepih in krasnih besedah očrtali pomen in korist društev. Hvala vsem bratskim društvom, ki so prihitela na našo slavnost in pripomogla do tako sijajnega vspeha z moralnega in gmotnega stališča. Ob priliki, ko nas pokličete, da naj pomagamo vam, se lahko zanesete na našo pomoč. Pozabiti ne smemo tamburaške-ga zbora “Gorani”, ki je neutrudno udarjal na tamburice, da je marsikateremu mladeniču in Cleveland, Ohio. Društvo “Lipa ”, štev. 129 je na zadnji redni mesečni seji znižalo pristopnino za eden dolar in za dobo treh mesecev: avgust, september m oktober., Uljudno priporočam vsem Slovencem v Clevelandu, posebno pa onim, ki živijo v takozvanem “Žužemberku” in še niso člani naše jednote, da se poslužijo te ugodne prilike in pristopijo k našemu društvu. Pristopnina znaša le $.3.-50 in je taka malenkost za vsakega, ki hoče biti zavarovan pri dobri jednoti, da jo lahko pogreši. Vsem bratom našega društva pa toplo priporočam, da agitirajo z vso silo za društvo in so neumorni v pridobivanju novih članov. Zdaj je agitacija olajšana, ker je pristopnina nizka. Društvo “Lipa” ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani Marka Bartela, vogal 31. ceste in St. Clair Ave. Karol Penko, tajnik. Lloydell, Pa. Mesto prostovoljno odstoplega blagajnika, br. P. Krpana je bil pri društvu “Simon Gregorčič”, štev. 60. S. N. P. J. izvoljen blagajnikom br. John Jereb. Kdorkoli ima opraviti z blagajnikom, naj pošlje vsa tozadevna pisma na naslednji naslov: John Jereb, 16 Bx. Lloydell, Pa. Jenny Lind, Ark. Društvo “Šmarnica”, štev. 24. še enkrat pozivlje tajnike raznih društev naše jednote, da vrnejo tikete, ki jih je razposlal br. Kristan zavoljo harmonike. Že preje sem enkrat omenil, da so tiketi neveljavni. Za denar naj se oglasijo' pri našem predsedniku, br. Ant. Kolbetu. Ant. Ravnikar, tajnik. La Salle, Ul. Naznanjam vsem članom društva “Sokol”, štev. 98. da je naš dosedanji in večletni tajnik, Martin Novlan odložil tajniški posel radi preobilega posla. Na njegovo mesto sem bil izvoljen jaz, prej-šni zapisnikar. V prihodnje naj se vsa pisma, ki se tičejo tajniškega posla pošiljajo na moj naslov: Ignatz Volk 445 Sterling St. La Salle 111. Akron, Ohio. Opozarjam brate društva “Dolenjec”, štev. 170, da se bolj redno in mnogoštvilno udeležujejo mesečnih sej, ker bo moralo društvo ravnati z onimi, ki redno izostajajo od društvenih sej, v smislu naših pravil. Opozarjam tudi one, ki niso plačali asesmenta za mesec julij, da to store v najkrajšem času, ker drugače jih bo društvo suspendiralo1. Vsakemu članu je znano, da suspendiran elan ne do. bi v slučaju bolezni bolniške podpore. Asesment za mesec julij je $1.25, “Glasilo” 25 c. Skupaj $1.50. Vinc. Zurc, tajnik. Slovenska Narodna Ustanovljena 9. aprila 1904 Podporna Jednota Inkorp. 17. junija 1907 v drž. Illinois. GLAVNI STAN: CHICAGO, ILL. GLAVNI ODBOR: Predsednik: Martin Potokar, 1625 S Centre Ave., Chicago Podpredsednik: Jakob Miklavčič, Lock Box 3, Willock,Pa Tajnik: Ivan Verderbar, 2708 S. Lawndale Ave., Chicago Telephone Lawndale 4635 Blagajnik: Fr. Korce, 6006 St. Clair Ave., Cleveland, O. Zapisnikar: Feliks Namors, 1834 Ashland Ave., Chicago. NADZORNI ODBOR: Vincenc Canjkar, 1226 a, Tiffang Ave. Frank Černe, 6034 St. Clair Ave., Cleveland, O. Lavoslav Zevnik, Neustadt Store, LaSalle, Hi. POROTNI ODBOR: John Šarc, box 131, Cumberland, Wyo. Valentin Stalick, 302 Pilot Butte Av., Rock Springs, Wyo. Josip Bricelj, box 342, Conemaugh, Pa. UREDNIK GLASILA: Jože Zavertnik, 2821 So. 40th Ave., Chicago, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: M. A. Weisskopf, M. D. 1842 S. Ashland Av., Chicago, 111. Denar je pošiljati naravnost na blagajnika, pritožbe gledo nerednega poslovanja na predsednika nadzornega odbora, preporne zadeve pa na predsednika porotnega odbora Ivana Šarca, vse druge uradne stvari na gl. tajnika