3. štev.
V Ljubljani, dne 21. januarja 1911.
Leto III.
Napredno kmetsko glasilo.
Izhaja vsako soboto in velja za vse leto za Avstro-Ogrsko 3 krone, za Nemčijo in druge dežele 4 krone, za Ameriko 1 dolar.
Posamezne Številke veljajo 10 vinarjev.
Za oznanila se računa: tristopna petit-vrsta 14 vin., vsa stran 48 K, pol strani 24 K, četrt strani 12 K, osminka strani 6 K. Pri vseletni inserciji primeren popust.
Dopisi se naj irankirajo in pošiljajo na uredništvo .Slovenskega Doma* v Ljubljani, Knaflova ulica št. 5. 1. nadstr. Rokopisi se ne vračajo.
Narolnina in oglasi st naj pošiljajo aprivniitvo „Siov. Doma" i Ljubljani.
Gospodarski boj hočejo.
Če kak trgovec ali pod jetnik Izgubi zaupanje pri ljudeh, tedaj si skuša to za-upanje na ta način zopet nazaj pridobiti, da zabavlja in izpodkopuje ugled drugim. S tem hoče oblatiti druge ter jim na ta način vzeti zaupanje pri ljudeh. Prav taki so tudi naši klerikalci. Kakor znano, so naši klerikalci pred leti začeli na Kranjskem z nekako gosj>odarsko organizacijo. Mi bi proti tej gospodarski organizaciji ne imeli prav ničesar, če. bi ne vedeli, da ima edino ta namen, vzdržavati klerikalno nadvlado na Kranjskem. Denarna sredstva, ki se stekajo v razne klerikalne gospodarske in denarne zavode, ne služijo zgolj gospodarskim namenom, temveč jih predvsem rabijo v svoje politične svrhe. In prej ali slej se je moralo to maščevati nad klerikalci samimi.
Klerikalci so iskali povsod denarja. Glavni steber klerikalne stranke na Gorenjskem, Tomaž Pavšler, je hotel na primer s pomočjo kranjskega deželnega denarja napraviti dobro kupčijo. Prodati je hotel deželi svoje vodne sile, katere naj bi gonile električno centralo, katero misli z deželnim denarjem ustanoviti deželni odbornik dr. Lampe. Ta klerikalni steber, Tomaž Pavšlar, se je pri »Glavni posojilnici« zadolžil za okroglo milijon kron. Ker pa teh ni mogel »Glavni posojilnici« vrniti, je morala ta posojilnica ustaviti izplačevanje vlog. Zdaj pa klerikalni listi vpijejo, da je falirala »Glavna posojilnica«. Če bi bila ta posojilnica res napreden denarni zavod, tedaj bi prav gotovo ne dala tako ogromnega posojila klerikalnemu prvaku. Iz tega je vsakomur razvidno, da so ravno klerikalci s svojim slabim gospodarstvom v prvi vrsti povzročili nesrečo »Glavne posojilnice«.
Našemu ljudstvu je pa to popolnoma dobro znano. In vsled tega se je med ljudstvom začelo vzbujati do klerikalnih denarnih zavodov nekako nezaupanje. In če danes vpijejo klerikalci, da stoje napredni denarni zavodi na slabih nogah,
tedaj so podobni tistemu trgovcu, ki si skuša nazaj pridobiti zaupanje ljudstva s tem, da zabavlja čez druge solidne trgovce, ki postrežejo ljudem z dobrim in poštenim blagom.
Brezdvomno mora biti klerikalno gospodarstvo z denarjem slabo in klerikalci sploli ne morejo biti zmožni, voditi takih zavodov — ker sicer bi jim ne prepovedal sam papež tega sodelovanja pri raznih denarnih zavodih. Papež mora dobro poznati svoje podložne duhovnike, mora poznati njihovo delovanje, kakor mora dober kmetski gospodar poznati sposobnost svoje družine In .ni ga kmetskega gspodarja, ki bi dal svoje dobre konje v roke hlapcu, ki bo te konje v par mesecih pokvaril. In tudi papež je spoznal nezmožnost svojih duhovnikov za opravljanje raznih del v posojilnicah in drugih denarnih zavodih. In da je papež dal tak strog ukaz, je pač dokaz, da se papež prav dobro že danes zaveda, nevarnosti, ki preti ljudstvu od toga klerikalnega gospodarstva '
Ce pa pčipež sam ne zaupa svojim duhovnikom, k&ko naj jim potem zaupa ljudstvo. In kakor rečeno: med ljudstvom se je začelo vzbujati nezaupanje proti klerikalnemu denarnemu gospodarstvu. To nezaupanje hočejo klerikalci s tem zakriti, da zabavljajo in hujskajo zoper napredne denarne zavode, ki so popolnoma varni.
Mi nočemo še začeti klin s klinom, ker naši napredni kmetovalci itak popolnoma dobro vedo, da sta n. pr. »Mestna hranilnica ljubljanska« in pa »Kmetska posojilnica za ljubljansko okolico« tako varna denarna zavoda da se jima denar popolnoma brez skrbi lahko zaupa. Ta dva zavoda tudi ne gledata na politično prepričanje posameznih svojih dolžnikov. Nekaj pa lahko pribijemo: Če bi ta dva denarna zavoda odpovedala vsled nesramnega hujskanja od strani klerikalcev posojila, ki sta jih dala klerikalcem, tedaj bi v naši kranjski deželi nastal tak polom, da bi se naši klerikalci držali za svoje razbite glave.
Oi>ozarjamo vse pametne sodeželane, ki mislijo še s svojo glavo, naj se ne dajo begati od mladih kaplanov ali neizkušenih župnikov, katerim je elo liapež ostro prer povedal, vtikati svoj nos v denarno gospodarstvo. Naše metsko ljudstvo naj nikar s tem, da uboga te nepremišljene nasvete klerikalcev, pluje v lastno skledo.
Naš kmetovalec potrebuje mir, da se gospodarsko okrepi, da svoje gospodarstvo času primerno preustroji. Boji pa, katere so začeli v zadnjem času uprizarjati klerikalci na gospodarskem polju, škodujejo neizmerno našemu kmetu, predvsem pa klerikalnemu kmetu, kajti naš napredni kmet je zaveden in se ne da begati od brezvestnih kleiukalnih hujskačev. Ker smo jia popolnoma prepričani, da klerikalni kmetje niso sami krivi, da so za-brcdli v klerikalne mreže, temveč da je temu edinole vzrok njihova kratkovidnost in neizobrazba, tedaj hočemo predvsem tudi klerikalne kmete svariti pred tem hujskanjem.
Dobro vemo, da bo tudi klerikalni kmetovalec enkrat spoznal svoje najhujše sovražnike — klerikalce, ki se mu samo prilizujejo, v resnici ga pa prav pošteno za nos vlačijo. Hvaležen nam bo tisti, ki bo še ob pravem času spoznal pravi značaj klerikalcev ter jim obrnil hrbet. In ravno v sedanjem času vidijo ti zaslepljeni klerikalni kmetje prav lahko v pravi luči počenjanje klerikalnih voditeljev. Ce bi bil ta boj zoper napredne denarne zavode pošten, tedaj bi ne šli klerikalci na Ogrsko ter najeli tam za drag denar, ki ga je ljudstvo skrpaj znosilo,ljudi, ki razpošiljajo po vsem Kranjskem listke, v katerih hujskajo /.oper napredne denarne zavode. Na Kranjskem si tega niso upali napraviti, ker bi jih tukaj prijela državna oblast ter vtaknila v ječo.
Končno pa prosimo, da nam vsi uasi somišljeniki natančno poročajo o vsaem hujskanju, bodisi v cerkvi, bodisi kje drugje, da ga naznanimo sodišču. Obenem nam naj i>a tudi navedejo priče, ki bodo lahko pod prisego pričale.
Bodite pa zagotovljeni, da stoje na dobrih nogah vsi oni denarni zavodi, čez katere zabavljajo klerikalci. Nam se ni treba bati poloma — pač se ga pa bojo klerikalci.
Politični razgled
Cesarjevo zdravje
se je popolnoma izboljšalo. Cesar se počuti že toliko čilega, da se za nekaj časa že izprehaja po šenbrunskem vrtu. Tudi dvornega plesa v ponedeljek se je udeležil, ki se je pa pričel eno uro prej, da ga je mogel vladar ob enajstih zvečer zapustiti radi zdravja.
Državni zbor.
Državni zbor se je v torek, dne 17. januarja sešel pod kolikor mogoče neugodnimi znamenji. Negotovost vlada na vseh straneh. Vlada sama no ve, kje bi začela z ozdravitvijo javnih razmer v Avstriji, in že v prvi seji, ko je ministrski predsednik baron Bienerth razvil vladni program, se je opazila nesigurnost vlade. Vlada nima še danes za seboj večine. Nemci so nezadovoljni, ker je imenovan za Češko kot namestnik grof Thun, ki je svoj čas kot ministrski predsednik znal nemški nadvlade-željnosti dobro striči peruti. Cehi in drugi Slovani tudi nimajo zaupanja v novo vlado. Slovenski klerikalci, ki so bili še ob koncu leta 1910 rjoveči levi proti vladi, so sc ji začeli približevati, ker jim gre za desetmilijonsko posojilo za Kranjsko, katero rabijo za preprečenje bankerota. Pričakovati je torej, da bodo naši ljubi klerikalni prijatelji v kratkem v potu obraza vlekli vladni voz skozi državno močvirje. Mogoče je seveda tudi, da to niti ne. bo tako dolgo trajalo, ker je splošno mnenje, da pride do razpusta državnega zbora in novih volitev. Da sc zato hočejo slovenski klerikalci sedaj še vladi nekoliko prikupiti, da bodo zopet dobili par tisočakov za volitve, je pač le naravno. Da bi pa bilo po novih volitvah kaj boljše in da bi prišli v državni zbor boljši zastopniki, o tem moramo jako dvomiti. Razmerje strank bo ostalo po večini enako, kvečjemu znajo klerikalci ponekod še dobiti kake mandate. Da bi bilo slednje ljudstvu na korist in v dobro za bodočo državno politiko, tega pač menda danes noben resno misleč člo--vek ne verjame.
