iT 223. številka. Ljibljaia, v petek 29. septembra 1905 XXXVIII. leto. »sjs T*ak ian zvečer, isimli nadele ia fraanike, tar valja po pošti prajeman aa avetro-ograke ieiele aa vee lata tft K, aa pel lata lt K, aa Satrt lata 6 K 60 h, aa an maaaa t K tO k. Za LJubljano ■ pogajanjem na dom aa ?te t4 K, aa pol lota lt K, aa Satrt lata 6 K, sa an maaaa t K. Kdor bodi aam ponj, placa aa m lata 11 K, aa pol lata 11 K, aa četrt lata 6 K 60 h, aa en meaee 1 K 90 h. — Za tuja dežele tolika več, kolikor aoaša poštnina. — 8a aarečb* brea istodobna vp©šiyatre naročnine se ne oaira. — Za oznanila aa plačaje ad pataroatopoa petlt-vrste pa lt h, če aa aa oznanile tlaka enkrat, pa 10 k, če ie dvakrat, in po 8 h, če ae tlaka trikrat ali večkrat. — Dopis da) te izvele frankovati — Rokopisi ie ne vračajo. — Uradnlitvo ta upravnlitvo ja v Knaflevik alieah it 6, ie aiear aredniitve v I. nadatropja, apravniltve pa v pritličja. — Upravniitva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamaeijs, oznanila, t j. admbsiatratrvne stvari. „Slovenski Narod11 telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna11 telefon št. 85. Nagi na dela. (Iz Lokev na Krasu.) Mirno in bogaboječe je naše prebivalstvom in vajeno je, prenašati z veliko potrpežljivostjo tudi sitnosti in krivice, posebno Se prihajajo od cerkvene strani. Ali naposled mine tudi najmirnejšemu človeku potrpežljivost, ^vaka sila do vremena, pravijo Hrvati. Tudi pri nas že poznamo tržaškega škofa Nagla. Sicer še nismo prišli do tekočega meseca v dotiko ž njim, ali vedeli smo, kako postopa drugod in vedeli smo, da je naš višji pastir velik nasprotnik slovenskega naroda in krut zatiralec slovenskih pravic, kar dokazuje nebroj slučajev. Dne IS. t. m. je imel tržaški Škof Nagi pri nas kanonično vizitacijo. Ko se je zaznalo za škofov prihod, je naše zavedno prebivalstvo takoj vedelo, kaj ie njega častna dolžnost, kako mora nastopiti proti usiljenemu nem. škofu in uničevalcu slovenskih pravic. Ljudstvo ni napravilo škofu nika-kega sprejema. Zastonj se je oziral škof po zastavah; bilo ni nobene, razen belo rumene na zvoniku in nekaj belo-rnmenih in črno ramenih na du-hovskem dvorcu. Germansko-latinskega srca škofa Nagla torej ni žalila nobena slovenska trobojnica. Dan birme je minil brez VBakega razburjenja. Minil je teden in naše dobro in prizanesljivo ljudstvo ie pozabilo škofa ter se samo veselilo, da mu ni napravilo sprejema. V nedeljo smo na svoje vel ko začudenje zapazili, da ni na velikem altarju več lesenega oboda, temveč da ga je nekoliko^ odlaganega, iivedeli smo, da se je to zgodilo na povelje škofa Nagla. Vsem dosedanjim škofom in duhovnikom sta bila naša cerkev in altar popolnoma po volji, samo nemško-latinskemu Naglu ne. Koder se Nagi prikaže, tam podira, žaga in razdeva ter seje nevoljo in jezo. Popoldne istega dne smo izvedeli še drugo novico. Škof Nagi je iztiral slovenski jezik iz nase cerkve. Naš duhovnik je namreč popoldne povabil k sebi cerkveni pevski zbor. Pevci, pričakujoč pohvale za svoje res izborno petje, so kar ostrmeli, ko jim je duhovnik naznanil, da je škof Nagi naravnost prepovedal,peti pri bi a goslovih slovensko, peti v slovenskem jeziku »Zakrament največ svetosti«, kar je bilo upeljano ie po naših predn k h in s čimer je bilo toliko in toliko duhovnikov zadovoljnih. T u d i je škof prepovedal cerkvenemu zbora peti pri mašah težko, a prelepo staroslovensko ali hrvatsko mašo. Te prepovedi oznanjajo na ves glas, da je škof Nagi naš sovražnik in da iz narodnega sovraštva do nas Slovencev podi slovenski jezik iz božjih hramov. Cerkveni pevci so pokazali, da so značajni. Sklenili so, da, ako ne smejo peti slovenski, pa sploh ne bodo peli. Prav tako! Pevci, ostanite možje! V slovenskem kraju se latinski ne bo pelo. Med ljudstvom je to za vso vas žaljivo in pon žujoče postopanje vzbu d.lo nepopisno jezo proti nemško-latinskemu škofu. Zahteva se splošno, naj gre posebna deputacija k škofu ter mu z vso odločnostjo pove, da naj sam sebi pripiše posledice, čd ne prekliče za nas tako sramotne pre povedi, čujejo se pa tudi glasovi, ki pravijo, da s cerkvijo, ki naš jezik zaničuje, ni treba pogajanj, in mogočno ori pri nas klio: Posnemajmo Ricmanjce! Italijanski drž. poslanci. Dunaj, 28. septembra. Vsi štirje italijanski poslanci mesta Trsta, nan reč Scaramanga, Mazorana, Hortis inMauroner so odložili mandat e3 in sicer zategadelj, ker jim je nedavno shod nAssociazione Patria" v Trstu izrekel nezaupanje v zadevi vseučilišča. Trst, 28. septembra. „Piccolou, piše, da ni res, da bi se bila predloga o italijanski pravni fakulteta v Trstu umaknila. Še v sedanjem zasedanju je mogoče kako presenečenje s to predlogo. Zato morajo biti italijanski poslanci na Dunaju na straži ter ne smejo zapustiti bojnega polja. Kriza na Ogrskem. Dunaj, 28. septembra. Baron F e j e r v a r y je po današnji avdijenci povedal časnikarjem, da je opravil vse svoje posle na Dunaju ter se vrne v Budapešto, ker nima na Dunaju ničesar več opraviti. Povedal pa je tudi, da bo kmalu poklican k cesarju ogrski politik, ki je izven koalicije. Budapešta, 28. septembra. Današnji dan je zopet prinesel veliko presenečenje. Baron F e j e r-vary se je vrnil že zvečer v Budapešto, ne da bi bil dobil od cesarja pooblastil, ki sijih je izprosil. Politiku, ki ga pokliče sedaj cesar k sebi, je namenjena p o-sebna misija v ogrski krizi. Njegovo ime še ni znano. — Prihodnje dni bo poklican k cesarju predsednik magnatske zbornice grof C z a k v. London, 28. septembra. „Times" pišejo, da bi raztrganje Avstro-Ogrske bila nesreča mednarodnega pomena. Istotako pomeni veliko nesrečo, ako bodo notranji prepiri dolgo časa držali Avstro-Ogrsko v sponah. Dogodki v Macedoniji, Carigrad, 27. septembra. Turški vladi se je zaupno sporočilo, da je nedavno velika grška četa kakih 200 mož pod vodstvom 20 grških častnikov prišla čez mejo. Rim, 28. septembra. Albanski odbor se je vsled pomanjkanja denarnih sredstev razpustil. Pretendent princ G h i k a je odpotoval v Atene. B e I g r a d, 28. septembra. Srbski kmetje v Limi, kjer ima Avstro-Ogr-s k a nekoliko garnizije, so se s p u n t a 1 i. Nočejo plačevati ne desetine ne davkov. Avstrijski častniki baje punt podpihujejo. Ruski konzul iz Mitrovice in turški poveljnik iz Plevlja sta odpotovala v uporno pokrajino. Za Jezikovno ravnopravnost na Ruskem. Moskva, 28. septembra. Shod zemstev je sklenil zahtevati, da se s temeljnim zakonom podeli vsem narodnostim v državi pravica, da sami določajo glede Šole in cerkve, da se jim da popolna svoboda v rabi