Delegati za peto redno konvencijo S. N. P. J. v Millwaukee, Wis. \p Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. Za dr. “Slavija” štev. 1, Josef Verščaj, Louis Skubic. “Triglav” štev. 2, John Vogrič, Thomas Golob. “Adrija” štev. 3, John Hribar. “Naprej” štev. 5, Primož Kogoj, Joseph Zalokar. “Bratstvo” štev. 6, Julius Lesjak. “Delavec” štev. 8, Joseph Mihelič. “Bratstvo Napre j ” ■ štev. 9, Frank Šetina. “Trdnjava” štev. 10, John Putz. “Sokol” štev. 11, Romam Grškovich. “Edinost” štev. 12, Edd Hoffman. “Edin'ost” štev. 13, Rudolph Tomažič. “Sloga” štev. 14, Math Varšek. “Sloga” štev. 16., Ignac Kušljan, Andrej Magister. “Bled” štev. 17, John Gregorič. “Orel’ štev. 16, John Goršek. “Sokol’’štev. 20, Anton Hrast, John Teran. “Orel” štev. 21, Charles Pogorelec, Jacob Henigsman. “Eddinost” štev. 23k. Frank Zrimšek. “Šmarnica” štev. 2^ Frank Štucin. “Celje” štev. 27. Frank Krajzel. “Novi Dom” štev. 28, Peter Geshell. “Popotnik” štev. 30. Martin Stefančič. “Sava” štev. 32. Anton J. Terbovc. “Ilirija” štev. 38, Ignac Radovan. “Narodni Vitezi” štev. 39, John Antolič. “Zvon” štev. 40, Martin Miler:— “Slovenija” štev. 41, Frank Perko. “Aurora” štev. 43, John Žumer. “M. Danica” štev. 44. Frank Podboj. “Illinois” štev. 47, Steve Loch. “Skala” štev. 50, Victor Zupančič. “Narodni Dom” štev. 51, Andrew E. Rigler. “Zvezda” štev. 52, Anton Demšar. “V Boj” štev. 53, Dominic Bluemel. “Jutranja Zora” štev. 54, Ignac Žlemberger. “Planinar” štev. 57, Frank Kučar. “Simon Gregorčič” štev. 60, Jacob Kovsca. “Sparta” štev. 61, Matt Zadnik. “Bratska Sloga” štev. 62, Leo Junko, Frank Lesar. “Slovenska Zastava” štev. 64. Joseph Kerliker. “Prvi Maj” štev. 65, Rochus Godina. “Slovenec” štev. 68, John Pucelj. “Spoznanje” štev. 72, Anton Gregorič. “Slovenec” štev. 75, John Zobec. “Prijatelj” štev. 76, Lovrenc Malle. “Dobrodošli” štev. 79, Matt Kauzlarich. “Svoboda’ štev. 80, Joseph Stipanovič. “Triglav” štev. 82, Frank Miserko. “Slovenski Dom” štev. 86, Thomas Putz. “Prostomisleci” štev. 87. Joseph Radišek. “Dobri Bratje” štev. 88, Victor Butija. “Rdeči Prapor” štev. 90, Frank Volka,. “Rožna Dolina.” štev. 92. Frank Vegel. “Triglav” štev. 94, Anton Er cul j. “Lalija” štev 95, Frank Pavliha. “Bratje Vsizaenega” štev. 96, Leo Zveglich. “Krim” štev. 97, Jacob Matoizelj. “Sokol” štev. 98, Joseph Grgovič. “Nada” štev. 102, Frančiška Ručegaj. “Prostost” štev. 106, Ignac Murschetz. “Planinski Raj” štev. 107, Valentine Sever. “Slovenski Rudar” štev. 110, Joseph Mavrin. “Zvezda” štev. 111, Katarina Kastelz. “Slovenski Sinovi” štev. 112, John Kasteliz. “Novi Dom” štev. 117, Anton Lovrič. “Gorenjec” štev. 120, John Stalick. “Zveza Detroitskih Slovencev”, štev. 121, Louis Wokač. “Mednarodna Zveza”, štev. 124, Frank Rotaic. “Hibbing” štev. 125, Frank Hitti. “Primož Trubar” štev, 126, John Marolt. “Narodne Slovenke” štev. 128. Anna Klemenc. “Lipa” štev. 129, Ivan Breskvar. “Francisco Ferrer” štev. 131, John Molek. “Slovenski Napredek’ štev. 132, Matt Panijan. “Balkan” štev. 133, Anton S. Pozarelli. “Postojnska Jama” štev. 138, Paul Posega. “Tab'or” štev. 139, Mihael Erjavec. “Brod na Kolpi” štev. 141, Joseph Beljan. “Slovenski Lovec” štev. 143, John Persich. “Slovenci in Horvati” štev. 144, Frank Camenchek. “Slavček” štev. 145, Tit Jaki. “Kanarček” štev. 146, Mihael Polovieh. “Bratje Eddinost” štev. 151, John Zupančič. “Gorjanec” štev. 154, Mihael Žugelj. “Valvazor” štev. 163, John Kraševac. “Spomladanska Vijalica” štev. 164, Mary Skubic. “Lunder Adamič” štev. 165, Joseph Lenšek. “Slava’ štev. 173, Joseph Marinčič. “Novo Leto” štev. 176, Matt Tušek. “Jadranska Vila” štev. 178. Karl Bauzon. V današnji izdaji “Glasila” smo priobčili vse do sedaj naznanje-ne delegate za peto redno konvencijo. V slučaju, da je delegat katerega društva izpuščen, prosimo tajnike, da nam to memudoma naznanijo, da se