Češko.
Na Češkem je za cesarskega namestnika imenovan grof Thun. Mož jo bil svoj čas ministrski predsednik in je takrat odločno nastopil proti nemški nadvladeželj-nosti. Vsled tega je nahujskana nemška ulica zbesnela, priredila viharne demonstracije in Thun se je moral umakniti. Da tega moža sedaj Nemci kot »nagodbenega namestnika« (t. j. kot namestnika, ki ima
izvesti pomirjenje med Cehi in Nemci na Češkem!) niso najbolj prijazno pozdravili, je naravno. Nemško časopisje naravnost hujska proti njemu.
Slovani in ljudsko štetje.
Tudi v današnji številki poročamo iz raznih krajev o lumparijah, ki se gode pri ljudskem štetju s strani Nemcev in Italijanov. O enakih in še večjih nasilstVih se. poroča tudi iz Trsta, Pulja, Dunaja, Češkega in od drugod. Naravno je, da bodo slovanski poslanci v državnem zboru napeli vse sile, da se popravijo vsaj največje krivice. Da so se krivice in nasilnosti nasproti Slovanom res v nečuveni meri zgodile, kaže dejstvo, da je namestnija v Trstu ustavila ljudsko štetje v Pulju zaradi pristranskega postopanja tamošnjega mestnega urada in da je odredila, da ima ljudsko štetje v Pulju izvesti tamošnje okrajno glavarstvo.
Dveletna vojaška služba.
Zakonsko predlogo o dveletni vojaški službi predloži vlada v aprilu. Obenem z uvedbo dveletne vojaške službe hočejo zvišati rekrutni kontingent za 50.000 mož. Vsakoletni stroški se bodo vsled tega zvišali za 30 milijonov kron. Oe bo zara|di teh stroškov predloga odklonjena, bo vlada predložila drugo predlogo. Triletno službeno dobo bodo obdržali, zvišali bodo pa prezenčno stanje armade za 22.000 mož, avstrijskega domobranstva za 6000 mož in bon vedo v za 8000 mož. Obenem bodo pa kolikor mogoče vojakov predčasno odpustili.
Položaj v Albaniji.
V Albaniji se pripravljajo zopet nemiri. Revolucija ni daleč. Več bojev je že bilo med mohamedanskim in srbskim prebivalstvom. Mohamedance hujska proti Srbom avstrijski agent Aziz Porobič. V par slučajih so se zgodila že nasilstva ki jih je izzval ta avstrijski agent. Iz došlih brzojavk se lahko pričakuje spomladi v Albaniji zelo važnih dogodkov.
Napad v francoski zbornici.
V francoski poslanski zbornici se je te dni izvršil atentat. Ob treh popoldne je z galerije nek Gisolle dvakrat ustrelil Bri-anda, katerega pa ni zadel. Zadet pa je bil v nogo vladni zastopnik Mirman. Napadalec, katerega so prijeli, je skoraj gotovo norec. Rekel je, da se je hotel lc zabavati s streljanjem. Še pred kratkim je bil na-, stavljen pri mirovnem sodišču v Bajone, kjer je bil pa odpuščen, ker je streljal na španskega konzula v Biaricu — najbrže tudi za zabavo. Seja je bila po atentatu za pol ure, prekinjena.
Portugalsko.
Na Portugalskem se pripravlja, kakor se poroča protirevolucija proti republikanski vladi.
Razgled po Kranjskem
r Kje je najbolj varno naložen denar?
Izvestni klerikalni krogi, ki jim je na poti vsak napredek in vsako ojačenje našega gospodarskega življa, če je le en napredno in narodno misleč človek pri tem napredku soprizadet, begajo naše ljudstvo tudi z napačnimi in potvorjenimi vestmi o »Kmetski posojilnici za ljubljansko okolico«. In vendar si ne moremo misliti bolj reelnega podjetja, kakor jc ta denarni zavod. »Kmetska posojilnica za ljubljansko okolico« posoja samo na kmetiška posestva in daje posojila samo kmetom in tem samo za kratko dobo na njih nepremičnine. Nalaganje pri »Kmetski posojilnici ljubljanske okolice« glede njenih prebitkov je ravno tako, kakor pri največjih hranilnicah, ker se nalaga samo v papilarno varnih papirjih, ter nudi tedaj »Kmetska posojilnica za ljubljansko okolico« vse one varnosti, kakor zavodi, ki se bavijo z nalaganjem papilarnih denarjev. Razven tega posojilnica nikdar ne prekorači pri dajanju posojil dve tretjini cenilne vrednosti posestva, kar je dobro znano c. kr. okrajnemu sodišču v Ljubljani in ravno tani je tudi razvidno za vsakega. Vrhutega ima »Kmetska posojilnica za ljubljansko okolico« reservna fonda, ki znašata nad pol milijona kron in katerih fondov se nikdo nikdar dotakniti ne sme. Ta fonda sta ustanovljena v varnost zavoda in za to, da so tudi vsa posojila popolnoma zasigurana. Važno za cenitev posestev je, da izvršujejo to delo najboljši veščaki, ki so si v svoji dolgoletni praksi priborili neomejeno priznanje vseh merodajnih faktorjev, to sta pred vsem g. I. Knez in g. Šarabon, ki vesta preceniti vsako nepremičnino popolnoma natančno tudi z ozirom na nje lego, nje krajevno in prodajno vrednost, kar pa pri mnogih drugih zavodih, ki ne razpolagajo s tako izbornimi in vsestransko vzposobljenimi močmi, ni mogoče. — Tako beganje ljudi, kakršno se uprizarja v zadnjem času, je brezvestno in lopovsko igranje z gospodarsko močjo naroda in škoduje tudi zaradi nejasnosti in negotovosti, ki vlada na denarnem trgu, napredovanju. Lahko je spraviti ljudstvo, ki nima vpogleda v poslovanje posojilnic in ne razumeva njih ustroja, v zmoto in škoduje vložnikom, ki zbegani dvigajo svoje vloge in jih prenašajo v druge denarne zavode, ki se jim priporočajo od različnih agitatorjev. Ravno ti agitatorji širijo lažnjive vesti o kakem zavodu med ljudstvom, da vjamejo potem zbegane ljudi na svoje limance. In le pre-dostikrat se zgodi, da dvigne kdo v skrbeh za svoje prihranke svoj varno naloženi denar iz kakega zavoda, ter ga izroči rokam, v katerih jc njegovo premoženje slabše zavarovano, kakor je bilo poprej.
r Klerikalno vpitje zoper slovenske denarne zavode. Kakor smo že zadnjič povedali, prišlo je pi »Glavni posojilnici« v Ljubljani do denarnih zadreg, tako da ta posojilnica zdaj ne izplačuje vlog, pač pa zahteva gotov odpovedni rok zanje. Okrog te posojilnice so se zbirali in zbrali ljudje, ki so upali na lep dobiček. Posojilnica je bila čisto zasebno podjetje, bili so pri njej liberalci, klerikalci in Nemci. Da jo prišlo pri tej posojilnici do omenjenih, res obžalovanja vrednih razmer, zakrivil je predvsem klerikalec Pavšlar iz Kranja, ki ne more plačevati niti obresti od svojega ogromnega dolga. Pavšlar pride najbrže v konkurz in bo berač. Ker je bil Pavšlar glavna opora klerikalno stranke v Kranju, je ta stranka v tem mestu čisto ob ves kredit ee ga je sploh kdaj kaj imela 1 — in zato je v »Slovencu« in »Domoljubu« toliko vpitja zdaj. Ker si ne morejo pomagati drugače, hujskajo zoper napredne denarne zavode, pred vsem zoper napredne posojilnice po deželi, da bi zbegali ljudi, da bi dvignili iz njih denar. To vpitje ima gori omenjeni vzrok, namen ima pa, da bi duhovniška stranka prikrila javnosti strašen položaj, v katerem so klerikalne denarne naprave, kjer bomo morda že v kratkem doživeli take reči, da si bodo klerikalci pulili lase z glave. Klerikalci naj puste naše denarne zavode v miru, kot mi njihove, pa bo dobro. Priporočali bi jim le, ko toliko govore o zavednosti svojih pristašev, da se priuče osnovne pojme o narodni dolžnosti, kadar nosijo svoje prihranke v nemško »Kranjsko šparkaso« v Ljubljani.
r Največja varnost za naloženi denar je v ljubljanski »Mestni hranilnici«. Zakaj 1 Zato, ker sc tu z denarjem nič ne špekulira, ker se špekulirati ne sme in ker stoji vsa Ljubljana z vsem svojini premoženjem in z vso svojo davčno močjo dobra za varnost vloženega denarja. Take varnosti pa nima nemška »Kranjska šparka-sa« v Ljubljani. Ta je društvena hranilnica ali sparkasa, pri kateri noben njen član ni porok za varnost pri njej naloženega denarja. Pri tej šparkasi se sklicujejo samo na rezervni zaklad, ki ga pa imajo naloženega v vrednostnih papirjih, ki so danes lahko kaj vredni, ob priliki kake vojske pa izgube vrednost, ali pa pridejo morebiti čisto ob veljavo. Zato bo vsak pomislil, ko bo nesel svoj denar spravit. Vsak ga bo vložil v »Mestno hranilnico« ljubljansko, kjer ima popolno varnost in kjer ga tudi lahko vsak čas dobi nazaj, kadar ga zahteva in potrebuje.
r Živinorejski in mlekarski tečaj priredi ravnateljstvo kmetijske šole na Grmu v torek in sredo, dne 14. in 15. februarja t. 1. Namen tečaju je, izboljšanje kravje reje v zvezi z mlekarstvom. Na sporedu so naslednja predavanja: V torek, dne 14. tebruaija. Od 2. do 4. popoldne: Vrednost kravje reje. Odbiranje molznih krav.Raba krav za pleme. Krmljenje krav
Strežba molznih krav.Molža.Stroški kravje reje. — V sredo, dne 15. februarja: Od 9. do 11. dopoldne: Prodaja mleka. Ravnanje z mlekom. Lastnosti mleka. Napake in pomanjkljivosti mleka. Mlečna posoda. Popoldne od 2. do 4.: Prodaja smetane in presnega masla. Oddajanje in razpošiljanje presnega masla. Gospodarski pomen mlekarskih zadrug. Pouk se pojasnjuje s praktičnim razkazovanjem. Tečaj je namenjen našim gospodarjem in gospodinjam in je želeti, da sc ga mnogoštevilno udeleže tudi naše gospodinje in kmetska dekleta. Kdor se želi udeležiti, naj se priglasi po dopisnici ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu. Oddaljenim udeležencem plača ravnateljstvo stroške za pot do Novega mesta in za hrano.
r Prepoved živinskega sejma v Kamniku. Radi izbruha kuge na gobcu in parkljih pri živini v občini Mengeš je c. kr. deželna vlada prepovedala živinski sejni v Kamniku, ki bi sc imel vršiti dne 20. januarja.
