w ir-^sji
ochlobl. k. k. Hofbibliothek,
St. 30.
„So5a" izhaja vsak petek in velja
s poato prejemana ali v Gorici na dotn
po§iljana:
yse leto   .*....   f. 4.50
Pol leta.....„ 2.30
6etvrt leta    .   .   .   .   „ 1.20 Pri oznanilih in prav tako pri „po-
slanicah" seplafiuje zauavadno tristop-
no vrsto:
8 kr. ce se tiska 1 krat
I » » »   » i »
«    n    »    »      »    3    „
Zarece erke po progtoru.
Wien
V Gorici, I. aVgusta 1879.
«' Kub.Kon JT,
Posamezne Stevilke se dobivajo po 10 aoldov v Gorici v tob&karmci ˇ g<v aposki tdici blizo „treh kron". id na starem trgu.—V Trstu v tobakarni-ci „Via della caspima 60".
Dopisi naj se blagovoljno poSiljajo uredniStvii „Soce" v Gorici v Mailing-ovi tiskarni, narocnina pa opravni§tvu„So5e" na Eoronji t Sticsa-vi hill if, 25S H. aadetr.
Rokopisi se ne vracajo; dopisi naj se blagovoljao frankujejo. — Delalcem in drugim nepremoinim se naroCnin* zn\U, akose oglase pri uredniltru.
Xase kmetiiko druitvo in deMna kmctiSka Sola.
(Izvirno porofiilo o seji glavnega odbora c. k. kmet. druStva due 28. julija t. 1.)
Danas je imel glavni odbor naSega kmet. druStva redno sejo, katere se je iideleft.lo 16 odbomikov z gosp. predsednikom vred in ki je trajala od in/2 ure zjutio do 23/4 ure popoludne. Razprave so bile jako razburjene in strastne; vse se je vrtelo skoro le okolo ljubimca tega druStva, bivSega vodje kmetiSke Sole.
Najprej je priSlo na vrsto odsekovo porofiilo 0 pravnih razmerah med drustvora in duzelnim zborom oziroraa odborom gled6 kmetiSke Sole. Jako obsirno porofiilo sestavljeno pogosp. conte Mantica iz Vid-nia je prebirai dru&tveni tajiik. V tern porofiilu postavil se je <lrustveni odsek za sodnika fiez dezelni odbor, dezelni zbor, fiez kuratorij za kmetisko solo in cel6 fiez svojfga druStvenega predsednika, in izlil je fiez vse zolfi svoje strupene kritike. Tako na priliko se obdoftuje deielni odbor, da je bil zapreka razvoju kmetiSke sole; dez. zboru se otitn, da je sklenil zna-no preustrojenjc kmetiSke Sole proti menenju stro-kovnjakov, k«\kor bi bili del. Solski nadzornik dr. G11 ail, profesor Haberlandt, dr. Mona in c. kr. minist. svetovalee Lorenz, in nasproti temu, kar je zahtevalo umiisterstvo za kmutistvo, predsedniku druStva pa, da je skiical kuratorij v posvetovauje 0 na-fieitu tega preiutrojenja v fiasu, kadar je bival dr. Levi, duSa vse opozicije zoper reformo kuietiSke Sole, v Parizu pri svetovni razstavi.
Jedro dolz^ga in Sirokega poiofiila je bil pa prcd-log, naj bi centralni odbor .^klenil in izrekel:
1.  Preustrojenjc kmetiSke Sole sklenjeno po del zboiu due 5. oktobra 1878 se ne vjeraa z interesi in pravicami kmetiSkega druStva;
2.  toraj ne kaze, da bi se druStvo udelezilo ku-ratorija, gled6 na to, da je del zbor spreraenil Ste-vilo udov del odbora in kmetiSkega druStva za kuratorij.
Dr. Levi je potem koj predlagal, naj bi ceutralni odbor izrekel dotifinerau odseku, ki je tako natancno sporofiilo sestavil, svojo zakvalo, naj bi potem dal tiskati v druStvenem listu celo poro&lo in poslal en iztis ob eneai tudi ministerstvu za kmetiStvo.
Na to se vname prav zlvahna razprava, katere se vdeleii tudigosp. Gasser kot poslanec dez. odbora; on odbija o&tanje, da ne bi bil naSrt preustro-
LISTEK
Zgodovinske eertice o Bovskem.
(Dalje.)
Glavno sredstvo za kupCijo in razvitek de^ele so dobre ceste. Starodavna cesta ^ez Predel ohranila je Se v novejSem veku svojo veljavo in bamberSki §kof je pobiral colnino na Predelu kot posestoik Tarvi^a. Toda ta cesta je pribajala vedno slabeja, ker je bila mocno zanemarjena. Se le s pomocjo nadvojvode Ka-rola zaCela se je popravljati in Siriti 1. 1576. Delo je sicer poeasi napredovalo, pa ko je bilo enkrat do-konCano, pokazali so se koj dobri nasledki. KoroSci so radi hodili po goriSka vina; nasproti so prejemali Gorieani od njih 2elezo in Ian. Zaradi 2ivej§e kupfiije imeli so tudi prebivalci po fiovSkem mnogo zasluzka in oh cesti lezeee vasi so hitro nara§6ale.
Tudi Benecani ao spoznali vainost predelske ceste in da bi racglo korosko blagd tudi v njih dezelo prihajati, zafidi so popvavljati 1. 1593 staro podbene-Iko cesto od Gedada do Kobarida. In se celo na av-stnjskem svetu so jo popravili dve milji dale6. Ko so pa to v Gorici zvedeli, uka2e goriSki glavar, da mora sto Tolmincev precej razdieti oni kos ceste, ki je bil na avstrijski strani! Gorieani so hoteli, naj bi $la vsa kupfrjale naGorico, iunenaCedad inVideqi.
jenja predlo^en ministerstvu s tem, da je naznanil, kako je poslal dt& odbor osem dni po sprcjetem predlogu vsa pravila za kmeti^ko Solo c. k. namestni-Stvu v Terstu. Predsednik 21, grof Coronini se je tudi zavaroval zoper nepravifina oCitanja, ki se naha-jajo v prebranem poroeilu in 2alijo njegov znaCaj in je dostavil. da si je zvest, da je tudi v tej zadevi Bpolnoval vestno svoje dol2nosfci kot druStveni predsednik.
Na to poprime za besedo gosp. dr. Tonkli in govori blizo tako le:
Ako se stvar natancno preudari in vsestransko pojasni, poka^e se, da so vst razlogi, katere navaja prebrano poroGilo zoper preustrojenje kmetiSke Sole, netcmeljiti in puhli. Povod preustrojenja kmetiske §ole je dal ravno kuratorij za to Solo, v katerem je bilo z veelno zastopano naSe druStvo, ker je imelo v njom tri zastopnike, Uc2. odbor pale ednega. Ta kuratorij je namrefi predIo2il na podlagi poroftla dei. fiolnk. nadzornika gosp. dr. Guad-a, (ki je bil obiskal le lagki oddelek sole, ne pa tudi slovenskoga oddelka, in to zaraii neznv^nosti sloveuskcga jezika,) dc*2. od boru predlog za tako pnmstrojenje kmutiSke Sole, ka» tero je bilo prot' zdravim nazidom za poduk, kakor jili priznavajo naj slavniSi ufiltelji, in proti cnakoprav-nosti de^cltdh jezikov, in bi bilo popoluoma podko-palo sloven rile i oddclck Sole. Kako nespameten je bil ta predlog. posneli bostc gospodje iz tega, kar Vam po-vem, da je nanireC zahtwval, naj se poduCujejo laSki in slovenski ucenci skupaj po laSkem vodji, da naj bi poduk poslusal tudi pomocni uc-itclj umejo5 laSki in slovenski jezik, in on naj bi potem poduceval slo-venske uCence 0 tem, kar je slisal podufievati laSkega vodjo in kolikor je on tega poduka razumel in si ga v glavi obdr2ai. De^. odbor je ta cudni predlog pred-lozil brez komentarja de2. zboru v prvi sesiji leta 1877 v preudarek in sklepanje; ta je za to izvolil poseben odsek, v katerem seni bil tudi jaz, in odsek, spoznavsi na eni strani potrebo radikalnega preustrojenja kmetiSke Sole, na drugi strani pa neporab-ljivost predloga slavnega kuratorija, je predlagal, naj bi dez. zbor to rec* izroLil dai. odboru z naroCilom, da sestavi nadrt za preustrojenje kmetiske Sole in ta nafirt predlo^i dei. zboru v prihodnji sesiji, kar je bilo tudi sprejeto.