popravi. John Verderbar, gl. tajnik. Zvezdoznanstvo. m. Med vsemi nebeškimi telesi, iz-vzemši mete®rjev, je nam najbližji luna, ki se nam dozdeva, da je tako velika kot solnce, dasiravno je solnce štiristokrat večje kot luna. Seveda je luna skoraj štiristokrat bližje naše zemlje kot solnce. Raditega se nam dozdeva, da je tako velika kot solnce. Kdor z majhnim teleskopom opazuje luno, lahko vidi na nji globoka žrela ognjenikov in visoke gore, katere deloma oseva soln-čna svitloba, mejtem ko je druga stran našega spremljevalca o-brnena proč od solnca. Ali s teleskopom jih vidimo radi tega razločno, ker ležijo v senci in prihaja na nje odsev solnčne svitlobe od zemlje. Na našem spremljevalcu je u-mrlo življenje, vzlic temu, da dobiva gorkoto od solnca. Na njem ni najbrž vode in zraka, ki sta ravnotako potrebna za življenje kot solnčna svitloba. Seveda je površina zemlje in drugih planetov tudi temna. Ali naša zemlja ne dobiva le gorkote in svitlobe od solnca, temveč okoli nje kroži tudi zrak in na nji je voda. In to rodi skupaj življenje. IV. Kdor pazno opazuje po noči jasno nebo in večalimanj skupine zvezd, bo zapazil ne vedno ob eni in istem, času in letnih časih tri do štiri zelo svetle zvezde, ki ne migljajo. Kdor jih pazno zasleduje nekaj večerov, opazi, da menjajo počasi svoje mesto. Te zvezde so planeti ali svetovi v našem solnčnem sistemu. Planeti potujejo skoraj v krogu kot naša zemlja okoli solnca. Kakor naša zemlja, tako tudi oni dobivajo svetlobo od solnca. Lune ali meseci, ki se sučejo okoli njih, kakor naša luna .okoli zemlje, dobivajo od njih le odsevno svitlobo. Nekateri meseci so dozdevno večji kot večina zvezd, ker so bližje zemlje kot zvezde. Planeti se ne ločijo le v tem od drugih zvezd, da svetijo, ker dobivajo odsevno svitlobo in menjajo svoja mesta, temveč tudi v tem, da postanejo večji, ako jih opazujemo s teleskopom, mejtem, ko so stalne zvezde vedno enake, če jih opazujemo s teleskopom ali prostim očesom. Skoraj vsi planeti so podobni plošči. Ako opazujemo ploščo s teleskopom, potem postaja večja, v kolikor povečamo moč teleskopa. Naobratno se nam pa prikažejo stalne zvezde kot svitle pike z močno svitlobo, ki so neskončno oddaljene od nas. Njih svitloba naraste, a-ko jih opazujemo z močnim teleskopom, nikdar se pa ne povečajo, če tudi rabimo najmočnejše in najboljše teleskope. Nekateri planeti menjajo svitlobo. N. pr. Venera, svitel planet na zapadnem nebu, menja svitlobo kot naša luna. Okoli planeta Saturna je tenak in svitel obroč. Seveda so se završile te spremembe po naravnem zakonu, ki velja tudi za razvoj nebeških teles. V. Stalne zvezde ali nepremičniee so solnca kakor naše solnce. Najnovejša odkritja !s spektroskopom*) pntrdijo, da so nepremičniee sestavljene iz take materije kakor naše solnce. Ta solnca nabrž dajejo toploto in svitlobo neštetim svetovom, ki so nodobni svetovom v našem solnčnem sistemu. Ali vsi ti svetovi, če eksistirajo so tako blizo svojih središč, od katerih dobivalo svetlobo in tako daleč od nas, da je nemogoče jih videti z očmi. Ako bi naša zemlja bila tako daleč od solnca, kot je od stalnih zvezd, notem bi naše solnce videli kot zvezdo nepremičnino. VI. Najbližnja nepremičniea je tako daleč od nas. da je ne more razumeti človeški razum, pa naj oddaljenost označimo kakor hočemo. Kdo naj razume in raztolmači 25 miljonov krat miljo-nov milj. Tako blizo nas je najbližnja nepremičniea. Mnogo nepre-mičnic spreminja v gotovih časih svetlobo **), katero vidimo in ki prihaja z neznansko hitrostjo do nas. Ako človek zvrši dva navadna koraka, tedaj že napravi svetloba osemkrat pot okoli sveta. Da razumemo oddaljenost najbližnje stalne zvezde, naj služi naslednja primera. Vzemite stari Wolf o v slovensko nemški slovar, ki ima dva stopca in recimo preko dva tisoč strani. Pričnite citati in či- *) To je aparat s katerim