Svarilo! Slugi kranjske špar-kase v Ljubljani, Kurent in M a h n i č, trosita po Ljubljani in deželi neosnovane vesti, da je v slovenskih posojilnicah suša in da bodo propadle. Občinstvo svarimo pred razširjanjem takih trditev, ki so od konca do kraja zlagane, ker se bo proti krivcem sodnijsko postopalo in so so tudi že napravili primerni koraki. Najbrž se kranjski šparkasi godi huda, sicer bi se no posluževala te reklame.
o Dolenjske novice o
d Iz Šmartna pri Litiji. »Domoljubov« dopisnik še dosedaj ni objavil imen tistih »Sokolov«, ki so na pesku skupine delali. Pozvali smo ga v zadnjem dopisu, naj to stori. To je zelo težko, ker bi moral »Domoljub« zopet prinašati popravke. Saj se poznamo, gospodje. Vaš namen je bil, očrniti med ljudstvom agilno sokolsko društvo. Ker pa niste našli nikake sence madeža na njem, zato vam je laž prav prišla. Vemo, kdo se je valjal po pesku, vemo tudi, kdo je dotične videl in tudi vemo, po kateri osebi jo prišel tisti napad na »Sokole«. Zato pa tudi dotični osebi svetujemo, naj se v bodoče dobro naspi, da ne bo zopet v prihodnje kaj napačnega videla. — Naši klerikalci so tički. Komaj eno leto gospodarijo v občini, pa imajo že primanjkljaja nad štiri tisoč kron. Ker se pa boje, da bi jim kdo očital, da so slabi gospodarji, zato so v enem izmed zadnjih dopisov v »Domoljubu« hvalili naše vzorne občinske može kako pridno zahajajo k sejani. Bližajo se pa tudi zopet občinske volitve. Kaj ne? Vemo, da se je lansko leto po nepotrebnem naredila okrog cerkve železna
ograja; izvedeli smo s prižnice, da se bo letos cerkev prebarvala; vemo pa tudi, da ima klerikalna stranka mnogo koritarjev. Kmet, delavec, ta uboga nezavedna para — pa naj daje in zopet daje. Davkoplačevalec naj plačuje in molči, si mislijo oni, ki pravijo, da so ljudski osrečevalci.
d Šmartno pri Litiji. Naše ognjegasno društvo je imelo svoj občni zbor v nedeljo
8.	januarja. Zbralo se je nad 90 članov. Iz blagajnikovega poročila smo izvedeli, da je naš slavni občinski odbor odjedel društvu podporo iz deželnega gasilnega zaklada, a gosp. Franc Knaflič jo je iz svojega žepa dal. Za ta velikodušni čin se mu najpri-prisrčnejše zahvaljujemo. Sklenilo se je iz-premeniti tudi društvena pravila po, od gasilne zveze poslanem vzorcu. Končno se jo še priglasilo 8 članov za zaslužne kolajne, na kar je načelnik zaključil zborovanje. Omenimo naj še, da je bilo na zborovanju tudi nekaj članov nasprotne stranke; a zgražali so se tudi ti nad tem, kar počne klerikalni občinski odbor s tem društvom.
d Telovadno društvo »Sokol« Litija-Šniartno ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo, dne 22. januarja v gostilniških prostorih br. Robavsa. Dnevni red običajen. Vsi bratje, kakor prijatelji društva se vabijo. Na zdar!	—	n	—
d Glohodol pri Litiji. Pred kratkim jo več dečkov streljalo z revolverjem. Pri tem je zadel strel 141etnega pastirja Alojzija Kuzmana v levo roko in mu jo težko poškodoval.
d Vače. Dne 13. januarja je zagrnila zemeljska plast truplo moža jeklenega značaja ter zvestega pristaša narodno - napredne stranke, 761etnega tržana in posestnika Jurja Grilca. Dolgo vrsto let je županoval naši občini. Ker je pa pred 18. leti zavladala klerikalna stranka, je bil za župana izvoljen drugi. To ga pa ni potrlo, ostal je zvest naprednim nazorom. Ko so bile pred dvema letoma občinske volitve, prišel je kot najstarejši volilec naše občine na volišče. Smatral je za dolžnost, ne le, da odda svoj glas narodno - naprednim kandidatom, temveč bodril in navduševal je tudi druge in tako pripomogel do zmage. Zal, da so tako kremeniti možje dandanes še zelo redki. Bodi neustrašenemu možu zemljica lahka!
d Vače. Pri nas je bila odnekdaj navada, da je opravljal služim mrtvaškega oglednika mežnar, ali pa organist, ki je bil seveda pod duhovniško komando. Zato ni ravno upošteval predpisev deželnega zakona z dne 29. novembra 1910 § 15. Pokopavali so tedaj mrliče tako, da je bilo za župnika ugodno, neoziraje se na poteklih predpisanih 48 ur, in sicer navadno zjutraj ali dopoldne z mašo. Ker je pa v zadnjem času nastavilo županstvo mrtvaškega oglednika, ki se strogo drži dane postave, zadelo se je s tem našega župnika v živo. Ko mu pride kdo naznanit slučaj smrti človeka, ki se ni povsem strinjal z nazori
klerikalcev, napade ga sveta jeza. Znese se najprvo nad dotično osebo, potem nad mrtvaškim oglednikom, končno pa še nad našim županom. Ker je pa pogreb z mašo precej draga stvar, bomo po zaslugi župnikovih šikan toliko na bol jem, da bomo imeli vsaj ceneje pogrebe. Občinstvo pa opozarjamo na § 375 k. z., ki določa, da se mora vsak slučaj smrti napovedati natančno, kdaj je smrt nastopila.
d Podkraj pri Radečah. 251etni posestnik Jakob Kavšek je šel dne 8. januarja na lov. Na poti mu je izpodrsnilo in je padel tako, da mu je šel strel iz puške, ki se je pri padcu sprožila, v trebuh. Dne 14. januarja je Kavšek umrl v deželni bolnišnici.
d Golo pri Želimijah. Pri posestnici Mariji Ponikvar zaposleni hlapec je prišel z roko v stroj za rezanje slame in si odret-zal kazalec na desni roki.
d Iz Krmelja pri Št. Janžu. Pozabili še nismo na junaka z imenom Platschat, ki je tako žalostno zapustil krmeljski rudnik, že vzbuja pozornost drug junak, ki je prišel k nam koj po štrajku. Pravijo, da je prišel od nekod z juga, menda iz Bosne ali Dalmacije; a še predno je došel semkaj, so že govorili delavci: »Gorje!« Mož je sorodnik Filipov in, kakor se kaže, so bile vesti, ki so o njem krožile, utemeljene. — Splošno se je govorilo, da se je zaobljubil, da bo v enem letu spravil vse delavce, ki so bili ob času štrajka v Krmelju, spoti. Res čudno, od časa do časa se množi Filip-Flatscliat - Kodelovih vzorcev. Morebiti misli ravnatelj Gmeyner z možmi Filipovega kalibra spraviti delavstvo čisto v Žakelj. V svoji zaslepljenosti Gmeyner, Filip in Rabol ne izprevidijo, da se igrajo z ognjem. Previdni ljudje zmajujejo z glavami in px-avijo: »Ali ni štrajk izpameto-val ravnatelja in njegovih slugi« — Odšel bo gospod nadinženir Kals. Za časa štrajka se je izkazal dovzetnega za opravičene pritožbe in želje delavstva in si tako zagotovil zaupanje pri njem. Ravno zato pravijo, pa je prišel v nemilost pri Gmeynerju, tako da se mu je služba odpovedala. Dejstvo je, da je vsak, ki ima kaj srca in čuta pravičnosti do delavcev, v nevarnosti, da dobi lepega dne od vodstva breo in poziv, naj pobere šila in kopita ter gre. Prav verjetno je torej, da je iz tega vzroka gospod nadinženir odslovljen. Le to je čudno, zakaj je ravno on odpovedal nekemu delavcu delo, ker je bil naročen na »Slovenski Dom«.