svojega jezika v javnem življenju, na shodih in v društvih. Nadalje je shod sklenil resolucijo, v kateri se zahteva, da se po uvedbi demokratičnega ljudskega zastopstva izloči kraljevina Poljska iz drŽave kot posebna avtonomna enota z lastnim deželnim zborom na podlagi splošne, direktne in tajne volilne pravice. Vendar se mora varovati državna enotnost Ruski jezik mora ostati uradni jezik pri notranjih upravah, pri armadi in mornarici. Francosko - nemški dogovor zaradi Maroka. Pariz, 28. septembra. Po večmesečnem pogajanju se je v:? tr sklenil dogovor zaradi Maroka V:: 'a ga danes podpisala R o u v i e r ia l a-dolin. Po dogovoru se priz . i.ciji v Maroku teoretična oblast, N.: ,Čija pa dobi materijalne koristi, ker se ji pripuste gradnje pristanišč in bančne zadeve. Demonstracije v Budapešti. B udapešta, 28. septembra. V opozicijskih krogih se govori, da so vladni organi nalašč pripustili, da so postale demonstracije tako strahovite, da dobi na ta način vlada vzrok za proglasitev obsednega stanja nad Budapešto. Med ranjenimi je največ dijakov, ki so branili vhod v klubni lokal neodvisne stranke pred socijalisti. Pozno ponoči je neki vodja dijakov prinesel nekemu poslancu kos še krvavega mesa, ki ga je neki socijalist izdrl z nožem nekemu dijaku iz prsi. — Predavanje na vseučilišču je sistirano, dijaki so slovesno prisegli socijalistom maščevanje ter tri tovariše-socijaliste skoraj na smrt pretepli. — Velikih izgredov se je bati 3. oktobra, ko pride nad 40.000 socijalistov pred parlament. Bodočnost Norveške. London, 28. septembra. V norveški zbornici se je včeraj predlagalo, naj se skliče izredno zasedanje, ki določi bodočo vladno obliko. Večina prebivalstva je za republiko, čemur se tudi inozemstvo ne bo upiralo. Seveda mora to vprašanje rešiti narod sam, ki pa sedanje zbornice ni v to pooblastil. Velika napaka bi se napravila, ako bi se iskalo kralja brez ljudskega mandata, ker bi tak vladar ne užival simpatij in zaupanja ljudstva. Dopisi. Iz Bele cerkve pri Novem mestu. Dne 27. t. m. amo na tukajšnjem pokopališču položili k večnemu počitku gospo Antonijo M a j z e 1 j e v o , soprogo posestnika, trgovca in gostilničarja gosp. Franja Majzeljna. Pokojnica se je šla zdra-v t v Ljub ja o kjer je stanovala pri sveji gospe hčeri, a vkljub najboljši zdravniški pomoči je po kratki bolezni v 53. letu Bvoje starosti, dne 24 septembra t. 1. umrla. Diie 26. septembra so jo prepeljali iz Ljubljane domov. IrmU je v L ubijani prav lep sprevod na kolodvor južne železnice. Na novomeškem kolodvoru pa jo je pr.čakovalo skoro vse mesto, saj je bila vsakemu v najboljšem spominu, ker kdor je kdaj prišel v priljubljeno Majzeljnovo gostilno, bil je vsled njene oskrbi gostoljubno in izvrstno postrežen. Vsak ji je hotel še zadnjo čast izkazati. Krsto je blagoslovil milostivi gespod prost Še enkret na novomeškem kolodvoru in v dolgem sprevodu se je pomikal kondukt prt t mestu in od tu proti Bali oerkv>, spremljan od žalujoče rodbine, sorodnikov, znancev, prijateljev in obilega občinstva iz Novega mesta in Bele cerkve. Ia danes, ob 10 uri dopoldne se je vršil slovesen pogreb na tukajšnje pokopališče, kjer počivajo i njeni starši. Sprevod je vodil milostivi gospod prost z asistenco 8 duhovnikov, v župni cerkvi se je brala sv. maša. In Če je med potoma pc kazal sprevod, koliko spoštovanje in ljubezni je uživala blaga rajna, se je danes to še očividneje iskazalo. Vsa Župnija j e p r i s o stvovala pogrebu is No- Zakaj sem potoval in kako? (DaUe.) Tako torej zdaj pa k stvari! V navedene pesmice drugi vrstici se glasi akuz. sing. ženskega a-samo-Btalnika in ž njim združenega pridevnika na a: skravžena brada. Ker govore tako samo v Ljubljani, zato je moral biti tisti, ki je to pesem zložil, doma iz Ljubljane. A priori je pa razvidno, — kar je vulgarno rečeno toliko, kakor: o tem ni da bi i* e ubijal besed, — da je to pesem spesnila ženska, in sicer z ozirom na to, da si pesnica ljubčka šele izbira, morala je biti vsekako neomoiena. Kar ae pa vse neomožene ženske ljubljanske kličejo gospodične, zato je torej zložila to pesem kaka ljubljanska gospodična. Qaod erat demonstrandum. Cisto izključeno tudi ni, da bi to ne bila bivša moja Agata. Poetična je dovolj; to smo ie v začetku videli Akuzativ pa tudi prav raz- ločno izgovarja na a Oj, ko bi res to bila ona in bi mene videla tukaj v Ghiusaforte, ko imam eno hlačnico daljšo ko drugo, gotovo bi pustila hišo in grunte ter bi ae me oklenila vnovič. Že ko sem se vozil iz Pontebe dol, se me je lotevala neka zelo prozaična bolezen, ki se je a oairom na pesniško navdahnjenost potopisa skoraj ne upam omeniti. Da mi pa učeni komentatorji poznih dob ne bodo mogli očitati površnosti, mojemu spisu pa nejasnosti, zato se moram vendar dotakniti te zadeve. Bolel me je nam-reč zob, ali pravzaprav koaee nekega razpadlega zoba. In tukaj v Chiusa-forte ae je ta neljuba prikazen javljala tako intenzivno, da sem takoj uvidel, da je težje prenašati zobobol, nego po nesveati Agati provzročeno arčno bol. Da bi mi ta zobna koreninica ne skvarila zabave na potovanja in pa da bi si ne mogel očitati strahopetnosti, zato se ojunačim in stopim k ondotnemu zdravnika. Ker pa ni bilo zdravnika doma, me je zabaval« med tem lasom njegova mlada soproga. Seveda ja bila ta za- bava taka, kakršna pač more biti med dvema človekoma različnega jezikovnega znanja, zlasti če se pomisli, da eden od njih, v tem slučaja jaz, pričakuje ne baš prijetne procedure. Zato je umevno, da je ona govorila mnogo več nego jaz. Ko pride zdravnik in mi otiplje čeljusti, zmaje z glavo, meneč, da pojde težko. Ia ker si on ni nič kaj upal, poprijeti se dela, meni je pa tudi ie začelo omahovati junaštvo, sva zadevo rešila na ta način, da je ostalo vse pri starem, in oba sva bila zadovoljna, jaz zlasti če zato, ker se je spak nekoliko pomiril. Anticipando in mimogrede pa bodi omenjeno, da so ma v Ljubljani, ko se je vnovič oglasi), brez usmiljenja zapele kleiče. Večerjal sem nobel, table d' hote, v velikem salona s letoviččarji vred. Bili so to, kakor sem slišal, večinoma tržaški bogateli. Torej sam spadal jas kakor nalašč med nje; b menoj vred pa tudi italijanski lastnik on-dotne posadke. Iz same simpatije som sedel poleg njega. Bilo pa je tudi precej sorodnega med nama. Le pomislite! On služi svoji državi z jeklenim mečem, jaz pa svoji s uma svetlim. To je zavest, ki človeka povzdiga daleč preko glav ostalih državljanov in bi tudi naju, ko bi ne čutila, kako majhna sta najina mošnjička v primeri s onimi teh bogatih Tržačanov. Zato