lahko merimo in opazujemo barve, katera vstvarja plamen tvarine na solncu. ** Z izpremembami svetlobe je združena barvena izprememba. tajte z največjo hitrostjo, poleg pa mislie, da je žarek svetlobe zapustil v istem trenotku najbližnjo stalno zvezdo. V trenotku, ko ste prečitali prvo stran, je svetloba naredila 100,-000.000 milj pota proti zemlji. Domišljajte si, da bi lahko čitali neprenehoma, ne da bi se utrudili, po noči in po dnevu. — Koliko strani bi morali prečitati, da bi prišla svetloba od najbližnje ne-premičnice Alpha Centauri do zemlje? Prečitali bi slovar ne enkrat ali dvakrat, marveč približno stokrat. Tako daleč je najbližnja stalna zvezda od nas. Ako bi najbližnja nepremičniea prenehala svetiti nakrat, pa bi kasneje zopet pričela svetiti, tedaj bi svetloba potrebovala nad tri leta, nredno bi dosegla zemljo. VII. V aprilu, avgustu in novembru vidimo pogostoma, da padajo ali se utrinjajo zvezde. Nakrat zabli-snejo preko nabeškega prostora in nam se dozdeva, da se izgubljajo v temi. Take prikazni spremljajo včasi na zvezdnatem nebu tudi žareče, na razne strani pršeče iskre. To so meteori, ki le redkokedaj padejo na zemljo. Zbirke meteoritov se danes nahajajo v vseh večjih muzejih: v Ljubljani, Dunaju, Berlinu, Parizu, Chicagi itd. Meteoriti so včasi železo ali pa kamen. Mnoga krasnejša prikazen kot padajoče zvezde ali utrinki so pa kometi ali repatice s svojim ve-ličastvenim, svitlim repom, ki sega preko več geografičnih stopinj na nebeškem prostoru in katere lahko opazujemo včasi po več tednov ali mesec dni. Repatice (kometi) so megli podobne zvezde, ki imajo eden ali pa tudi več, od solnca proč obrnjenih repov. Njih pot okrog solnca je podobna paraboli (parabola je črta kakor raztegnjen 1'ocenj) ali e-lipsi (elipsa je črta, katero dobiš, ako orišeš navadno jajce). Repatice, ki krožijo okrog solnca v parabolah se vidijo samo enkrat, one, ki krožijo v elipsi pa večkrat. Repatice imajo jedro, ki je podobno zvezdam; to jedro tvori tako imenovano glavo repatice, snopu podobno podaljšanje jedra, (glave pa imenujemo rep, ki je pogosto več miljonov milj dolg. Rep se pokaže le, ako se repatica približa solncu; ko se oddalji od solnca, zopet izgine rep. Svetloba zvezd gre lahko skozi komete, ne da bi se lomila. Repatice dobivajo svetlobo od solnca, ali pa jo imajo same. Repatice sestoje iz množice trdih telesc; ako gre zemlja skozi repatico, se nam ta telesa pokažejo kot utrinki zvezd in ognjene kroglje ali iskre. Posebno mnogo predglavice je delal lahkovernim ljudem komet, o katerem je zvezdoslovec Halley dokazal, da napravi svojo pot v podobi elipse okoli solnca v približno 75 letih in da je edeninisti komet, ki se je pokazal v letih 15-31, 1607 in 1682. O tej repatici, katero bi mogli zasledovati . po raznih kronikah več kot dva tisoč let nazaj, so lahkoverni in neumni ljudje govorili o nji vsakovrstne bajke. Leta 11. pred Kristovim rojstvom je svetila rimskemu cesarju Avgustu, in rekli so„ da je zakrivila smrt nieerovesra modrega svetovalca, poveljnika in zeta Agripe. Ko se je pojavila leta 66., je bila podobna, kakor se poroča, gorečemu meču; ker je bil štiri leta pozneje razdejan Jeruzalem, so' mislili, da je pomenila propad tega mesta. Pojavila se je leta 451. za časa preseljevanja narodov in nekaj mesecev pozneje, ko je izginila, je bil pobit na Katalvinski ravani Atila, kralj hunski. Zgodovinarji poročajo kako silno je vplivala na Atila in na njegove nasprotnike. Človek bi moral pisati svetovno zgodovino, ako bi vedel označiti izpremembe ljudskega gibanja na naši zemlji ob vsakokratnem pojavu repatice. Ko so zvezdoslovei izračunili, da bo repatica dne 10. maja 1910 naj-bližje solncu in da bo morala zemlja skozi njen rep, so nastale med lahkovernim ljudstvom zopet razne govorice o vojskah, kugi in koncu sveta. Nekateri lahkoverni ljudje so