d Z Vač. Klerikalci so si skočili v lase, to je dejstvo, ki se ne da utajiti. Napačno pa bi bilo, če tega ne presodimo s pravega stališča. Odkar je pri nas kaplan, ali ce hoče, beneficijat Majdič, se kolo politike suče vedno v korist napredni stvari. Z jezuitsko hinavskim obrazom se vsiljuje povsod, kjer ga ne marajo. Mojster v de-nunciranju in obrekovanju, ki ne pozna v izbiri sredstev, je dosegej justifikacijo krivično preganjanega Blaganjeta v lepem
namenu, da potem doseže, kar hoče. A fant se je bridko varal. Vsaka žrtev rodi dobre nasledke in te je rodila Blaganjeto-va žrtev, na Vačah v obili meri. Majdič je imenoval za svojega slamnatega moža Ti-tusa Strmljana iz Mačkovca. Ta pa, v sve-sti si velikega dostojanstva, ki ga uživa kot tak, je pričel kazati napram svojini somišljenikom svojo prešerno oblast. Spravil se je nad bivšega župana Mrvo. Nimamo povoda zagovarjati moža, ki ni v naših vrstah, a vendar odkrito rečeno, nam se gabi, da se drzne človek, ki ni zmožen drugega, kakor po farovžih krožnike lizati, kazati svojo obnemoglo jezo napram možu, ki ima v svoji življenjski pratiki opisanih osemnajst let županovanja. Dasi je Mrva naš odkrit nasprotnik, smo ga z ozirom na njegovo delo respektirali, kolikor mogoče, a sedaj je mož moral čutiti jezo lastnega pristaša. Tako je in nič drugače. Majdič in njegov slamnati mož Tilk hočeta v svoji stranki, broječi še kakih 10 oseb moškega spola, popolno pokorščino. In če se beneficijat Majdič odloči nekega dne napram svojim zvestim marinaricam povedati skromno željo z besedami: »Veste kaj, ljube hčerke, naši »Orli« imajo lepe rogove, te bo treba plačati, čeprav so že deloma pobiti; sezite v žep vsaka po pet kron!« In ker je vojska marinaric močna, 1k> takoj dobil denar za rogove in gotovo mu ostane še za šest steklenic piva, ki pridejo na vrsto v Vidergi. Glejte, take pokorščine je lahko priučiti marinarice, Tit-ka, tudi Špana s Klenka bi se vpeljalo, a Mrva, ki je v življenju nekaj izkusil, mu menda ne gre na ta lini. In vse te godlje se kuhajo pri Osoleli.
Tisti, ki vse vidi in vse ve. d Iz Velike Loke. Gospod urednik, zopet nekaj novega! Dne 24. decembra 1. 1. me je doletela velika čast, videti Jarca. Ne mislite, da kje na paši, ampak pravega pravcatega dvoj natega poslanca Jarca sem videl. Bil sem na postaji, ko zagledam, da se bliža kočija revnega sobrata tam gori s Čateža. Da bi videli, gospod urednik, te iskre arabce čateškega faj-moštra! Radoveden, po katerega sobrata je zopet prišel, jjočakam vlaka. Misliti si morete moje razočaranje, ko sem videl, da bo prebujeni Čatež zadela in doletela milost dvojnega poslaništva. Šment, si mislim, to pa velja, da bi se poizvedelo, kakšna paša diši Jarcu tam gori. Pa sem jo mahnil kar za vozom. Ne veste, g. urednik, kako je lepo dišalo za gospodom dvoj-natim poslancem ... Po poti sem ugibal, kaj neki je napotilo veleučenega dvojnate-ga poslanca tja goril Morebiti nese olja za tisto štatljivo mašino? Saj že veste, kaj ne, g. urednik, da ima čateški sobrat neko mašino, ki mu jo je kupil Lampe z našim denarjem. Sedaj jo rabita le čateški in pa naš sobrat. Naš Tonček baje že izdeluje načrte, kako bi se dalo z motorjem popravljati tudi mrjaščke. Seveda je to še tajnost, ki jo je Tone zaupal samo še Go-
renčevim tetam in pa svojemu učenemu »frboltarju« i-avuo zadnji dan lanskega leta .. . Morebiti pa gre, sem mislil dalje, naročat Henrikove opeke za zidanje in pokrivanje Lampetove električne centrale, ali pa gre proučavat, kako je letos Henrik čistil vina in koliko je zaslužil, če ni tudi tega delal letos zastonj, kakor je mlatil. To je pa le strašansko dober človek, ki dela vse le zastonj! Kaj, če bi ga izvolili za poslanca, potem bi tudi zastonj denar vlekel? Ta slednja misel me je domislila poslanca Mandlja, ki je odložil svoj mandat. Ko sem še sklepal, da je morebiti ta Jarčeva pot v kaki tesneji zvezi s tem, sem zagledal oddaleč prijazni Čatež. Pospešil sem korake — posnemal bi bil rad našega Toneta — in kmalu sem bil na vasi. Vse vre gori. Kregajo se zaradi neke bire in peska. Pa to me ni ravno zanimalo, ker sem mislil le na Jarca in njegovo poslaništvo. Šel je v farovž. Revež, sem sl mislil, kako boš tam slabo jedel in pil! Sedaj je pa bila moja edina misel, kako priti v farovž? Ali bi šel kupovat opeko, ali bi šel prosit, da bi mi posodili tisto štatljivo »mašino«, ali bi šel ogledat zarjaveli čistilnik? Tudi v hranilnico bi lahko nesel kak groš, ali bi pa šel ponujat mleko in jajca? Vidite, ljudje božji, po kaj se vse lahko gre v farovžo! Po novem bomo hodili tja tudi »fronke« plačevat!"To je sicer hiša le za »gaspuda«, ki so jo s krvavimi žulji sezidali farani, pa notri je prostora za vse mogoče reči, od jajc pa gori do debelih tisočakov, ki so se po farovžih že tako udomačili, kakor miš v revni kmetl-ški koči. Nek »svet« strah me je prešinil, ko sem ogledoval velikansko poslopje, ki je sezidano samo za enega človeka, medtem, ko mora stanovati v revni kmečki koči bog zna koliko ljudi ... Krenil sem nato v gostilno. Tam sem poizvedel iz pogovora gostov-vaščanov, da se je prišel Jarc smukat okolu nekega Smuka. Dejali so, da bi Jarc rad usmukal tega Smuka za poslanca mesto odstopivšega Mandelja! Tristo zajčjih kož! — Čatež, to je pa prevelika čast za te. Poizvedel sem, da znajo Smukov oča zašilo tudi brati in pisati ter da so celo »cerkmošter« in desna ter leva roka fajmoštrova. Nek hudomušen mož pa je pripovedoval, da imajo ta oče od takrat to ime, ko so še kot liberalec preganjali nekega župnika, ki jih ni maral za-ključarja, pa so potem smuknili skozi liberalen klobuk — zato mu pa pravijo Smuk — in so postali po božji milosti razsvetljen klerikalec, zaslužni farni »cerkmošter« in fajmoštrov pogonjič. Gostje so potem govorili še o odkupu bere in kako je hodila po župnikovem naročilu okrog neka komisija. O vsem tem bom vain, gospod urednik, pa prihodnjič poročal, ko poizvem še natančneje, kako nameravajo ti presneti Catežani malo zadrgniti župnikovo bisago. Ob sklepu sem pa izvedel, da so tisto luknjo, skozi katero je hotel Jarc usmukati Smuka, zamašili z neko veho
moškega spolu, ki so jo kupili tamnekje pri Žužemberku. Pravijo, da je tista veha iz gumija in jako raztrezljiva, da lahko na vse načine spreminja svojo obliko, kakor je pač luknja — v koritu.
d Iz Tržišča na Dolenjskem. Tržišče spi v političnem oziru spanje pravičnega. Ko so se pred leti bližale občinske volitve, je vse vrelo iu kipelo, sedaj pa imamo mir, kakor pred bližajočo se nevihto. Gospod župan ni hotel vztrajati na županskem stolu do prihodnjih volitev, ki se bodo vršile po novem volilnem rodu, ampak se je odpovedal. Sploh je povsod i>o deželi opaziti neko nagnenje, tik pred volitvami se odpovedati; zakaj, si človek skoraj ne more razložiti. — Skoraj gotovo bo pri prihodnjih volitvah kandidiral Kobalov Francelj, ki že od zgodnje mladosti sem goji nado, da postane župan. Še v zibelki ga je nazvala njegova dobra mamica žu-pančka. Prvič ga je doletela županska čast v neki igri katoliškega izobraževalnega društva v Tržišču. Stare ženice so dejale: »Na, sedaj se mu je pa izpolnila želja.« I)a je 011 res brihtna plavica, so nam pripoznali colo mokronoški gospod župnik, ki so ga nazvali za govorniški talent, kateri celo njih prekaša. Nič škoda torej, če ni postal duhovnik, ampak si le pridržal ime »Francelj«, saj pa s časom lahko postane še župan, ali celo poslanec in potem bo »Francelj«, županček in poslanček.
d Črnomelj. Dne 12. januarja je po kratki bolezni umrl tukajšnji posestnik in trgovec gosp. Karel Mul ler st. Naj v miru počiva!
d Bučka. Na sveti večer nekako opolnoči, ko je vsaka kmečka hiša vso noč razsvetljena, jo nedo zažgal Jožetu Selaku iz Bučke št. 24 neko leseno opekarno v gozdu. Dne 26. decembra ob G. zjutraj je začel goreti hlev Ivana Gosteta iz Zaboršta št. 4. Kot požiga sumljivega so zaprli 44 let starega delavca Jožeta Opalka iz Zaboršta št. 7. Le - ta je namreč na zelo slabem glasu in mnogokrat že zaradi tatvine zaprt. On je izdeloval obleko pri Selaku v šupi, ki je zdaj pogorela. Ker je bil zanikam delavec, ga je Selak oštel in ko je izvedel, da je izvršil Opalk zopet neko tatvino, ga je tudi odpustil. Opalka so čakali orožniki ponoči v Gostetovi hiši, da bi ga zalotili, ko bi šel krast. To je Opalk vedel. Goste je tudi sicer bil z Opalkom v sovraštvu, zato je tudi njemu pogorel hlev in trije prašiči. Škode ima Goste okoli 1200 K, Selak pa okoli 400 K.