sva pa, kakor se to apodobi naobraženima človekoma, ki iščeta vrednosti v sebi, ne zunaj sebe, precej skromno sedela med temi bahatimi, v zlato in srebro vkovanimi in s avilo odetimi gospodi in damami ter ae skušala za zunanji blesk odškodovati tako, da sva s pravcatim gladijatorskim apetitom prasnila krožnike. Sicer pa rasen bogastva na tej gospodi ni bilo nič, kar bi moglo vzbuditi najino zavisi Bili so to, slasti gospodje, večinoma starikavi, medli in issesani ljudje, na katerih je brezmejno uživanje zapustilo vidne sledove, pa tudi med damami je bilo le prav malo svetih in lepih. Sva bila pa midva s lastnikom ie čisto drugačna korenjaka. Ko sva se vzdignila od mize, sva se vzravnala ko sveli in stopala trdih korakov, da se je kar salon strese); častnik pa je še zarožljal s sablo, v čemer ga jas s svojim uma svetlim mečem seveda nisem mogel posnemati. Kdor mojo osebnost sodi pristranski, bo sicer rekel, da ta opazka, kolikor se tiče mene, diši po samohvali. Pa diši ali ne diši! Opazuj me z nepristranskim cčešem in pritrdiš mi, da govorim resn cd. Med letoviščarji so bili samo nekateri, ki zaslužijo še specialne omembe. Tam na oglu mize je sedela široko kakor na treh stolih dama, glede starosti in obilnosti podobna oni nemški mami, s katero sem se skupaj vozil iz Ljubljane proti Trbiža. V zgovornosti pa ji menda ni bila kos, kar se mi j« zdelo vsekako jako čudno in umevno samo pod tem pogojem, da se ni nikdo spuščal i njo v pogovor. Ko je povečerjala, si je dala od natakarja zapaliti viriinko, nakar je puhala tako močno, da bi jo bil očem ostale družbe popolnoma sakril ne-prodiren oblak dima, ko bi si ga na odganjala i mogočno pahljačo. (DMjc prih.) vega mesta in okolice je prišlo praT mnogo ođli&ne gospode, gasilno društvo is Št. Jerneja je nosilo krasne venoe (31), dolenjsko pevsko društvo je zapelo pred hišo in na pokopališču dve pesmi in pelo med sv. mašo. Ves pogreb je pričal, da je uživala prerano umrla gospa v svojem ožjem krogu — v svoji rodbini, v občini in vsej okolici največjo ljubezen in spoštovanje. In to je v polni meri zaslužila. Bila je ljubez-njiva družica svojemu soprogu, pre-skrbna mati svojim trem hčeram, kitare je najbolje odgojila, bila je dobra gospodinja s?oji družini, bila je mila dobrotnica revežev in naj blažja podpornica bolnikov in ni šte-dila, če je šlo za to, bolezen in siro maštvo lajšati. Bila je vzor slovenske matere - gospodinje na deželi in vrla posneroovalka svoje šele pred 10 meseci u nrle matere gospe Z srkove. Zato pa zasluži, da se je spominja vsak, fcdor je bil kdaj v tej gost >ljubni gostilni postrežen in da se je spominja naš narod, ki ima malo takovzornihžena in gospodinj, kakor je bila rajna, katere vse življenje je bilo posvečeno le delu v prid rodbini, v p o snem o v anje cele okolice in vkorist premnogim revežem, ki jih ie radodarno, a na tihem podpirala. Daj nam Bog obilo takih mater! Naj v miru počiva in naj uživa sad svojih dobrih del! Nam pa ostane vedno v nsjbc 1 ,-šem spominu! Z Bleda. V nedeljo dne 24 t. m. so priredili blejski diletantje igro »V Ljubljano jo dajmo«. Celo sezono smo preživeli brez vsakega društvenega gibanja. G )tovo je, da je Bled v sezoni zelo primeren kraj in najbolj hvaležno mesto za podobne prireditve. Žal, da je nodostajalo potrebnih sil, da bi se bilo moglo narediti kaj večjega v sezoni sami. Z veseljem konstatiramo, da so bile ravno vrle blejske gospodične, ki so se največ trudile, vzbuditi zopet dru štveno življenje na Bledu. Mnogo brojna udeležba naših Biejcev v naredni noši pri odkritju Prešernovega spomenika je pokazala, da ima Bled mnogo požrtovalnih meči, ki podpirajo podobne akcije, da manjka samo agilneg* duha in pravega organizatorja. Škoda je to, kajti ravno ob Času, ko tujci obiščejo Bled, bi moralo biti društveno življenje v najlepšem cvetju. Zato z velikim veseljem pozdravljamo te mlade sile, ki nam dajejo upanje, da bodo šle to pet naprej. Dasi je bilo že po sezoni, je bila igra zelo dobro obiskane, da je bila dvorana v »Blejskem domu« natlačeno polna. Videli smo goste iz vseh bližnjih krajev, kar nam kaže, da ima biti prav Bled središče društvenega gibanja. I primerno proslavi nedosežnega pašnika Prešerna. Ako so avstrijski Nemci slavili po svoje tujca Schillerja, lahko proslavimo Slovenci svojega moža. — Prešernova Solsk« slavnost se je na mestnih ljudskih šolah preložila na poznejšo dobo. — Knjižice „Slava Prešernu11! je naroČila mestna občina ljubljanska za mestni šolski svet 1770 izvodov in jih v kratkem naroči še več. — To je vsega posnemanja vreden zgled, ki bi naj bil v bodrilo drugim slovenskim občinam in krajnim šjlsfcim svetom! — Slovensko gledališče. Iz »Dramatičnega društva" se nam piše: Slov. gledališče prične svojo sezono dne 1. oktobra t. 1. Uprizori se Anzengruberjev igrokaz »Samski dvor". Ludovik Anzengruber — rojen 1839. leta na Dunaju — umrl i. 1889. — je najimenitnejši nemško avstrijski dramatik. S svojimi igrokazi „Podkriževalci", „Ćetrta zapoved" je postal stvaritelj prave avstrijske ljudske drame. Vsi njegovi tipi so originalni, vzeti iz kmetskega stanu, ter imajo njegove drame vedno aktuvalno tendenco. Sprva, posebno izven Avstrije ni našel zasluženega priznanja. Žele po njegovi smrti je svet spoznal pravo vrednost njegovega delovanja. Na Dunaju so mu postavili nedavno krase;, bronast spomenik. Vse zgoraj navedene razveže, kar hoče, ne5e dovol t', da nam plača Mihael Galengano tisoč srebrnikov « Razbojniki so pozdravili to razsodbo b silnim hrupom in z veliko radostjo, dočim je Mihael G ilengano socrtnobled padel na kolena in začel s povzdignjenima rokama prositi milost »Bodite usmiljeni. Ta prečastiti menih, ki toliko trpi, da bo moja duša izveličana, ne bo pustil, da uničite moje telo, dovolil bo, da Vam plačam tisoč srebrnikov in če hočete tudi še več.« »Tvoje imetje je darovano sveti cerkvi,« je z ljuto brezobzirnostjo zakričal menih in poteg lil za verigo b tako silo, da je Mihael Galengano padel na stran. »Ce vzameš od tega imetja le en sam srebrnik, te zadene prokletje božje.« »To je samo pravično,« je menil Komolja. »Srojo dušo, Mihael Galengano, si daroval Bogu, svoje premo ienje si daroval sveti oerkvi, bodi vesel, da napravimo is tebe mučenika. Morda posUneš po naši zaslugi še svetnik.