YU ISSN 0040-1978 LETO XXXVII., ŠT. 46 Ptuj, 22. novembra 1984 CENA 17 DINARJEV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Dosledno izvajati referendumski program (stran 3) Tudi goveji parklji morajo biti zdravi (stran 4} Plesna skupina T4 (stran 7) Tudi zima jih ne ovira pri delu (stran 8) Vrnitev bistriških himalajcev (stran 11) PRAZNIK TGA KIDRIČEVO V 30 letih milijon ton aluminija Blizu 2.500 članski kolektiv TGA Boris Kidrič Kidričevo praznuje 30-letnico obratovanja s po- membnim delovnim uspehom, saj so v tem času proizvedli milijon ton aluminija. Poleg tega pa so po večletnem prizadevanju tik pred pričetkom prve faze modernizacije proizvodnje primarnega alumi- nija, kar jim vliva še več optimizma. V počastitev 30-letnice proizvodnje so vključili več prireditev. Tako so v sredo, 14. novembra odprli razstavo 30 let fotografije Stojana Kerblerja. V so- boto. 17. novembra so v dvorani družbene prehrane na svečanosti razglasili rezultate športnih tekmo- vanj med temeljnimi organizacijami, ki so potekala v čast jubileju, zatem pa je sledilo tradicionalno tovarniško srečanje delavcev. V torek, 20. novembra opoldne je bila v sejni dvorani TGA svečana seja delavskega sveta, na kateri je o 30-letni razvojni poti tega delovnega kolektiva govoril predsednik konference osnovnih organizacij sindikata TGA, Franc Korošec. Zatem so imenovali novi kolegijski poslovodni organ TGA. Za predsednika so imenovali Danila Topleka; za člana, zadolženega za področje proizvodnje in raz- voja so imenovali Radenka Salemoviča, za člana, zadolženega za ekonomsko področje so imenovali Janka Bedrača, za člana, zadolženega za področje kadrov, samoupravljanja in družbene odnose so imenovali Viktorja Markoviča. Imenovali pa so tudi Ivana Kodriča za direktorja sektorja za investicije. Osrednja slovesnost ob 3d-letnici TGA Kidričevo pa je bila včeraj opoldne v prostorih delavnice TOZD Vzdrževanje, kjer je številnim gostom in zbranim delavcem govoril Martin Mlinar, pred- sednik zbora združenega dela skupščine SR Slove- nije. V kulturnem programu pa so nastopili člani KUD Študent iz Maribora, ter člani tovarniškega pevskega zbora in godbe na pihala. Več o prazno- vanju v Kidričevem pa v prihodnji številki Tednika. M. Ozmec Delavec v novi livarni med vlivanjem aluminija (Foto: M. Ozmec) DANES IN JUTRI ZASEDAJO ZBORI SO PTUJ Po skrbni razpravi v delegacijah v OZD in kra- jevnih skupnostih, v občinskih družbenopolitičnih organizacijah ter v delovnih telesih in organih ob- činske skupščine, bodo danes izrekli končno besedo delegati družbenopolitičnega zbora, jutri pa še de- legati zbora združenega dela in krajevnih skupnosti, o osnutku resolucije o politiki družbenega in gos- podarskega razvoja občine Ptuj v letu 1985. Osnutek resolucije v celoti objavljamo na 5. strani. Ob tem je pomembno poudariti, da razprava o osnutku ob- činske resolucije teče skupno z osnutkom republiške in zvezne resolucije, saj gre za usklajeno načrtovanje razvoja. Precej pozornosti v razpravi pa bodo delegati vs'eh treh zborov SO Ptuj namenili tudi poročilu o ures- ničevanju družbenega in gospodarskega razvoja v devetih mesecih letošnjega leta v ptujski občini. Izvlečke iz tega gradiva objavljamo v samostojnih sestavkih na 2. m 3. strani. Poleg tega pa velja poudariti še naslednje: Industrijska proizvodnja je v devetih mesecih le- tošnjega leta porasla za 6.4 % v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. Vrednost organizirane tržne kmetijske proizvod- njeje realno večja za 23,8 odstotka, odkup pšenice je bil večji za 5,9 %, goveda za 23,5 %. telet za 1,8 %, svinjine za 20,2 % in perutnine za 39,3 odstotka, dočim je bil odkup mleka za 1 % nižji kot lani. Število delavcev v gradbeništvu je nižje za '2,1 %, skupno število opravljenih efektivnih ur pa je nižje le za 7 odstotkvTv. Števiio pot!!ikov v cestnem prometu je manjše za 1.3 čeprav je bilo prevoženih za 7,8 % več pot- niš..ih kilor.Ti trov. Pri tovornem prometu je bilo prepeljaneg;i za 33,2 % več vlaga, prevoženih pa le 9.3 več tonskih kilometrov. V gostinstvu in turizmu je bilo za 18,4% več gostov od tega tujih za 16.6 % več. domačih pa za 19.7 fc. število nočitev pa je bilo večje za 42,8 od- stotka. Promet v trgovini na drobno je nominalno večji za 66.^ %. na debelo pa za 51,5 %. Ce upoštevamo, daje bila rast cen v SRS 63.6 %, je promet v trgovini na debelo realno manjši za 7,4 %, na drobno pa realno večji za 7.6 odstotka. Ti podatki so dobra osnova za kar najbolj realno načrtovanje razvoja posameznih dejavnosti v letu 1985. Poleg navedenih dveh osrednjih vprašanj, bodo zbori SO Ptuj na današnji in jutrišnji seji obravnavali še \ rsto drugih točk dnevnega reda. FF V ponedeljek dopoldan na železniški postaji v Ptuju Po uspešnem izvozu industrij- skega sadja v sosednjo A vstrijo, kamor so iz kmetijske zadruge Ptuj izvozili 1.2.')0 ton. so sklenili kup- čijo še z italijanskim kupcem. Ta je prevzel že okoli 40 ton industrijskih jabolk, v ponedeljek pa so naložili še dva vagona. V dopoldanskih urah je bila na tovornem delu ptujske železniške postaje velika gneča, kolona traktorjev s prikoli- cami je čakala, zataknilo se je namreč pri vagonih. V kmetijski zadrugi so mnenja, da je pri pridelovalcih še okoli 200 do 300 ton industrijskega sadja, ki bi ga seveda želeli odkupiti, saj so možnosti za izvoz še odprte. Poleg omenjenih količin sadja, ki so ga izvozili, so iz kmetijske zadruge Ptuj dobavili hladilnici Bohova 400 ton. Talisu pa okoli 100 ton in- dustrijskih jabolk. JB M počastitev dneva republike Občinska skupščina in družbe- nopolitične organizacije občine Ptuj pripravljajo osrednjo pro- slavo v počastitev dneva republi- ke. Proslava bo v sredo, 28. no- vembra ob 18. uri v Srednješol- skem centru v Ptuju. Po slavnostnem govoru bo po- delitev državnih odlikovanj in drugih priznanj. Občinski komite ZKS Ptuj pa bo izročil knjižna darila vsem tistim članom ZK, ki so že 40 ali več let v ZK, teh je v ptujski občini še 25. Knjižna da- rila pa bodo prejeli tudi tisti, ki so bili sprejeti v ZK leta 1954 in imajo tako 30 let nepretrganega .staža v ZK, po evidenci je teh le šest. Proslava bo obsegala tudi kul- turni program, ki ga pripravljajo in bodo izvedli: pihalni orkester Ptuj. komorni moški zbor, učenci SŠC Ptuj in folklorna skupina KUD »Zagorac« iz Radoboja v občini Krapina. TOVARNA SLADKORJA ORMOŽ Preseženi načrti Kot vse kaže, bodo v ormoški tovarni sladkorja v letošnji kam- panji predelali precej več pese kot so načrtovali. Načrtovani pre- vzem 220 tisoč ton sladkorne pese so namreč že presegli. Dovoz pese v tovarno bo končan do konca tega tedna, gre še za manjše koli- čine pridelka iz odročnejših kra- jev. Tako bodo v celoti prevzeh več kot 240 tisoč ton pese. Pov- prečna stopnja sladkorja seje ves čas prevzema in predelave pese dvigala, sedaj znaša 15,8 odstotka. Tako je mogoče že sedaj napove- dati, da bo tudi količina proizve- denega ^dkorja večja od načr- tovanih 28 tisoč ton. Računajo, da bodo do konca kampanje, to bo do polovice decembra, pridobili več kot 30 tisoč ton sladkorja. JB PISMO PREDSEDSTVA SFR JUGOSLAVIJE Dosledno spoštovati ustavna določila Predsedstvo SFRJ je na več sejah obravnavalo družbeni in gospodar- ski položaj v državi, predvsem pa glavna vprašanja v zvezi z oblikova- njem politike razvoja v letu 1985. Svoje ugotovitve je strnilo v osmih to- čkah in se obrnilo na skupščino SFRJ, da vprašanja preuči med razpravo o skupni gospodarski politiki v letu 1985. S svojimi stališči in pobudami pa je obvestilo tudi zvezni izvršni svet in predsedstva socialističnih repu- blik in SA pokrajin. V pismu Predsedstvo SFRJ ugotavlja, da smo dosegli prve rezultate pri oživljanju gospodarske dejavnosti in izboljšali zunanjo likvidnost države. V nadaljevanju posebej poudarja, da je treba dosledno spoštovati ustavna določila pn reševanju vprašanj, za katera je potrebna soglasnost republik in pokrajin. Nadalje ugotavlja, da naloge iz dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije uresničujemo prepočasi, zato je nujno okrepiti prizadevanja v tej smeri. Predsedstvo podpira prizadevanja pri sprejemanju politike družbene- ga in gospodarskega razvoja v letu 1985 in v zvezi s tem poudarja nekaj ključnih ciljev in nalog. Nadaljnje točke se nanašajo na zunanjo likvidnost države, na zbolj- šanje samoupravnega organiziranja, opozarja na zelo resne probleme pri tehnološkem razvoju države, na čimprejšnji dogovor o davčnem sistemu ter na učinkovito in kakovostno uresničevanje z ustavo in zakoni določe- ne vloge in pristojnosti države in državnih organov. Glavni namen pisma je, da bi pravočasno oblikovali in dosledno iz- vajali skupno politiko družbenega in gospodarskega razvoja v letu 1985. FF POZIV ZA POBUDE IN PREDLOGE ZA PRIPRAVO PROG- RAMOV DELA ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE PTUJ ZA LETO 1985 Pobude in predloge lahko dajo temeljne delegacije organizacij združenega dela in skupnosti konference delegacij, delovna telesa skupščine in zborov, predsedstvo skupščine, izvršni svet, upravni organi, družbenopolitične or^.anizacije, samoupravne interesne, skupnosti, samoupravne organizacije in skupnosti v občini ter jih po.si edujejo Skupščini občine Piuj za pripravo programov dela zborov| občinske skupščine za leto 1985. Pri pobudah in predlogih za pripravo programov dela zborom/ občinske skupščine morate upoštevati že sprejete usmeritve za razbremenitev dela skupščine in predlagajte v obravnavo le tiste zadeve, ki jih je nujno obravnavati v skupščini v prihodnjem letu. Pr< tem upoštevajte zlasti naslednje dokumente in izhodišča: — resolucije o družbenoekonomskem razvoju in ekonomski politiki občine, republike in federacije, | — uresničevanje in izvajanje srednjeročnih in dolgoročnih pla-t nov občine, republike in federacije, \ — uresničevanje dolgoročnega programa gospodarske stabi-4 lizacije, ! — uresničevanje dolgoročnega programa gospodarske stabi-i lizacije, i — uresničevanje politike in aktov, ki so bili že sprejeti v preteklilf letih. 