Ko je dez\ odbor zasliSal 0 tej vazni reel mene-nje strokovnjakov, med drugimi tudi slavnega profe-sovja Haberlandta, sestavi s pomofijo vodje kmetiske Sole Dr. Mona nov nafiert, predlozi ga v pretres tudi kuratoriju in ta ga pregleda in enoglasno  potrdi.
Da bi koroSka cesta vc6ova2nost zadobiU, uka-zal je nadvojvoda Karol 28. marcija 1590, da se sine zunanje vino le po tej cesti na KoroSko uvazati. Se-veda je skrbel tudi za derSavni dobicek in postavil mitnice v Voleah, Kobaridu iu Bovcu. Tudi nadvojvoda Ferdinand je bil ponovil 0110 prepoved 1. 1603 in 1604. Ali koroSki stanovi m tako dolgo protesto-vali, da je bila ta prepoved 1. 1609 preklicana. Bov-Cani so vozili blago za svoje potrebe iz KoroSkega in ker je bila znana njih ubo&iost, dovolili so jim koro-Ski stanovi 27. junija 1594, da smejo blago za svoje potrebe brez coluine iz KoroSkega voziti. A bovSki glavar je moral zaradi tega stanovom revers dati.
Korosei so bili ustanovili celo mitnico na Tar-vi2u, da bi iz njenih dohodkov popravljali cesto na koroski strani in Cez Predel do Bovca. A to se ne zgodilo, ker se je zdela KoroScem ta cesta premalo vazna. Zato je pa zaCcla pred6Iska cesta zopet raz-padati in poderti mostovi se neso ve6 zidaii. Gorifiani so se pritoSevali dez Korosce pri vladi, a ker n6 to ni6 izdalo, zaCeli so se naravnost & njimi dogovarjati 0 skupnem vzderilevaniji ceste. In res, po dolgih ovi-rah in ob(»tavljaujih zediniti se 1. 1670 obe deieli, da hoCeti. prevzeti vsaka eno tretjino stroSkov. Za zad-njo tretjino pa ste naprosili cesarja Leopolda. A klju-bu temu je moral Korosce prisihti cesarski komisar, da so placali svojo svoto in tako se je nabralo 15000 forintov. Kar je Se primanjkovalo, dodalo je takrat GoriSko,
Tako sestavljeoi iu prereSetani nafierfc predloien je bil dez. zboru v drugi sesiji leta 187S. De2. zbor izvoli zopet poseben odsek, in ta odsek sprejme zma-limi ptenwmbami celi nafiert za preuravnavo kmetiske Sole enoglasno, in skoraj enoglasno in brez nika-kega ugovarjenja je bil sprejet od dez\ zbora po odseku predlo2eni nafiert.
Kako zamore toraj prebrano porofiilo trditi, da je bilo preustrojenje kmetiske Sole od deMuega zbora sklenjeno enostrunsko, samovlastno in in s prezira-njem naSega druStva, tega ne morern razumeti, ker sem ravno dokazal, da ao bill 0 tem ne le zasHSani vsl merodajni faktorji s kuratorijem vied, ampak da bo vsi ti faktorji in kuratorij sam to preustrojenje tudi odobrili
Porofiilo trdi, da dualizem vpeljan na kraetiSki Soli ne ugaja poduku in da ga zavira in da ne bo hasnila naredba, vsled katere ne bo vsa Sola pod vodstvom enega in isteRa vodje. Temu moram jaz krepko ugovarjati. Porofiilo tukaj ponavlja samo t% kar jo trdilo porofiilo zgoraj navedenoga SoJskega nad-zornika; ta je trdil, da ne more hasniti poduk vdveh jezikih, ker vsled tega trpi edinost poduka, in da ne more laSki vodja nadzorovati poduka v slovenskem oddelku Sole, ker ne razumeva slov. jessika; zatorcj je on sklepal, da bi se moral le laSki jezik kot ufini jezik na Soli ohramti, slovenski jezik pa zatreti. M. zbor pa sklemvSi sedanjo preustrojenje kmetiSke Sole na ta nafiin, da je lofiil laSki in slovenski oddelek So-le iu storil, da sta drug od druzega neodvisna, in vsaki pod vodstvom svojega ufiitelja, je niaboma to napako odstranil in vendar ohranil oba de2elna kot ufina jezika.
Pa ne samo glede* ufinega jezika odstranile so se napake uspeSnost Sole zavir&jofie, ampak tudi vae dru-ge, ki niso manje zavirale vspeha poduka. Glavna na-paka kmetiSke Sole bila je ta, da so se bila prvotna nafiela Sole, po katerih bi imela biti Sola elementarna, po nasvetu prvega vodje dr. Ohlsen-a popustila in da se je bila Sola koj izrekla za srednjo Solo. Ta prememba je zahtevala druge; treba je bilo posebne-ga ufiitelja za ktnetiSko kemijo in treba je bilo takih ufiencev, kateri so ze dognali ni2i gimnazij ali n\io realko. Tem prenaredbam sem se jaz takrat sam V dez\ odboru ustavljal, pa brezuspeSno, ker sem previ-del, da Sola bode mnogo stala, a le malo hasnila. Do tega preprifianja priSelje podolzihin drazih skuSnjah tudi dez. zbor in zato je postavil kmetiSko Solo na tisto stopinjo, katera se jej je zacetkom pristojala, v vrsto prvotnih alt elementamih Sol.
Pri nas nimamo tako obsirnih posestev,  da bi
Pa v XVIII. stoletlji so zopet zanemarjali pre-delsko cesto, tako da je komunikacija s KoroSkim vedno nevarneja prihajala. Le zdaj pa zdaj se je vla-da ali de2ela spomnila, da je treba tudi za to cesto kaj storiti. Take zalostne razmere so trajale noter v naSe stoletije, ko se je vsa stvar na bolje zasukniia. Kajbolj so terpeli Bovfiani pri tako slabih razmerah.
Tudi gospodarstvo z bovSkimi gozdi je bilo vedno slabeje. 5. aprila 1657 zapove vlada, naj se toj-minski in bovSki gozdi pregledajo in zbolj^ajo. AH to se ne zgodilo. Se le pod nadzorniSiivom marljive-ga Fornasarija m se bili gozdi zopet toliko porastli, da je bilo mogofie derva sekati in 2 njimi jkupfievati. L. 1662 lotilo se je tega podjetija posebno druStvo in aerar je imel velik dobicek. Pozneje pa so mu prouzrofiile elementarae nesrefie in malomarnost nje-govih agentov mnogo Skode. Zastoje prepustil 1.1763 pravico derva sekati in plaviti za samih 1000 forintov druStvu Santo Businelli et Comp. In to je imelo pri svojem podjetiji tako sijajen uspeh, kakoi-Snega se n6 nihfie nadejal.