« Razbojniki ao pristopili in prijeli G ilengana, da ga odpeljejo na mučenje igre so se že igrale na slovenskem odra s lepimi uspehi. Igrokaz „Samski dvor", osnovan tudi iz tipov kmetskega življenja, doseže gotovo popolen uspeh. Glavno vlogo samske kmetice predstavlja ob č ep ri ljubljena marljiva heroina crospodična S p urna. Vreden drug ji bode hlapec g. Nučič, ki se je v minulem letnem Času na Dunaju dokaj spopolnil v svoji stroki. Pa tudi druge karakteristične vloge igrajo naši prvi igralci gg. VerovŠek, Dobrovolnv, in Danilo ter ga. Danilova. Vlogo uboge, zanikarne, zapeljane koČarjeve hčere Rezike igra letos zopet angaže rana, i« prejšnjih let sloveča gospa £reissova-Patočkova. — Lože za slovensko gledališče bo zdaj vso oddane; pro simo torej vse one rtfl ktante, ki so se deloma tudi preposno oglasili in so jim pri najbolji volji ni moglo ustreči, naj blagovolijo se abonirati oa sedele, dokler je še mogoče is-brati si boljše sedeže. — Abonentom sedežev v slovenskem gledališta. Prva predstava se vrli 1. oktobra t. 1. na »nepar« za lože in abonente sedežev v parterju, na balkonu in na galeriji; druga predstava na »para se vrši v torek, dne 3 oktobra t. 1. Vodstvo gledališta je poskrbelo, da se vrae letos primijere ne samo na »nepar« nego tudi na »par« ter ne bo nikakega razločka. — Dijaško podporno društvo „Radogoj". V ođborovi seji dne 27. t. m. ve j« podelilo na 39 prošenj 12 pndoor po 200 K za šolsko leto 1905 6 Po strokah je med pcdpiranei 7 filozofov, 4 juristi in 1 tehnik; po kronovioah pa jih je 6 8 Xranj3tega, 3 s Štajerskega, 1 iz Koroške, 1 iz Gjtiške, 1 z O^erskega. — Gg. prosilci naj se oglase za rešitev svojih prošenj in za pri-loge pri društvenem blagajniku gosp. nadinženerju Fr. Žužku, sicer se jim dcpošljejo na njih naslove po peški. — Da odbor pri najboljši volji ne more veo storiti za toliko resnično potrebnih in marljivih visoko-iolcev, krivo je to, ker že vrsto let ne dobiva od deželnega ib">ra nobene podpore in ker premnogi b i v s i podpirano i, nahajajoči se že zdavnaj v stalnih službah, ne le ne pristopijo društvu kot podporniki nego niti prejetih posojil ne vračajo. — „Društvu slovenskih književnikov in časnikarjev" je pristopil kot podporni dlan gospod Matej Ražun, župnik v Št. Ja kobu v Rožu — Vivat Sfqaens! — Društvo zdravnikov na Kranjskem. Prihodnje redno me sečno zborovanje se vrši v soboto, dne 30. t. m. ob polu 6 uri zvečer na Turjaškem trgu št. 4, I nadstropje. Dievni red: 1. Ogledovanje ortope-dičnega zavoda gosp. dr. I Oražna. 2 »O zdravljenju skolijoze«. Z demonstracijami. — Dr. I Oražen. 3. Demonstracije. — D.*. J Demšar. 4 Slučajnosti. — Jugoslov. socialno-de-mokratična konsumna zadruga v Ljubljani — propadla. Prejeli smo naslednje pismo: V ponedeljek 25. t. m. so zaprli n» S r. Petra n&s pu in dan preje v Š ski prčdsjalnieke prostore zgoraj ome njene zadruge. Ža leto dni životarili 60 v tej »konsu&ni zadreg'« tako-rekoč cd danes do jutri 8 tem, da so dajali za dober denar slabo bi igo in povrhu še nekoliko grobosti od »strokovnjaka« - prodajalca. S^le par let je, kar je odbor jugoslovanske socialno demokratične stranke, katerega član je tudi zgoraj omenjeni »strokovnjak«, ustanovil to čisto nepotrebno zadrugo, — a že s > d.',gospodarili. Iz tega kratkega življenja ladruge se vid', da je bila posili ustanovljena, brez potrebe in brez podlage, prav t%ko, kakor bo se svoj Čas ustanavljale klerikalne konsumne zadrege. Dobička pri sooiaino-demo-kratidni konsumni zadregi niso imeli člani — katerim so obetali zlate gra dove — temveč edinole tisti »Črev-ljar«, ki je bil »iirektor« in prodajalec. Zapeljani člani te zadruge, de l&7oi in železničarji, naj se sedaj zahvaljujejo izbornim voditeljem ljubljanskih soeialnih demokratov. — Trije bivši člani, ki so v pravem času spoznali položaj in i*8t opi l i. — Mlekarice. Včeraj torej napovedale so mlekarice podraženje mleka, irročevale tiskane liste ter rekle, naj se odloČijo stranke do 1. oktobra. Čujemo, da je ogromna veČina Btrank na to brezmejno nesramnost dala pravi odgovor, namreč, da ttleka sploh ne bodo jemale; neka-tare Btranke so pa izjavile, da ga bodo sedaj manj potrebovale. Pri fieki stranki — v Gradišču, — je pa felekarica na vprašanje, zakaj se mleko podraži, rekla: »Slo v en eo« tako hoče, na kar je dobila odgovor, ki ji bo gotovo nekaj časa po plesih zvenel. Kakor se nam zatrjuje, je neki župan v ljubljanski okoliei prav živahno agitiral sa podraženje mleka in v svoji ne p rešljivi nevednosti eelo rekel da bo kot župan kaanoval vsako mleka-rieo, ki ne bo prodajala mleka liter po 20 vinarj »v. Takega župana priporočali bi okrajnemu g U varstvu, da ga poduči, kakšne pravioa ima žu-paz>, daai tudi bogataš, ki ae ima aa avoje premoŽenje zahvaliti edino le »ikrioem«, ki prepridno obiskujejo njegovo gostilno. Meatnemu magistratu bi pa priporočali, naj postopa napram tem babaioam atrogo in brezobzirno ; kajti mleko katero ae do-važuje v mesto, je naravnost škandalozno; na mitnicah naj se pa natančno pregledajo vae posode in tudi tiste spodreoane babnioe potem bodo ljubljanski mesarji več prodali in tudi užitnina bo več nesla. — Konfistkovana posoda. Tržni organi so zadnja dva dni kon-fi »kovali na trgu okoliČanakim mle-karioam več posode ktare mere (bokalov) in pa nesnažne posode, v k* teri so donašale mleko v mesto. Posoda se je uničila. Kakor čujemo, odpovedalo bo 1. oktobra mnogo gospodinj onim mlekaricam donašanje mleka, ki ga bodo podražile. Dve tretjini mleka je bilo dozdaj sama mešanica raznih snovi. Prava — katoliška lumparija! — II. skupina društva slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Ljubljani ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 1 oktobra popoldne ob 2 uri v gostilni »Pri levu« — Petdesetletnico poroke obhajata jutri 30. t. m. v ožjem krogu svojih domačih gospa Ivana Pod-k raj š e k in gospod I v a n Pod kra j-š e k, umirovljeni nadsprevodnik južne železnice. Gospod Podkrajšek je edini še onih ranjencev, ki so se pod zastavo Radecfcetra borili leta 1848 do 1849. v Italiji (Ranjen 19 marea 1849 pri N>vari) Prestal je vojne napore, ozdravil od ran, služil dolgo vrsto let v burji in vročini na vlaku, odredil 11 otrok, od katerih živijo še trije in je še danes čvrst in zdrav, da igraje napravi izprehode vojaško korakajoč po cele ure. Ia takisto je njegova soproga se krepka in vzorna gospodinja pri delu od zore do mraka. Čestitamo od srca in želimo jnnaku in njegovi soprogi še biserne in diamantne poroke. (Jabilant je rojen leta 1828, jubilantinja pa je rojena leta 1832.) — C. in kr. častnik — in cestni policijski red! Obče je znano, da je vožnja po tratoaru prepovedana, osobito vožnja na kolesu. Opetovano se pa je konstatiralo da ravno nekateri gospodje Častniki nočejo respektirati dotičnih predpisov, temveč vozijo