Spominske slike iz svetovne razstave i. 1873. Naoertuje Jos. Levičnik, učenik. _ ,. ,Motto: nČlovek se niii (Dalje.)Dokler živi." Narodska prislovioa. Ozrimo se danes, dragi duševni spremljevavec rnoj! v Švedsko šolo. ^Zakaj od Avstrije prec tako dalječ gor v merzlo Švedijo? Nimamo li bližaj bolj sloveče Nemške deržave, ki se gotovo v razstavi ni pustila osramotiti od pritlične Švedske?" bi vtegnil marsikdo začudjeno reči. — Kar je resnica, ostane vedno resnica, in reči moram: Po moji nemerodajni razsodbi stala je Švedija v oziru šolstva v sprednjih verstah in naj bližej naše Avstrije. Poveršni inoj popis naj to kolikor, toliko dokaže. Ako povem, da se je Švedska šola predstavljala obiskovalcom kot lesena sgrada, celo brez redno izpeljanega nadstropja, naj nihče ne bo prenagel z razsodbo: BTo, in pa ničl" Šega severnih krajev je baje taka; — v drugem pa je kazala vsa stavba tako v zunanjem, kakor po znotranjem toliko ličnost in znažnost. — vsa znotranja oprava in učni pripomočki toliko popolnost, da je vsak pravico- in resnicoljubni človek naravnost pripoznati moral: narod, ki postavlja odgoji svoje mladine take šole, in jih ve s takimi učili preskerbeti, zasluži popolno spoštovanje; — kajti on mora biti zelo ornikan. Pristopimo bližaj, in oglejmo si bolj natančno naš predmet! Že zvunaj pred vežnimi vrati, nad katerimi je bila vravnana navlašč strešica, da otroci o slabem vremenu že na suhem morajo dežnike skup zravnati, priredjena je bila tudi naredba za snaženje obutale. Veža je bila prav za prav že predjizba; v stene njene vdelane so bile kljukice, vsaka zaznamovana s svojo številko, kamor otroci obešajo svoja zgornja oblačila. Stalo je v tej predjizbi tudi čvetero šolskih stolov ali pruk na ogled, o katerih zarad njihove posebnosti moram kaj bolj natančnega povedati. Vsaka pruka vravnana je bila le za enega učenca. Pri dveb sta bila sedeža po mehanični naredbi tako vravnana, da se vzdigneta sama od sebe navpično kvišku, ako učenec vstane. Vsled tega se v stolu stoječ labko popolnoma prosto premikuje in pregiblje, ako pa se hoče usesti, mora si sedež z roko zopet vravnati in prirediti. Že ta mehanika sama po sebi nekako učence sili, da morajo v stolih mirno sedeti. Naslonilo (zadnja stran) je bilo vse nekoliko na znotraj izokroženo. Sprednja stran (nekaki berilnjak — Pult) imela je predal, kateri je zgornja, nekoliko proti učencu nagnjena polica (D.eckbrett), popolno zapirala, in sicer tako, da kadar hoče učenec kaj noter vložiti ali vun vzeti, taisto enako pokrovu pri skrinjicah vzdigne in zopet zapre. Poleg tega pa je bila verhna polica (Deckbrett) tudi še tako vravnana, da se je zamogla vsa za kakih 5—6 centimetrov proti učencu primakniti, in če se je to zgodilo, pokazal se je na zadnji strani skriven plitev predaljček za tintnik in pisalno orodje. Male, nezdatne razlike izvzemši, bile ste si ti pruki enaki. — Pri tretji pruki je bil sedež priredjen tako, da se je dal po lesenem pod sedežem vravnanim vertilu prizdigniti (povikšati) ali pa znižati, kar je po mojera mnenju tudi prav dobra inisel, ker se stol vsled tega labko v hipu pripraven stori za večje ali pa za manjše učence. — Pri četerti pruki so bile zopet tla (Bankboden) tako vravnane, da so se zamogle po mehanični napravi na sprednji strani nekoliko prizdigniti in na višej nakloniti, ali pa zopet navzdol spustiti, katero reguliranje dobro služi zlasti pri pisanji in branji. — Po poveršnem popisu teh klopi potrudimo se zdaj dalje. Iz predjizbe ^. desni peljal je vhod v učiteljevo stanovanje. Zakaj je bilo ono obiskovalcem razstave zaperto, ne vem. Da bi bilo ono brez potrebnega pohišja (Zimmereinrichtung), o tem z ozirom na popolnost pri vseh osta- lih stvareh prav z^lo dvomim. Pač pak sem jaz za se sodil, da je noter berž ko ne stanoval varuh šolski, ki je morda ljubil — pokoj; — v razstavi ga pa ves božji dan ni bilo. Na vsaki način pa bi bili vsaj taki radovedneži, kakor je bila moja malenkost, radi vidili, kakošna je sobina oprava naših sobratov na daljnem severu. — Preden se podamo v duhu v šolsko sobo, ozriino se še na pripravo, kjer si zaraorejo otroci osnažiti po umivanji roke ali obraz, ako bi kaj tacega ravno treba bilo, in zdaj stopimo naprej! (Dalje prih.)