Na tak nafiin so potrebili skoro vse gozde po BovSkem. Kar se n6 spvavilo y kupfiijo, to je zginilo ali na mestuali pana razlifinih prodih. Tako soosta-li goli naSi hribi in puste naSe gore. Dezevje in vo-da je sprala perst ter jo odnesia v nizavo ali celo v morje, pobofiija pa so postala kamenita in popolnoma nerodovitna. S tem je nastala velika skoda za narod-m gospodarstvo. Pomaajkanije derv, patera m m^«
trebslo jzSolanih oskrbnikov,  in zato_ ni tedoi za to : pripravne Sole ; mi potrebujemo take Sole, da se bodo > v njej kmecki sinovi izuriliprakticnov potrebnih zna- { nostih pojjedelstva, sadjereje in zmuoreje, in da bodo j potem doma praktiCno  zboljSevali  svoja posestya in zivinorejo, kakor so se v Soli nautili.   Nova Sola v-streza popolnoma tem zahtevam, kerterja za sprejeni uccncev v Solo, da znajo le brati in pisati, in zatoraj trdim in morem trditi, da bode kmetiSka Sola pono- J vih pravilih preustrojena vsem potrebam naSega kme-1 tiStva ustrezala in dajala veliko koristi.                     I
Poroftlo se spodtika dalje na tern, da je postal I Blovenski oddelek Sole saraostalen, neodvisen od laSke- I ga; ali v tem nahajam jaz napredek, ker .pervifi je I 8 tem odstrtnjen povod prepirov in zavidnoati med I poducnira osebjem laSkega in slovenskega oddelka So- I le, drugic je stvarjeto s tem polje za tekmovanje med I Utsko in slovensko Solo, ker se bodeti ena in druga I potrudili, da pokazeti boJjSc vspehe \saka na svojern I pojji, v avojem htevn, in tretjic je s tem vpeljana I djanstveno enakopravnost obeh jezikov na kmetiSki I Soli. Gospodai laSki in alovetski poslanci terjali so I in terjajo neutrudljivo, da bi vlada vpeljala na sred- I njih Solah narodna kot ucna jezika; ponudi se nam prilika to storiti na del kmetiSki Soli, in komaj sta oba jezika v to Solo vpeljana, ze nastane mrznja in I zavist med Labi za to da se je godila pravica tudi slovenskemu jeziku. Kako hocemo pa terjati od via- I de, da naj nam vpelje na srednjih Solab narodna kot I ucna jezika, ako mi sami tega ne storimo na svoji I kmetiSki Soli ? Ne bi li dali vladi naj ostrejSe orozje v roke proti snolnjenju naSe doticne zahteve s tem, da I bi eden defclnih jezikov iz kmetiSke Sole odstranili? I Postavimo se toraj, gospoda, naviSe staliSce, po- I Btavimo se na staliSce gmotnih in duSevuih interesov I svoje delete, pedajmo si tukaj na neutralnem polji I kmetiSke druzbe roke za sknpno delovanje, da zbolj- | Samo kmetiStvo na GoriSkem, da pomnozlmo materi-1 jaino stanje posestva, ker le tako bode mogoCe doseCi I napredek tudi na dnSevnem polji.                              I
Ker je nadalje v novih pravilih za, kmetiSko I Solo tudi izreCeno, da se ima od nje loeiti vinokemicni I zavod in zdruziti na vladne strolke s6 svilorejskim j poskuSevaliSfiem, zmanjSajo se vsled tega tudi stroSki I za kmetiSko Solo in zatoraj se preustrojenje te Sole I priporoCa iz ozirov didakticno-pedagogiSuih, praktiCnih I in ekonomUuib.                                                        I
Oatane mi Se pojasniti, iz kakih vzrokov je del. ibor ? kuratorij u pomnozil zastopnike dezelnega od-bora. To se je storilo z ozirom ua to, da postanete na kmetiSki Soli laSka in slovenska Sola neodvisni druga od druge, in zategadel je bilo treba, da se u-delezita kuratorija dva odbornika, Siovenec in Lab, da bode? kuratorija zastopaoalaSka in slovenska Sola.
Menim, da sem vsestransko dokazal, da se ni I naSe druStvo po uikakem preziralo pri preustrojenji kmetiSke Sole, marvec, da se je ozir jemal na vse Djegove zelje in dase jeono po kuratoriju tegapreu-strojeoja djansko udeleiilo; ker toraj. to prevstroje-nje Sole nikjer nezali interesov in pravic naSega dru-Stva, bodem glasoval zoper oba odsekova predloga.
Te razloge skuSata odbijati d.r Levi in conte Mantica, poslanec del odbora gosp. Gasser pa opraviCuje postopanje del odbora in kuratorija, re-kot, da je prevstrojenje Sole veliko casa trebalo, da ' je celo pobvaljeni d.r Mona ta Da Cert vroCe podpiral, in da je bil kuratorij sklican Mtro po tem, ko je bil naCert dokonean, da se je toraj le po nakljuCbi zgodilo, da ni bilo nazocega gospod d.r Levi-ja.
rajo od dalec" prinaSati, cuti se jako britko po vsem BovSkem in najzalostnejSe je to, da nemamo nikake-ga upanja, da bi se stvar v bodoenostina bolje ober-nita. '           ...           ' v-
Ko se je bila zaCela L 1797 vojska med fran-cosko republiko in Avstrijo, ter je bila zadnja v Ita-Hji tepena, priSel je general Napoleon Bonaparte za-iietka marcija v Gorico, postavil je ondi provizomo vlado in nalozil deMi 150.000 frankov koutribucije. Fred njim se je pomikala iz Italije avstrijska vojska pod nadvojvodo Kaiiom, ki je mislil svoje moci spet zbrati v Beljaku. S.im je Sid cez Ljubljauo v Sraiij; ob SoCi gori pa so se pomikale brigade Gontreuil, KoWos in Graifen, ter oddelki Fedak, Paumgarten in Mter, Kkupaj HJl/2 batuljouov in 3l/4 eskadrouov, al« 6500 peStev in 400 koujikov. Ko je franeoski gens-ral Massena, Cez Poutebo priSedSi, Tarviz posedel, bila je soSka koloua odsekaaa, Karol jo je hotel reSiti in zapbvedal Ocskayu, ki se je bilod Pontebe doKo-rena umaknil, naj zopet hapadeTarvi^, „Ce n6 nevar-nost preocitna, da bi izgubil vso vojsko."
Pred poldae 21. marcija se zedinita generala Bajalich in Gontreuil v Kobaridu in poSljeta reservno artiierijo^ proti Teruovemu. Tu sliSita. da je Tarviz padel. Gontreuil sklene berz napasti sovra^uikovo po-zicijo se^ svojimi Stirimi bataljoui in dvema e^kadrouo-ma Erdodyjevih huzarjev pod vodstvom oberstlajtsnanta Fedaka. Artilerijo go poslaii v Bovec, da pomnoii p^a'dko v gmdo 3 dvema topoma,  Zago in et«e v
Potem ko so se udelezili razprave Se drugi od- j borniki, bili so sprejeti vsi predlogi poroeevalnega dd-seka in tudi predlog Dr. Levi-ja.
Na dnevni red pride za tem dopis del odbora, da bi se mu dovolilo na dezelne stroSke, kakor je de2. zbor sklenil, popraviti na starem posestva kme-tiskega druStva obstojete hrame ic jib prevravnati za potre.be kmetiSke Sole. Potrebo tega prezidanja in pri-zidanja dokazuje poslanec dei. odbora s tem, da je treba za eno kmetiSko Solo pripraviti hrame na tem posestva, ker na drugem posestva Podturnom ni pro- | stora za obe Soli, inker je boljSe, da je Sola tarn kjer 1 je posestvo, da se preved Lasa ne potrati z hojo na posestvo za zgledni poduk, «ko je Sola od posestva oddaljena.
Te stavbe in poprave je odbor dovolil s pogo- I jem, da ue bode terjal del. odbor povraCila dotiCnih stroSkov, ako bi se to posestvo iz katerih si bodi v-zrokov vrnilo kmetiSkemu druStvu.
Prebere se sedaj dopis D.r Levi-ja, v kateremse odpoveduje kotud kuratorija. Vdolgem dopisu udriba gosp. doktor sop«>t po d»>z. odbora, d(*i. zboru in po-sebno po poroLt»va!cu za kmetiSko Solo v dei. odbora, kateremu oCita naravnost lahkomiSljenost in po tem ustmeno Se nezuioznost glede reSevanja od prejsnjega vodje d.r Mona podanih raCunov za oskrbovanje po-sestev kmetiSke Sole. Posnema se iz tega drznega do-pisa, kateri je holj tozbi nego odpovedi podoben, da se gosp. Levi straSausko nad tem jezi, ter se ne more putolaziti, da je moral vsled nerodnega gospodar-stva njegov ljubimec D.r Mona kmetiSko Solo in naSo lepo Gorico zapustiti in iti s trebuhom za kruhom v oddaljeno in malo varno Sicilijo.