molili dnove in prosili Boga, naj strašno nesrečo odvrne od njih. Ali zakon narave je strog, trd, neizprosen in jeklen. Repatica se je približala solncu najbližje, zemlja je šla skozi njen rep in na širnem svetu se ni podrla niti ena bajta, radi prehoda zemlje, skozi repatičen rep. Zvršilo se je vse, kot so napovedali zvezdoznanci na podlagi svojih opazovanj in računov. Po preteku 76 let bodo zopet videli naši potomci Halleyevo repatico. Do takrat bo splošna izobrazba najbrž že toliko napredovala med kulturnimi narodi, da repatice ne bodo provzročale nobenega strahu med ljudstvom, iz-vzemši med onimi, ki so v blaznicah. (Dalje prihodnjič.) Naznanila. Cleveland, Ohio. članom društva “Naprej ”, št 5. priporočam, da se polnoštevil no udeleže slavija ob priliki razvitja društvenega prapora društva “Jutranja Zvezda”, štev. 141 S. D. P. Z. dne 28. julija v Dag-hlers — Garden. Zbirališče bratov je opoldne (s. č.) v dvorani br. Kogoja. Točno ob pol eni od korakamo proti dvorani Tomažina. Kdor bi zamudil, naj vzame Wilson “karo” in “transfer Broadway do 78 St. na Marble Ave. Tam bo našel dvorano. Dne 11. avgusta se udeležimo istim povodom korporativno slavnosti društva “Mir”, štev. 142 naše jednote v Collinwoodu. Veselica bo na farmi g. Emeriha. Bratje naj se omenjenega dne zberejo ob pol eni k skupnemu odhodu v navadnem ¡zborovalnem prostoru 6006 St. Clair Ave. Članom toplo priporočam, da se v polnem številu udeleže izleta iz zakajanega in sajastega mesta na prosto, v naravo, da v čistem in svežem zraku prežive nekaj veselih uric in pozabijo na življenske grenkobe, ki jih prinaša vsakemu kruti boj za obsta nek. Anton Peterlin. Alridge, Pa. Opozarjam vse člane in članice društva ‘Naš Dom”, štev. 33., da se zanesljivo, polnoštevilno udeleže seje dne 28. julija. Na dnevnem redu imamo več važnih točk kakor tudi razpravo o pravilih za bodočo konvencijo, ki je tako-rekoč pred durmi. Bratje in sestre uvažujte to! Val. Repovsh, tajnik. Brooklyn, N. Y. Vsem bratom in setram društva “Bratska Zveza”, štev. 140 naznanjam, da naj vprihodnje vsa pisma, ki imajo stik s tajniškim poslom, pošiljajo meni, kot novoizvoljenemu tajniku. John Gasparin, 22 Sehooles St. Brooklyn, N. V. S. Lorain, O. Opozarjam vse člane društva “Zavedne Slovenke”, štev. 104, da se vrši prihodnja seja dne 25. avgusta mesto dne 18. avgusta. Josipina Eisenhardt. Gilbert, Minn. Pri društvu “Slovanski Rudar”, štev. 182 je izvoljen predsednikom John Kunstel. A. E. Gnjezda, tajnik. Midway, Pa. Naznanjam vsem članom društva “Glas Naroda”, štev. 89, da sem vsled preobilega posla odložil tajniški posel. Vprihodnje naj se bratje v vseh društvenih zadevah obrnejo na novo izvoljenega tajnika Martina Peršina, R. D. I. Bx 62. Me Donald, Pa. John Nagode. Fitz Henry, Pa. Za uro naj se zglasi štev. 331. Frank Juvane, tajnik dr. “Svobodomisleci”, štev. 169. Mulbery, Kans. Opominjam vse člane društva Prvi Maj”, štev. 65, da se polnoštevilno udeležijo sej dhe 4. avgusta in 1. septembra točno ob ob devetih ‘dopoldne. Na dnevnem redu imamo več važnih ¡zadev in čitala se bodo tudi pravila. Bratje, zdaj je čas, da lahko popravimo, kar je slabega, da ne bo nepotrebnega zabavljanja po konvenciji. Na seji dne 7. julija smo ¡sklenili, da plača vsak brat 50 c v društveno blagajno, ki se ne udeleži teh dveh važnih sej. Izvzeti so le oni, ki imajo opravičljiv vzrok, ali so pa oddaljeni od društvenega sedeža več kot tri milje. Torej na svidenje na seji! Bljodina, predsednik. RAČUN med Jednoto in društvi od 1. do 30. junija Glasovi iz slov. naselbin. Franklin, Conemaugh. Odbor postaje “Slovenija”, štev. 55. spadajoče pod okrilje dr. sv. Barbare, Forest City, Pa., je preložil sejo postaje na dne 4. avgusta dopoldne da se bo članom mogoče udeležiti piknika društva “Danica’, štev. 44. S. N. P. J. Dne 19. julija je umrl rojaku M. Zalarju šest mesecev star ■ sinček. Dete je bilo v 24 urah zdravo in mrtvo. Takih slučajev smo letos imeli mnogo. Delavske razmere pa nišo* nič kaj povoljne. V rudnikih delamo po štiri dni v tednu. fctevilka društva Assesment Bol. Podpora Pod škod. in odprav. Smrtnine in pogrebi Skupaj 1 2 . . . . $ 134.75 $ 110.00 . $ — $ — $ 110.00 3 • 6L25 1M6. OU 40.00 ■ •—- i 600.00 792.50 4 . ■ . 