1 Za oblikovanje tega programa dela predlagam, da pri pobudah in predlogih sodelujejo poleg individualnih poslovodnih organov tudi strokovni delavci in organi samoupravljanja. Zato prosim vodje de-* legacij v delovnih organizacijah in TOZD ter v krajevnih skupnostih, da vse seznanite s tem pozivom in skupno oblikujete pobude ii| predloge. Pobude in predloge nam posredujte do 4. decembra 1984. Franc Tetičkovič, predsednik Skupščine Občine Pti" 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 22.no vember 1984 — TEDNIK STALIŠČA K RESOLUCIJI O DRUŽBENEM IN GOSPODARSKEM RAZVOJU SR SLOVENIJE IN SFR JUGOSLAVIJE ZA LETO 1985 Izvršni svet skupSčine občine Ptuj je proučil globalne okvire razvoja v letu 1985 za občino, republiko in državo. Izvršni svet ugotavlja, da v zvezni in v republiški resoluciji ni upoštevana sprememba ugotavljanja in obračuna ter delitve celotnega prihodka in dohodka v skladu z zakonom o dopolnitvah zakona o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka (Uradni list SFRJ, št 9/84). To bo namreč imelo za posledico, da bo rast dohodka manjša kot ocenjeno v zvezni in republiški resoluciji, pa tudi v občinski. || Zato izvršni svet predlaga, da se v predlogu resolucij upošteva nov oDračunski sistem, temu pa prilagodijo usmeritve glede porabe. Izvršni svet ocenjuje, da bodo ukrepi monetarne politike zaviralno vplivali na gospodarsko rast, zato je mnenja, da zo načrtovane relativne stopnje rasti zastavljene preoptimistično, kar predvsem velja za zvezno IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBCINE Vtuj Začetek osemenjevanja plemenskih svinj v programu razvoja živinoreje je v letošnjem letu tudi začetek osemenjevanja svinj. Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo je pristopil k tej novi nalogi in nabavil vse potrebno za začetek poskusnega osemenjevanja. Uredili so štiri stojišča oziroma ležišča za plemenske merjasce in nabavili merjasce vrhunske kakovosti s posebno oznako ,,za osemenjevanje". Z načrtnim delom želijo izboljšati plemensko čredo v ptujski občini. Poleg nabavljene potrebne opreme so usposobili tudi strokovnjake, ki bodo delali na tem področju. Prednosti osemenjevanja rejcem ni potre- bno posebej omenjati, saj so znani nadvse ugodni rezultati osemenjevanja goveda. V prvi fazi imajo seme plemenskih merjascev na voljo vsak dan, osemenijo pa lahko do štiri plemenice. V začetku bodo osemenjevali predvsem na območjih, kjer ni plemenskih merjascev, pozneje pa bodo dejavnost razvijali v skladu s potrebami v občini, pozneje pa tudi izvea nje. Sedanja cena osemenitve je 1.200 dinarjev, ki sicer ne pokrije vseh stroškov. Za širitev osemenjevalne službe na ostale občine Podravja, pa tudi na območje koroških občin, kjer prav tako kažejo zanimanje za to,, pa bo potrebno zgraditi potrebne objekte za merjasce. V obdravskem zavodu pričakujejo v prihodnosti precejšen razmah osemenjevanja svinj in da bodo tako osemenili nad polovico plemenskih svinj, na območjih, kjer so težave s prirodnim pripustom pa še več. JB Izgube ob tričetrtletju Po obračunih za tričetrtletje letošnjega leta so v ptujski občini izka- zale.- lizgubo le 4 temeljne organizacije združenega dela v skupnem zne- sku 97,498.000 din. V primerjavi z lanskim tričetrtletjem je izguba manjša za 15,2 odstotka. Največ izgube izkazuje EKK TOZD Petovia Ptuj in to 65 "Vo vseh iz- gub, sledi Agisova TOZD Kovinska obdelava s 14 odstotki, EKK TOZD Ptujske toplice z 12 odstotki in Sava TOZD Gumama z 9 odstotki. Vse navedene TOZD so izkazale izgubo tudi ob letošnjem polletju, le v Gu- mami je nižja, v ostalih treh TOZD pa višja. Poprečni izplačan osebni dohodek na delavca v TOZD Ptujske topli- ce je bil 15.437 din, v TOZD Petovia 16.381 din, v TOZD kovinska obde- lava 19.308 din in v TOZD Gumama 21.128 din. F Število zaposlenih narašča v ptujski občini je bilo na dan 30. septembra 1984 skupno 19.078 zaposlenih, od tega 15.482 v gospodarstvu, 2.893 v negospodarstvu in 703 v zasebnem sektorju. V letošnjem letu je poraslo število zaposlenih za 1,6 približno enako kot v SRS, od tega v gospodarstvu za 1,8 v negospodarstvu za 0,6 % in v zasebnem sektorju za 0,9 slednje močno zaostaja za resolucijskimi usmeritvami. V občini Ptuj trenutno iSče zapo- slitev 1.253 oseb, in se je število povečalo za 6,3 odstotka, dočim se je v SRS število nezaposlenih zmanjšalo. Zasebni obrtniki bi lahko ustvarili še več v občini Slovenska Bistrica so s srednjeročnim načrtom predvideli, da bodo v prihodnjem letu zasebni 'obrtniki ustvarili za okoli pet od- stotkov družbenega proizvoda občine. Ze v letošnjem letu pa so obrtniki ta predvidevanja krepko presegli, saj načrtujejo, da bodo že v letu 1984 ustvarili za okoli sedem odstotkov družbenega proizvoda. To so dosegli predvsem z večjim vključevanjem nove delovne sile, s tem pa tudi povečano proizvodnjo. Letno se pri zasebnih obrtnikih v bistriški občini zaposli okoli tri in pol odstotka novih delavcev,nmedtem ko število delavcev v družbenem sektorju raste letno komaj za slab odstotek. Tako tudi ni posebnost podatek, da zasebni proizvajalci v bistriški občini ustvarijo kar četrtino vsega denarja za občinski proračun. Predstavniki obrtnikov in tudi skupščine občine Slovenska Bistrica pa ob tem ugotavljajo, da bi lahko tili še uspešnejši, če bi uspeli vzpostaviti še tesnejše stike med potrebami proizvajalcev v družbenem gospodarstvu iH zasebno obrtjo. To še posebno velja za delitev dela, ko naj bi večje de- lovne organizacije odstopile maihne serije kooperantom-obrtnikom. Predvsem ostajajo neizkoriščene možnosti takšnega sodelovanja obrt- nikov z največjo delovno organizacijo. Impol iz Slovenske Bistrice v predelavi aluminijskih polizdelkov v finalne izdelke. Možnosti za takšno obliko povezanosti so velike, zainteresiranost delovne organizacije pa za takšno sodelovanje, kljub nekajkratnim razgovorom, ne kaže dovoljno mero zanimanja. Rezultat tega pa gre v Škodo domače občine, saj bi lahko z uspešnostjo takšnega sodelovanja pridobili nova delovna mesta, v občini pa zadržali precejšnji del dohodka, ki se sedaj odliva drugam. Viktor Horvat SLOVESNOST OB PREDAJI POSLOVNE ZGRADBE BO 26. NOVEMBRA Pri ptujskem obrtnem združenju so povedali, da bo svečanost ob predaji poslovne zgradbe v Vošnjakovi ulici 13 v Ptuju v ponedeljek, 26. no- vembra. Zgradbo so ptujski obrtniki pridobili v letu 1982. Z ureditvijo oziroma z deli prve faze pa so zaključili v letu 1983, v mesecu aprilu, ko so nastavih profesionalnega tajnika združenja. Pred tem so tajniške posle opravljali honorarni sodelavci — najprej Cilka Perger, potem pa Ivanka Krajnc. Tik pred zaključkom lanskega leta pa so nastavili tudi finančno-administrativ- no delavko. Naslednja faza ureditve poslovne stavbe vključuje ureditev pritličja, v katerem so dobili prostor: poslovna enota Avtoprevoza, osnovna organizacija sindikata delavcev na področju sa- mostojnega osebnega dela v občini Ptuj in sklad za dopolnilno izobraževanje delavcev na pod- ročju samostojnega osebnega dela. V vrhnjem delu stavbe je terasa in dvorana s 75-timi sedeži, ki služi za sestanek obrtnikov, osnovne organizacije in sklada. Letos so zaključili še urditev kleti, kjer so uredili družabni prostor zaprtega tipa; s tem pa so tudi dejansko zaključili preureditev zgradbe. Sedaj bodo morali dodati še preostali vsebinski del. Tu mislimo predvsem na ureditev računo- vodskega servisa za obrtnike. V ta namen bodo ponovili anketo. Ce bo odziv zadovoljiv, bodo v letu 1985 kupili potrebno opremo in tudi zaposli- li ljudi. Dosedaj so za ureditvena dela porabili okrog 10 milijonov dinarjev, ki so jih združili obrtniki ptujske občine. Dogovorjeno združevanje bodo zaključili v letu 1985, vendar že sedaj razmišlja- jo, da bi združevanje podaljšali. Med prednostne naloge sodi tudi ustanovitev obrtniške hranilni- ce. « S pridobitvijo lastnih prostorov so v obrtnem združenju Ptuj pričeli z novim obdobjem v delu, vsaj kar se kakovosti dela tiče. Združenje se je otreslo tudi vplivov od strani, samostojnost v de- lu pa se kaže tudi v tem, da obrtniki pogosteje prihajajo z vprašanji, s predlogi. Poleg vsebinskih sprememb, je Čutiti tudi organizacijsko delovanje, ki sega vse bolj v širi- no. Tako se je močno razširilo sekcijsko delo- vanje. Potem, ko ga bodo zaključili, bo pri združenju delovalo kar 14 različnih sekcij. Po zadnjih podatkih je v ptujski občini 530 rednih obrtnikov. Številni so tudi popoldanski obrtniKi, veliko teh pa ima pogoje za redno obrt. Zato bo združenje le-te poskušalo v največji meri usmeri- ti v redno obrt. Tudi za to, ker obrtniki — začet- niki glede na določila obrtnega zakona in zakona o davkih občanov, lahko pričakujejo določene olajšave. To pomeni, da bo prehod v redno obrt veliko lažji, kot doslej. 