Gospod Gasser protestuje zaper oSitanje lahko-miSljenosti 0 tej zadevi in pravi, da v malo ietib je bilo za oskrbovanje posestva kmetiSke Sole preudarje-uih 9 tiaud gld., izdanih pa g!d. 30 tisuC, da je toraj d.r Mona ptoraCune, kijih je sam predlezil, ni6 manje kot za 20 tisuc gld. presegel, kar ilustruje jasmo in j z zivinii barvami lepo gospodarstvo toliko hvaltsanega I d.r Monk
I        Drznost d.r Levi-ja intovarSev paje dospelado ! vrhuaca ko  polozi na predseniSko mizo pismo  dra, I Mona, kateri zahteva, naj bi se kmetiSko druStvo postavilo za sodiSce 0 njegovem gospodarstvu  in 0 njegoyih racunih na kmetiSki Soli.   Conte Mantica predlaga koj, da naj se zato zbere poseben odsek treh udov, kateri naj bi potem porocal centralnemu odboru. Temu se vpira prav energicoo D.r Tonkli, kateri pravi: Gospod d.r Mona podal je svoj rafiun o gospodarstvu del odboru', in   ta ediui je pristojen to stvar reSiti; sliSali smo, da se je na to vnela raCun-ska pravda, ker je del odbor pregledal rafiun in se-stavil pomankljivpsti, na katere je dal Monk pojasni-I la.   0 vsem tem sodit; poklican je le dez. odbor in v drugi stopinji dei. zbor.   NaSe druStvo m toraj pristojno v to stvar segati, in ko bi se tudi botelo za sodnika postaviti, kar bi bilo nepostavno, ne bi ime-lo tvarine za ta posel, ker vsi raLuni, oCitbe poraan-kljivosti in pojasnila so vrokah del odbora in tajih nikdar  ne odstopi  naSemu  drnStvu, katnro nima ni-kakega poklica se v to stvar vtikati.   Verh tega pre-I btopi naSe druStvo, Ce sprejme predlog, svoj delokrog I in pa pravila, v katerih ni nikake odloCbe, ki bi mu j dajala pravico postavljati se za sodnika glede re§enja I racuuov o gospodarstvu  na kmetiSki Soli.   Opomniti I je treba, da se ne dajo loCiti tehnicni oziri in razlo-[ gi od Stevilk, katere dajajo vselej podlago tudi za go-I spodarstvo v tehniCnem oziru. Sklenem slednjit- s tem, I da xzrecem, da ni dostojno za druStvo, da se neka-
Bezijo posedle so tri stotnije Hrvatov. Zvefier 21. pride Gontreuil naPredelin seustavi. PoslaijeOiska-yu poroCilo, naj bi se & njim zdruzil ravno ob istem Casu, ko je ta dobil ukaz, naj napa.ie Tarvil
Zjutraj 22. dere Goutreuil v Rabelj iu pobije ondaSujo fraucosko stra2o, ki se je moraia umakniti na Tarviz. Gontreuil pusti tri stotnije na Stermcu in dve v Bablju za zvezo z Bajalichem ter udari na Tarvil in ga tudi premaga s pomocijo pi ebivalcev*. Bavno tako je pustil Bajaliuh brigado Kobios za seboj na BovSkem in se pomikal z drugirai 1700 mozi proti Tarvi^u. Tudi Ocskay iu Karol prideia tija in tako so bill 23. marcija bitko pri Tarvszu, v kateri je pa ztnagai Massena. Nadvojvoda je zastotij piiCakoval Bajalicha. Podal mu je vest 0 uesiecni bitki in svet, naj se skuSa reSiti cez Treuto in Bohiiij na Kraujsko. Toda njegova osoda se je bila med tem ze odlocda.
Fraucoska divizija Gieux napadla je 2e 22. marcija sprednje poSte Kdbldsove v okopih pri  Stupid.
I Gieux vjame 1000 moz in dva topa, ostale pa podf do Kobarida.   Kobloi se je vmaknil v bovSki grad,
! ki je bil poseden s 500 granadirji. *)   Francozi pri-
I dejo skoro za njim in ze 22. ga zafrieta oblegati generala Vierder in Bon. Takra* je derlala cesta Se v dolinici pod gradom cez Koritnico in se vila potem navzgor na vzhodui straai terdtijavice. Oh tej cesti se utabore Fraucozi in napadajo grad.  A posadka je
[ hrabro odbila vse naskoke.
I                                                                 (Dalje.)
[         I Todoik) tjubijaaakg Novice 178T, 26, malega travaa.
teri gospodje postavljajo za nezmotljive cenzorje Cez del odbor, del zbor" in kuratorij, in za to sem proti predlogu gospoda. G. Mantica.
Vsi ti ugovori pa so bili zastonj, ker proti la-Ski zagrizenosti razlogi niC ne veljajo. Po Se rieka-terih obsebnih nevSefinostih je bil tudi ta predlog sprejet.
Na to se je vaS porocevalec navelical, in ker je bilo ze 21/2 ura popoludne zapustil je sejo. Od slo-nenskih odbornikov sta se udelezila te seje le dva, kar je jako obzalovati, kajti ce se bodo Slovenci vselej odtezali ostanejo Lahi gospodarji in sklepali bodo pu svoji volji. —
Dopisi.
V Gorici, l. avgusta. — „Vedri se, a vedro ni Se* — odgovarjamo vsem zanimajoelm se za na§e razmere po zadnjih volitvah, vsem onim, ki povpra-Sujejo: Kako bode zanaprej s politicuim dru§tvom wSlogott. kako z naSo „Soeo" ? Vedri se po dogovorih mej rodoljubi, kateri se posvetujejo, kako bi za vselej zatrli kali dmnaCih prepirov 0 osobuh, a zdruzili zopet vse sposobne. moCi k ^verstemu, slo^nemu de-lovanju za stvar. Pred vsem pa se sucejo ti dogovori okolo naSega lista, kateri bi bil krnalo zrtva postal volitvenih homatij, akopram je njegov obstoj materi-jalno zagotovljen in je na GoriSkem Se vednb zadosta sposobnih delavcev, kateri — Ce imajo kolikaj srea za domaCo re6 — ga lahko redno oskrbujejo z duSevno hrano, ne samo da zivotari, kakor v zadnjem Casu, ampak da 2ivi in zvesto spolnuje lep« dol^nosti svo-jega %'zviSenega poklica. To je do zdaj dognano, da bo „SoCaw dalje izhajala; ali pa ostane organ samo goriSkim Slovencem, ali raztegne svoj delokrog iez celo Primorje, 0 tem bode sklepal zbor goriSkih, tr-zaSkih in isterskih veljakov, ki se zancsljivo snide Se v tekceem mesecu. NaSe menenje 0 tej zadevi, katero priobcujemo uze zdaj, ker se v obce zlaga z ^eljami vsch goriSkih Slovencev, je to: „Edinost" naj neha in nSoCa4* naj postane glasilo primorskih Slovencev, ter naj kot tako dalje izhaja v Gorici. To menenje — na videz morda sebifino — opravicujemo tako-le: nSoCatt je tednik, „LdinostB izhaja samo vsakih 14 dni; prva |e materijalno bolje, druga slabeje podpi-rana. „Socatt je prestala uze marsikak vihar in ni propala niii tedaj, ko jej je doma drug slovenski list, naslonjen na mocno stranko, konkurencijo delal. Zdaj izhaja nepretrgoma uze d eve to leto. V tem Casu je priSlo v Trstu ve6 slovenskih listov na svitlo, in dasi so bili nekateri — kakor n. pr. „Primoreca —'¦ prav dobro uredovani in so Steli lepo Steviio narocnikov— morali so vendar po kratkih dneh svojega iSivljenja prenehati. Kakor sltSimo iz zanesljivih virov, Steti so duevi tudi wEdinostitf, dasi je do sedaj neustraSljtvoin izdatno podpirala evrstG delovanje druStva, kojemu je zvesto glasilo. Ugibamo sicer, kaj je take nestalnosti slovenskega dasopisja v Trstu, srediSci avstrijsko-ilir-skega Primorja, krivo; a kaj bi navajali razloge, ki i;i6 ne dokazujejo, koimamo v faktih7 v dosedanjih dejanskih skuSnjah jasni dokaz, da je v Gorici trajni obstoj slovenskega politicnega lista bolje zavarovan, nego v Trstu ?