in včasih tudi jezdijo po peš-potih in po ulicah, kjer je ježa in vožnja prepovedana. Evo nov slučaj ! Četrtek dne 28. septembra 1905. popoldne ob 2. uri je dirjal neki častnik c. in kr. pespolka št. 27 po aspfaltira-nem pešpotu na Marije Terezije cesti. Neki passant je sicer gospoda častnika pred prodajalno gospoda Angu3ta Jen-kota opozoril, da je kolesovanje po pešpotih prepovedano — toda gospod Častnik na to niti reagiral ni, temveč dirjal po aspfaltu naprej. Naj vendar enkrat vojaška oblast na primeren način poduči gospode častnike, da velja cestni policijski red za vsakega, ne samo za davkoplačevalce, temveč tudi za gospode častnike. Tukaj bo treba kaj ukreniti, gospod pl. Chavanne! — Ustanove. Kakor vsako leto se bodo rasdelili tudi letos dohodki včh ustanov, in sicer: »A? atrijskega železniškega podpornega zaklade,«; vitez pl Matija Suhoiner-jeve ustanove, baron pl. Moritz Ko nigswarterjeve ustanove in ustanove za ponesrečence avstrijskih železnic, med potrebne bivše železničarje, njih vdove in sirote kot podpore. Natančnejša navodila se izvedo pri vseh postajanač^lnikih južne železnice. To zadevne prošnje se sprejemajo najkasneje do 31. oktobra t. 1. — Za Horjul ie dovolilo fi nančno ministrstvo 5000 K, ki jih bo izplačal deželni plačilni urad v Ljubljani iz kredita za vsled ujm prizadete kraja. — Zglasitev črnovojnikov Crn o vojnim, stanujoči v mestnem okrožju ljubljanskem, zglasiti se imajo v dobi od 9. do 14 oktobra t. 1. pri mestnem magistratu osebno, in sicer: Dne 9 oktobra vsi leta 1863. in 1864 rojeni; dne 10. okt. vsi is 1. 1865. in 1866; dne 11. okt. oni is 1. 1867. in 1868; dne 12 okt. oni iz 1. 1869 in 1870; dne 13 okt. oni iz 1. 1871. ali kasneje rojeni; 14 okt. pa bivši častniki, vojaški uradniki in kadeti vseh letnikov. Crnovojniške prehodnise, namemb-nice in odp. certifikati so seboj prinesti. Kdor se ne zglasi sapade globi od 4 do 20 K. — Važno za vinogradnike. Samočiste vinske droii za povret,e vinskega mošta se dobivajo pri kmetijsko-kemič nem poaku-ievaliiču sa Kranjako v Ljubljani. Cevka s samočistimi drožmi atane 20 vinarjev, po pošti s navodilom o uporabi vred 10 vinarjev več. S pravilno uporabo sanaočistih vinskih droii se budi brso in čisto vretje (kipenje) vsled Česar ae vino hitreje čisti in ima prijetnejši duh in okus. — Vratna in nJega nasledki. Valed sadnjega deževja so nekatere vode zelo narasle. Ljubljansko močvirje je ie toliko a vodo nasičeno, da bo kmalu jelo poplavljati zemljo. Ljudje hitijo avoje poljske pridelke spravljati domov, da jih sicer naravna aila ne uniči. Za zimsko setev pa je aadnji dei ie dobrodošel. Lovci se pripravljajo, da ob povodnji na močvirju narede lov na divje race. — Nezgoda- Ob železniški progi pred postajo Preserje ima južna železnica narejen oder, na katerega se naloži z bližnjega kamnoloma v Podpeči za posipanje Železniške proge potreben in kupljen pesek ter kamenje. V nedeljo popoldne pa se je oder vsled prevelike teže in najbrže tudi vsled slabega ogrodja v sredini podrl in pesek se je usul na prčgo. Pesek se je brž odstranil, da se je izognilo zamudam vlakov. Oier bo treba popraviti. — Letošnji Jesenski vinski semenj v Krškem. Da se vinotržci in gostilničarji čimprej prepričajo o dobroti letošnje dolenjske vinske kapljice, zlasti iz krškega okraja in obmejne Štajerske, se priredi letošnji jesenski vinski semenj že v četrtek, dne 26 oktobra, ob 9. uri dopoldne na vrtu, odnosno v steklenem salonu g. Fr. Gregoriča, re-stavratorja v Krškem. Ker so se ti sejmovi v Krš tem po svoji priprosti, a praktični priredbi tako vdomačili, da je obisk od leta do leta večji, bi bilo želeti, da poseti tudi ta prvi jesenski semenj obilo domačih in tujih gostilničarjev in drugih kupoev in da sklenejo dobre kupčije, zlasti ker se prevoz lahko izvrši še pred Martinom, kar igra pri užtnim prsoejšnjo vlogo. Vina bo v teh krajih dot-1 , tako da še ni treba segati po tircl skih in ogrskih vinih. — Samomor. V Z*lilcgu p?i Sorioi si je z žepnim nožem prerezal vrat 23ietni krojaški pomočnic Jakob Šiška iz Hrastja pri Kranju. Š ška je čez tri ure umrl in ja isvrŠii samomor najbrž v hipni blazoosti. — Aljažev dom zatvori »Planinsko društvo« v nedeljo 1. oktobra. Kdor utegne, naj do tedaj še stopi v Vrata; na razpolago je v domu še vsega dovolj. Vreme je koecu doline jako ugodno in toplina prav prijetna. — Istega dne zatvori tudi kranjskogorska podružnica Kadilnikovo kočo na Golici. — Telefon v Triglavskem pogorju. Kakor smo čuli, razmotrivajo mnogi, kako bi z združenimi m črni napeljali telefon iz Mojstrane v Triglavske koče. Isvršitev te namere bi jako oUjšala in pospešila promet ter preprečila marsikatero nevarnost. ZZM— Konj je udaril v Čačah na Koroškem dveletno hčerko Jjžefa M h .tja na sence, da je kmalu umrla. — Izobraževalno, zabavno in podporno društvo vezda' na Dunaju (XVIII, H trneckstrasse 96) priredi v nedeljo, 1 oktobra 1.1, v dvoran« »Zura Sanator«, Dunaj, I, Reiehsratsstrssse 19 (vbod F.-Mer-strasse 2) zabavni večer, na katerem bo predaval dr. Fr. Gosti: »Po čeških kopališčih«. — Kavarna „zui* goldenen Kugel11 na Dunaju (Wiedener HauptPtrasseJje postala zbirališča dunajskih Slovencev. N* ratpolago so Slovencem: »Slovenski Narod«, »Domovina«, »Edinost« in »Sloveneo«, kakor tudi večina čeških listov. Go spod kavarnar Znidlenv pozna osebno vse dunajske Slovence, ki zahajajo v njegovo kavarno Ako prideš na Dunaj in išieŠ slovensko družbo, v kavarni »Goldene Kugel« jo gotovo najdeš. — Nadebudna mladina. Ns- kaj mladih fantinov je v Trstu me talo v izložbeno okno neke manufakturne trgovine gnile lim me. Municipalni stražnik Crneka je prijel enega teh pobalinov. Dočim se je hotel ta izmuzniti, se je bližal stražniku drug fantin odzadaj z nožem in ga je ravno hotel zabosti, ko se je vsled vpitja bližnjih ljudi stražnik obrnil okrog in napadalcu skušal vseti orožje. Šsle s pomočjo dveh drugih stražnikov so mladega lopova premagali in mu odvzeli nož. Na poti na strainiso je Vladimir Gabrielli — tako ae sove ta nadebudnei — najgrše zmerjal stražnike. — Odbor društva VlAssoci-azione patria" odstopil. Ker je narodno-liberalni strankarski shod odbora društva »Assosiasione pa* tria« dne 22. t. m isrekel nezaupnico v vprašanju italijanskega vseučilišča, je odstopil ves odbor. — Pevsko društvo „Kolo" v Trstu priredi v nedeljo dne 1. oktobra t. I. v dvorani »Narodnega dem a« pri Sv. Ivann vinsko trgatev, Zadetek trgatve ob 4. nri popoldne. — Stavbna kronika. Pri novi hiši A. Regalijeve ob Miklošičevi eesti so dogradili temeljno si-dovje. Dr. Pirievo