2e 12. decembra se bodo ptujski obrtniki po- novno sestali z namenom, da pregledajo delo v letu 1984. Ob tej priložnosti bodo sprejeli tudi program aktivnosti v letu 1985. MG Skladišče ptujske enote Surovine na Bregu Manjše skladišče ptujske enote Dinosa NA OBISKU V SUROVINI IN DINOSU Zbiranje odpadnih surovin uspešnejše Ce smo še pred letom dni pisali in trdili, da se v naši družbi vse premalo zavemo vrednosti upo- rabe odpadnih, torej sekundarnih surovin, po- tem lahko tokrat zapišemo, da je stanje na tem področju sedaj ugodnejše — vsaj na območju ptujske občine je tako. Da bi dobili pregled nad količinami zbranih odpadnih surovin pri nas, smo obiskali ptujski enoti mariborske Surovine in Dinosa. Najprej smo se odpravili na Breg, kjer ima svoj sedež enota Surovine in k razgovoru povabi- li namestnico vodje poslovne enote, Jožico Repec: ,,V naši enoti je zaposlenih 13 delavcev. Od tega smo trije v sprejemni pisarni — z vodjem se- veda, 2 sta voznika tovornih avtomobilov, ostalo pa so delavci v sprejemnem skladišču. Mislim, da smo pri zbiranju odpadnih surovin precej uspešni. Naj na kratko podam številke o zbranih količinah v desetih mesecih letošnjega leta: žele- za smo od podjetij odkupili 2.800 ton, ročno od občanov pa M3 ton; litine smo od podjetij odkupili 102 toni, ročno pa 37 ton; barvnih ko- vin 50 ton od pdojetij, ročno pa 43 ton; gum smo odkupili 15 ton od podjetij, 5 ton pa ročno; krp smo odkupili 85 ton, papirja od podjetij 487 ton, ročno pa 316 ton; stekla 77 ton od podjetij, ro- čno pa 60 ton. Za zbiranje odpadnega papirja poteka široka akcija po osnovnih šolah v občini. V 10 mesecih letošnjega leta so šolarji pripeljali prek 62 ton papirja. Največ so ga zbrali v OS Majšperk, kar 13,8 tone, zatem v OS Tone Znidarič — 12,2 to- ne, itd Na' dodam, da je pri zbiranju odpadnih su- rovin . Jtiti precejšen padec pri odkupu iz podje- tij, medtem ko raste količina ročnega odkupa od občanov. Mislim, da se ljudje vse bolj zavedajo vrednosti ponovne uporabe odpadnih surovin, pa tudi odkupne cene so vse bolj spodbudne. Mi- slim, da so celo najvišje, odkar sem zaposlena tukaj." In kakšne so te cene za posamezne vrste su- rovin? ,,Govorila bom o cenah za kilogram. Železo plačujemo od 7—9 din, litino od 12—15 din, pa- pir od 4—8 din, gume 50 par, prav tako steklo, medtem ko plačujemo za baker kar 140 din za ki- logram. Prav gotovo se zbiranje splača, saj šte- vilke o zbranih količiflhh ne lažejo. V lanskem le- tu smo odkupili prek 2.500 ton raznih surovin, letos bo ta številka prav gotovo višja ..." Ne bi bilo prav, da ob zbiranju podatkov o zbranih odpadnih surovinah ne bi obiskali še skladišče ptujske enote mariborskega, oziroma ljubljanskega Dinosa. Vodja enote Alojz Janže- kovič je želene podatke takole predstavil: ,.Zaradi premajhnih skladiščnih prostorov ne odkupujemo gume in plastike, sicer pa vse ostale odpadne surovine. Letno zberemo tako prek 1.200 ton. V desetih mesecih letošnjega leta pa smo zbrali nekaj nad 600 ton železa in kovin, ter okoli 300 ton papirja, kar je za naše razmere kar precej. Po sporazumu s Surovino imamo od- kupne cene skoraj izenačene. Prihaja do manjših odstopanj, ki pa so le posledica različnih trans- portnih stroškov. Tudi pri nas je občuten odkup surovin od slu- čajnih odjemalcev, torej od občanov. Najpo- gosteje prihajajo k nam Romi, skoraj vsak dan pripeljejo kakšen voz železja ali papirja. Neko- liko manjši je odkup iz podjetij, kjer se verjetno trudijo, da bi sami izkoristili odpadne surovine do največje možne mere. Sicer pa dobro sodelu- jemo z Olgo Meglič, Komunalo, Dravo, Perutni- no in Opekarno. Na splošno je v primerjavi z lanskim letom čutiti porast količin odkupljenih odpadnih surovin. Ljudje se zavedajo stabiliza- cije ..." M. Ozmec Finančni rezultati gospodarstva niso ugodni Celotni prihodek je v devet- mesečju dosegel vrednost 59.642 mio din. v primerjavi z enakim obdobjem lani pa je večji za 70,4 %. Visoka rast celotnega prihodka je delno rezultat ugodnih fizičnih kazalcev v gospodarstvu, še večji vpliv pa je imela na rast celotnega prihodka rast cen industrijskih izdelkov pri proizvajalcih, ki so v republiki v devetmesečju višji za 61.1 %. Rast porabljenih sredstev je bila vi.5ja (indeks 174,5) kot rast celotnega prihodka, tako da je bilo v občini ustvarjeno le 10.295 mio din dohodka, kar je le za 53,5 % več kol v enakem obdobju lani. medtem ko je ob polletju dohodek porasel z.a 48.8 %. Najvišja rast dohodka je bila dosežena v in- dustriji (indeks 163,2%), sledi pa obrt (indeks 160.8), najnižja rast pa je bila dosežena v kmetijstvu (indeks 127,4). Na tujem trgu ustvarimo 7,5 % celotnega prihodka, v primerjavi z devetmesečjem lani pa se je ta delež le minimalno izboljšal. Obveznosti iz dohodka in čis- tega dohodka za skupne potrebe so se povečale za 47,8 %. Močno se v razporejenem dohodku zmanj- šujejo obveznosti za splošne po- trebe (indeks 103,5), še močneje pa seje zmanjšal-strukturni delež sredstev za splošne potrebe, ki predstavljajo v devetmesečju letos e še okrog 1 %. v enakem obdobju lani pa je bil ta delež 1,6 %. 1 udi ob Tconcu devetmesečja delitvena razmerja niso skladna z dogovorom, ki predvideva hitrej- šo rast sredstev za reprodukcijo od rasti dohodka in doseganje ena- kega deleža akumulacije v do- hodku kot v letu 1983. Sredstva za reprodukcijo so namreč porasla le za 37.1 7o, medtem ko je rast do- hodka 53,5 %, delež akumulacije v dohodku pa znaša v devetmesečju letos 20,8 %, v primerjavi z enakim obdobjem lani pa je maujši za 14 Osebni dohodki so se v devet- mesečju povečali za 50,6 %, nekaj nižja pa je rast sredstev za skupno porabo (47,9 %). Povprečno iz- plačani osebni dohodek v gospo- darstvu občine dosega v devet- mesečju 22.811 din in je za 52,3 % večji od devetmesečnega lani. investicije v občini Ptuj izplačila za investicije v osnovna sredstva so v ptujski občini nominalno večja za 91 odstotkov v primerjavi z lanskim tričetrtletjem, posebno pa so porasle investicije v negospodarske naložbe. Največ izplačil za investicije v letošnjem devetmesečju je bilo v kmetijstvu, kar 38.7 % vseh izplačil. V letoš- njem tričetrtletju se je v primerjavi z lanskim po- večal strukturni delež gospodarskih investicij od 73,1 % na 77,5 %, delež izplačil za stanovanjsko dejavnost pa seje zmanjšal od 21.2 % na 14,3 %, delež vlaganj v negospodarske naložbe pa seje povečal od 5.7 % na 8.1 %. V tričetrtletju letos je plačano za gospodarske investicije 2.077.609.000 din, za negospodarske in- vesticije 217,553.000 din in za stanovanjsko dejav- nost 384,002.000 din. Večja investicijska vlaganja, ki so se začela v zadnjem četrtletju so: prenova kotlovnice v Perut- nini TOZD Mestna industrija, skladišče za blagovne rezerve v MI F Ptuj TOZD Veleprodaja, skladišče goriv v TGA TOZD Vzdrževanje, melioracije Žu- pečja vas — Mihovce v KZ Lovrenc in melioracje v KZ Ptuj. Ostale investicije so bile začete konec lanskega ali v začetku letošnjega leta. Investicije pomenijo predvsem vlaganja v pred- nostne dejavnosti, kot so: meliorcije 100 ha zemljišč na melioracijskem območju 9, nakup kmetijske mcianizacije v EKK TOZD Kmetijstvo Ptujsko polje, niclioracije 165 ha v EKK TOZD Kmetijstvo Dravsko polje, gradnja telovadnice v SŠC Ptuj, zgraditev stanovanjskega bloka BI v Rabelčji vasi- zahod in gradnja skupne kotlovnice v novi stano- vanjski soseski. .Med neprcdnostnimi vlaganji so bile pričete in- vesticije v povečanje nočitvenih zmogljivosti v EKK TOZD Ptujske toplice, obnova ribje restavracije v EKK TOZD Haloški biser in obnova pekarne v Kidričevem INTES TOZD Pekarne Vinko Reš Ptuj. TEDNIK — 22. november 1984 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 GRADNJA OSNOVNE ŠOLE LOVRENC STROKA PROTI, POLITIKA ZA! V krajevni skupnosti Lovrenc so na zbor občanov, ki je bil v petek, 16. novembra, po- vabili predstavnike družbenopolitičnih orga- nizacij. skupščine občine in izobraževalne skupnosti občine Ptuj, da bi razčistili dileme L okrog gradnje štirirazredne osnovne šole pri Lovrencu. Dileme glede na veljavno zakono- dajo pravzaprav ne bi smelo biti. Gradnja lovrenške šole je del občinskega referendum- skega programa, njegovo spremembo pa je moč uveljaviti le s ponovnim referendumom. In zakaj naj bi spremembo sploh uveljavljali? Strokovnjaki so ugotovili, da gradnja štiri- razredne osnovne šole pri Lovrencu ekonom- sko ni utemeljena. Podatki povedo, daje bilo v krajevni skupnosti Lovrenc ob planiranju gradnje 1976. leta 126 otrok, danes je v šolo vpisanih 71 otrok, od tega 15 v prvem razredu. »Sporna« sta dva otroka, ki sta vpisana v os- novno šolo v Kidričevem, je oovedal pred- stavnik izobraževalne skupnosti na petkovem zboru občanov. Podatki za prihodnja leta so še manj ugodni. Po popisu prebivalstva naj bi bilo v lovrenško šolo 1990. leta vpisanih 51 učencev, po nekaterih podatkih celo samo 49 učencev. To seveda pomeni, da šola ne bo polno zase- dena in da bodo morali