40.00 5 —.— 38.00 6 . . . . —.— . 139.00 7 . . . . 77.00 —.— . • 77.00 8 . . . . 61.50 40.00 33.00 • 40.00 10 83.75 i 179.15 105.00 63.00 91.00 110.00 . 63.00 11 12 . < • 91.00 110.00 13 14 ) 97.50 135.75 25.00 61.00 —. 25.00 61.00 16 I AL» ,OU 55.00 —.—■ , 55.00 17 126.25 119.00 113.00 67.00 —.— . 113.00 19 .— . 67.00 20 —.— 500.00 500.00 21 ... . 147.25 47.00 —.— . 113.00 22 —.— . ■ 47.00 23 ... . 60.50 28.00 —.— . 78.00 24 ... . Jo.ûO i 53.75 —.— . 60.50 26 ... . —.— . 28.00 27 27.00 —.— . 27.00 28 70.00 —.— . 70.00 29 10.00 —.— . ■ 10.00 30 * 52.50 44.00 94.85 110.75 42.75 26.50 50.00 20.00 79.50 73.50 51 25 —.— . , 68.00 31 80.00 55.00 —.— . . 32 . ■ . 80.00 33 ' • ‘ • 55.00 34 —.— . 42.00 35 —.— . 1 9.00 36 —.— . 1 13.00 37 . .—■ . v 38 ' .— . v— 39 41.00 .—• . . 40 .—• - 41.00 41 80.00 19.00 140.50 64.00 30.00 73.25 127.50 55.00 64.00 21.00 ■ —• . . 42 . . 21.00 43 373)0 120.00 10.00 75.50 50.00 20.00 16.00 ’ • ■ . . 44 " ’• ■ . 37.00 46 . ■ . 120.00 47 ' • . 10.00 48 - . ■ 500.00 75.50 49 , - 550.00 50 . . 20.00 51 * 50.00 62.50 • 16.00 52 27.00 59.00 58.00 28.00 . . 53 125.00 36.50 . 27.00 59.00 54 . 55 47.50 38.75 128.85 26.50 56.50 58.00 28.00 56 . 57 82.00 30.00 63.00 48.00 94.00 84.00 . . 58 . 82.00 59 . 30.00 60 45.00 73.85 . 1 63.00 61 . 1 48.00 62 135.00 7.50 90.00 131.00 12.25 35.00 22.50 > 108.25. 53.25 35.50 . 94.00 63 . ■ 84.00 64 ‘ • ‘ . 65 83.00 . • . 66 . * 83.00 67 41.00 1 35.00 . ' . 68 . 41.00 35.00 69 . 72 24.00 . ■ 24i00 74 . .' , . • 75 100.00 76 1 7 77 33.50 32.50 43.00 . 78 43.00 79 . 80 60.25 64.00 69.00 83.00 48.00 90.30 136.50 1 101.25 79.75 . 81 ; * . 82 * . 83 52^00 52.00 85 . 86 * — 87 i 1433)0 10.00 i 143!00 10.00 100.00 35.00 88 * 89 90 35:00 91 58.00 92 89^00 29.00 19.00 ; * 89!00 29.00 19.00 245.00 31.00 93 21.75 43.75 100.00 114.00 92.50 94 95 .... * 96 31.00 37.00 59.00 . 97 98 193.75 10.00 * 29.00 34.00 * 57.75 39.00 47.50 37.00 59.00 99 100 13.00 14.00 40.00 19.00 18.00 13!00 14.00 40.00 19.00 101 ) 102 * 103 1 104 105 1 30.00 18.00 106 ! 77.90 119.00 73 75 30.00 ' 30.00 108 56.00 56.00 109 37.50 111.50 60.00 51.75 25.50 77.50 110 iob!oo 10.00 i 9.00 . . 108.00 111 112 10.00 113 * 9.00 114 : 24.00 115 1 35.50 : 116 1 31.25 1.00 29.00 1.00 29.00 117 38.25 43.00 118 119 52.50 39.90 39.00 120 82.45 17.00 121 67.50 122 36.25 123 i. 26.25 35.00 124 52.00 55.50 145.00 9.00 125 i 126 i 127 26.25 88.00 128 i 32.00 129 166.00 147.00 147.00 130 i 31.25 1 12.00 131 39.50 89.55 132 30.00 133 39.75 134 34.00 36,85 47.25 135 136 15.00 löioo 137 1 124.15 36.00 138 100.00 • 31.00 139 i 48.75 * 34.00 140 ; 48.75 141 59.00 62.50 32.00 142 17.00 143 60.00 65.00 65:60 144 26.00 145 29.00 40.00 146 50.12 * 63.50 147 i 27.00 148 31.75 43.00 149 i, 15.00 ' 10.00 150 42.75 151 * 54.00 < * 153 i 43.25 48.00 48.00 154 c 61.70 155 c 15.25 156 157 15.00 ' ■ *’ 158 i 159 17.25 i 160 18.00 • v * 161 27.75 6.25 25.00 37.50 32.00 32i00 162 . 163 164 . c —v— ‘ 165 166 28.75 21.25 > 25.50 ' 18.75 * 167 10.00 îo’.oo 168 169 503Ï50 503^0 170 i 26.25 28.75 39.25 71.80 171 37.00 31.00 9.00 37.00 31.00 9.00 172 i 173 * 174 20.00 27.15 t 19.50 , 24.00 39.10 * 175 » * 176 177 178 * —■ 179 18.45 24.65 29.25 53.80 * 180 » * 181 * 182 * 183 i 35.00 31.50 63.00 184 i . 