htio zdaj u meta-vajo in snazi j o. Na voglu Sodnijskih ulic in Dunajske ceste grade temeljno sidovje nove trinadstropne A. De-ghenghijeve hiše. Zgradba domobranske vojašnice je dospela pri vseh treh traktih do višine strešnika. Na ikofovih parcelah je Zupančičeva hiša dograjena, gospodarsko poslopje pa ae ometava. Acoettovo hišo anaŽijo. V hotelu »Union« se izvršujejo še razna nujna dela — Poljskih in gozdnih tatvin menda v Ljubljani ie ni bilo toliko kakor letos. Dan ca dan ae posestniki pritožujejo in ovajajo nove tatvine. Druga leta so se kradla živila za ljudi, a letos pa pride tatovom vse prav. Kradejo krompir, fi žol, zelje, k >ruzo, praznijo kozolce, v katerih je živinska klaja in tudi po sadnih vrt vin so raztegnili svoj »delokrog«. Sjdaj so se pa ie lotili mladih borovcev na Golovcu. Pose kali so jih trem posestnikom do 80 komadov in jim prizadeti znatno škodo. Sicer je gozdnim tatvinam težko priti v okom, a čuvaju Emer-šiču se je posrečilo, da jih je deloma izsledi), deloma zasačil. Tatovi so trija Podgolovčani, kateri ne odidejo zasluženi kazni. Vzrok tako mnogo številnih, posebno poljskih tatvin je menda nekoliko požrešnost, še več pa beda in letošnja draginja. — Deželno sodišče je dalo aretovati bivšega gostilničarja pri »Bobencku« na Glineah, ker je sum ljiv hudodelstva goljufije, oziroma poneverbe. — Delavsko gibanje. Včeraj s« je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 18 Hrvatov in 3 Slovenoi. 5 Hrvatov je šlo v Bohinj, 8 Slovencev pa na Prusko, 30 K>čevarjev se je odpeljalo na Dunaj kostanj peč, 16 Hrvatov je pa prišlo iz B •hinja. — Izgubljene in najdene reči* Prodajalza gdč. Martina Jon-kejeva je izgubila zeleno denarnico s 3 K — Matevž Lotrič, zlatarski vajenec je izgubil srebrno častniško verižico, vredno 6 K. — Gostilničar g. Anton Grajžar je izgubil črno denarnico, v kateri je imel 30 K denarja. — Paznik pri c. kr. deželnem sodišču Jožef Marinko v Cigaletovih ubcah je našel veliko ploščo svinca. Dobi se pri njem. — GdČna. II Ida Kohlerjeva je n&š-a zlato žensko uro. — Mestna kopel. Od dne 21. avgusta do 20. septembra t. 1. se je oddalo v mestni kopeli vsega skupaj 2741 kopeli, in sicer za moške 1940 (prsnih 1400, kadnih 540), za ženske 801 (prsnih 240, k&dnih 561). — Ljubljanska dru*«* ena godba priredi jutri zvečer v hotelu »Ilirija« (Kolodvorske ulice) društveni koncert za člane. Začetek ob 1 ,S uri. Vstopnina za Člane prosta, neClani plačajo 40 vin. — Jugoslovanske novice. Ju goslovanski večer na zagrebškem gledališču se priredi 12. oktobra t. 1. Igrale so bodo tele enodejanke: hrvatski dramolet „Venus victrixu nepoznanega avtorja, srbska humoreska „Naša djeca" Branislava Našica, slovenska enode-janka „Tujeoči" Zofke Jelov š k o v e in bolgarska narodna drama „Hajduk S t r a h i 1" P. Todorova. — O ljubavi domovine. Ban Jelačič* in L 1848. V založbi „Naših Pravic" v Varaždinu je izšla brošurica pod gornjim naslovom, ki jo pisatelj „Rodoljub" posveča medmur-skim Hrvatom. Knjiga ima namen, da zbudi med medmurskimi Hrvati narodno zavest in ljubezen do hrvatske domovine. Brošurica ima tale obseg: „Brat Medmurec", „Medmurskemu Hrvatu" pesem K. Bosiljevića, „0 ljubezni do domovine" in „Ban JelaČić in 1. 1848." — Strossmayer kot politik napram hrvatski narodni misli* Znani hrvatski politik dr. Franko Potočnjak je obelodanil v belgradskera »Srpskem književnem glasniku« zanimivo in temeljito razpravo o pokojnem djakovskem biskupu Strossmaverju kot politiku. Imenovana razprava je izšla sdaj v posebni brošuri in jo priporočamo vsakomur, ker je v njej verno opisano in strogo analizirano Stross maverjevo politično delovanje. — Slovenci v Ameriki. — S prerezanim vratom so našli v \V»nkeoranu v neki kleti 281etnega Andreja Hodnika, doma s Vrhnike. Poročil ae je šele pred tremi meseci. Mjrileo ni znan. — Slovenski duhovnik Vid Hribar v Glevelandu je nagrmadil toliko hudobij, da se vrii proti njemu velike preiskava ter skoraj vsi farani zahtevajo, na) se odpove službi ter izgine. Tej zahtevi se je selo pridružila strogo klerikalna »Nova Domovina«. — V rudnika je usmrtilo v Evelethu Slovenca Pavla Staudoharja, doma is Starega trga pri Polj in ah. * Najnovejie novica. — Lazarusovo tovarno na Reki je zažgal Srb Milan P o p o v i ć, kakor je sam priznal, iz sovraštva do Židov. — Zapuščina barona Alfonza Rothschilda, ki je nedavno umrl v Parizu, znaša 940 milijonov frankov. Francoska država dobi na predpisanih davkih 21 milijonov, vdova 470 milijonov, oba otroka pa po 235 milijonov.' — Velika tatvina. Dunajskemu draguljarja M. Bauerja so bili v Pragi v nekem hotela ukradeni trije kovčegi, v katerih je bilo draguljev za 20.000 K. — Pri železniški nesreči v R u t k i je ponesrečil tudi načelnik bosansko-hercegovske finančne vlade Nik. pl. Rainer. Umrl je v bolnišnici. — Za kolero je zbolela v Be-rolinu že tretja oseba. — Za ruskega justičnega ministra določenega barona Nolken so revolucionarji na njegovem posestvu pri Varšavi smrtno obstrelili. — D omon straoi j a proti škofu. V I/lavi so povodom birme Nemci demonstrova i proti škofu grofu Huynu, ker je pridigoval češko. — Poskusen atentat Na voditelja srbskih radikaloev, odvetnika dr. Radjovjevića bo neznani zločinci v njegovem vinogradu streljali. Olvetnik ni bil zadet, pač pa je obležal mrtev njegov vin.Čar. — Italijanski minister zunanjih zadev Tittoni je odpotoval v Biden Baden, kjer se sestane z nemškim kanoeiarjem knezom B tilo w o m. — Vite je prispel v Petro-grad ter bil navdušeno sprejet. felsfonska ia brzojaiiia poročila, Dunaj 29. septembra. Kranjski deželni zbor je sklican na dan 2 5. oktobra t. 1. Dunaj 29. septembra. V današnji seji poslanske zbornice se je predsednik s toplimi besedami spominjal umrlega posl. Ž i čk ar j a. Potem se je nadaljevala razprava o Gautschevi izjavi. Govoril je tudi dr. Šuster-šič. V debato je posegal tudi Gautsch, ki je zlasti obširno polemiziral z dr. Lecherjem. Med drugim je povedal, da zavzame vlada inicijativo glede revizije avstro ogrske nagodbe, ali šele v primernem trenetku in ne prej, dokler niso obnovljene trgovinske pogodbe. Zdaj govori Schuh-meier. Prihodnja seja bo v ponedeljek. Dunaj 29. septembra Fer-jančič in tovariši so danes vložili interpelacijo na ministra By-landta zaradi kazni, ki jih je diktirala kranjska vlada udeležni-kom demonstracije v Domžalah. Tudi Pogačnik pripravlja tako interpelacijo. Dunaj 29. septembra. Listi poročajo, da so italijanski poslanci sklenili, odložiti svoje mandate. Doslej tega sklepa niso izvršili, marveč se čuje, da se