Da pa postane „ Sofia" v resnici glasilo slovenskega Primorja in da kot tako dostojno zastopa skupne in posebne interese vseh treh v to politicno skupiuo zdruzenih de2el, naj pred vsem druStvo „Edinosta (ako se morda po menenji nekaterih tudi ono ne spoji s6 ?Slogott) priobCuje vsa svoja uradna poroCila, vse svoje sklepe po njej: zraven tega pa naj ima „SoCaa dobre stalne korespondente v Istri in Trstu (v Trstu : ima uie zdaj izvrstnega), da jej bodo redno poroCali ; o tamoSnjih razmerah in dogodkih in tako priskrbo-[ vali zadosta tacega gradiva, kakorSno vtegne zanimati I tudi isterske in trzaSke narofinike. Na Primorskem j sploh naj se zdruSijo vse narodne sposobne moci k skupnemu delovanju. Malenkostne razliCnosti gled6 politiCnega menenja in osebne mrznje vr^imo na stran, [ pa bodimo v glavnih stvar eh edini, da ustva-I rimo kaj dobrega in stalnega, nam v Cast, in naSemu Ijudstvu v korist I
Opozorujemo Cast Citatelje na poroCilo 0 seji glavuega odbora naSega c. k. kmetijskega druStva, katero smo pnobcili na prvem m^stu danaSnje Stevilke. I Seja je bila viharna; italijanski kolovodje grof Man-I tica, dr. Levi in tovariSi so nam zopet enkrat jasno I pokazali, kako razumejoint ImaSijo pojem narodne enakopravnosti. Ker je naS dezelni zbor v pre-tekli sesiji postavil kmetijsko Solo na popolnem ena-kopravno podlago, odvzemSi italijanskemu vodju go-spodarstvo nad obema oddelkoma in ker je zaCel dezelni odbor slednjifi s pravifiuo ostrostjo odpravljati velike napake v oskrbniStvu dezelnemu zavodu izio-cene kmetije, katere napake je v oCevidno Skodo dezelnemu zalogu zakrivil bivSi ravnatelj doktor Angel Mona — razlili so imenovani gospodje ves svoj ioU nad deielnim zborom is odborom, nad vodjo slovenskega oddelka kmet. Sole itd. in so gnali svojo I drzaoat tako daleC, da 10 taknili «el<S ueoskruujeni
znaCaj predsednika kmetijskega dru&tva, obee spo§to-vanega in za blagor dritStva in prpspeh vseb dezelnib interesov neiitrudljivega grofa Cororiini-ja. Vsi te-meljiti razlogi, katere je navajal v dolgem govoruod-J bornik dr. Tonkli proti njihovimpredlogom, vsi od-locni ugovori zastopnika del odbora, gospoda Gasserja, niso ni6 izdali.  Italijanski gospodje odborniki so bili v veliki vecmi in so to porabili, da so si poStenp (?) I svoj srd ohladili  zaradi zgube svojega ljubimca  dr. | Mona.   Ali se javnej stvari koristi ali Skoduje, to je ! vse eno tem gospodom,  da le svetu razodenejo ne- i Btrpljivo supremacijo italijanske inteligencije v dezeli — kakor jo onirazumejo.   Koj  po seji se je grof Cor on i n i odpovedal druStvenemu predsedniStvu in sli&imo,  da tudi dezelm glavar,  vitez dr. Pajer in drugi veljavni gospodje lzstopijo iz odbora in druStva. Kaj nastane iz tega in kako se nam je goriSkim Slo-tencem ravnati z ozirom na te razmere v kmet. dru-Stvu, o tem spregovorimo v kratkem resno besedo.
Na ta dogodek v kmetijskem druStvu naj naslo-nimo kratko razmiSljevanje. Ko je 61o 8. julija za vo-litev ednega drzavnega posknca, bili so nekateri na-§ih velikih posestnikov za to, da bi se kompromis na-redil z Italijani skrajne stranke,-to je ravno z mQimi one svojati, katera zdaj zvonec nosi v kmetij-skem druStvu. — Vse easti vredna namera njih je bila, spraviti enega Slovenca kot zastopnika goriSkega velikega posestva v drzavni zbor. In zares so nekateri Italijani omenjene vrste kazali, kakor bi raje h....a veUli, nego g. dez, glavarja, viteza Pajer-ja in zato so tudi zvijacno tako agitovali, da so po raznih slo-veuskih straneh dezele prjporocali tu tega, tam dm-zega sloyenskega veljaka — a gotovo nikjer ne z resno namero, da bi pomagali do zmage kateremu koli slovenskerau kandidatu. Oni so hoteli le vodo Bkaliti, da bi v svojo korist ujeli ribo, katero so ze-leli. Zlorabiti so nas hoteii za svoje namene in ker jira je izpodletelo, vskipuje zdaj njihov srd nad nami. Toda bodimo le mirni, kar vskipuje, so le gole pene, ki se pozgube na zraku.
(Z Cerni6, 30. julija. (Izv. dop.) Ker sem sli-sal, da bodo potiebovali v Bosni zopet 500 voznikov za prevazanje crarskega blaga, zdi se mi priinemo, 0 tej zadevi neke opazke objaviti.
Da se vozniki ne prenaglijo, naj jim povem, kako se je godilo nekaterim poprejSnjim voznikom. Zastopuiki podvzetnika A bend rot-a v Trstu so jim zagotovili mnogo vozuje za dolgoeasa indajimspravi podvzettstvo vozove in zivino na svoje stroSke v Bosno in nazaj na dom. A kako so spolnili te obljube, po-kazalo se je, ko so bili vozniki v Bosni. Mnogo njih ni imelo niti en mesec dela; naredili so sicer 9 po-tov od Vardina skozi Metkovic v Mostar, a naenkrat se je voZnja pretrgala in uaSinci so ostali na suhem — brez zasluika. Neki falotje so sicer uboge za-peljance od tedna do tedna tolazili, da bodo §e dalje vozili, — a vse to je bilo le sleparsko varanje: 20 dni so stali vozniki se zivino na mestu brez dela in zasluzka in niso mogli se toliko svojega zasiuzka od podvzetnika iztirjati, da bi se bili mogli z vozovi do-mov vruiti. — Gospodarji so raorali svojim hlapcem od donia za vsaki voz po 40 gld. poslati, da so imeli za potnino, drugace bi jim bili ljudje in iivina lakote poginili. Nekateri revnejSi vozniki so morali na potu beraLiti, da. so se preftveli, ve6 konj je zaradi po-manjkanja ziveza na potovanji pocrkalo, nekoliko njih pa kmalo, ko so domov prifcli.
Pravijo, da je oni usmiljeni gospod Abendrot velik dogutinec in da se zna prav pouiziio in uljudno obnasati. kedar gre za to, da odnafia voznikom pla-diio, katero so si uze pred tremi meseci krvavo za-sluzili. Ko so pred kratkem posloli vozniki svojega zastopnika v Mostar, terjati svoj posteni zasluzek, od-govorili so jira opravnikt i&tega usmiljenega podvzetnika in bogatina tudi prav uljudno: Idite domov, de-nar Yam po§ljemo nemudoma, da se ves zasluzek in vsi strofckt voznikov pokrijejo. a6akaj osel, da zraste trava", je tolazil furlanski kmet lacuo 2ivin6e, komu ni iinel kaj jesti dati. Luak pomen imajo tudi obljube Abendrot-ovih opravnikov, ki so jih delali na§im voznikom, kateri Se vedno zastonj cakajo plaCila. Zdaj pravijo, da nameravajo vozniki po sodnijski poti, svoj imetek iskati.
Ta izgied naj zadostuje voznikom, kateri bi na-meravali svoje vozove in konje v Bosno poslati; pa tudi visoko vlado naj bi opozoril, da pazi na ljudi, katerim izrocuje svoje biago v pi evozujo. Na§i kmetje so vsi brez r^zlocka silno potrebni zasluzka in bi si ga sr^no radi priskrbeli koder si bodi, da jim le gotovo dojde. A truditi se, trpeti in sledujic se grdo opeharjeni biti — je prehudo.                  CerniCan.
Iz Ljubljana 30. julija. (Izv. dop.) Hvala Bogu, da ste v troriui slednji5 koueah domaCi prepir, ki so ga bile vtiele zadnje volitve za drzavni zbor. Ta v srediSci SSovenije so se na§i veljaki, in smo se tudi ' mi mali ljudje zelo hudovali nad VaSimi homatijami, katere so razodevale svetu, da ste v zadujih letih bodi vpehali v narodnem razvoju, bodi zaljubilise vsaki V svojo osobo, kmxo, Yam je zdaj viSa nego stvar, za
kojo se je na Kranjskem, popustivSi v mnogih. sluCar, jih osobno prepriCanje,. vse dru2ilo, da smo prj vor litvah povsod sijajno ^magali in prestopili Cez./celo. nem§kutarijo.na dnevn|.red. Glejte, da se.zdaj tudi Vi skoro spokorite in sl^ite, da se Vam scsisoma. nas-protno ne zgodi, to.je, da ne preidejO; VaSi.Furlani, Italijani in Lahoni Cez. Vas na dnevni red.
Y beli Ljubljani se je zbirala pretekJe,.dni,mno-go uCenjakov—antropologov in prazgo.dovi-narjev, ki so tu v redutnej, dvorani predavali in pretresovali jako zanimive znanstvene reiA. Zboru. je predsedoval dvorni svetpvalec M. pi. Hochstetter, zapisovala sta pa gg. Deschmarn in dr. Mucha. Silno uceni govori so se sukali vecmoma o prazgodo-vinskih dogodkih, najdbah itd.