po veljavni zakonodaji uvesti kombinirani pouk. To so podatki, na podlagi katerih strokovnjaki menijo, da grad- nja šole ekonomsko ni utemeljena. Predstavniki družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine Ptuj pa so na petkovem zboru jasno povedali, da od gradnje ne bodo ixlstopili. ker je pač del referendumskega programa. Ker je poleg premajhnega števila učencev problem tudi denar, so predlagali krčenje vseh treh predvidenih gradenj, kot je bilo sklenjeno na sejah zborov ptujske občinske skupščine — torej telovadnice srednješolskega centra, lovrenške šole in prizidka k osnovni šoli Ivana Spolenjaka. Vse tri investicije naj bi torej uresničili v manjšem obsegu kot je bilo dogo- vorjeno. Z gradnjo lovrenške montažne štiri- razredne šole bodo pričeli spomladi 1985. leta in sicer takoj, ko bo na voljo dovolj sredstev. Za uresničitev tega sklepa je odgovoren odbor za nadzor nad zbranimi sredstvi občinskega sa- moprispevka Nevenka Dobljekar PREDSEDSTVI SKUPŠČINE OBČINE IN OK ZKS PTUJ Dosledno izvajati referendumski program Predsedstvo skupščine občine Ptuj je v ponedeljek, 19. novembra na razširjeni seji kritično obravnavalo poročilo delovne skupine iz članov izobraževalne skupnosti Ptuj, skupno- sti osnovnih šol in občinskega komiteja za družbenoekonomski razvoj in planiranje o nadaljnji dinamiki programa gradnje šolskega prostora iz referendumskega programa. Delov- na skupina je bila oblikovana v skladu s skle- pom zadnjih sej zborov SO Ptuj, saj je poročilo na dnevnem redu današnje oziroma jutrišnjih sej zborov SO Ptuj. V kritični razpravi je bilo ugotovljeno, da poročilo v celoti ne sledi sklepom zborov SO Ptuj, zlasti glede gradnje osnovne šole pri Lovrencu. Zato so na seji zadolžili delovno skupino, da poročilo dopolni. Delegatom zbo- rov SO Ptuj se tokrat predloži poročilo le kot informacija, sklepali o njem pa bi šele na decembrski seji, ko se bodo odločali tudi o sprejemu resolucije o družbenem in gospodar- skem razvoju občine za leto 1985, saj sta zadevi povezani. Predsedstvo SO Ptuj se sicer strinja z ugotovitvami stroke, da gradnja nove šolske zgradbe pri Lovrencu na Drav. polju ni upravi- čena z gospodarskega vidika in trenutnega sta- nja otrok na tem območju, toda odločno zagovarja najširše samoupravno sprejeto ob- veznost, da se referendumski program gradnje Šolskega prostora dosledno izvaja. Ob tem se predsedstvo zaveda, da so izpadla sredstva iz republiškega vira, ki je bil predviden v referen- dumskem programu, zato je naloga komisije in strokovnih služb, da pripravijo ustrezno zožen program dinamike izgradnje šolskega prostora, s tem, da se pri vseh objektih ustrezno zmanjša obseg ali pripravi časovni zamik, in da je treba pri gradnji osnovnošolskega prostora zagotoviti vsaj 10-odstotno sofinanciranje iz virov krajev- nih skupnosti, pa tudi za zunanje objekte pri SSC Ptuj bi morale ustrezen delež primakniti ptujske krajevoe skupnosti. Kmalu za tem se je sestalo tudi predsedstvo občinskega komiteja ZKS Ptuj, ki je politično ocenilo celotni splet dogajanj v zvezi z izvaja- njem referendumskega programa, obsodilo metode različnih pritiskov, predvsem pa je v celoti podprlo stališča predsedstva SO Ptuj — s poudarkom, da se je treba dosledno držati programa, sprejetega na referendumu in da je treba stalno spremljati izvajanje nosilcev tega programa. FF SKLEPNA OCENA RAZPRAV V 00 ZKS Razgibanost in pripravljenost za lodročjih posvetiti posebno skrb, seveda skupaj s sindikati in drugimi DPO ter delegat- skimi skupščinami. Dogovorili so se tudi, da bo OK ZKS na eni od naslednjih sej kritično ocenil metode lastne- ga dela in dela vsakega posameznega člana ko- miteja. Na podlagi te ocene bodo izvedli tudi potrebne kadrovske popolnitve. FF PRETEŽKO BREME PRETEKLOSTI Bogata zgodovinska preteklost je zapustila v treh najstarejših slovenskih mestih — Piranu, Ptuju in Škotji Loki — številne kulturne spomenike. Njihova obnova in vzdrževanje predstav- ljata za delovne ljudi in občane teh občin veliko denarno breme. Čeprav so občani izredno zainte- resirani za ohranjanje kulturne dediščine, sami ne zmorejo viso- kih stroškov obnove in vzdrževa- nja starih mestnih jeder omenje- nih treh mest, ki so zaščiteni kulturni spomeniki. Zato pobuda za ureditev statusa teh mest ni presenetila. Predstavniki občin Piran, Ptuj in Skofja Loka so se na posvetu, ki je bil v četrtek 15. novembra v Ptuju dogovorili, da bodo pred- lagali začetek postopka za raz- glasitev zgodovinskih mestnih je- der za kulturne spomenike veli- kega in izjemnega pom.na za Socialistično republiko Slovenijo. Pred tem pa morajo v Ptuju in v Skoipi Loki sprejeti odloke o zaščitenih Ifultumih spomenikih, medtem ko so v Piranu to že sto- rili. Ptujska občina ima sicer sprejet družben; dogovor o pre- novi staregi' mestnega jedra, vendar je kaj .r.aio nalog tega do- govora tudi uresničenih. Vzrok je seveda spet deri.-.r, čepravje javno mnenje naklonjeno obnovi .!.• > ga mestrieg;- : Iz vsega povedanega je moč sklepati, da zgolj ureditev statusa na papirju ni tisto, kar si občani želijo. Pomembno je. kako bo širša družbena skupnost tvorno sodelovala pri obnovi in vzdrže- vanju starih mestnih jeder — torej z denarjem. Na omenjenem pos- vetu je bilo slišati več predlogov. Tako naj bi v prihodnjem sred- njeročnem obdobju v okviru prispevne stopnje za kulturo zd- ruževali določen delež denarja samo za cbnovo in vzdrževanje teh mestnih jeder. V slovenski kulturni skupnosti namenijo letno za obnovo vseh mest le 80 milijonov, samo za obnovo Tartinijeve hiše v Piranu pa bi potrebovali 60 milijonov dinarjev. Poleg kulturne naj bi za obnovo mestnih jeder prispevale tudi ostale samoupravne interes- ne skupnosti. Nekatere to počno že sedaj — predvsem stanovanj- ska in komunalna skupnost. Pri- tegniti bi veljalo tudi ostale, je bi- lo slišati na posvetu — na primer skupnost pokojninskega in inva- lidskega zavarovanja, ki ima na voljo sredstva za urejanje bival- nega standarda upokojencev in prav ti običajno žive v starih mestnih jedrih. Prav gotovo bi se morale bolj kot doslej zanimati za obnovo starih stavb organizacije združe- nega dela, saj je v mnogih starih stavbah mogoče urediti primerne poslovne prostore in s tem poživiti življenjski in delovni utrip starih mestnih središč. Za Ptuj je na primer značilno, da je v starem delu mesta več zasebnih poslov- nih lokalov kot družbenih. Vsa tri mestna jedra so izjemno pomembni urbanistični spomeni- ki. znotraj njih pa je še lepo število posameznih pomembnih spome- nikov. Udeleženci ptujskega po- sveta so sicer dejali, da je v re- publiki pričakovati prej odpor kot (Klobravanje pobude. Pa vendar je vredno poskusiti. Varovanje kulturne dediščine je ustavna ka- tegorija. Občina je dolžna ščititi kulturne vrednote na svojem ob- močju — pa če so lokalnega ali evropskega pomena. Vendar za- kon o varstvu naravne in kulturne dediščine dopu.šča urejanje var- •stva in zaščite za nekatere spo- menike na republiški ravni. To pa seveda tako kot za občino tudi za republiko pomeni tudi material- no in ne le moralno obvezo. N. Dobljekar lo sJopni^č', f); ptujski grad Foto: Alfred Bradač Tudi predsedstvo o problemih v obrti v torek, 20. novembra se je sestalo predsedstvo občinske konference socialistične zveze Ptuj. Tokrat je poleg obravnave gradiva za zasedanje zborov občinske skupščine in priprav na programsko konferenco sociali- stične zveze, razpravljalo tudi o problemih obrti v občini Ptuj. O obrti in razvoju drobnega gospodarstva smo v zadnjem času veliko govorili in to predvsem govorili, storjenega je bilo zelo malo. Kljub vsem napisanim prednostim, ki bi jih naj imela obrt, se ta otepa s številnimi problemi. Večino teh pa so na torkovi seji spoznali tudi člani predsedstva občinske konference socialistične zveze. Obrtno združenje je v telegrafskem stilu nanizalo odprte probleme poslovne enote Avtoprevoz, gostinske dejavnosti, investicijske obrti in drugih dejavnosti obrti. Pri novih obrteh je najpogostejši problem poslo- vni prostor. Obrtniki pa zahtevajo pri določenih vprašanjih, kot je na primer ukinitev prometnega davka pri nakupu strojev in reprodukcijskega materiala, izenačitev z združenim delom. Glede davčnih olajšav menijo, da bi morale biti stimulativnejše. Tako ni redek primer, ko obrtniki bežijo (pred davki) v druge občine, čeprav na upravi za družbene prihodke postrežejo z drugimi podatki in to, da plača davek le tretjina obrtnikov ali še manj. Zahtevajo tudi D. U. R m da zamudne obresti gredo v strošek in da bi lahko zaposlovali večje število delavcev, vsaj deset. Stvari, ki so glede obrti dogovorjene v republiki, se po mnenju mno- gih rušijo v občinah. Kako je to v ptujski občini, naj bi odgovorila torko- va seja. MG Danes - sindikalno izobraževanje v ptujskem hotelu se bodo danes na sindikalnem izobraževanju zbrali predsedniki izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata, delavskih svetov in samoupravne delavske kontrole. V ptujskih sindikatih so za letos pripravili bogat program izobraževanja zavedajoč se, da bomo le s stalnim in nenehnim izobraževanjem, pridobili oziroma usposobili potrebno število sindikalnih aktivistov. Uvodni del celodnevnega seminarja bo posvečen predstavitvi