poslanca Hortis in Mauroner nečeta odpovedati mandatom. Dunaj 29. septembra. Vse-nemci pripravljajo v Brnu veliko demonstracijo proti češkemu vseučilišču. Demonstracije se udeleže zastopniki vseh nemških strank. Tudi Lueger je hotel tja iti, a je obolel tako, da se je danes moral odpovedati besedi v debati o vladni izjavi Budimpešta 29. septembra. Koalicijske kroge je prešinil grozen strah. Danes pozivlje glavno glasilo socijalnih demokratov, naj pridejo 2. oktobra vsi somišljeniki iz cele Ogrske v Pešto, da razbi-jejo nameravano bakljado koalicijskih pristašev. Budimpešta 29 septembra V klubovem lokalu Kossuthove stranke so našli davi bombo. Moskva 29. septembra. Ge-nerj Steselj je močno obolel. Kijev 29. septembra. Tu je bil med socijalnimi demokrati in med policijo velik boj. ajafr Častite naročnike „Slo-venskega Naroda", katerim poteče koncem tega meseca bodisi mesečna ali četrtletna naročnina, prosimo vljudno, da nadaljno naročitev kar najpreje ponove, da jim pošiljanje lista ne prestane. — Doklej Je plačano, je razvidno na naalovnem ovitkn. O/k čuta strjeno in tekmece napravi/a J^ažo belo in nežno« Dobi se povsod._ Umrli so v Ljubljani: Dne 23. septembra: Ivan Zupančič, trgovskega sotrndnika sin. pol ure, Križevniške ulice 6, življenske slabosti. — Alojzij Labič, paznikov sin, 2 in pol m os.. Na Frulah 23, Ecclampsie. — Ana Muzlovič, 1 leto, Florjanske ulice 13, Rhachitis. Dne 24. septembra: Antonija Majzelj, po-sestnica, 63 let, Bleiweisova cesta 1, Oedema pulm.^— Alojzj Grčar, ključavničar, 27 let, Japljeve ulice 5, jetika. v hiralnici: Dne 23, septembra: Justina Lavrič, usmi-tfenka, 28 let, jetka. Dne 24. septembra: Neža Smertnik, delavka, 79 let, ©starelost. V deželni bolnici: Dne 23. septembra': Josip Umek, posestnik, 68 let, Pjelonephritis. — Hugo Kosser, prisiljene«.'. 46 let, Sepsis chron. V vojaški bolnici: Dne 23. septembra : Josip Slivnik, c. kr. pešec, 23 let, vsled bule v možganih. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v LJubljani. Uradni kuni dna. borit 28. septembra 1906. Halošbenl papirji. Denar Blago 4*/o majeva renta . . . 4°/0 srebrni renta . . . 4°/0 avatr. kronska renta 4°/o „ zlata 4% ogrska kronska „ . zlata 4°/o posojilo dežela Kranjske . 4Vs°/0 posojilo mesta Sptlet . •Vi0/« m n Zadar . 4Vi°/o bos.-ber«. žel. pos. 1902 4°/0 -Seska, deš. banka k. o. . *°/o » » 4V8°/o Mt- P«™* 8*1- kiP- D- 41/t°/o Pe2t- kom« k- °« ■■ 10°/o Pr....... zaat. pisma InnerBt. hr. „ B ogrske cen. dei. hr....... s. pis. ogr. hip. ban. . obl. ogr. lokalnih železnic d. dr..... obl. češke in d. banke . Trst-Poreč lok. žel. *V.*/s 4V.°/. 4'/.°/. 4°/0 prior. 4% pnor. dol. žel. . . . §•/, 9 juž. žel. kup. Vi V, 4Vi°/o *78t- P03- ** žei< P- °-Srečk?. Srečke ed L 18601/, . . . ■ n a 18«4. • • • 0 tizske » . » . • zem. kred. I. emisije . e »• > 1 egr. hip. banke . . . srbske a fri. 100'— s turške..... asJaTfcs iraške. . • Kreditne ■ . . . Inomoeka s . . . Krakovske .... ljubljanske ■ • • • A vit. rud. križa ■ . . . Ogr. bo a • * * Radolfovo « • • • Saleburške B . . . Dunajske kom. B • • ■ Delni««. Jaine železnice .... Državne železnice . . • Avetr.-ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ . . • Zimostensko „ . . Premogokop v Mostu (Brflz) Alpinske montan .... Praške žel. indr. dr. . . . Rima-M ur An yi..... Trbov^ske prem. družbe Avstr. orožne tovr. dražbe . Češke sladkorne dražbe . . Vala te. 0. kr. eekin ..«*«» tO franki....... 10 marke. ...... Severeigni...... Marke • ...... Laški bankovci . . . • • Bablji ...«•••* Delarji........ Denar 100-25 100-25 100*25 1194& 9690 115-10 60-99 10060 10O-— 100-45 10016 100*25 10090 106*50 100-60 100-— 100*10 100- — 100*76 99-90 99-60 31775 101- 45 160 50 29fa 75 166 25 302 — 302 — 267— 103 — 148 25 26 — 475-— 78 — 93--66 — 64 50 34 75 62-74 — 636 — 10290 674— 1642— 676 50 785'-247-60 642 — 642 75 «769 — 647 50 2C8 — 674 — J 58 — 1911 2347 23-S6 117-37 95 45 164 — 4-84 100-46 100-45 100- 45 119#5 96*10 115 30 101 — 101*60 100 — 101- 45 10045 101 65 101 90 107-E0 101-60 100 60 101 — 101-— 101-76 100- -319 76 102 45 162 60 297 75 16825 311-— 310 — 276 — 110 50 149 25 «8-— 484-50 83-— 99 — 7020 66*50 3625 66 — 78 — 546'-- 103-= 0 675 — 1662'— 677 50 786 — 249 — 687 — 643 75 t769 — 548-50 302 — 576 -160"- 11 40 23 65 2404 117-57 95 65 166-— 6 — Žitne cene v Budimpešti. Dne 29. septembra 1905. To- pionica Pšenica Bi Ovea aa oktober . , april 1906 . oktober . , maj 1906 „ oktober . n april . . za 100 kg. K 15-76 „ 100 , . 16 54 a 100 „ . » ioo , , - 100 M . 12-96 13*24 12-48 12-90 Erekllv. Nespremenjeno. ■eteorologično poročilo. &ad morjem Ml BrednJi enenl tlak TI6-0 m čas opazo vanja B.ZV. 7.rj. Srednja Stanje barometra V 734 0 734 6 7342 i 131 97 191 Vetrovi al. flvzhod ■J. ju« al.jzah. Nebo deloblafi. del. oblati, pol. oblati. včerajšnja teniperatora: 16 d\ 131*. — JPadavin* w mm 0U Važno za vsako gospodinjstvo! Če hočete žgano kavo z velearomatiškim okusom, močjo In Izdatnostjo, kupujte samo žgane kave, ki spajajo vse te vrline, namreč kave 1583- 40 Prve ljubljanske velike pražarne za kavo KARLA PLANINSKA na Dunajski cesti, nasproti kavarne „Evropa". Naznanjava vsem sorodnikom in znancem, da je najin ljubljeni sinček Vladimir po daljši bolezni v nežni dobi 6 mesecev včeraj umrl. 3115 Karel in Ivanka Sajovic. Hrastnik, i9. septembra 1906. testi vešč trgovine z mešanim blagom, z dobrimi izpričevali, Želi s 1. novembrom premeniti službo, bodisi v mestu ali ua deželi. — Več pove uprav. »Slov. Naroda". 3080—4 Prav v obližju državne železnice se odda v najem nalašč za to zidana velika klet za vinotržce in gostilničarje. Vprašanja na poštni predat št. 80 v Ljubljani. 3123-1 Sprejmem takoj dva IVAN RAMOVŠ v Vodmatu štev. 36. 31261 NOVO! Ivan Cankar: GO SPA JUDIT. To najnovejše delo Cankarjevo bo gotovo zanimalo tem bolj, ker nekako že v povesti sami, &e bolj pa v predgovoru Cankar reagira na znano kritiko o svojem dela ,,HiSa Marije Pomočnice41 in brani svoje umetniško stališče. Izza Prešernove „Nove pisanje" ni bila pozneje več napisana nobena boljša in ostrejfia satira. Da se je pokazal Cankar iznova tudi mojstra v Biogu in jeziku, ni treba poudarjati. Knjiga je izfila v elegantni opremi, z izvirno risbo na naalovnem listu. 23—111 Cena: broS. 2 K; po po&ti 2 K 10 v.; eleg. vez. 3 K 20 v.; po po&ti 3 K 30 v. ZaložniStvc £• Schwentner v Ljubljani Prešernove ulice 6t. 3. Ravnokar je izšla 1 v zalogi == J. Blasnika nasl. v Ljubljani VELIKA za navadno leto 1S06, ki ima 365 dni. _ BlasniUova „Velika Pratilta**, ktero je izdajala c. kr. kmetijska družba nad pol stoletja, izhaja od svojega ro tva že čez sto let, je edinole prava, starodavna „Rratilta'% ktero je mnogo let skrbno urejal rajni prvoboritelj Slovencev, dr. Janez Bieivveis in v.