Se zborovanjem, katero je trajalo dva dni, bila je zdruzena tudi majhna sicer, pa jako zanimiva raz-stava raznih starin in nekdanjih narodnih noSenj na-Sih Kranjic.—
Da se ni ta ufienjaSki shod Bog ve, kako priku-pil imSim nie^anom, izvira od tod, da mu je bit na-rodni renegat Dezman zapodetnik. Je uze tako, in clovek je clovek, da vse sumljivo in nevoljno spreje-ma, kar mu prihaja iz izdajalskih rok. Desman je mej Slovenci za vselej izigial svojo zadaco; tega smo se v Ljubljani jasno preprieali, ko je na dan volitve i sijajno propal. Tisti dan in pa dan Bleiweiaove sve-I Cauosti,—koliki koutrast! Za prvega narodncga poSte-njaka, ocetaBleiwei sane, popibljivanavduSenost, za propalega zagrizenega renegata, ofieta prokle-tih grabelj,De^mana—brezkoninikrohotl To je tudi: vox populi,—                                     |
Ko je Va§ wSIavec" v Gorici popolnoma zadre-mal, rasejo pri nas pevska druStva kakor gobeizvla^-uih tal. Nase nfilharmoniLuo druStvo" se je razkro-jilo; en del ujegovih clanov zdruzil se jo v nLaibaeher LiedertafeP, katera hoce gojiti nmejnarodnoK petjc po nacelu, koje pravi, da se prava umetnost ne vtesnuje v nobene narodne meje. Pretekli ponedeljek se je to druStvo prvikrat produciralo v MezniSkej restuvraciji. Na programu ste bili mej dolgo vrsto nemSkih tudi dve sloveuski pesmi. Kolika nrilost! Driistveni naslov, prof, lleinrich, stvamik „Sch\vri-neland-att, prva produkcija—vse obeta, da bode druStvo zares v tem zmislu mejnaroduo, da ostane v besedi in petju mod narodi— neniSko.^-
Politifini pregled.
Z DUNAJA. V notranji politiki so nasto-pili zdaj pasji dnevi. Na ^asnikarskem dnevnein redu so Se vedno isti predmeti 0 Taaffe-jeyih, namerah, 0 bodo^em miuisterstvu, 0 Cehih, nji-hovem vstopu ali nevstopu v drzavni zbor itd. Ta vpra§anja prezvekvajo razni casopisi u2e cele tedne v vseh niogodih varijacijah; a kako bodo slednjiC resena, tega ni se nih6e staknilinmen-da je grof Taaffe Sam v najvecji zadregi, kako bi silno zmedeno streno, zapuscino Auersperg-Lasserjeve vlade, razniotal, ter na stalaej pod-lagi uravnal notranje drzavne razmere — a ne zalil ustave. Vse kaze, da ima moz; najbolj§e namene in tudi resne volje zadosta; ali pa je tudi zenijalen, kolikor treba, da bode kos prete-zavni patrijoticni nalogi, katere niso mogli omoci najodliSnejSi njegovi predniki Potocki in Hohen-wartj Giskra in Lasser, o tem sevobce dvomi. Po najnovejsih porodilih zgnblja se nada, da bi se Cehi z ustavoverci porazumeli, ker se niti k dogovorom ne morejo pripraviti. — Od druge strani se pa poroCa, da so deske zahteve vendar uze nekoliko uspeha dosegle, ker sta nekda se-i danja voditelja na&e notranje politike, Taaffe in Stremayer, privolila v vazne premembe na pra-skem vseufiilisdi — v narodnem zmislu. Te pre-| membe obstoje v tem> da se bodo nem§ki pro-j fesorji iz Prage premeSSali na ona nemska vse-i udlisda, kjer bode kak prostor izpraznen, a na I praskem vseucilis^i se bodo nastavljali profesorji s 6eskim u6nim jezikom. DeMno Solsko sveto-valstvo bode tudi preuravnano in sicer tako, da I bo dala iz dezelnega zbora nemska stranka po-I lovico svetovalcev, Cehi pa drugo polovico. — Oe bi se nemska stranka ne hoteia temu vdati, razpustila bi vlada dezelni zbor in razpisala nove volitve. — Ce je ta uspeh istinit, smemo po vsej pravici (sestitati bratom C'ehom za dober zadetek.
Te dni je bil podil glas,   da so Avstrijci
ravno na obletnico vstopa nase vojske v Bosno
— to je due 29, julija prckora&ili Lim *— za-
I censi zasedbo novopazarskoga san^^ft*
kata. UradniUstipa so to vest,, koj. za^pre-zgodnjo proglasili. Vsakakor pa je uze . skpro, gotovo, da, kar se nimorda uze te dnizgodilOj dozene se v najkrajSi dobi.
IZ BELGRAPA se poro6a; da, je. evropska komjsija za dolofiitev nove meje mej. Srbija! m Tur5ijo odloSila Srbiji 12 vasi med Vranjo in Kur§umljem kot brambeno , Sr.tpf, zoper,, napade Arnavtov.                         '                   '"'/'/.
V OARIGRADU se vrse vedne spremembe v ministerstvu, kar jasno kaze, da ni nikjer nobene stalne zaslombe ve6, ampak da je. vse v razpadu. — Kairedin-pa§a je bil predlojHi sul* tanu svoj program vaznih prememb v dr^avnem vodstvu. Zahteval je mej drugim, naj se slavni „plevenski oroslanB Osman-paSa za vselej od-strani, A ker ni bil ta program sprejet, je KaiT redin deflnitivno odstopil, na mesto njega pa je imenovan Aarifi-pa5a.
ITALIJANSKi senat je sprejel z veliko ve-cino nacrt zaradi novih jteloznip in tnko tu^ji I nacrt postave zadevajofi davScino pri izdeiavanjjl alkohola.
V  nekej rimskej tiskarni je policija konfis-cirala mnogo republikanskih programov, ki kli-ficjo, naj se jednakomisleCi pridruiijo uporuf ki se bode kmalu zdaj', irnel. Policija jo vec ljudij dela v zapor.
V  MADRIDU je neka stara babura zagnala velik kamen na kralja, ko se je v cerkev pe-Ijal, pa ga ni zadela. Baba je bila nora.
Domade stvari.
Solstvo. Na ttiknjfinjib srednjih iolah so jo to dni vrdila matura. Na gimnaziji oglasilo se je za njo 15 javnih osmoaolcev in 1 vnanjik. Vapeh je bil: Od* lidio zrela sta 2 (Slovenca Kokofiar in La ha r-nar), zrelih 12, padel jo 1 na jedno leto in l (vnanjik) ponavlja za dva meseca izpit iz jednega pred-meta.~Na rcalki je delalo maturo 6 sedmoSblcov. Od teh je 1 zrel z odliko, 4 zreli, I je padel na jedno leto. Na zenikem izobra^evalt^i koncajo danes Slo-venke maturo, jutri pa jo za6nejo Italijanke.—
0 programih naSih srednjih M poVeino kajpri-hodnjifi.                                             '
Lo6enifika ob6ina pridru^i se zaCetkom me-seca septembra t. 1. politiskemu in sodnijskemu okra-ju goriske oklice- Nekedaj slovenski, a zdaj vedino-ma poitalijanceni LoCenik postane torej zopet1 sloven-ski.—                                                      .           :•
Politidni mudeniki. Preteklo saboto je sod-nija izpustila iz preiskovalnega zapora gg. Henrika Jurettig-a, bivSega ureduika italijanske nSoCeu, in Se druge tri polit. mucenike (Cescutti, Mengotti in Brumatti), ki so zaradi irredentarstva to^eni uLe po 5 in 6 mesecev v hladu poCivali. Drzavno pravdniStvo je odstopilo od zato^be.
Nesrefca. Minoli teden je peljal voznik iz Kri-Za, pri AjdovScini deske v Gorico, z njim je bil tudi neki cuujar iz Zukn2a. Ko prideta v Doruberg, na-prosi voznik svojega „kompareta" cunjarja, naj mu on voli zene, da sain uialo na vozu zaapi, —- zato mu kupi par glajSckov zganja. Ko pridejo voli do nerva-skega pila, zateguejo zejui v strausko luzo, voz se nagne in ubozeam cunjarju derieLemu, da be bi se zvemilo, vder6 se nogevblato: voz se prevarze in popolnoma zmecka reveia, da jc po malih treuotkih du-So zdihnol. Specega voznika je pa z voza zdravega v ! Btrau zagnalo. Ta Mostni dogodjaj bi pad moral biti I v poduk onim voznikom, ki navaduo po javnih cestah na. vozovih spe.