družbe- noekonomskega položaja občine Ptuj, v nadaljevanju pa bodo razpra- vljali o smernicah za oružbeni načrt SR Slovenije za obdobje 1986—1990 in o aktivnostih, ki jih bodo osnovne organizacije vodile v pripravah in sprejemu srednjeročnega načrta 1986—1990 ter osnutku resolucije za leto 1985 — SR Slovenije in občine Ptuj. Popoldanski del je namenjen tipičnim sindikalnim nalogam. Predsedniki izvršnih odborov osnovnih organizacij bodo prejeli navodila za pripravo in izvedbo letnih sej osnovnih organizacij, za evidentiranje; ob tem pa bodo pregledali aktivnosti s področja delitve po delu in rezulta- tih dela ter sindikalno učinkovitost v občini. Zaključni del seminarja bo posvečen preverjanju organiziranja orga- nizacij združenega dela, kadrovski politiki, nalogam samopravnih delav- skih kontrol in nalogam delavskih svetov. MG Gradnja ptujsl(e obvoznice uspešno napreduje Gradnja ptujske obvozne ceste uspešno poteka naprej, kljub zelo težkim vremenskim razmeram. V prvi fazi je sedaj osrednje gradbišče v sektorju Natašina pot, kjer so že pred mesecem in pol končali z gradnjo nadvoza čez železniške tire. Sedaj delavci Cestnega podjetja Maribor opravljajo urejevalna dela in priključke na Potrčevo cesto, ter na drugi strani nadvoza na Rogozniško. Čeprav omenjeni nadvoz ob Natašini poti še ni dokončan in uradno predan svojemu namenu, pa občasno čezenj že poteka manjši lokalni promet Fotozapis: M. Ozmec Investicije v krajevnih skupnostih Krajevne skupnosti na območju ptujske občine so v letošnjem letu vložile v gradnjo infrastruktirnih objektov precej lastnih sredstev, ki so jim primaknile svoj delež samoupravne interesne skupnosti. Opravljene so bile naslednje investicije: Nadaljevana je bila gradrtja primarnega vodovodnega omrežja v KS Destrnik (Ločki vrh-Destrnik, Rabelčja vas-Placarovski vrh) in sekun- darnega omrežja v III. tlačni coni Ptuj, KS Markovci (Prvenci), KS Stoperce in KS Cirkulane (Medribnik). Obnovljenih je bilo tudi 11 vodnjakov na območju KS mesta Ptuj. V KS Bratje Reš in Turnišče so nadaljevali z gradnjo kanalizacijskega omrežja, v KS Ivan Spolenak pa so urejali investicijsko tehnično dokumentacijo za kanalsko omrežje. KS Majšperk, Ptujska gora in Dolena so podpisale z območno SIS za PTT promet samoupravni sporazum o zgraditvi primarnega telefonskega omrežja, ki bo potekalo od centrale v Majšperku, skozi Stogovce in Doklece do Dolene. Sporazum o zgraditvi telefonske mreže so podpisale tudi KS Olga Meglič, Grajena in Bratje Reš. TOZD ELEKTRO Ptuj je nadaljevala z gradnjo transformatorjih postaj in elektro omrežja v tistih KS, kjer so bile razmere najslabše. V manj razvitih KS pa so izvajali tudi načelo solidarnostnega financiranja. Občinska skupnost za ceste je skrbela za vzdrževanje lokalnih cest po krajevnih skupnostih in nadaljevala z gradnjo ptujske obvoznice. KS pa so skrbele predvsem za prevoznost krajevnih cest in skupaj s SIS so iz- vajale lastne programe. Glede na to, da so materialne možnosti krajevnih skupnosti omeje; je koordinacijski odbor za usklajevanje razvoja in spremljanje delovanja KS v občini Ptuj sklenil, da se manj razvitim KS na območju Haloz in Slovenskih goric dodeli vsaki po 290.000 din solidarnostnih sredstev za dokončanje prednostnih investicij v KS. FF 4 - SESTAVKI IN KOMENTARJI 22. november 1984 - IK KAJ VEŠ O ALKOHOLIZMU 2. nadaljevanje Nadaljujemo s ..KVIZOM ZA BRALCE." Odgovore in vprašanja o alkoholizmu smo dobili pri RKS. Veseli bi bili tudi va.ših vprašanj, ki jih pošlji te na Tednik, tako bomo kviz podaljšali in obogatili z novim znanjem. VPRAŠANJA IN ODGOVORI: 1. KAKSNE RAZLIKE POZNAMO MED POSAMEZNIMI POKRAJINAMI IN NARODI V NASI DR2AVI V ODNOSU DO UŽIVANJA ALKOHOLA? • V Jugoslaviji živi narodnost muslimanov, katera po svoji tradiciji ne uživa alkohola. Seveda se tega držijo le pristni muslimani. Razlike ob- stajajo npr.: v Dalmaciji tudi uživajo alkohol, a pij^instvo obsojajo, medtem ko se pri nas s pijanstvom hvalimo in govorimo o pijančevanju kot junaštvu ter sprejemamo celo posledice, nastale zaradi alkoholizma, kot nekaj samoumevnega in vsakdanjega. Ne začudijo nas samomori, ravnodušni smo do prometnih nesreč, storjenih zaradi pijanstva, družinskih tragedij, kjer gospodari alkohol, smo se navadili. Ko se je pojavila steklina, so bili izvedeni najrazličnejši ukrepi: predavanja, članki v dnevnem časopisju, opozorilni napisi itd, čeprav ni bilo niti enega smrtnega primera. Alkohol pa beleži na tisoče tragedij, pa ne storimo skoraj nič. 2. ALI MENIS, DA POSTANEJO OTROCI IZ DRUŽIN ALKOHOLICNIH STARSEV POGOSTEJE ALKOHOLIKI, KAKOR IZ DRUZIN, KJER NI BILO ALKOHOLIZMA? Človek bi mislil, da povzročajo slabe izkušnje ljudem, ki so imeli alkoholične starše odklonilne odnose do alkohola, žal temu ni tako. Pri 80 % alkoholikov je ugotovljeno, da je vsaj eden od njihovih staršev bil alkoholik . . . 3. KAKO VPLIVA ALKOHOL NA MOŽGANE? Alkohol zelo neugodno deluje na živčne celice, povzroča njihovo propadanje in izziva atrofijo (sušenje) možgan, zato možgani alkoholika delujejo vedno slabše. Ce predolgo čakamo z zdravljenjem se alkoholiku ne da več pomagati, ker je pri njemu alkohol uničil preveč možganskih celic. Pojavi se DEMENCA (bebavost) in z njo smrt. 4. ZAKAJ JE TUDI NAJMANJŠA KOLiCiNA ALKOHOLA V KRVI USODNA, ZLASTI V PROMETU IN OB RAVNANJU S STROJEM? Prometne nezgode, ki jih povzroča alkohol so glede na število mrtvih in poškodovanih mnogo hujše od katerihkoli drugih prometnih nezgod. Po nekaterih podatkih je teh nesreč okoli 20 a to so le tiste nesreče, pri katerih je bila prisotnost alkohola dokazana. V resnici pa je odstotek znatno višji. Alkohol namreč deluje med drugim tudi na reflekse. Le-ti se pri opitem vozniku bistveno upočasnijo. Npr.: pri vozniku ki vozi pod vplivom alkohola, je čas od zaznave nevarnosti, do ukrepanja znatno daljši /I, 25 sek. Ce ima 0,8 % alkohola in 0,75 sek. pri treznem vozni- ku. V današnjem industrijsko razvitem svetu je treznost pri rokovanju s stroji in z avtomobili nujna, nedopustno in usodno je delati pod vplivom alkohola. 5. KAJ POMENI KLUB ZDRAVLJENIH ALKOHOLIKOV? Zdravljeni alkoholik obiskuje dispanzersko skupino približno eno ali dve leti, nakar nadaljuje s procesom osebnostnega zorenja v klubu zdravljenih alkoholikov. Tu dobiva še nadaljnjo pomoč, če se je uspešno zdravil, je sposoben pomagati drugim zdravljenim alkoholikom ter njihovim družinam. Toda klub mora obiskovati z zakoncem, še bolje pa je, če se vključi v skupino in kasneje v klub čimveč članov, Dredvsem otroci. 6. ALI SI KDAJ POMISLIL, ZAKAJ JE MED ALKOHOLIKI VEC MOSKIH? To je pogojeno zgodovinsko. Za ženske so veljale povsem druge moralne norme kot za moške. Se danes se nam zdi nekaj vsakdanjega, če vidimo opotekajočega pijanega moškega, če vidimo v gostinskem lokalu ob ,,šanku" sloneče moške. Čudno pa bi bilo, ko bi isto počele ženske. NEPRECENLJIVA ŠKODA PA JE, DA ŠTEVILO ŽENSK ALKOHOLICARK RASTE. Pomislimo, kako bolna bo naša družba, če bo imela tudi tako številno armado alkoholičark kot alkoholikov. VPRAŠANJA ZA DRUGiC: 1. KATERA SO ZAČETNA ZNAMENJA ALKOHOLIZMA? 2. KAJ POMENI PATOLOŠKA LJUBOSUMNOST? 3. KAKŠNA JE ZAKONITOST RAZVOJA ALKOHOLIZMA PRI 15-LETNIKU? 4. ZAKAJ JE ALKOHOLIZEM TAKO USODNO VSESTRANSK^O RAKASTO R.\ZRASCENA BOLEZEN? 5. KAKO ŠE OBVARUJEMO PRED ALKOHOLIZMOM? 6. ALI JE ŽENSKI ORGANIZEM ENAKO DOVZETEN ZA ALKOHOL? 7. KATERA JE KONCNA FAZA ALKOHOLIZMA? Nova vprašanja in odgovori drugič! Dr. Z. I. DRUŽBENI PRAVOBRANILEC SAMOUraAVUANJA PTUJ O usklajevanju samoupravnih splošnih aktov Delegatom Zbora združenega dela SO Ptuj je Družbeni pravobranilec samoupravljanja Ptuj za jutrišnjo sejo predložil informacijo o uskladitvi samoupravnih splošnih aktov z Zakonom o razširjeni reprodukciji in minulem delu. Družbeni pravobranilec samoupravljanja je že decembra lani dal pobudo OZD, da naj delavski svet in poslovodni organ ugotovita, kako poteka to usklajevanje. Letos pa je poslal poseben vprašalnik, da bi ugotovili, kako je s pobudo. Iz odgovorov je bilo ugotovljeno, da je večina OZD s programom uresničevanja določil Zakona o razširjeni reprodukciji in minulem delu v zamudi. Nekatere OZD pa kljub sklepom delavskih svetov še niso pripravile niti osnutkov sprememb in dopolnitev samoupravnih splošnih aktov, (med njimi so navedene Perutnina, KZ Lovrenc in AGIS). V marsikateri OZD pa so v samoupravne splošne akte v glavnem prepisali le člene iz zakona. Precej OZD še tudi nima nobenih določil glede minulega dela. V smislu zakona pa imajo minulo delo dobro opredeljeno v OZD: Emona Merkur Ptuj, ,,01ga Meglič" Ptuj, KGP Ptuj, TGA Kidričevo, MIP Ptuj in Emona KKPtuj). Žal pa tudi v teh OZD minulo delo še vedno nagrajujejo po starem, to je v odstotku na delovno dobo. Tudi glede gospodarjenja z investicijskimi sredstvi so v samoupravnih splošnih aktih formalno prepisane določbe zakona. Meril za razporejanje čistega dohodka za izboljšanje in razširjanje materialne osnove dela praktično nimajo, prav tako ne meril za ugotavljanje dohodka, ki je rezultat izjemnih ugodnosti. Podobno je tudi glede združevanja investicijskih sredstev /a skupna vlaganja. Te ugotovitve ne veljajo le za OZD s področja gospodarstva, temveč tudi za družbene dejavnosti, kjer večinoma k uresničevanju te naloge še .sploh niso pristopili. Zaradi navedenih in še 'Iru! :!i "i.i?otovitev, /api,anih v informaciji, .Toeni pra-'obr^" iec :iair! 