č. k- župnik Blaž Potočnik ter razni drugi učenjaki duhovskega in svetnega stanu. Ta „Pratika" ima na prvi strani podobo sv. Jožefa kot uradno potrjeno varstveno znamko. Zatorej za* lite vaj te vedno le Blasnikovo „Veliko I*ratlko**f vsako drugo zavrnite kot nepravo ! ! ! „Vel. Pratika" stane 24 v. ..Vel. Pratika" stane 24 v. Opr. St. Nc 374/5/5. 3104 Pri c. kr. okrajnem sodiScu v Idriji je po proSnji lastnika naprodaj po javni dražbi sledeča nepremičnina in sicer hiša št. 275 v Idriji spadajoča pod vlož. St. 273 kat. obč. mesto Idrija za 7600 K za katero se je ustanovila izklicna cena v istem znesku. Dražba se bo vršila pri sodišča, soba št. I. dne 14. oktobra t. I. ob 11. uri dopoldne Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno. Dražbeno izkupilo je izplačati lastniku hiše. Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri sodišču odd. I. C. kr. okrajno sodišče v Idriji, oddelek I. dne 22. septembra 1905. Več urarsklh Bces 5 pomočnikov starejših, dobrih delavcev, sprejme takoj H. Suttnei*, urar v Kranju. Gostilna blizu Ljubljane se odda meseca oktobra na račun ali v najem. Ponudbe sprejema uprav. „Slov. Naroda". 3U1-2 V NOBENI SLOVENSKI HIŠI 5E NE BI 5MELE POGREŠATI t t t t t DOKTORJA FRRNCETfl PREŠERhft E£ UREDIL 5KRIPT. L PIMTRR ILUSTRIRAM^ IZDflJfl, 5E$ITff 5 K, V PLRTML VEZRNfl 6 K 40 h, V USNJU VEZflNfl 9 K. LJUDSKfl IZDAJA 1 K, V PLRTNO VEZANA 1 W 40 h. NATISNILA IN ZALOŽILA IG. PL KLEINMAYR & FED. BAMBERG V LJUBLJANI, i t DOBIVAJO t 1 i 5E PO VSEH KNJIGOTRŽNICAH. i t i Sprejmeta se dva modna fanta iz boljše hiše za večjo trgovino pri J. KRAŠOVICU, Jesenice Gorenjsko. 3132—1| Lišajasti ljudje tudi taki, ki niso nikjer našli zdravja,! naj zahtevajo zastonj prospekt in po. verjena izpričevala iz Avstrije. 3 Lekarnar G« W» Rolle AI to na — Bahr«nf»ld (Elbe), Jutri, v soboto, 30. t. m. KONCERT = »olaJhe godbe = k hotelu „Južni kolodvor". Začetek ob 8. zveier, 3130 Vstop pnostl 10.000 parov čevljev! 4 pari čevljev samo 5 K. Vsled ogodnega ogromnega nakupa se odda za to nizko ceno: par moških in par ženskih čevljev, Crnih ali rjavih na trakove z močno zbitimi podplati, najnovejše oblike, dalje par moških in par ženskih modnih čevljev, elegantnih in lahkih. Vsi -i pari Mtiitio 5 K. Za naročitev zadostuje dolgost. 3117 Razpošiljanje po povzetju. Izvoz čevljev KOHANE, Krakov št. 31, Neugajajoče rad zamenjam. Ces. kr. avstrijske |g| državne železnice C. kr ^ravnateljstvo dri. Železnice v Beljaka. Veijaven od dne 1. junija J 905. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. url li m peno« osob: vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Moizakovo, Ljubno, če* Sel z tnal ? An*seei Solnograd, čei Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 5. uri 07 m zjutraj osobni vlak v Trbiž od 1. junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikik. — O1 7. ari 5 a ijutr?j osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, ces Selztbd v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb Francore vare, Karlove vare, Prago, Lipsko. čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 44 m dopoldne osobn vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, IJubne, Selzthal Dunaj, Solnograd, Inomost, Bregciic, Ženeva, Pariz. — Ob 3. uri 15 m popolne osobni vlak v Podnart Kropo, samo ob nedeljah : praznikih. — Ob 3. uri 68 m popoldne osobni vlak t Trbiž, Beljak, Pontabelj, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, čez Klein Reifling v Steyr. Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago. (Ljubljana-Linc-Praga direktni voz I. in II. raz:.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Fran-zensfeste, Inomost, Monakovo (Ljubljana-Monakovo direktni voz I. in H razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni vlak t Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 6 m pop. istotako. — Ob 7, uri 8 o zvečer » Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. koL PROGA IZ TRBIŽl Ob 3. uri 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo (Monakovo-Ljub i^aa direkc. voz L, D. raz,). Inomost, Franzensfeste Solnograd Line, Steyr, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni viak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Marijne vare, Prago (Praga»Line-Ljubljana direktni vos I. in II. razreda), Plzen, B odeje vi ce, Solnograd, Line, Steyr4 Paru, Ženevo, Curih, Bregen«, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Jsmohor, Pontabel. — Ob 4. ur 29 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, BelpU Celovca, Monakovega, Inc mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 06 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipskega Prage, Franzensfeste, Karlovih varov Heba, Mar. varov, Plzna Budejevic, Lin ca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla, čez Selzthal od Inomosta in Solnograda. _ Ob 9, uri 5 m zvečer iz Lesec Bleda samo ob nedeljah in praznikih. — Ob 10 uri 40 m zvefiei osobni vlak iz Trbiža od 1. junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikih. — PROGA 12 NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesta u Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega'mesta, Kočevja in ob 8 uri 36 m. zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoti samo ob nedeljah in praznikih — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 69 m dopoldne, ob 6. uri 10 m svečjr Ob 9. uri 66 m ponoči samo ob nedeljah n praznikih. — srednjeevropski čas ?e aa 2 min. pred krajevnim časom v Ljuoli * i 2t;S Sprejema zavarovanja cloveflkega fiv-tienja po najraznovrstnejlih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena droga zavarovalnica. Zlasti ugodno zavarovanje n« doživetje aort ■ imanjeiijo&mi ae vplacuL is pravico Spreteka i dividende. petih M WW vzajemna zavarovalna banka v Pragi, Raz. fondi: 31,865.386-80 SL Izplačan« odškodnine In kapitali je: 82,737.159-57 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države ■ wpe«lsa»i alavaa^ayyrailMta( ag*r*va« 5—113 Ljabljani, segat pisarne eo v lastna) banana) hiši Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Ikodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najknlantneje Uživa najboljši sloves, koder j poalnje Dovoljuje is Čistega dobička izdatne podpore v in obenokoristne Izdajatelj in odgovorni arednik: Dr. Ivan Tavlar. in tisk »Maroda« D7+A 38