Sreda v nesredi. Pred tednom dni pride kmet se svojim 10 letium sinkomv mling. Golja v Doreu-bergu. Mlado fante se zgubi ter igra okolt mostov2a, kjer se voda spuS6a v zlebe; vedisigabbg kako, pre-kucne se v zleb, po katerem prileti v veliko kolo ter pade slucajno prav tija, kjer je manjkalo jediie deske, stisne se kakor klopec iu kolo ga nepbkvarjenega, od j druge strani ven verze. Ta gotovo ue pojde tako hitro za mlinarja.
Ustrelil se je minolo soboto, mladi polnonadni
uCitelj violina, Italijan, T..... dvakrat se samokresom
v persa. Jednakrogla mu je 31a skozi hrbet, adruga je
obticala v.persih, pa pravijo, da morda vendar usdra*
vi.   Ko ga je vprasal pnjatelj, zakaj se je hotel a*
smrtiti, mu odgovoii: »cinque miuuti di pazzia ltt (pet
minut blaznosti).   Ljudje kombiuirajo, da se je hotel
I uxnoriti zaradi nesre^ne' ljubezuij drugi CenCajo 0 i-
merikauskem dvuboju, tretji, da je celo socialist. Sq*
I veda, do sedaj uihCe poBitivnega ne ve, a gospodiC
I nujno prosi, da bi ga zdravaiki oopet OSdravW,
Koncert na Cast vsem Anftkam je bil v Kata-rinijevem vrtu v Gorici tudi letos jako zivabno obisko-van. NaS Tomaz Rosenberger je prav okusno deko-riral krasni vert in tuk. polka godba je svirala izbor-no. SliSali snio v prvo bosensko: „labku noc" kompo-zicijog. kapelaika Millier-a. Ta tago ubogeKaje izra-zujofonarodna raelodija morala se je uaobcno zah te-vanje ponavljati.
VojaSke manovre se bodo vrSile tudi letos, kakor navaduo sleheruo leto, v Postojni. Tukajsni polk JHess* odrine 6. t. m. tija in sopet bomo tri tedne brez godbe.                             ___________
Samomor. Veliko seiizacijo je naredila vceraj, eetrtek jutro, oaglo po mestu rasneiena vest, da sta ges nod ^ginolabrata AIojzij in France Bregant, po vsem GoriSkem dobro 2nana urarja. V resnici je o-stala vceraj Bregaotova prodajalnica na Travniku za-prta. Soproga brata Alojizija pa je dobila doma zape-Caten zavitek, v katerein je bilo nekoliko deuara, o-bligacija ta 200 gld. in Mek s kratklm napisom: „Liebc Therese, lebe wobl !u S pocetka ni nihCo na to misiil, da bi si bila zginola brata kaj zalega sto-rila; — aranak, ker soju pozaali, da sta vcasih rnalo prismuknjeiia, govcrilo je vse, da sta sinajbrze uinisli-la neslano salo ter jo pobrisala za par doi v Benetke ali kam drugam pobaj&t. Se le, ko je nekdo pravil, da jn je videl prejsnjo noc" proti 10. uri na goriSkera raostu sloueti in v zeleno Soto zreti, in so drug! §e-petuli, da sta se prevee" zulozik z Wagon*, pa da ju zdaj upniki z nujnimi tirjatvami pritiskajo, zaCel se je po mestu vzbujati sum, dajujezlamise! veudarmor-da v newreco zapeljala. Vie proti 10. uri dojde telegram od gradiskega mestnega Supanstva, da so pri Zagraji iz Soce izvlekli mrtvo niozko truplo in kmalo potem porocilo, da je na uasprotni strani Soea zanesla druzega rorliSa na prod. Pop. pa smo tize zanesljivo vedeli, da sta se brata Bregant utopila in da leziti njuni trupli v mrtvasnici gradiikega pokopaliSca. U-rarska firma Bregant je prva te ba2e v (Jorici; z u-rami in galauterijami dobro zalozena prodajalnica je pravi kiuc nasemu Travniku; po uri uad prodajalnico ravnale so se — kaj bi rekli? — vse druge ure v mestu. Brat France je vdovec, AIojzij iraa za topro-go jako obiskovano modistinjo; otrok ni zapustil no-beden. Ranjka sta v najlepsi slog? mej seboj livela ter sta ostala do smrti nerazdruzljiva.
Fosebna duhovitost Vee narocnikov iz ne-ke vasi nam je poslalo zadujo stevilko „Soce* nazaj, eel, da je ne marajo vec prejemati. Ob enem nam je dosla iz iste vasi narofiba s prilozeno narocnino za pol leta; list uaj poSiljamo pod naslovom: „Slavna
Inteligeucija slovenska v P..__h §tv. 66."
Je pad slavna taka inteligeucija, katera na tak na-cmkaze, dajo po neki zinagi (?) se vedno lasje bole. —
Vihar. Iz Trsta se pi§e „Slov. Nar.tf: V nedeljo 27. t. m. zvecer okolo pol osme ure je pri nas bila velika nevihta, katera je uapravila mnogo Skode v tukaj§njem pristauis^i, ter so jej celo nekateri ljud-je imeli irtvovati svcje zivljeoje. Veter vrtinee je visoko dvigal valove morske in narojal tako zvane Bvo-dene hlafie". Po nesrefii se je vozil ba§ onfias v majhe-nem colnicu po morji kapitan trgovskej ladiji, Lewy, se soprogo, Merjo, biatom ter njegovo nevesto in dve-ma veslarjema. Bazburjeni element jim je prekopicnil ladijo, in vse tri zeuske je pogoltnilo morsko brezno. Mozje so si srecno spasili zivot. V novej luki je pis potisnil Coin, v katerem sta bila dva moza in dve 2enski, mej angleski parnik ^Ciprian in breg, pri Ce-mer je bd zmeckan jeden mo2, ostalim trem osobam je bila sreca milejsa. Blizo 24 ladij je ta vihra bolj ali manj poSkodovala; jedna „Maria Coneetta" po i-menu, ki je bila nalozena z ogljem, se je potopila. Pomorski euvaji ali pilotiter mornarji barke „Ida* so p»T hvalevredno biteli povsodi na pomoC, kjer jib je bilo treba.
Nepobolj§ljiv hudodelnik. Andrej Ostro-uSka iz BriSCikov, ki je pred peterai leti ko sedem-najstletni mladened v hi«o Ftaaca Stolfe iz Le§kovja (Smarij) pri Sezani skozi ped ulezel ter ma razno o-bleko odnesel, ki je lani Juriju Milieu iz BriScikov razne vinske trte hudobno porezal, zapustil je meseca jumja t. 1. trfaSke jede iu Se ni bil dobro tri tedne doma, ukradel je Opeacu JuStu MiliCu iz njegovega loma pri Zagradd razno kameuarsko orodje. Zastran tega hudodelstva in druzih prestopkov zbegani prebi-valci iz BriSCikov bojedi se druzih hudodelstev nasta-tili so ponddno straio, ki bi imela varovati njibselo. To je pa miSebradca Ostrousko tako razljutilo, da je Krizmauu Milidu dve kopi, Martiuu Miiifiu Mohorje-vemu pa tri kope sena na travnikih zazgal. Koucem so ga pogumni BriSciki zgrabili in ces. kr. openskim oroznikom izrociii, ki so ga nevtegoma k pristojnemu kazenskemu sodu odvedii.
KokoSar za omrezjeni. Predastiti g. Jo2ef Pelicon, zupuik zgouiski, imei je polhen kiirnik gra-hastih, drnikastih iu ruuienikastih, ali, kar se najvi§e telja, dobro pitanih koko3i, po kterib so se Ivanu Mi-
lidu Fukozetovemu oJe davno sline cedile. Zalezil je toraj k ajim in ko jim je vrat zavil in ko jib je ©-skubO in osmodil, — pekel in kubal in cvrl in tenfal jih je. Ubogi zupuik, ne samo, da se ma je iaujska vinska berunja pokvarila, §e brezi kokosi, brez do-made letavme je ostai. A tudi TrSa Cotarjeva imela je kurnik polheu kokodajodib kokosi. in tudi te si je znal Fukozetov Ivauec prisvojiti. Ker pa ioiajo kokosi ta nesreden mestir, da kokodakajo in tV.rfole, izdale so nepristnega svojega pose&tnika se svojim ferfblje-njem in kokodakanjem v kadi, vktero jib je bii skni misled, da jib bode poiagoma, dokler pojde, skubil, uzival. Apretaduuil se je. C'e prav rad ne nodi gtedat sved na eerkveue oltarje, moral je *eudar z dvciua orozmkorua z nasajeuiwa svedama setati se v sezan-ske sodne temniee, kder bode gotovo le dolgo po ko-kolib sline poziral.