'pravManja pr. a^a; da i- forn^sciji L'iavnava zbor zd^uže; : ^^ ' n;^;. : ' v (jclov:.;- ^^ni-acijah, da do' > ; - :aKona ur-. p - " > j> tud^ da ' oir !i.iio ^ na -o " - • p- • • : O V: r ir: ::-nil-r Mirovna gibanja - nil(oli več vojne!" v sredo, 14. novembra, je bila v SSC v Ptuju javna tribuna na temo ,,Mirov na gibanja — nikoli več sojne." Udeležili so se je srednje- <.olci in člani marksističnih krož- kov in klubov OZN iz osnovnih šol Vodil io je Miloš Kuret. sekretar Republiškega centra klubov OZN. Na začetku je Miloš Kuret govo- ril o oboroževanju v svetu, /a katerega se v zadnjih letih ptirab- Ijajo ogromna in vse večja sred- stva. N^eč porabita obe supersi- li, ZDA in Sovjetska zve/a. Proizvajajo nove in nove vrste orožja, ker se vsaka od supersil boji, da ne bi zaostala v ravno- težju. Vsak nov oborožitveni si- stem poraja nov protisistem, tako da oboroževanju ni videti konca. Začetek mirovnih gibanj bi lah- ko postavili v leto 1962, po berlin- ski in kubanski jedrski krizi. Novi val mirovnih zborovanj pa je dobesedno preplavil zahodno Evropo lani, z demonstracijami v ZR Nemčiji, Veliki Britaniji, Itali- ji, Norveški, Franciji, Danski, ko je začel NATO pakt nameščati tu rakete srednjega dosega Perching. Na to so v varšavskem paktu odgovorili z raketami SS-20. Potem sta bila predvajana dva filma s protivojno tematiko. Prvi je v obliki risanke pokazal, kako je človek v vsej svoji zgodovini težil k temu, da bi si podredil druga plemena, ljudstva, narode. More- biten svetovni jedrski spopad pa bi vodil v popolno uničenje člove- štva. Obe supersili se zavedata te- ga dejstva, vendar pa obstaja možnost, da lahko tak spopad povzroči majhna napaka v siste- mih vodenja. Nekateri podatki govore, da je v zadnjih tridesetih letih bil približno 30.000 krat spro- žen alarm 1. stopnje, ker so pri poskusnih izstrelitvah jedrskih ra- ket nastale nepredvidljive tehnične napake. Včasih smo mislili, da je Jugoslavija i/vzeta iz nevarnosti morebitne lokalne jedrske vojne. Danes pa je popolnoma jasno, da rakete, ki nas obdajajo z obeh strani, ne bi samo preletele našega ozemlja. Mladina se zaveda nevar- nosti, ki preti človeštvu. Tudi pri nas v Sloveniji nastaja- jo mirovne skupine. Imamo jih v Ljubljani, Radovljici, Kopru, Ce- lju. Takšno mirovno skupino bomo ustanovili tudi v Ptuju, če bo le zadosten interes mladih, je pove- dala Anita Peklar, predsednica klubov OZN v ptujski občini. Ob koncu javne tribune so udeleženci lahko dobili posterje in kupili zna- čke, ki pozivajo k miru. Samon Strelec Roman Cesar Z javne tribune v Ptuju poziv: Nikoli več vojne VRTEC POTREBUJE KUHINJO Ptujska vzgojno varstvena orga- nizacija mora še letos pričeli z do- graditvijo in obnovo kuhinje, kjer dnevno pripravljajo 1300 obrokov. Ce tega ne bodo storili, bodo mo- rali kuhinjo zapreti, kar pomeni, da tudi vrtci ne bodo delali. Raz- širitev kuhinje je del skupnega refe- rendumskega programa enajstih ptujskih krajevnih skupnosti, torej so te krajevne skupnosti dolžne pri- spevali svoj delež k predvideni in- vesticiji. Po sedanjih ocenah bodo vsa dela veljala nekaj nad 29 milijo- nov dinarjev, okrog 27 milijonov naj bi prispevale krajevne skupno- sti mesta Ptuja, ostalo pa vzgojno varstvena organizacija i/ amortiza- cijskih sredstev. Ker je domneva, da bo številka ob realizaciji gradnje precej višja, več kot verjetna, bodo morali v ptujskem vrtcu postrgati ves denar, ki bo na voljo, samo za to investicijo. Tako se bodo morali odpovedali prenovi vrlca v Rajčevi ulici, kjer so nameravali uredili prostore za okrog 10 otrok in sofi- nanciranju gradnje vrtca v Gorišni- ci. Na nedavnem sestanku predstav nikov krajevnih skupnosti in vzgoj- no varstvene organizacije je bilo sli- šati nič koliko različnih mnenj o predvideni investiciji. Med pozitiv- nimi je bilo tudi nekaj negativnih. Predvsem so mnenja, da bi moral piujski vrtec že pred leti razmišljati o razširitvi in obnavljanju nekate- rih prostorov, ki so nujni za nemo- teno delo z otroki. Zakaj to ni bilo tako, je pojasnila ravnateljica vrtca Boža Bratuž. V prejšnjih letih so bila vsa razpoložljiva sredstva na- menjena za gradnjo vrtcev — igral- nic, za vse ostalo pa ni bilondovolj denarja. Mnenja so se kresala tudi pri dogovarjanju o klj-iču, po kate- rem naj bi posamezne krajevne skupnosti prispevale denar za inve- sticijo. Nazadnje je prevladal pred- log, da naj bi že predvidene deleže pomnožili s količnikom povečanja priliva sredstev samoprispevka v posameznih krajevnih skupnostih. Ker so se z referendumskim progra- mom krajani dogovorili, da bodo v ta namen združili 10 milijonov dinarjev, sredstva pa so se doslej povečala za 170 odstotkov, naj bi torej prispevali sedaj skupno 27 mi- lijonov dinarjev. To pa je prav to- liko, kolikor vrtec {jotrebuje denar- ja, da lahko investicijo prijavi pri- stojnim organom in jo prične tudi izvajati. Dokončni dogovor sicer še ni sprejet, glede na razpravo pa je moč soditi, da je najbolj sprejem- ljiv. O njem se bodo odločali tudi delegati skupščin krajevnih skup- nosti, ki se morajo sestati še v tem mesecu. Vzgojno varstvena organi- zacija namreč potrebuje sredstva že konec novembra ali v začetku de- cembra, ko naj bi stekla vsa pri- pravljalna dela za prenovo in razši- ritev kuhinje. N. Dobljekar V kuhinji so sedaj nemogoče delovne razmere (foto S. Strelec) Tudi goveji parklji morajo biti zdravi Intenzivna živinoreja prinaša poleg velikih koristi tudi nove težave in nove naloge veterinar- jem. Na zahodu, kjer je moderen način živinoreje uveljavljen že pre- cej časa, se tudi že dalj časa uspešno upirajo pojavu bolezni parkljev. Tudi pri nas je intenzivi- ranje živinoreje v porastu, s tem v zvezi pa tudi deformacije parkljev goveda. Ker se tudi v Obdravskem zavodu za veterinarstvo in živino- rejo v Ptuju v zadnjih letih v^e pogosteje srečujejo s težavami, ki jih ta bolezen povzroča živinorej- cem, so se zadeve lotili načrtno. Več o tem boste izvedeli iz pogo- vora z vodjo epizootiološkega oddelka, magistrom Zlatkom Kumrom, diplomiranim veterinar- jem — specialistom. Kje so vzroki stopnjevanja bolezni parkljev? ,,Res je, da so parklji goveda na današnji stopnji filogenetskega razvoja kar zadovoljivo prilagojeni določenim funkcionalnim obremenitvam, če so še te v fizioloških mejah zmogljivosti organizma. Toda z nenehnim izboljševanjem proizvodnih lastnosti živali (več mleka in mesa) z večjo rastnostjo in rodnostjo so in še bodo preseženi fiziološki okviri, predvsem v procesih presnove, ki so odločilni za normalno funkcijo organskih sistemov in posameznih organov, med drugimi tudi parkljev. Da je obolevanje parkljev sorazmerno pogostejše kot obolevanje drugih delov telesa je hkrati iskati vzro- ke v spremembah funkcionalne obremenitve parkljev, kar je še po- sebej prisotno pri molznicah, ki neprenehoma stojijo v hlevu in so njihovi parklji samo siaiično ne pa tudi dinamično obremenjeni. Med vzroke je potrebno prišteti še prenailačenosi hleva, tesna in kratka stojišča, neustr-/na tla in nastilj obrezovanje in korekcijo parkljev, ki se ne ■ -ja ali ,e i/' -j: nepravr:io i^ n. r .-)- V:";., =:čura luiv ; : ^ še vrsii d- ^ih v/rok: -, K;; -- -i vali in kako bolezen vpliva na Iirirejo mesa m mleka? ,,Rezultat delovanja naštetih činiteljev je prekomerna rast rože- vine, popačen in nezaželjeno deformiran parkelj, neenakomerno brušenje in obremenjevanje parklja. Sledijo različne razpoke trdih delov parklja, vdor mikrobov in infekcija mehkih delov, kar povzroča, da živali težko vstajajo, .stojijo in se premikajo. Zelo pogo- sta je tudi šepavost. Izkušnje, delo na terenu in stiki z živinorejci nam kažejo, da na območju občine naj- manj 25—30 % molznic ima eno ali več naštetih patoloških sprememb na parkljih kar pomeni, da je v naših hlevih 3.750 do 4.500 krav in telic, ki so ne samo klinični ampak tudi proizvodni in- validi. Ker je splošno zdravstveno stanje prizadetih živali spremenje- no se pri molznicah količina mleka zmanjša za 15—20 % kar pomeni do 5 litrov manj mleka na dan, pri pitancih pa je prirastek v teži 10—15 kg manjši na mesec. Glede na starost obolelih govedi moram povedati, da jih oboleva največ v starosti med 5. in 8. letom to je v času, ko molznice dajejo največ mleka. Ne manj pomemben je podatek, da so spremembe, ki nastanejo na okončinah prizadetih niol/nic kroničnega značaja, mno- gokrat neozdravljive in da nemalo živali konča predčasno v klavni- ci." Dovolj je torej razlogov, da ste se v Obdravskem zavodu za veterinarstvo in živinorejo načrtno lotili borbe proti tej bolezni. ,,Bolezni parkljev so po mojem mišljenju ene izmed tistih, ki jih pri nas živinorejska proizvodnja še kako čuti, ki ob sedanji relativno ugodni epizootiološki situaciji povzročajo celo večje ekonomske izgube kakor kužne bolezni. V prepričanju, da se bo v bodoče tovrstna problemaaka še stopnje- vala, zavedajoč se istočasno veli- kega Števila že obstoječega bolezenskega stanja pri molznicah in s tem skoraj neslutenih skritih rezerv v prireji je OZVŽ Ptuj, TOZD Veterinarstvo že v letu 1983 izdelal program preveniranja in