d Iz Kuželja blizu Petrine pri Fari se nam pišo: Tukajšnja kajžarica Ana Bauer jo. vkljub svojim 30 letom zelo lahkomiš-Ijena in lahkoživa ženska. Njen mož je že mnogo let v Ameriki ter pride le semintja kaj pogledat v tužno domovino. Ko je prišel pred približno tremi leti domov, je našel po večletni odsotnosti družinski prirastek, vendar je dobrovoljen mož in ni bil menda na svojo ženo prav nič hud. Ko je zopet odhajal v Ameriko, je plačal vaškim
fantom nekaj pijače in jim še rekel, naj hodijo pridno k njegovi žcJii v vas, da ji vsaj dolgčas ne bo. No, fantom tega ni bilo treba reči dvakrat. Pridno so zahajali k Ani Bauer, dokler niso začele ženske skrivnostno stikati glave in šepetati, da bo dobil Bauer zopet nov družinski prirastek, kadar pride zopet pogledat domov. Dne 29. novembra preteklega leta se je napotil nov svetovni državljan na svet, toda Ana. Bauer ga ni sprejela z odprtimi rokami, temveč ga zavila v cunje, ne da bi bila pogledala, jeli otrok moškega ali ženskega spola, ali jc. živ ali mrtev, ali je zdrav ali pohabljen, in ga. nesla pod streho v škrinjo. Oez nekaj dni ga je djala v vrečo in ga pokopala v kleti pod zelno kadjo. To je prišlo na uho orožnikom ki so zadevo preiskali in vse dognali. Ko so otroka odkopali so šele videli da je bilo dete moškega spola, sicer ne popolnoma iznošeno, pa vendar za življenje godno. Ali je prišel otrok živ na svet ali mrtev, in kaj je bil vzrok njegove smrti, to bo dognala sodna komisija.
d Škocjan pri Turjaku. V nedeljo, dne 15. januarja, je nenadoma zblaznela v cerkvi med deseto mašo neka ženska iz Rašice. Med tem, ko je šel župnik od oltarja v zakristijo, da bo šel na leco, začne stopati po cerkvi ženska in gre naravnost proti glavnemu oltarju. Dospevši do njega gleda nekaj časa vanj, potem se počasi obrne proti ljudstvu in ga začne blagoslavljati. Ko podeli blagoslov, gre počasi v zakristijo, kjer ostane mirna do konca maše. Pozneje so imeli še dokaj sitnosti ž njo, predno so jo odpravili na njen dom.
d Mirna-Št. Rupert. Iz popotne torbice. Med potjo iz Mirne v Št. Rupert sem premišljeval, s čim sem se tako zameril gosp. župniku, saj sem bil vendar tako prijazen. In kdo bi si bil tudi mislil, da me bodo gospod tako slabovoljno sprejeli, saj je vsakdo vesel, če se ga vpraša, kaj je dobil za praznike. Zdaj pač lahko verjamem, da ga niso Mirenčanje po krivici zatožili Prevzvišenemu s »ta rdečo«. — No, gotovo ste že radovedni, kako je bilo v Št. Rupertu. Že med potjo sem bil v zadregi, spomniti se namreč nisem mogel, kako je šentruperskemu gospodu kaplanu priimek (k župniku se niti oglasiti nisem mislil. Izvedel sem, da kaplan hlače nosijo.) K sreči se tu spomnim na mesarski »štrajhar«, in ker vem, da je kaplan tako hud in oster kot mesarsici nož, če se ga s »štrajharjem« namaže, mi je tudi njegov priimek prišel zopet v spomin. V mlekarni ga dobim, pa mu povem, da sem o tej mlekarni že mnogo čul in da si jo želim ogledati (seveda, kaj da vem o nji in da si jo hočem ogledati zato, da bom vedel kakšna mlekarna ne sme biti, sem previdno zamolčal.). Na vse pretege sem ga hvalil, prav kakor dela vandrovec v »Smradoljubu«, vsaj on vendar skrbi za dušni in telesni blagor svojih ovčič. Razumljivo je potem, da jih kot dober pastir
tudi ostriže za kako kronico. »Kako se pa plačuje mleko,« vprašam. »I, to je ravno, kar nas gor drži. Mleko ceno, maslo drago. Ampak zadnjič pa že ni šlo. Zahteval sem od njih, od vsake po 1 kronco, a samo tri babnice so mi jih dale, druge so mi ušle.« Ker sem se za vse tako lepo zanimal, sem dobil mleka in surovega masla, bil povabljen na večerjo in dobil vpogled tudi v slavno šentrupersko »Orlarijo«. Šentru-perski »Orli«, ti vam nekaj znajo, gospod uredniki »Fortunar« zna vajo, ki se imenuje »A.fi'enwelle« (gotovo zato, ker se tako afne guncajo). Na drogu se zvija in vrti kakor keber, če se iz njega napravi malenček. Kdor zna, pa zna, kakor tisti, ki je s svedrom kravo drl. Na drog mu baje pomagata dva, ki ga vlečeta in cukata za nogo, doli pa skoči že čisto sam. Drugi še ne znajo toliko. Svetoval sem, naj nastopijo tudi s kakšno igro, češ, gotovo bodo napravili boljše kot nasprotniki. »O, tisto pa ne,« mi pove, »meni se niti ne sanja, da bi dosegel kaj takega, kot ta preklicani Ciril-Metodarija. Igra »Trije tički« je na novega leta dan tako izvrstno uspela Ciril-Metodivi podružnici, da me kar je. O ja, ko bi mogli pri nas doseči takih uspehov. Vendar bomo poskusili. Nič ne de, če bo še tako prismojeno. Se bodo babe in dedci še bolj smejali.« Mene je veselilo na tihem, da je imela naprednost tak uspeh. Odpovedal sem se vabilu mi večerjo in šel lovit poštni voz, da zdr-čim proti Mokronogu in posetim gromovnika na Žalostni gori. V strahu, ki sem ga užil na Mimi in v Št. Rupertu, sem se zarekel, da ne bom v Mokronogu čisto nič zabavljal, zakaj tu bi lahko dobil kaj bukovega pod noge, zlasti ker so »ta dougi« izpod Žalostne gore tako hudi. No, sicer pa za danes, pozdravljen Mokronogl prihodnjič ga bova obrala, gospod urednik!
d Malenška vas pri Mirni peči. Miha Kovačič, posestnik v Malenški vasi pri Mirni peči, je kupil 1. 1. v jeseni v Novem mestu par volov za 1048 K od Janeza Kuharja iz Stojanskega vrha kateremu je dal takoj 20 K are. Nato so šli pit likof v Ferličevo gostilno, kjer so delali tudi račun. Da so lažje računali, je rekel Kovačič Kuharju, naj mu vrne 20 kron are, nakar bo izplačal on vso kupnino. Kuhar je vrnil 20 K are, spili so par litrov vina, Ferlič je vzel »božji denar« in ga vrgel v cirilmetodov nabiralnik in potem so odšli. Pozneje se je Kovačič domislil, da morda ni dobil are nazaj, oziroma da jo je pri izplačevanju kupnine pozabil vračunati. Tirjal je Kuharja za 20 K sam, tirjal po odvetniku in ker jih ni dobil, je tožil, toda izgubil je pravdo. Zdaj pa pravi, da bo tožil naprej, pa če zapravda vse posestvo. Morda se dožene, kdo ima prav, toda za kako ceno, to je drugo vprašanje?
d Ribnica. V. obfini zbor ribniškega »Sokola« se je vršil dne 6. januarja 1911 v Sokolovi telovadnici »Pri Cenetu«. Navzočih je bilo 41 članov ribni-
skega »Sokola«, 3 člani odseka. Sodražica in 3 člani odseka Vel. Lašče. Društvo je imelo v preteklem upravnem letu 16 od-bprovih sej, ki so bile vse povoljno obiskane. Glasom poročila br. blagajnika je bilo dohodkov K lV29-40, stroškov K 123414, torej primanjkljaja K 10474, kateri je nastal vsled podpiranja odsekov Sodražica in Vel. Lašče. — Sklad za »Sokolski dom« je prirastel od lanskega leta (K 1710 71) na K 2461-50. Sklenilo se je tudi lani, da se nabere med člani dva kamna po 200 K za Ciril-Metodovo družbo. V ta namen se je nabralo do sedaj K 7527. — Društvo šteje 20 izvršujočih, 57 rednih, 28 podpornih in pot ustanovnih, tor eno častno usta-novnico. —- Vsega skupaj 111, pet več kot lansko leto. — Društvo se je udeležilo slavnostnih prireditev, deloma korporativno, deloma, po deputacijah. Peš izleta sta bila samo dva. Več jih je moralo radi slabega vremena odpasti; vendar pa se ti nadomestijo letos. — Telovadni obisk, skupaj 1110 telovadcev, skupno 129 telovadnih ur, povprečni obisk na uro 8'6 telovadcev. Odsek Sodražica šteje 9 telovadcev, oni v Vel. Laščah pa 14. Oba odseka telovadita po dvakrat na teden. V odbor so bili izvoljeni bratje: dr. Anton Schiffrer, starosta; Ivan Arko (st.), podstarosta; Stanko O raž e m, načelnik; Toussaint O 1 j š a k , tajnik; Filip Peterlin, blagajnik; Avgust .1 nvanc, Ivan K1 u n, Franc Križman in Viljem P i s a n s k y, odborniki; namestnik: Štefan Lavrič. Pregledovalca računov: Franc Burgar in Ernest Kobler.
o Gorenjske novice o
g Iz Vižmarjev Vižmarski vzor-kleri-kalci se grozno srdijo, ker jih je zadnjič »Slovenski Dom« nekoliko pouhljal, ker so na vrata »stare bajte« namesto imena Sv. Treh kraljev zapisali imena treh naj-zagrizenejših Zabretovih klerikalcev. Vsi osramočeni se sedaj pred ljudmi opravi-čujej in vpijejo: »Jaz nisem teh imen zapisal, jaz tudi ne i. t. d.« No, saj dopisnik ni rekel, kdo je te »kralje« zapisal. On le smelo trdi, da je videl na lastne oči zapisana ta imena na vratih »stare bajte«. In to je dovolj. Zabret, kaj boš odgovoril ti na to1? Kaj boš rekel na naše zatrdilo, ki ti ga svečano pribijamo, da v celih Vižmar-jih ne najdeš naprednjaka, ki bi se tako daleč spozabil ter se tako ostudno norčeval iz šeg in navad naše svete vere?
