KRALJEVINA JUGOSLAVIJA
m
UPRAVA 7A ZAŠTITU
Razred 40 (3)
m
fl

INDUSTRISKE SVOJINE
Izdan 1 Marta 1932.

PATENTNI SPIS ŠT. 8668
Ozlberger Rudolf, inženjer, Wien, Avstrija.
Zlitine nikla, srebra, kositra in bakra.
Prijava z dne 23. januarja 1931.	Velja od 1. aprila 1931.
Zahtevana prvenstvena pravica z dne 23. januarja 1930. (Nemčija).
Čista kositrna bronovina in njeni izvrški kažejo zaželjene konstrukcijske lastnosti, ipak povzročajo gotove težave pri izdelavi, posebno pa pri izboljšanju, katere pridejo do izraza pri viših tržnih cenah.
Iznajdba hoče s pomočjo drobnih primesi drugih kovin, posebno nikla in srebra k čistim bronasto kositrnim sistemom navedene teškoče odstraniti, ter istočasno vrednosti dotičnih konstrukcijskih lastnosti zlitin obilno zvišati.
Podatki pokušenj kažejo da se lahko dovrši namen iznajdbe ako stoje številke razmerja teže do sledečih mej: 6—9% kositra, 0.1 — 3.8% nikla, 0.1—-1.87o srebra pri najmanjši vsebini bakra od 90%, pri čemer za strditev gotove zlitine ali za druge svrhe dodaje v danem slučaju največ 27o druge kovine. Pokazalo se je, da se lahko doseže pri zlivanju takih sestavin predvsem trdnost končno obdelanega konstrukcijskega materijala, odnosno meja rastopljivosti in elasticitete, katera je višja kod ona današnjih zlitin nikla kositra bakra, ter se lahko zrno zlitin od začetka izboljša, vsled tega se olajša postopanje mehanične po-plemenitve. Zlitine v smislu iznajdbe posedujejo na njihovih evtektičnih točkah vedno zelo visoko trdnoto, ter ravno tako povečano mejo rastopljivosti in elasticitete. Zlitina v smislu iznajdbe, katera vsebuje 92.4% Cu, 7.30/0 kositra, 0.19% nikla in
0.11% srebra (po kemični formuli (Cu(i83 Sn„s).,. Nis. Ag,) pokaže pri preiskavi sledeče:
Trdnost 72 kg/mm2 pri proporcionelni meji 48, trdota 180 in stanjšanje 33.5%.
Zlitine, ki v glavnem vsebujejo prej imenovane komponente, so bile dosedaj upo’ rabljene tako, da se je z njohovo pomočjo najceneje dosegel poseben barvni efekt na ta način, da so bile zlite na pr. 88.50/0 bakra, 5.8% kositra, 2.9% nikla, 2.5% srebra in 0.3% železa. Posebne lastnosti v konstrukcijskem pogledu ne dedo se z takimi zlitinami doseči, kar ni bilo tukaj tudi nameravano. Pri drugih zlitinah, katere naj bi vsebovale več konstrukcijskih lastnosti, najdemo sicer dotikališča razmerskih številih glede na kositer, baker in nikl, vendar pa manjka zlitinam srebra. Ugotovljeno je, da ravno ta dodatek srebra in sicer tudi v zmernih mejah poseduje precejšen vpliv na lastnosti zlitine tako, da je bistvena že gotova vsebina srebra za zlitine primeroma iznajdbi.
Izvedbeni primer nove zlitine je dan po kemični formuli Cu683 Sn2[J Ni, Ag^ V danem slučaju sta lahko dve zlitini kombinirani po njih melekularnih utežih,
Zlitine so lahko izdelane po pravem sestavu in občem delovnem postopku v plameni peči, topilni peči ali v drugih tovrstnih pečeh. Samo vlivanju namenjene zlitine dobe radi kaljenja dodatek druge kovine na pr. od kositra do izmere od 2%. Za posebne namene pridejo dodatki aluminija, cadmiuma, beriliuma, vanadiuma ali kobalta v poštev.
Ingoti kažejo tanjše zrno, kakor pri na-
Din. 5.
vadnih zlitina nikla, kositra in bakra, tako, da se vroče kovanje lahko zmanjša. Pod gotovimi pogoji, zlasti pri malih dimenzijah komada ki je v delu, tega ni treba, kajti mrzlo obdelovanje čestokrat popolnoma zadostuje. Dodatak srebra povzročuje nadalje znižanje trdnostne stopnje ingota in s tem zmanjšano občutljivost taistega na eni strani proti vročemu kovanju, na drugi strani pa proti raspoklinami, vsled ogrevanja pri brzem mrzlem udarjanju. Iz tega zopet sledi
zmanjšanje odpakov, torej se povzdigne gospodarstvo.
Patentni zahtevi:
1.	Nikel-srebro-kositer-bakrene zlitine, o-značene z vsebino od 6—9% kositra, 0.1 do 3.8% nikla in 0,1—1,8% srebra pri najmanjši vsebini bakra od 90%.
2.	Nikel-srebro-kositer-bakrene zlitine po zahtevi 1, označene z vsebino od nejveč 2% kositra, aluminija, cadmiuma, beriliuma, vanadiuma ali kobalta.