preprečevanje obolenj govejih parkljev. V ta namen smo v letu 1983 in v začetku leta 1984 s srcdsivi samoupravnega Sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane nabavili potrebno orodje in posebej za to izdelano premič- no stojnico. V drugi polovici leta 1984 smo s strokovno usposoblje- no ekipo in ob denarni pomoči samoupravnega sklada za inter- vencije v kmetijstvu SO Ptuj in Zavarovalne skupnosti Triglav — območna skupnost Maribor začeli s sistematsko, redno in dolgoročno planirano akcijo korekcije in obrezovanja parkljev pri molz- nicah zasebnih živinorejcev v naši občini, tako kot se že leta to izvaja pri mo^nicah na družbenih obra- tih. Delo opravljamo tako, da pred prihodom ekipe v vas, pisno obvestimo vsakega posameznega živinorejca, ki se mora prijaviti v vaški zbiralnici mleka ali pri že prej določenem živinorejcu v vasi, zadolženem za sestavo seznama. Stojnica za fiksacijo živali je na- rejena tako, da je prevoz z trakto- rjem iz dvorca v dvorec relativno enostaven in omogoča nemoteno in strokovno obrezovanje parkljev na vseh štirih okončinah brez večjega fizičnega napora. "Zanima- nje živinorejcev za akcijo je veliko, tako, da se po premagovanju zače- tnih težav brez katerih ;udi tu ni šlo, delo vsakodnevno in nemote- no nadaljujemo. Za konec pa Še nauk živino- rejcem. Zmotno je mnenje nekate- rih, da je samo obolele in deformi- rane parklje potrebno obrezovati. To je sicer tudi potrebno, toda še pomembnejše je obrezovanje in nega še zdravih ali komaj opazno spremenjenih parkljev, ker je to edino zagotovilo, da bodo takšni tudi ostali," Pripravil: J, Bračič TEDNIK ~ ^ november 1984 DELEGACIJE OBRAVNAVAJO - 5 OSNUTEK RESOLUCIJE 0 POLITIKI DRUŽBENEGA IN GOSPODARSKEGA RAZVOJA OBČINE PTUJ V 1985. LETU I. KULCM CIIJI IN MATKRIALM OKVIRI RAZVOJA Na osnovi poročila o uresničevanju družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1981 — 1985 v letih 1981, 1982, 1983, 1984 s prvo oceno možnosti razvo- ja v letu 1985, dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije in usmeritev republiške ter zvezne resolu- cije o politiki družbenega in gosp(xlarskega razvoja za leto 1985 opredeljujemo v občini Ptuj za leto 1985 naslednje temeljne cilje in naloge: — povečanje proizvodnje blaga in storitev ter proizvodnje hrane, — povečanje izvoza in deviznega priliva iz kon- vertibilnega področja ter varčevanje pri vseh vrstah devizne porabe, — zagotavljanje osnovne preskrbe prebivalstva ter preskrbe OZD s surovinami in repromaterialom, — učinkovitejše gospodarjenje na podlagi večje produktivnosti in izboljšanje organizacije v proizvo- dnih in poslovnih procesih ter večjo naslonitev razvo- ja na raziskovalno, razvojno in inovacijsko dejav- nost. Politika družbenoekonomskega razvoja bo v letu 1985 pomenila nadaljevanje politike uresničevanja prve etape dolgoročnega programa ekonomske stabi- lizacije. Prednostna področja naše aktivnosti bodo na- slednja: gospodarnejše upravljanje z družbenimi sredstvi, uveljavljanje družbenega planiranja, uresni- čevanje delitve po delu, vključevanje v mednarodno delitev dela na osnovi strukturnih sprememb v gospo- darstvu, pridobivanje hrane, napredek drobnega go- spodarstva, razvoj stanovanjskega gospodarstva in uresničevanje nalog na področju socialne politike. Zastavljene temeljne cilje bomo v letu 1985 ure- sničili: — z rastjo družbenega proizvodr. za okrog 2,5 v tem industrijske proizvodnje za okrog 3 družbeno organizirane kmetijske proizvodnje za ok- rog 5 trgovine za okrog 1 Vo, drobnega gospo- darstva za okrog O % in minimalno rastjo ostalih dejavnosti, razen gradbeništva, ki bo ohranilo nivo iz leta 1984, — s povečanjem konvertibilnega izvoza za okrog 10 kar znaša približno 50 mio USA dol. in uvoza za okrog 7 — s povečanjem zaposlenih v združenem delu za Dkrog 1,2 — s povečanjem produktivnosti za okrog 1,3 kar predstavlja okrog 52 % delež v rasti družbenega proizvoda in — s sredstvi za osebno, skupno in splošno pora- bo, ki bodo realno o-stale na ravni leta 1984. II. POLITIKA IN USMERITVE RAZVOJA 1. EKONOMSKI ODNOSI S TUJINO Večji izvoz, predvsem na konvertibilno področje, bo tudi v letu 1985 ena izmed glavnih nalog organiza- cij združenega dela gospodarstva občine. Tako si bo- do organizacije prizadevale povečati izvoz v celoti za 10 pri čemer bo zaradi pretežne konvertibilne usmerjenosti (99 % vsega izvoza je konvertibilnega) tudi izvoz na konvertibilno področje rasel po enaki stopnji. Pri tem morajo OZD iskati tudi možnosti za povečanje izvoza in uvoza na klirinško področje. Predvideno stopnjo rasti izvoza bo možno doseči z maksimalnimi napori dosedanjih izvoznikov (največji med temi so: TGA ,,Boris Kidrič" Kidričevo. Meso- kombinat Perutnina Ptuj, Labod — Delta Ptuj, Agis Ptuj, Emona — Kmetijski kombinat Ptuj) ter drugih. Organizacije si bodo prizadevale povečati izvoz pro- izvodov višje stopnje predelave in zmanjšati izvoz su- rovin in reprodukcijskih materialov. Uvoz surovin in reprodukcijskega materiala bo v letu 1985 večji zal "/o. Prednost pri uvozu bodo ime- le surovine in repromaterial za potrebe proizvodnje za izvoz na konvertibilno področje. Uvoz opreme ik) možen v primeru zamenjave izrabljene opreme za iz- vozno proizvodnjo oziroma opreme, ki bo dajala velike neto devizne učinke. Stopnja pokritja uyoza z izvozom bo okrog 120 2. PROIZVODNJA HRANE IN PRESKRBA V kmetijstvu bo osnovna skrb namenjena nadalj- niemu intenziviranju proizvodnje in smotrnejšemu iz- koriščanju kmetijskih zemljišč ter bolj usklajenemu razvoju primarne kmetijske proizvodnje in živilske industrije. Družbeno organizirana kmetijska pro- izvodnja bo povečana zu okrog 5 % in sicer v druž- benem sektorju za okrog 4,6 v zasebnem sektor- ju pa za okrog 5,5 povečano bo tržno pridelo- vanje poljščin in prireja mesa ter mleka. Za uresničitev predvidenega programa bo organi- zirano pridelovanje tržnih poljščin na 2.267 ha pšeni- ce. 932 ha sladkorne pese in 350 ha oljnic. Z nadaljnjo intenzifikacijo pridelovanja koruze, krmnih poljščin, predvsem pa travinj, bo zagotovljena prireja okrog 17.500 1 mleka, okrog 4.911 ton govejega ter okrog 5.857 ton svinjskega mesa. Proizvedeno bo tudi ok- rog 36.155 ton perutninskega mesa. V zasebnem sek- torju bodo še naprej vzpodbujane večje vzrejne kon- centracije v posameznih gospodarstvih in večji razvoj govedoreje na hribovitem območju občine. Predvideni cilji bodo doseženi ob krenitvi pospe- ševalne službe v Kmetijski zadrugi Ptuj in Kmetijski zadrugi Lovrenc na Dravskem polju ter njihovim po- vezovanjem z območnimi strokovnimi zavodi. Odlo- čujoč faktor uresničevanja nalog in zastavljenih ciljev je tudi v pravočasni in zadostni oskrbi z reprodukcij- skim materialom, zaščitnimi sredstvi, gnojili in po- gonskimi gorivi, rezervnimi deli za kmetijsko meha- nizacijo in u"nkovito obrambo pred točo. Kmetijsko prostorsko ureditvene operacije bodo izvajane v skladu z družbenim planom. Melioracije bodo pričeli izvajati v letu 1985: — Emona Kmetijski kombinat na površini 20 ha — Kmetijska zadruga Ptuj na površini 357 ha — Kmetijska zadruga Lovrenc na Dr. polju na po- vršini 250 ha. Začete melioracije v skupni površini 627 ha bodo končane v letu 1986. V Polskavski dolini bo zaklju- čenih 625 ha melioracij, začetih v letu 1984. Kmetijsko zemljiška skupnost bo skrbela skupno s kmetijsko inšpekcijo /a vključevanje slabo obdelanih in neobdelanih zemljišč v proizvodnjo in pripravo in- vesticijske dokumentacije za iz\ajanje kmetijsko pro- storskih operacij melioracijskega območja Sturmovec. l/vajala bo aktivnosti na izdelavi agrokarte. Za pospeševanje kmetijske proizvodnje zasebnega sektorja bodo usmerjena sredstva samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu občine in republi- ke. Z aktivnostjo trgovine in izpopolnitvami tržnih blagovnih rezerv bo ohranjena preskrbljenost ob- čanov najmanj na ravni leta 1984. 3. RAZPORUANJI DOHODKA IN OBLIKOVA- NJE SRKDSTEV ZA ZADOVOUFVANJE OSKB- NIH, SKUPNIH IN SPLOŠNIH POTREB Politika delitve dohodka v letu 1985 je glede na za- ostrene gospodarske razmere naravnana v povečanje deleža sredstev za razširitev materialne osnove združe- nega dela. Povečati je potrebno tudi učinkovitost iz- koriščanja razpoložljivih zmogljivosti in s tem ustvar- janje višjega realnega dohodka. Rast sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev v posamezni organizaciji bo odvisna od re- zultatov gospodarjenja in rasti izločenih sredstev za akumulacijo, od dosežene proizvodnje, storilnosti ži- vega in minulega dela ter gospodarnosti. Sredstva za splošno porabo bodo oblikovana na nespremenjenih virih sredstev in davčnih stopnjah iz leta 1984 in v skladu z dogovorom o izvajanju politike splošne porabe na ravni občin. V letu 1985 je potrebno v samoupravnih interesnih skupnostih in občinskih upravnih organih nadaljevati s preverjanjem predpisov in samoupravnih splošnih aktov, ki določajo pravice uporabnikov sredstev za za- dovoljevanje splošnih in skupnih potreb in zahtevajo prekomeren obseg administrativnih del. S tem bi ustvarili pogoje za zmanjšanje zaposlenih pri določe- nih opravilih. 