g Št. Vid nad Ljubljano. V šentviški cerkvi napravljajo elektriko za razsvetljavo in olepšavo. No, bi dejal marsikdo, vsaj smo že dovolj darovali za cerkev, saj jo lahko napravijo. Toda o tistem denarju, ki ga zdajemo za ofre in drugo, sta Zabret in Klanfar kar lepo tiho. Vsaj je naš denar v rokah teh dveh tako dobro spravljen, da bi ga bilo škoda izdati za elektriko. Zato sta si izmislila nekaj novega
ter poslala po vseh vaseh marina-rice pobirat milodare za elektriko. — Previdni ljudje so seveda tem Za-bretovim poslankam obračali hrbet. A marsikak zaslepljen revež jim je šel na led ter jim dal svoj krvavo zasluženi denar. Ni čuda, vsaj so mu marinarice po Zabretovom naročilu za to dobroto obljubile kar cela nebesa. O ta brezvestnost!
g Št. Vid nad Lubljano. Klerikalci se vedno in povsod bahajo, kako so veliki prijatelji kmeta. Če pa pogledamo le nekoliko boljše njihovo delovanje, tedaj vidimo, da so ravno klerikalci najhujši nasprotniki kmeta. Vedno vpijejo, da hočejo povzdigniti našo živinorejo in zaprečiti uvoz tujo živine. To so pa le besede, katere imajo klerikalci v ustih, kadar far-bajo ljudstvo. Resnica je namreč, da se klerikalci v resnici niso prav nič branili, ko so uvozili v Ljubljano več tisoč kilogramov argentinskega mesa. Dr. Šušteršič in »Slovenec« sta sicer strašansko zabavljala čez argentinsko meso, toda škof Jeglič je naročil 50 kilogramov argentinskega mesa za svoje škofove zavode. S tem jo seveda oškodoval domače mesarje in pa tudi našega kmeta, ki je toliko kratkoviden, da mu znaša denar za te zavode. To je pa samo en izgled, kako ravnajo naši klerikalci z našim kmetom. Upamo, da bo končno tudi naš kmet izprevidel, da je molzna krava, ki se da v svoji nezavednosti molsti od nikdar sitih klerikalcev.
g Št. Vid nad Ljubljano. Telovadno društvo »Sokol« se najiskrenejše zahvaljuje g. Fr. Šušteršiču gostilničarju in posestniku v Št. Vidu za darovana drva, g. Fr. Šušteršiču, posestniku in gostilničarju v Zapužah, pa za darovanih 15 kron.
g Št. Viti nad Ljubljano. Šentviški no-vičar si usoja še enkrat opozoriti vse naročnike, bralce in prijatelje »Slovenskega Doma«, ki še niso poslali naročnine za prihodnje leto, naj to nemudoma store, ker je že zadnji čas. Pa ne samo to! Vsak naročnik naj pridno agitira med svojimi prijatelji, da pridobi še enega novega naročnika za »Slovenski Dom«. Da je ta list za nas kmete več kakor potreben, mi ni treba nanovo poudarjati. Kolikor več pa bo naročnikov, tem obširnejši in popolnejši bo ta list in tako bo tem lažje zadostil vsem kmečkim potrebam. Torej mili rojaki, po-žurimo se, saj bo to naša korist!
g Domžale. Klerikalcem v odgovor. Z ozirom na besne napade »Domoljuba« na napredno posojilnico v Moravčah konstatiramo tole: V Domžalah je klerikalna posojilnica, ki nese čistega dobička na leto šeststo kron. Ta posojilnica je zidala svoj »Društveni dom«, ki stane stotisoč kron. Ker se mora vsaka hiša obrestovati najmanj po sedem ali osem procentov, moral bi ta klerikalni dom nesti na leto sedem do osemtisoč kron. Tega pa nikdar ne more nesti, ker ni v njem drugega kot posojilnični prostori ter dvo-
rana za čuke in predstave. Iz tega se vidi, kako brezvestno se meče ljudski denar ▼ vodo pri klerikalcih in kolika je varnost vloženega denarja pri njih denarnih zavodih. Mislimo, da je vsaka nadaljna beseda odveč.
g Domžale. Posestnik Anton Mišvelj iz Domžal se je dne 4. januarja peljal s svojim vozom na Vir. Tam je pustil konja in voz stati pred gostilno Franca Krča, sam je pa šel v gostilno. Proti sedmim je pa zapazil, da ni ne konja, ne voza. Nekdo mu je namreč ukradel vse skupaj. Tatvine je osumljen nek 25 do 30 let stari potepuh, katerega so videli na potu proti Dobu z vozom. Konja in pa voz so pozneje dobili na cesti ne daleč od Želodnika. Konj je že precej star, vsled česar ni mogel dovolj hitro teči. Najbrže ga vsled tega tat tudi ni odpeljal. Pustil je torej kouja in voz ter se zadovoljil s konjsko odejo, katero je vzel s seboj.
g Blagovica. 271etni Franc Poncelj je pri nas izvrševal od junija meseca lanskega leta sem kovaško obrt. Dne 26. decembra pa jo izginil, ne ve se kam, in zapustil goljufivega dolga v znesku 231 K po raznih gostilnah.
g Bled. Pred nekaj dnevi jo prišel na Bled delavec Franc Orehovec iz krškega okraja. Ker jo bil pijan in je razgrajal, ga je opomnil občinski redar Franc Zajberer, naj bo miren. Ker pa le ni miroval, ga je spremil proti meji občine. Orehovec pa je le silil nazaj in ker ga redar ni pustil, mu je strgal plašč raz telo. Nato ga je stražnik aretiral. Ko ga je pa hotel okleniti, je pograbil Orehovec vulik kamen ’u nabijal Zajbererja po glavi, da ga je precej znatno poškodoval. Orehovec je moral na okrajno sodišče v Radovljico.
g Sv. Duh. Na novega leta dan med 9. in U. uro dopoldne, ko ni bilo nikogar doma, je ukradel neznan storilec posestnici Mariji Erbežnik iz zaklenjene hiše 718 kron denarja. Izprva je skušal tat zadnja vrata odpreti z železnim drogom, kar se mu pa ni posrečilo, ker so bila vrata od znotraj zapahnjena. Šel je potem v hlev in našel tam hišni ključ, čez tri dni pa je našla, okradena Erbežnik na oknu skledo in pod njo 600 kron. Zdi se ji da je začela tatu peči vest in je prinesel en del ukradenega denarja nazaj. 118 kron pa si je pridržal najbrže kot plačilo za svojo poštenost.
o Notranjske novice o
n Knežak. Pogreb najplemcnltejšc slovenske žene, preblage rajnke gospe Marije Vilhar, katero so sem prepeljali, se je vršil v petek, dne 13. januarja popoldne ob 2. v Knežaku na Notranjskem. Udeležba je bila velikanska, tako od strani domačinov, kakor tudi od strani narodne inteligence iz Št. Petra na Krasu, iz narodnega
Zagorju, in Knežaka. V cerkvi in na pokopališču so premili rajnki zapeli pevci dve žalostinki. Glavno družbo sv. Cirila in Metoda, ki jo je gospa Vilhar obdarila s kraljevskim darom 120.000 K, sta zastopala predsednik in blagajnik ter skoraj polnoštevilna podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Št. Peter in okolico. Zbrano omizje v narodni gostilni gosp. Cesnika je po pogrebu nabralo v počaščenje nepozabne rajnke precejšnjo vsoto za družbo sv. Cirila in Metoda. Ti, velika duša, prvi največji slovenski ženski mecen, pa počivaj v miru v grobnici poleg svoje ljubljene hčerke Ljudmile. — Slovenske žene! Proslavite njen spomin s tem, da prispevate svoje prihranke domu na oltar! Naprej zavedne narodne ženske v dobrobit naše prepotrebne družbe sv. Cirila in Metoda!
n Notranje Gorice. Hlapec Martin Osredkar je na nasvet svojega tovariša Franca Zlobca zažgal železno cev, ki je bila napolnjena s smodnikom. Cev se je razletela. Pri tem je bil Osredkar težko poškodovan na desnem očesu, pa tudi sicer na obrazu je dobil opekline. Poškodbe so bile tako težke, da so ga morali odpeljati v Ljubljano v deželno bolnišnico.
n Horjul. 4(51etna mlinarjeva žena Marija F i 1 i p i č je mazala pred nekaj dnevi mlinska kolesa in osi ter prišla z desnico med zobčasta kolesa, ki so ji roko razmesarila.
n Rakek. Pred nedavnim časom je na našem kolodvoru stisnilo pri premikanju železniških vozov sprevodnika Janeza Vernika. Vernik je težko ranjen.
n Dol. Logatec. Telovadno društvo »Sokol« v Logatcu ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 22. t. m. ob 4. popoldne v gostilni br. Ivana Riharja, z običajnim dnevnim redom. Ker se bo med drugim razpravljalo tudi o tem, kje naj stoji bodoči »Sokolski dom«, je želeti, da. se udeleže člani tega občnega zbora v največjem številu. — V prid »Sokolskemu domu« v Logatcu je letos razprodala vrla prijateljica »Sokola«, gdč. Franja Oblakova, za 33 kron kuponov. Odbor ji izreka za to najlepšo zahvalo z željo, da bi našla obilo posnemovalk.
n Gor. Logatec. Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Logatec, ki je pretečeno nedeljo priredilo dve gledališki predstavi v Dol. Logatcu, ponovi v nedeljo, dne 22. t. m., v Gor. Logatcu burko »Trije tički« in uprizori šaljivo enodejanko »Nemški ne znajo«. Upamo, da bo tudi pri tej prireditvi udeležba tako številna in povoljna, kakor je bila zadnjič. Saj zasluži društvo v svojem blagem namenu zares vsestranske podpore.
n Dol. Logatec. Poročil se je 18. t. m. v Dol. Logatcu g. Mihajlo G a la , uradnik Južne železnice z gdč. Julko Smoletovo. Pevski zbor »Sokola« je nevesti na Predvečer priredil serenado. Mlademu Paru obilo sreče!
