sila jy  i J . Vavodi k narodncrau gospodarstvu. J>el III. (Dalje.) 26. A za kakšno dobro so nam vojne? Te so potrebna in nadloga, ktero strast in besnost človeška zabteva. biti bi inorale le za brambo; vsaki človek hoče  Yfojn? Dltl ^.^.^. le ^ Drainoo; vsaki clovek boče svoje  stran varne imeti da pa bode cela domovina in drzava varna,  braniti jo iniajo vs. drzavljani, ki so zato sposobni, vojaki bi tedaj bili, kedar je treba brambe, v ruiru pa bi konstno gospodarili; stalue vojne požirajo v miru brez vse koristi pridelke marljivih državljanov, iu v času brambe in vojske se pogosto neveljavne pokažajejo. Na kratko: zgodovina in doba sedajna nam priea, da velike stalne vojne so nekako proklestvo narodom in državaiu, naj veča kuga dobrerau narodnemu gospodarstvu, igrača vladarjev in vedni poiuoeek za nasilovanje, tlačenje ljustev, zapreka pravi svobodi. 27. Kakor so velike stalne vojne, tako so velike arraade opravnikov, uradnikov ali činovnikov silno zlo narodnemu gospodarstvu: kder je opravništro (fnnctionarisrae, Beamteathum) kot celo poseben stan ali kasta, ia se kot tako za se po svoji volji razvija ia vse nadvlada, postane naj gnjusnija nadloga družbi čioveški. Kakor vsak pojedini človek naj boljše svoje zadeve pozna in si jih opravlja, tako jih tadi vsaka posebua občina, pokrajina, dežela ali narod; dati ali pustiti je tedaj treba vsakemu svojo upravo, občinam, deželam narodom dotično samo upravo, sainovlado ,,selfgoveinrnent" autononiijo: s tim mine vsa krivična opravniška vlada (fonctionarisme, bureaucratie) vlada se narod sam kakor tna naj prijetnejše in naj pripravuejše: ne gleda več vlade kot črno pošast, ki ga grabi in tlači, temoč kot prijatlico in potrebno ruu soprugo. Velike stalue vojne in armada opravniška ste dve siloviti mori, ki uarodao gospodarstvo in srečo davite: trebaje uarodne sarao-obraaibe in samovlade, da se ona krivica odstrani; narodi pa se morajo zato pripravljati, da bodo sposobni sami se braniti in vladati. 28. Končaje prvi del navodov k narodneinu gospodarstvu, ki o izdelovanju ali produkciji govori, vidimo : da nič kar koli na svetu ima kakšno veljavo se brez dela pripraviti ne more. Zato za vse, kar želimo pošteno si pridobiti, moramo se truditi in si pridelati: velika napaka so tedaj loterije in« vse takšne naprave, ki Ijudstvo slepijo in mu obečujejo si brez dela bogastvo in premoženje dobiti. Le čudno je, da se v Avstriji še nikako ne misli odpraviti loterij in tak&nib sleparskih, pogubljivih naprav: po teh se veliki del Ijudstva silno pači in demoralisira, tako da to ne misli, kako bi po marljivosti, trudu in resnem delovanju se vpremožili moglo, temoč le o premoženju sanja, ktero bi mu sreča doneala: takšnim ljudetu je tedaj delo sitno, delajo nevoljni inše mnogi del tega kar si pridelajo, za prazne sanje zaniečejo. PC^" Za ta prvi dovršeni tečaj podaja spisatelj sledeča vprašanja: Kaj se ravna pri nas glede kmetijstva, obrtnijstva in trgovstva ter druzbinskili zadev proti dozdaj omenjenim pravilom narodnega gospodarstva in kteri bi bili pomočki proti tem napakam ? Za naj boljsi razpravni odgovor ponuja pisatelj 2 pruska tolarja; ker pa se jemu samemu spisiposlati lehko ne morejo, prosi slavno vredništvo poskrbeti, da se pregledajo in naj boljše potem tudi v Slov. Gospodarju natisne ter drugo z za- služeno pohvalo omeni. (Konec dela tretjega.) STarodno učiteljsko društvo v labodski vla- dikoviui. Kakor v Beljaku na Koroškem, smo se tudi mi labodski učitelji zbrali 14. aprila v Celju in sieer v čitalnični dvorani ter se posvetovali: kako ustanoviti narodno učiteljsko društvo v labodski vladikovini. Namen društva je: a. posvetovanje o šolskih in učiteIjskib zadevah; b. vajein produkcije v petjuiu godbi; c. ustanovitev niatice, iz koje obresti se bodo podpirale učiteljske vdove in sirote. Udi se dele v delavne in podporne. Delavni udi caorajo le učitelji biti. Pristopnina znaša na leto: a. za ude pri petju in godbi 2 gld. b. „ „ samo pri petju 5 „ c. „ „ ki niso pri petju iu godbi 5 gld. d. „ podporne ude 3 gld. Plačuje se pri glavni skupščini eno leto naprej. Oisti društveni dobodki vsakega leta se prilagajo po glavni skupščini k matici, koja se ne sme odjemati. Glavna skupščina vsako leto določi stroške za društvene potrebe in kako se mora s premoženjem ravnati, da dobro raste. Društvo začne vdove in sirote podpirati takrat, kadar toliko premoženja_. ima, da ena iz obresti po 60 gld. na leto dobi. Če premislimo, da je blizo 300 učiteljev v labodski vladikovini in'ako je tretjina v društvu , dobimo kmalu lepo matico. V začasni odbor so voljeni sledeči gg. učitelji: Irgl Janko, Bučnik France, Kodernian Filip, Valetinič Karol, Flis Anton, Kaner Janko, Škoflek Jakob in sicer vsi iz starega labodskega. V sledečih dekanijab še nobeden ni pristopil: V Mariboru, Jerenini,*) šent Jurju na Ščavnici, pri Velikine-delji, na Ptuju, v Rogatcu, Vuzenici, Marnbergu in Hočah. Tudi mi smo doloeili dva občna zbora in sicer po veliki noči in v mesecu oktobru. Pisatelj teh vrstic svetuje zaeasnemu odboru tukaj očitno: a. da je oktoberska skupščina vsako leto v glavnem mestu Mariboru in sicer drugi dan po učiteljskih skušnjah, kajti takrat veliko učiteljev v Maribor zahaja; b. da začasni odbor prosi prevzvišeno škofijstvo, da raz piše učiteljske skušuje vsako leto 2 meseca pred glavno skupščino ; c. da začasni odbor prosi slavno predsedništvo narodn« čitalnice, v Mariboru, da nam za glavni zbor prepusti čital nično dvorano, **) ter nas naj zvečer z kako veselo igro razveseli, d. da začasni odbor prosi slavno vredništvo ,,Slov. Gospodarja", da postane ,,Siov. Gospodar" tudi učiteljsk organ za labodsko vladikovino, v kojem bi se vse šolske stvari prerešetavale. ***) To začasneniu odboru v pretres. Pri sv. Jakobu v slov. Goricab 24. aprila 1868. FraDJo Čeh, Strmski učitelj. *) Pristopila sta: Pisatelj in gospod Urban Bezjak, od unih pa ni niti duha, niti sluha, če ravno je pisatelj pravila od fare do fare poslal. pisatelj. **) Prepričani smo, da bo čitalnični odbor to rad storil. Vred. ***) Mi pa bomo po mogočnosti in z veseljem društvo podpirali ia če bo izdatno število g. učiteljev na naš list naročilo, smo tudi pripravljeni jim kake polajške dati. Vredništvo.