Triaio porocilo. Me vemo, kaj bo, $\%q 'm dm-gi pndelki se jako diazajo. Kitterjeve moke so v 8. dueh dvakrat v cenah poskodite, pra? tako pSenica, sirk, ni in vino. Gene mok od 26. t. m. so sledede: St. Iaf. 22.50, n. 20.20, ill 1940, IV 17.40, V 13.80, VI 0.80; ottobi debeli a I 4.20, drobni 3.80. Sirk po 1 f. 65 (po dena§nijh cenah zanaj) oves 1 f. 30, je&nen 1 I 80, fizot 2 f. ajda 1 f. hO (31 litrov). Ri2 po 18.50, 19.50, 21.— do 24 f. per 100 kilov. Vipavsko vinopo 18 do 19 gld. 85 litrov (starkvind), brisko po 19 gold.
Kdor pr* M\ imeti poSteno dolenjsko vino pa grasko flEksportno* pivo po ceni, naj se oglasi.pri do-madi firmi Kavdid et Ferlila na Korenju.
Popravek: Opiavnigtvo „Sodett je na Korenju v hi§i Stiksa Stv. 255. II nastropije in ne 293, kakor je bilo v zadnji stv.  „Soee" nazna-
njeno.                    «—-«»_—-
Razne vesti
278 oderahovprognanih. Po zapovedi glav-nega guvernerja v Moskvi, kneza Dolgorukova, iztirali so dne 12. t. m. vse oderuhe iz mesta, lepo druzbo 278 vreduih dlanov. Knez sam je pregtedal vrste pro-gnanih krvopijavk, da se preprida, ali se ni morda kdo izmaknil zapovedi. Vedina je Velikorusov, katcri so imeli v Moskvi znamenite trgovske hi^e in ban-kovne poalovnice. Transporte so sprcmljale voja&ke patrole in silo ljudstva je sprovelo ljubrinee daled iz mesta.
KatoliSkih §kofov jevsefa skupaj 1143. Naj-starej: je Mac-Hale, nadSkof tuamski na Irskem; imenoval ga je uze pape2 Leon XII. leta 1825; za njim vladikuje najdalje Merci dy A r g c n t au, nad-Skof tirski, kojega je tudi imenoval Leon XII. Od o-stalih zivedih Skofov imenoval je pape2 Gregor XVI. 63, Pij IX. 998 in sedanji papez 82.
Bolgarska narodna vojska §teje dozdaj 7 brigad pescev, 1 brigado koojikov in 2 brigadi topni-darjev, 8 §kadronov in 12 baterij. Bolgarski knez ima torej 46.000 za vojno izvezbanih peScev, 4172 konji-kov in 96 topov.
Ma^cevanje nacelnika ministrov. Kakor navadno, tako pise beneski nKisorgimento,a je tudi letos dokaj volilcev obrnilo se do svojih poslancev, da bi jim ti pridobili kako dekoracijo, ki bi imela mestu potca (botona) maSiti luknjo na levem prsuem kraji suknje. Poslanci obrnili so se zastran tega, kakor se razume, ua rimskega ministrov na&dnika Depretisa, kteri je blagovoljno take prosnje uslisal. Zadevni de-kreti bili so uze napravljeni in sttankam aaznanjeni. Lepo piramidalno so bile nakopicene te dekoracije v poslovnici ministrovej. Po glasovanji pa 3. julija t. 1., vsled kterega je minister Depretis moral od pred-seduistva odstopiti, dal je on uniclti vse dekrete o-nih dekonranih, kterib poslanci so zoper njega gla-sovali.                    _________
L1STNICA UBEDNlSTVA. G. J. Le b an v Lokvl: Ro-kopisi se ne v^acajo; uljuduosfc vracamosamo za uljud-nost. Vi je pa ne poznate; zato storite, kar Vam je STeto-.jval g. Hlavka v odgoror na Vaso robato poslanico—in potent, ce Vam bo drago, oglasite se zopet. Do.istihmal pa nas bia-govolite pustiti—v miru.
G-. V. Kr. v Gradcu : 2 zyezek KocfjancideTib nar. pes-mi smo Vam pri8krbeli—po po§ti.   Jfaslov popravljen.
G-. Pa... v Dol...—.Razmere so nam premalo znane; obr-nite se rajse t zmislu §. 19. tisk. postave do sEdinosti", katera je dolzna vsak dejanski popravek objariti.
G. dopisnik v Spod. §i&ki: Dopis je tako ne-dolSen, da nam je nujno priporocilo tajnosti vzbudilo sum, kakor bi nas hoteli mistifikorati.
LISTNICA OPBAVKISTVA. Gosp J. Babic v Piguen-te: Dovoljeno: PoSljite naroCnino. Gosp. J. Tance z Kabre-zine: Vse poravnano in plaSano do 30.junija t. I. Gosp. M. Urbancie iz Bazovice .* Prejeli 3 gl. na rafiun t. 1. premaniku-je ae 1 gl. 60 kr.
vina in piva.
Podpisani, kateri ima za Oorisko mesto in dezelo edino zalogo slavnoznanega piva iz Pun-
tigamske tvoruice dedidev Hold, v§teva si v dast, naznanjati, da je njegova ledenica dobro zalozena z eksportnim mardnim pivom, da ima pa tadi na prodaj prav dobro ogersko vino po spo-dej razkazanih cenah.
Narocila se sprejemajo v prodajalnici pod-pisanega na Korenji  Stcv. 262   in se  todno o-sferbnjejo. Ogersko vino po 9, 10 in 12 gl.  100 litrov.
	8od6ek 7. litri	ffl.	kr.
Mardno  pivo   eksport   za   mesto z			
uzitnino vred	50	9	80
it             n             »	25	5	10
Za dezelo    .   •   ,.....	50	8	30
	25	4	35
HI. Furlani.
IzdavftteJj in odgavorni nrednik; J02BF ZEI. — Tukftr; 2O0LING v Gorici
Skoro zastonj!!
Konkurzno oskrbniStvo nodnvno falimno yoliko angluuko tvornico britaniu-Hroboiiioga blaga nam jo na-rorilo, da oddiiino vho tako bingo, katcro jo v tutAt zn-logi proti ntnli odgkodbi za voznino in l{t duJavHkoga zaHluzkfi.
22a Humih 6 gl. 75 kP.t poslanih ali po poSti po-vzetili, kot odSkodbo za voznino z AngleSkega do Du-naja in nekoliko za delo, dobi vsakdo za ietfti dol pra-vc vredtosti, tedaj skoro zastonj :              *.
6 izvrstnib mizuih nozeV, z britimija sreber- \& a g*
nim rccfuii  in  pravo anglefiko sreberuo-jo-
kleno ustrino;
0  nnjfinejih Vilic, brit.-srebro, iz onogakosajj 6 tezkih zlie iz bi itanija-srebra; 6 zlii'ik iz britanija-srebra najbolje sorte;
1  zajemalnik za mlcko izmasivnega brita-, nija srebra;
1  te2ak zajeilialnik za juho iz enac srebra;l H tozkih noznih podlozkov        n        „ G angleSkih Viktorija-tas, fino vrezljnnih;
2  jako okusna namizna svecnika   iz britanija-srebra ;
TiTkosov. Vsi ti predmeti (40) so iz najfinejega britanija-srebra, katero jo na svetu edina obstojeca kovina, ki se niti po 2oletni rabi ne razlocuje od pravoga sre-braT za kar se garantuje. Narocuje se za c. k. avstr.-ogerske dezt-le pod naslovom:
C-2ne:aI-2epot der!, esgl. Britannix-Silber-Fabrikea: Blau & Kami, Wien I. Elisabethstrasse 6.
•sSS*
^i tc
log ' '"_ o n
Ka slov. ljudskej Soli v Dolini se oddasti s prihodnjim solskim letom:
a)  naduciteljska sluzba s 500 gold, place in 90 gld. oprav. doklade,
b)  sluzba za uciteljico s 400 gl. place. Obe sluzbi s prostim stanovanjem. Prosilci naj le sem doposljejo prosnje s po-
trebnimi izkazi  po  postavljenih   oblastnijab do 1. septembra t. 1.
C. KR. OKR. §OLSKI SVET v Kojmi 18. julija 1879.
katere je sam po najboljsib iznajdbah izdelul, pa ni nie vlitega v njib, priporocp pod posteno garancijo in prav po ceni
Janez M. Pogadnik
v Podnartu-Krop na Gor«njskem.
' Da se placilo polajsa, dovoljujem obroke. — Genike posiljam na zahtevo zastonj.