n Dol. Logatec. Veselica požarne brambe v Dol. Logatcu se je prav izvrstno obnesla. Kramarjevi prostori so bili do zadnjega kotička zasedeni. Ob veselih zvokih postojnskega šrameljna je trajal ples do poznega jutra in je vladalo na veselici cel čas prav veselo razpoloženje. — V hotelu »Kramar« bi 17. t. m. kmalu zopet izbruhnil požar. Vnela so se namreč drva pred pečjo. Ogenj je k sreči pravočasno zapazila domača hčerka in tako ni prišlo do večje nesreče.
n Iz Ilirske Bistrice se nam poroča: Gospa Josipina J e 1 o v š k o v a, darovala je iiirsko-bistriškemu gasilnemu društvu znesek 50 kron. Naj bi blaga gospa našla mnogo posnemalcev! — Industrija se v Bistrici krasno razvija. Letos prično kopati premog v Kosezih, tovarna betonskih izdelkov že deluje. V kratkem odpre se nova tovarna cikornih surogatov, tudi nova tovarna testenin z ročnim obratom prične ravnokar delovati. Parna pekarna izborno deluje; potrebni novi kapital je že zagotovljen. — Ledu imam« letos dovolj, ako bode saj še en teden jasno in mrzlo vreme, bodo ledenice polne! —- V nedeljo, dne 22. t. m., priredi »Sokol« v ilirski Bistrici v prid »Sokolskemu domu« veselico. Igra »Trije Tički« se pridno študira. Ker so vloge v izkušenih rokah, je pričakovati dobrega uspeha. Ostali program bode zelo zanimiv in zabaven. Ker je na »Sokolskem domu« še precej dolga, apeliramo na slavno občinstvo, naj vsaj sedaj pokaže svojo sveto narodno dolžnost.
n Postojna. V torek, dne 10. t. m., je umrla gdč. Mila C e č. Bila je vzor navdušene napredne Slovenke. Bila je tudi marljiva telovadka pri »Sokolu«. Dasi mlada, vendar zelo ljubljena v Postojni, kar je pokazal zadnji sprevod. Pri sprevodu so bila zastopana vsa društva. Svojo telovadko je nosil »Sokol« in jo položil k zadnjemu počitku. Pevsko društvo ji je zapelo ob hiši in ob grobu, v cerkvi pa so ji zapele njene učenke pod vodstvom njene nekdanje učiteljice gdč. Petteros. Naj-ganljivejša scena pa je bila, ko je ob odprtem grobu govorila njena nekdanja so-učenka, Silva B a 1 a č, nekaj v srce segajočih besed. Blagi pokojnici pa: »Počivaj v miru!«
n Postojna. V nedeljo, 15. t. m. je bil občni zbor pevskega, društva »Postojna«. Obisk je bil dober. Volitev se je vršila z vsklikom. Izvoljeni so bili: Jos B u .r g e r, predsednik, in v odbor: Ignacij V i 1 h a r, Ivan Klemen c, Miro Vičič, Dominik D e r e a n i in Lavoslav Kopač.
n Postojna. Tamburaško-dramatično društvo »Sovič« v Postojni je imelo dne 0. t. m. v hotelu »Ribnik« svoj redni občni zbor. Novi odbor se je tako sestavil: Predsednik: Pavel Jurca; režiser: Fran V a dnov; kapelnik: Josip M a .z ej; tajnik: Jakob Smer d el j; blagajnik: Josip V a d u n; arhivar: Andrej Miška; odborniki: Vinko Brus, Janko Šraj,
Ljudevit M i s 1 e j, Baltazar M a c n e r i« Josip Burger. — Isto priredi v nedeljo, drie 22. t. m. ob pol 8. zvečer v dvorani »Narodnega hotela« v Postojni svojo običajno predpustno veselico s sledečim sjtoredom: 1. Nastop tamburašev. 2. Petje.
-— Pevsko društvo »Postojna«. — 3. Nastop tamburašev. 4. Igra: »Buček v strahu«. 5. Srečolov. 6. Šaljiva pošta. 7. Prosta zabava in ples. Pri plesu svira sekstet poštenjake. mestne godbe. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
n Postojna. Telovadno društvo »Sokol« v Postojni ima svoj redni občni zbor dne 28. t. m. ob 8. zvečer v dvorani »Nar rodnega hotela«. Dnevni red: L Pozdrav staroste 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikov. 4. Poročilo načelnikovo. 5. Poročilo orodjarja. G. Poročilo pregledovalcev računov. 7. Volitev starosta, pod-starosta, načelnika in ostalega odbora, volitev pregledovalcev računov, volitev odposlancev na občni zbor Zveze ev. župe.
8. Sprememba društvenih pravil (§ 10).
9. Slučajnosti.
n Iz Št. Petra na Krasu. .Tukajšnji »Sokol« priredi na Svečnico svojo prvo veselico. Na sporedu je loterija z mnogimi šaljivimi, pa tudi krasnimi dobitki, šaljiva pošta in ples. Vso kuhinjo in pijačo bo imel »Sokol «v lastni režiji; cene bodo prav zmerne, kar bode razvidno iz jedilnih listov. Ker .je čisti dobiček namenjen za nakup orodja, prosi odbor prav obilne udeležbe, bodisi iz okolice in iz Št. Petra samega. Pridite vsi prav lačni in žejni; v »Narodni gostilni« boste izborno postreženi. Prinesite pa tudi vsi polno humorja s seboj, da bode zabava tem večja. Vstopnina. bode 1 K. Začetek ob 8. zvečer. Na veselo in mnogobrojno svidenje!
n Vrhnika. Ko se je vračal posestnik Ignacij Marinč s sejma na Vrhniki, mu je vrgel nekdo v glavo kamen tako, da ga je poškodoval na levem očesu in je moral Marinč v deželno liolnišnico. Storilec ni znan.
■' ' '    ............................
Ameriške novice
Ameriške novice. Slovenec ustrelil svojo ženo. Na Sveti večer je v Colinwodu ustrelil Lovrenc K o -n j a r svojo ženo Marjeto. Potem je hotel samega sebe ustreliti pa se mu ni posrečilo. Bežal je v neko gostilno kjer se je zopet hotel umoriti. Gostilničar je to opazil ter mu je skušal izviti orožje iz rok. Ko sta se ruvala, se je puška trikrat sprožila. Gostilničar je moral poklicati ljudi na pomoč, da so ga obvladali. Odpeljali so ga v bolnišnico, ker se je nevarno porezal po trebuhu. Marjeta Konjar je bila rojena v Seničnem na Goenjskem in je stara 4G let. Vzrok žaloigri je bila ljubosumnost.
Ustanovljena 1882. Pošt. hranilnici račnn št. 828.406. Telefon štev. 185.
••n •	■	v«	i ■
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, na Dunajski cesti št. 18, v Ljubljani
v lastnem zadružnem domu
1
v lastnem zadružnem domu
je imela koncem leta 1909 denarnega prometa 81,116.121 kron 11 vin. SW upravnega	premoženja 20,775.510 kron 59 vinarjev,	mn
Obrestuje hranilne vloge po /o
brez vsakega	odbitka rentnega davka, katerega plačuje	posojilnica sama za vložnike.
Sprejema tudi vloge	v tekočem računu v zvezi s Čekovnim	prometom ter jih obrestuje od	dne
vloge do dne dviga.
Stanje hranilnih vlon nad kron 20,000.000.
Posojuje na zemljišča po 574% s 72% na amortizacijo ali pa po 574% brez amortizacije. Na menice pa po 6%. Posojilnica sprejema tudi vsak
drugi načrt glede amortizacije dolga.
Uradne ure vsak dan od 8.—12. in od 3.-4.
LISTEK
■   ----------------
Prota wsentu.
Oeški spisal Al. J i r a s e k.
Prvi del.
(Dalje.)
Toda prošt ni gledal dolgo tja. Kakor hitro je od brda sem zaslišal odmev oddaljenega korala, se je, obrnil ter tre-notek poslušal. Nato je pa hitro potegnil kapuco raz glavo, da je boljše slišal — in že je tekel po brdu navzgor, kakor da bi ne bil tako močen in debel. Opetovano mu je izpodrs-nilo, zdrčal je nazaj in celo dvakrat padel na kolena. Toda ni se brigal za to, pobral se je in vpil:
»Vstanite! Na konje! Proč, proč od tu!«
Ves blaten, rdeč v obraz, težko dihajoč je bil kmalu zgoraj pod hrastom. Tam je bila smrtna tišina. Mežnar in nuna sta tam stala ter sc z rokama opirala ob hrast.Kakor odrevenela sta bila, nemo, ne da bi se ganila, sta gledala proti vzhodu, od koder je polagoma prihajala iz jutranjega polumraka ona množica. Šli so po poljskih in stranskih potih, v smeri proti božjem znamenju, torej proti njim. Najprvo se je videlo, kakor da hi bila množica ena sama velika senca. Zdaj so se pa že razločevale posamezne postave, ki so šle oddeljene, ob strani, kakor tudi jezdeci, ki so jezdili na čelu. Konec tega sprevoda se pa ni mogel videti. Izgubljal se je v jutranjem svitu .
Kakor hitro je mežnar zagledal svojega predpostavljenega, je hitro stopil k njemu. Tresoč se ga je prijel za rokav njegovega širokega kožuha in ves prestrašen je vskliknil:
»Taboriti! To so oni...!«
V tem trenotku je začela mlada nuna pri hrastu ječati: »Prečastiti prošt!«
Toda ta se ni zmenil za njo. Na njegovem polnem, gladko obritem obrazu s fino zakrivljenim nosom se je videlo, da je vznemirjen, vendar pa ne prestrašen. V njegovih ne prevelikih rjavih očeh je bila videti trdna odločnost. Nehote si je pogladil z roko čelo in kratko ostrižene, goste, že osivele lase ter opazoval bližajočo se množico. Nihče se ni zmenil za kmeta, ki je nemirno in z veliko napetostjo gledal proti pevajočim. Oči so mu oživele in v njih se je zasvetilo, zabliskalo, ko je zagledal svojega gospodarja. Ko se je prošt obrnil in ponovil svoj ukaz, sc kmet ni ganil.