185 - - - • }|$10741.62 |$5028.50 | $200.00 *| $2203.50 (I $7432.00 JOHN VERDERBAR, glavni tajnik. Roman. Spisal Walter Scott Poslovenil J. Z. T^f Ql-< _ | “Tako .ie, tako!” je vzkliknil veliki mojster. “Konrad, zdaj spoznavaš, kako nevarne so hudičeve spletke. Mi vidimo lepo dekle, v resnici je pa čarovnica v .službi peklenščeka. Mogoče zaslu-Na’ delo ! Nastavlja trnike, da bi lovil ‘Hudo bi nas zadelo”, je od- duše: za večno izveličanje po smr- l ,ril Konradi «ako M r’^ iz&u. ti ponuja kratko dobo življenja. bn en0 svojill najboljših sulic v Nas zakon se g asi: Sempei per- do,bj> ko na§a obgina potrebuje culiator leo vorans. Torej tudi' ker jo' ti obdržati ne moreš. Ke-dar bo palica v tvoji trdni roki, takrat boš lahko ljubil ali pa sežigal hčere Jude po svoji volji”. “Malvoizin”, je pričel Brian, ti si hladnokrven — — —” “Prijatelj!” je segel vmes Albert, “radi tega sem sposoben dati ti dober nasvet. Še enkrat ponovim: Rebeke ne moreš rešiti — pobiti k velikemu mojstru in se vrzi na kolena pred njim in reci proti levu! Doli ž njim! —” Nekoliko mirnejše je nadaljeval proti Izaku: “Tvoja hči gotovo dela čudeže s pomočjo besedi, pečatov, amuletov in kabalističnih tajnosti. Ali ne?” mu pomoč svojih sinov. Brian je s svojo roko potolkel tristo Saran cev. Kri teh psov”, je rekel Beaumanoir “je dopadljiv dar ange-ljem in svetnikom. Mogoče nam ,,.T . . bodo pomagali, da uničimo uči- Ne, plemeniti gospod. Ozdrav nek čarodejstva, pod vpljivom, ljenja so se ji posrečila večinoma katerega trpi naš brat. Pretrga s pomočjo balzama, ki vsebuje cu- naj vez* kakor je Samson dovito zdravilno moč . ^ pretrgal močne vezi, s kateriipi Kje^je izvedela za tajnost? so ga zvezali Filistejci, čarovnica» je vprašal Beaumanoir. _ ki je razprostrla svoje mreže, da Iz poročila’ , je ^ odgovoril bj ujeia enega naših bratov, naj Izak nerad. — Od Miname, ne- pa 11rnr^;»» ke modre žene našega rodu. “Ali angleški zakoni —" je u Ha, hinavski Žid! ^ je zakri- j govarjal preceptor. čal veliki mojster. Ali ni to ona “Angleški zakoni dovolijo vsa Miriam, ki je s svojimi groznimi kemu sodniku soditi v njegovem čarodejstvi iznenadila ves krscan lokraju>> je odgovoril Beaumanoir ski svet? Njeno telo so sežgali na “Najneznatejši baron sme na svo kolu, njen pepel ¡so pa raztresli jem prijeti čarovnico in obsoditi na vse štiri vetrove? lako naj jn m6gi naj bi ne imei veliki se zgodi tudi zmenoj, ako istega I mojSier v kapitelju?! — Mi bo .ne zvršim z njeno učenko. Naučil demo godili in obsodili. Čarovni jo bom, kaj se pravi loviti temp- ea mora bjti nničena, da bodo nje larje^ s čarovniškimi sredstvi. na dejanja odpuščena in pozab Damian, spodi tega Žida pred j ijena. Pripravite dvorano, da za vrata. Ako se drzne vrniti, ga pa sligimo čarovnico! ustreli. Z njegovo hčerjo bomo pa Malvoizin je odšel,----------pa obravnali v smislu krščanskega ne>) da bi pripravil dvorano, mar-zakona in kot nam narekuje naše veg je gel k Bois - Guilbertu, da visoko dostojanstvo.” bi ga seznanil z novimi dohodki Izaka so vzlic stokanju, ječan- ki je bil silno razburjen, ker ga ju in prošnjam spodili iz grada, je Židinja okarala in spodila. Vrnil se je zopet k rabiju, da bi “Nehvaležnica!” je zaklical, kaj izvedel o usodi svoje hčere.“neumnica! Odklanja onega, ki Zdaj se je bal za njeno življenje, je za njo zastavil svoje življenje Veliki mojster je pa poklical v ognju in krvi. Pri nebesih, Mal-tempelstonskega preceptorja k voizin! Napravil sem pot do nje, sebi. ko je padalo opal j eno tramovje Šest in trideseto poglavje. —- kljuboval sem stoterim pši-Albert Malvoizin, preceptor ali cam, ki so kot toča vdarjale ob predstojnik tempelstonskega ka- moj oklep, pri tem sem pa rabil pitelja je bil brat Filipa Malvoizi- ščit, da obvarujem njo! Zdaj mi na in zaveznik Briana pl. Bois - očita, zakaj jo nisem pustil umre-Guilberta. ti in ne izkaže mi niti najmanjše Med razkošno živečimi templar_ ga hvaležnega čuta — pa tudi za ji je Albert igral veliko ulogo. Lo- prihodnjost mi ni obljubila nič. čil se je toliko od njih, da,-je ra- — Vrag jo je