»Kaj stojiš f« je ostro zavpil nad njim prošt.
»Ne pojdem! Niti koraka več!« je zagodrnjal podložnik.
Za en trenotek je zavladala pod hrastom tišina, polna napetosti in tesnobe. Prošta je ta odpor iznenadil, toda hitro se je zopet zavedel.
»Odvedi konje za hrast!« jc energično zapovedal in uprl svoj predirajoči pogled naravnost v oči starega kmeta. Prej ni imel poguma upirati se. Zdaj je pa dobival pogum: čutil je množico za seboj.
»Oakam na one tam,« je odgovoril godrnjaje in groze ter pokazal na množico, ki je ravno v tem trenotku prenehala peti ter se ustavila.
»Na one tam čalkaš ?« je zaklical prošt. Iz njegovega glasu se je slišal odpor in zaničevanje. »Kam te zavedejo?! K obupnemu početju. Hudič jih je obsedel kakor Judeža.« Umolknil je. Ko je pa videl, da njegove besede ne učinkujejo, je dodal: »Pojdi 'torej, preklinjaj, požigaj in mori nedolžne!«
Trenotek je čakal.
^ ^ ^Ker je pa kmet še vedno stal kakor trmast oven, je jezno
»Le pojdi in pripelji jih sem, ali me pa rajši sam umori in pa to nedolžno deklico.«
Mežnar, ki je stal par korakov oddaljen, je od strahu pomežikoval, kakor da bi kmet že izza pasa potegnil sekiro, da jili pobije. Toda ta se ni premaknil. Ustrašil se je 111 izgubil pogum, ker se je množica na polju ustavila. Plašno je. pogledal ustrašeno, mlado deklico in so, ni niti protivil, ko je prošt sam prijel konje za uzdo ter jih odvedel za hrast. Se-le, ko je prošt s pomočjo mežnarja, kakor hitro mogoče vzdignil nuno na sedlo ter potem pomagal mežnar ju na kmetovega konja, na katerem je on prej sedel, je zaklical, da je konj njegov.
»Dobiš zato dva. Pojdi na naše posestvo!« je rekel prošt. Obrnil se jc, prijel konja, na katerem je sedela nuna, ter šel naprej. Smrtni strah je pri nuni premagal vso utrujenost in onemoglost. Za njimi je jahal popolnoma sključen mežnar. Niti ogreti se ni upal. Nehal je zmerjati in preklinjati; toda, čim dalj so prišli, tem bolj je moral kihati. Svoje solzeče se oči je upiral v prošta, svojo edino oporo in uteho.
Starec ni videl, da so nekaj časa jezdili po obrežju, potem zavili na levo na nekoliko nižje ležečo stezo. Ta je vodila mimo ribnika, med dvema poljskima obronkoma v nalahko vzdigujočo sc dolino, ki se je zdaj pokazala pred njimi v jutranji zarji. Vse je nedoločno videl pred seboj in drugega ni pričakoval, nego da bodo 'kar naenkrat za seboj začuli divje, nekrščanslco rjovenje.
Toda vse je ostalo tiho. In ko se je po dolgem času upal nazaj pogledati, jo videl daleč za seboj ribnik z obrežjem in nad tem košati hrast. Pod tem je bilo vse tiho. Zato se je pa spredaj zaslišal proštov glas:
»Ego deum inclamabo et Jehova servabit me. Vospere et mane atque meridie meditabor, doneč audiverit vocem meam . . .«
Duhovnik je molil psalm, da utolaži samostansko sestro, ki je popolnoma poblcdela in sedela, kakor mrtva na konju, katerega je držala z desnico za grivo. Toda dolgo ni molil. Na kraju doline je umolknil in ustavil konje. Tu se je steza delila. Ena je vodila v dolino, ob kateri se je vzdigoval majhen hrastov gozd, druga pa na levo. Prošt se je hitro odločil. Krenil jc proti dolini.
Med tem se je v ribniku že jasnejše zrcalilo nebo z oblaki, ki so žareli od jutranje zarje. Na obrežju in pod hrastom je postalo svetlo. Na deblu se je zdaj lahko natančno razločeval vsekani križ in veliki žeblji, ki so bili v deblo zabiti. Postalo je tam tiho. Kmet s sekiro za pasom je sam tam stal. Nekaj časa je neodločen gledal za ubežniki ter si očital, da se ni bolj branil. Potem je pa pogledal proti polju. Ko se je vedno bolj danilo, so se posamezna zemljišča, poraščena z jaro setvijo, kazala v vedno svežejši zeleni barvi. Nad njimi so globoko tihoto motili škrjančki s svojim petjem.
Ni trajalo to dolgo. Zopet se je začela premikati množica, ki se je prej ustavila sredi polja. Vendar pa ni bila še tako blizu, da bi odmev njihovih korakov in glasov mogel priti do obrežja. Videlo se je, kakor da bi se teman oblak vlekel čez polje. Iz tega oblaka je nato zagrmelo. Divji krik je naenkrat napolnil ozračje. Nek jezdec je zdirjal iz množice v divjem diru proti božjemu znamenju, kjer se je ustavil. Za njim so tekli posamezniki, potem cele tolpe ter divje kričali. Vsi so se ustavili pri božjem znamenju, ki je v njihovi sredi izginilo. Ko so kmalu nato s tega kraja odšli, ni bilo več sledu o stebru. Kmet je slutil, kaj se je zgodilo z božjim znamenjem, da so ga prevrnili in razsekali.
(Dalje prihodnjič.)
Razširjajte Slov. Dom.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rudolf Šega.
Priporočljive knjige.
Vsem, ki bi radi brali kaj dobrega in mikavnega, priporočamo sledeče knjige:
Rdeči smeli, spisal Leonid Andrejev. V tej povesti so popisane vse strahote krvave vojske med Rusi in Japonci. Le kdor to knjigo prebere, spozna, kakšna je bila ta grozna in velikanska vojska. S pošto poslana velja ta knjiga 1 K GO vin.
Brodkovski odvetnik, spisal Beneš Šumavsky. Ta. povest podaja zanimivo in pretresljivo sliko iz narodnega življenja in kaže, kako ena nemška žena svojega moža in ves kraj v nesrečo spravi. S pošto poslana velja ta knjiga 1 K 70 vin.
Vse te knjige so na prodaj v »Narodni knjigarni« v Ljubljani.
kompletni letniki 1902, 1903, 1904, 1905, 1906,
1907, 1908, 1909 in 1910 nevezani, popolnoma  novi in neprerezani, se dobivajo -
po izredno znižani ceni
vsak letnik po 4 krone.
IzdaJatel|stvo In založništvo »Ljubljanskega Zvona".
* n mi •	n*|	•	#	n
Inni It
Zahvala.
Povodom prerane smrti naše nepozab- I ljene hčerke ozir sestrice
Ljudmile Geč,
gojenke IV. razreda ljubljan. dekliškega liceja
nam je došlo tolikanj sožalja, da nam je nemogoče se zahvaliti vsakemu posebej Zato izrekamo tem potom svojo najtoplejšo zahvalo predvsem g. dr. E. Vašku za ves njegov trud in skrb ob bolezni nam drage rajnice; preč. duhovščini za spremstvo in tolažbo; gg ravnatelju dr. Macherju in prof. dr. Moletu za iskrene izraze sočutja; dalje gdč. Wessner in g prof. Mlakarju za njuno osebno udeležbo pri pogrebu; vrlim gdč. sošolkam za njih izredno udeležbo pri pogrebu, s čimer so p kazale veliko naklonjenost in prijateljstvo napram rajnici; gdč. Silvi Balančevi za pretresljiv nagrobni govor; sl. postojnskemu Sokolu za častno spremstvo po | deputaciji ter onim vrlim Sokolom, ki so nosili krsto predrage rajnice; pevcem sl. pevskega društva »Postojna« za krasne v srce segajoče žalostinke pri rojstni hiši rajnice in na grobu; slednjič vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za njih tolažbo ob bolezni in smrti in za njih spremstvo pri pogrebu rajnice. Vsem tem še | enkrat tisočera hvala!
V Postojni, 14. januarja 1911.
6	Rodbina	Čečova.
reg. zadruga z omejeno zavezo
sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po
3/ OI 4 O
Loterijske številke.
Dvignjene v soboto, dne 14. januarja 1911. Trst:	60,	28,	70,	26,	57.
Line:	18,	82,	64,	83,	6.
Dvignjene v sredo, dne 18. januarja 1911. Praga:	16,	27,	5,	31,	42.
Mhče se	še	ni	pokesal,
ki fe kupil pri meni
□
■ ■
■ •
namreč mnoga pismena priznanja dokazujejo, da so moji aparati najboljši.
Velika zaloga gramofonov, plošč, Šivank i. t. d.
A. RASBEROER,
Ljubljana, Sodna ul. 5.
(Zraven c. kr. sodnije.)
V. letnik
am
ie izdalo
TrsoosKl Koledar
za leto 1911
Koledar je trgovcem in s trudn kom nepo--------- grešno	potreben	=====
Cena 1 K, po pošti 1 K 20 v.
Dobiva so pri društvu In vseh 8 knjlganah
~V. letnik^J
	M		$■3		
	II		m		
4
Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Ima na razpolago 17 12-1
v«
jako pripravne,
da se navaja mladino na varčevanje.
\
Posojila daje na osebni kredit in proti vknjižbi proti 5—6% obrestovanju.
Vplačani deleži koncem leta 1909 Rezervni zaklad koncem leta 1909	167.218	K	f
40-630 K f
JULIJ M E IN L
veležgalnica kave
v Ljubljani, Še len burgo v a ulica 1,
julija Jv{einla favna Zmes je najfinejša, kar kave sploh pride na trg. tfupite enkrat ja poiskuŠnjo!