blagoslovil s trdo-zumel s plaščem hinavščine pri- vratnostjo !” kriti svoje grehe in eastilakom- “Mislim, da je vrag vaju obse nost. Na zunaj se ie kazal kot del!” je rekel Albert. “Koliko-fanatika, v svojem srcu je pa er- krat sem pridigoval previdnost, til stroge meniške predpise. ako že ne vzdržnosti? Ali ti nisem Ako bi ne bil veliki mojster pri-1 povedal, da je mnogo krščanskih šel hipno, tedaj bi ne bil našel I (^ek^ek ki bi bile hvaležne, in bi nič graje vrednega v tempelston- “ atele: v greh, ako bi ne ljubile skem kapitelju. Pa še sedaj je tako Pogumnega viteza. Ti si pa Albert ponižno poslušal očitke ve- zacel izbiti svojeglavo Židinjo! likega mojstra in se potrudil res- Pri sv- mašl! Stari Beaumanoir je no, da je svojo občino, v kateri je“0™1?1 resnlco» ko Je deJal’ da te preje kraljevala razuzdanost, Me zacarala- spremenil v družbo asketičnih Beaumanoir?! ’ se je zarezal pobožnjakov. Seveda je ta spre- Brian “Ali je to tvoja previd-memba' napravila zelo ugoden nost» Malvoizin? Povedal si otroe-utis na velikega, mojstra. bemu ®tarčku, da Rebeka biva za . tem zidovjemr’ Ali Beaumomoir se je takoj raz- v . srdil, ko je izvedel, da je Albert i , Nisem mogel drugače , je re-dovolil pripeljati židovsko jetnico ke jAlberit- Vasa skrivnost je v kapitelj, raditega ga je sprejel |nekdo ?zclal; , '\ko Je ,0 ^vrsi tudi zelo hladno. nimajo, ali dolžnost pač do vlade, ki jih tako nesramno izkorišča. Vojni minister Millerand je zapovedal, ne da bi prej uprašal za ljudsko voljo, da mora ena petina domačinov mohamedancev k vojakom za dobo treh let. Seveda niso domačini z navdušenjem sprejeli ministrove zapovedi, tem več živahen odpor se je zbudil v njih in trumoma beže iz domovine v Turčijo. Pred njim na kolena? Ni kdar! Tepcu bom povedal v obraz —” :No, povej mu odprto v obraz, da ljubiš ujeto Židinjo. Tembolj, ko boš nadaljeval v tem smislu, tolikor hitreje bo izročil ujeto dekle grmadi. Po priznanju, da si prelomil svojo obljubo, ne moreš upati kaj dobrega. Opustiti moraš svoje častihlepne in daleko-sežne načrte in se kot za denar ponujajoči najemnik boriti v majhnih bojih, ki divjajo med Flandrijo in Burgundijo.” “Govoril si resnico”, je po kratkem molku dejal Brian. “Po-božnjaškemu starčku ne bom dal najmanjše prilike, da bi bil nad menoj. Kar se pa Rebeke tiče, pa tudi ne zasluži, da bi radi nje daroval dostojanstvo in čast. Pustil jo bom na cedilu, prepustil jo bom njeni usodi —” “Ne omahuj! Ženske niso za drugo, da nas razveselijo ’ v tre-notkih žalosti in tuge, so pravzaprav igračica — častihlepnost je prva živi jenska naloga. Bolje, da tisoč takih krhkih stvaric kot je Židinja pogine, kakor da ti obstaneš na poti, ki 'te vodi navzgor! Toda — moram proč — pripraviti moram vse za zaslišbo.” “Že sedaj?” je vprašal Brian. “Da, zasliševanje bo kmalu končalo, ko je obsodba že določena.” “Rebeka”, je vzkliknil Brian ko je ostal sam. — “Zakaj te ne morem prepustiti tvoji žalostni usodi, kakor mi ta hladni hinavec svetuje? — Še nekaj bom poskusil, da te rešim — Gorje tebi, če boš nehvaležna! Ako me boš zopet zavrnila, potem bo moje maščevanje enako moji ljubezni. Življenje in čast Bois - Guilberta se ne sme postaviti na tehtnico, kjer ga pričakujejo ¡zaničevanje in očitki kot plačilo —” (Dalje prihodnjič.) Zmes. vrag ali kdo drugi, nevem. Zasukal sem vso zadevo dobro — ako ,, . ,v. . . ,se odpeveš Rebeki. Obžalovali te noir resno, “ v hisr sv templars- bodo _ kot žrtev Sarodeistev. A .J ^ k , r.r> rzi /-J n t» r» Ir n r/ An ni “V tej hiši’, je pričel Beauma- kega reda biva židovska žena katero je pripeljal sem neki brat | z vašim dovoljenjem. Ona je čarovnica in kot taka se Alberta je ta nagovor zelo izne-nadil, ker je bila Židinja skrita v “Pri Bogu, tega ne bo zvršila”, je zaklical Bois - Guilbert. Pokorila se bo”, je odgovoril neki tajni sobi Obraz velikegaL^^ <