4. INVK.STICIJSKA POLITIKA V letu 1985 bodo največja vlaganja v industriji, kjer bodo nadaljevana vlaganja v povečanje izvoznih zmogljivosti perutninske klavnice, v povečanje kapa- citet tovarne krmil Mesokombinata Perutnina in no- vogradnjo sušilnice žil v EKK. Pričeta bo I. faza mo- dernizacije proizvodnje primarnega aluminija v TGA Kidričevo. Na področju kmetijstva bodo poleg vlaganj v melioracije na novo pričeta vlaganja v gradnjo farme 7Z vzrejo jarčk pri Mesokombinatu Perutnina Ptuj. Na ostalih področjih gospodarstva bodo investicije usmerjene le v manjša tekoča vlaganja, razen na pod- ročju turizma, kjer bo potekala gradnja bungalovov (50 postelj) pri EKK — TOZD Ptujske toplice ter v gradbciušivu, kjer bo pričelck vlaganj za ureditev cen- tralne gramoznice. Na področju družbenih dejavnosti bo končana gradnja telovadnice pri Srednješolskem centru in nadaljevanje invcsticij po referendumskem programu. V vzgojno varstveni organizaciji bo adaptacija in širitev kuhinje in treh oddelkov vrtca v stari zgradbi v Reičevi ulici in v KS Gorišnica. Na področju zdravstva bodo adaptirani prostori z^ namesiiiev rentgenskega aparata. Za izvajanje adaptacij in posodobitev prostorov in opreme bodo organizacije združenega dela družbenih dejavnosti uporabljale sredstva amortizacije in samo- prispevkov krajevnih skupnosti. 5. ZAPOSLOVANJI V letu 1985 se bo nadaljevala politika produktivnega zaposlovanja, predvsem pripravnikov, v cilju izboljšanja kvalifikacijske strukture zapo- slenih. Zaposlovanje se bo povečalo v mejah danih materialnih okvirov, ki omejujejo vlaganja v raz- širitev obstoječih in gradnjo novih zmogljivosti. Organizacije združenega dela s področja gospe ir- stva bodo zagotovile pogoje za dodatno zapo- .slovanje, kjer so zato možnosti, z uvajanjem večizmenskega dela, dopolnilnih proizvodnih progra- mov ter zniževanjem pogodbenega nadurnega dela. Zaposlenost v združenem delu se bo povečala za okrog 21,2 "7o, s tem bo omogočena zaposlitev na novih in izpraznjenih delovnih mestih okrog 820 delavcem, od tega okrog 250 na novih delovnih mestih. V samostojnem osebnem delu bo zaposlenost povečana najmanj za 5 na kar bodo vplivali tudi vračajoči se zdomci in predvidene spremembe obrtne- ga zakona. Zaposlovanje v družbenih dejavnostih bo počasnejše kot do.slej. Posebna pozornost bo namenjna preusmerjanju in prezaposlovanju delavcev, katerih delo je zaradi tehhnoloških sprememmb ali gospodarskih težav organizacij nepotrebno. Politika štipendiranja bo usmerjena v povečanje deleža kadrovskih štipendij zlasti za srednji, višji in visokošolski študij. 111. POLITIKA RAZVOJA NA NLKATKRIH PODROČJIH 1. DRU/BI NK DFJAVNOSTI Na področju družbenih dejavnosti se bo ohranil obseg pravic na ravni leta 1984. V osnovnem šoLstvu bo.sta prednostni nalogi uvajanje ,,Novega programa življenja in dela" ter izvajanje zagotovljenega programa osnovne šole. Pričeli bomo z racionalizacijo mreže osnovnih šol. Skupnost socialnega varstva bo uvedla enotno skupno evidenco prejemnikov socialiK)varstvenih pomoči. 2. STANOVANJSKO, KOMUNALNO IN CKSTNO (iOSPODARSTVO Na področju stanovanjske gradnje bo končana gradnja 84 stanovanjskega bloka B 1, pričeta pa bo gradnja bloka B 3 s 100 stanovanji in nadaljevalo se bo s prenovo starega mestnega jedra. V okviru energetske oskrbe bo v Kidričevem nadaljevana toplifikacija blokovskih gradenj, v soseski Rabelčja vas — zahod pa bo nadaljevana in končana gradnja kotlarne. Na področju komunalne infrastrukture bo nadalje- vana gradnja vodovodnih objektov in omrežja, pred- vsem v Halozah in Slovenskih goricah v približni doL'ini 21,2 km, kjer bodo sodelovale tudi mladinske delovne brigade. Dela bodo potekala tudi na vzdrže- vanju in obnavljanju komunalnih objektov in- dividualnene in kolektivne rabe. Nadaljevano bo komunalno opremljanje in urejanje stavbnih zemljišč za potrebe družbene usmerjene stanovanjske gradnje in za potrebe industrije in obrti. Pričeta bo plinifika- cija kotlarn v Mesokombinatu Perutnina TOZD Mesna industrija in soseski Rabelčja vas zahod. Pričeta bo gradnja zbirnega kanala ,,D" cxl Tur- nišč do čistilne naprave v dolžini 4,1 km, prav tako pa bo zgrajeno 9(X) m sekundarne kanalske mreže. V cestnem gospodarstvu bo potekalo urejanje in vzdrževanje cestnega omrežja. Nadaljevana in končana bo prva faza obvoznicce. 3. KRAJEVNL SKUPNOSTI Temeljna naloga krajevnih skupnosti v letu 1985 bo nadaljnji razvoj* družbenoekonomskih odnosov in delegatskega sistema ter solidarno zadovoljevanje interesov in potreb delovnih ljudi in občanov. V letu 1985 bodo krajevne skupnosti za realizacijo svojih programov črpale sredstva iz naslednjih virov prihodkov: krajevnega samoprispevka, sredstev SIS in OZD ter sredstev občanov zbranih po posebnih pogodbah. V skladu s programi SIS Materialne proizvodnje bodo v Iciu 1^85 izvajane v krajevnih skupnostih naslednje investicije: 1. Na področju gradnje vodovodnih in kanaliza- cijskih objektov in naprav: — primarni vodi v skupni dolžini 6,9 km v KS Trnovska vas in KS Markovci, — sekundarni vodi v skupni dolžini 14,3 km v KS Destrnik, KS Trnovska vas in KS Markovci, — en vodohram v KS Destrnik, — v vsaki KS ntcsta Ptuj bo saniran en vodnjak za potrebe SLO, — primarno kanaliziicijsko omrežje v KS Turnišč in KS Ivan Spolenjak, — sekundarno kanalizacijsko omrežje v KS Tone Znidarič in KS Budina-Brstje, — uspi>si)bitcv čistilne naprave. 2. Na področju gradnje telefonskega omrežja: — adaptacija zgradbe v Ptuju, — izgradnja medkrajevnih kablov: Dornava- JurSinci, Ptuj-Destrnik Ptuj-Cirkulane, — izgradnja krajevne telefonske mreže Ptuj, — razširitev avtomatske telefonske centrale v Ptuju, — opremljanje avtomatskih telefonskih central v Cirkulanah, Destrniku, Majšperku in Markovcih, — izgradnja prenosnega VF sistema Ptuj- Podlehnik in Ptuj-Maribor. 3. Na področju modernizacije cest: — nadaljevanje nedokončanih investicij iz leta 1984 (KS: Trnovska vas, Polenšak, Cirkulane), — začetek gradnje mostu v Vidmu in Budini, — nadaljevanje gradnje obvoznice. Krajevnim skupnostim bodo v skladu z dogovorom za potrebe funkcionalne dejavnosti in delegatskega sistema zagotovljena sredstva iz proračuna občine v okviru možne rasti proračunskih sredstev. 4. DROBNO GOSPODARSTVO Na področju drobnega gospodarstva bodo tekla prizadevanja v smeri krepitve hitrejšega in skladnej- šega razvoja samostojnega osebnega dela, k čemer bodo pri.spevali ustrezni ukrepi ekonomske politike. Razvoj drobnega gospodarstva bo v občini usmer- jen v skladu s sprejetim Družbenim dogovorom o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva za obdobje 1981 — 1985 v občini Ptuj. Za izvajanje tega dogovora bo sprejet Program ukrepov za pospeševa- nie razvoia drobnega gospodarstva v občini Ptuj za leto 1985 in Sklep o ugotovitvi deficitarnih in sufici- tarnih obrtnih dejavnosti na območju občine Ptuj, na osnovi katerih bodo izvajane ugodnosti za razvoj deficitarnih storitvenih obrti. 5. SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBE- NA SAMOZAŠČITA Glede na zaostrene politične in ekonomske razmere v svetu in vse bolj izrazite oboroževalne tekme, v skladu z določili zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti in usmeritvami iz družbenega plana občine Ptuj za obdobje 19881—1985, bo povd- arek na naslednjih nalogah: — dograjevanju obrambnih in varnostnih načrtov v vseh sredinah. — razvoju enot in štabov teritorialne obrambe, strokovni usposobljenosti in materialni opremljeno- sti, — razvoju enot in štabov civilne zaščite in narodne zaščite v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela, strokovni usposobljenosti in materi- alni opremljenosti za preventivno in zaščitno ukrepa- nje in reševanje ob elementarnih nesrečah ter iz- rednih in vojnih razmerah, — zagotavljanju vseh oblik organiziranega obrambnega in samozaščitnega izobraževanja vseh delovnih ljudi in občanov, — dograjevanju in izpopolnjevanju sferna vojnih zvez in centra za opazovanje, javljanjef abveščanje in alarmiranje, — obrambnemu usposabljanju izvenšolske mladine ter usmerjanju mladih v vojaške šole in obrambne fjoklice, — doslednem uresničevanju predpisov s področja gradnje, uporabe in vzdrževanja zaklonišč v občini kot večnamenskih prostorov, — oblikovanju občinskih blagovnih rezerv artik- lov garantirane preskrbe. 6. IZVAJANJE SISTEMA DRUŽBENEGA PLANIRANJA V letu 1985 bodo končane naloge na pripravi dolgoročnih planov in sprejet bo dolgoročni plan občine za obdobje od leta 1986—1995 oziroma za nekatera področja do leta 2000. Aktivnosti na pripravi srednjeročnih planskih ak- tov bodo v letu 1985 nadaljevane in končane. Tako bo tudi sprejet srednjeročni plan občine za obdobje 1986—1990. Nosilci planiranja bodo pripravili svoje letne plan- ske akte v skladu z usmeritvami te resolucije in sicer najkasneje do sprejema zaključnih računov za leto 1984. IV. SPREMUAJOČI DOKUMENTI RESOLUCIJE Naloge in ukrepi na posameznih področjih družbe- nega in gospodarskega razvoja občine bodo podrobneje opredeljeni v spremljajočih dokumentih resolucije, ki skupaj z resolucijo pomenijo osnovo za uresničevanje ciljev, postavljenih za leto 1985. Sprejeti bodo naslednji spremljajoči dokumenti: 1. Plan izvoza in uvoza v občini Ptuj za leto 1985 — opredeljeval bo obseg izvoza in uvoza po posameznih področjih in organizacijah združenega dela na podlagi vsklajenih planov SISEOT. NOSILEC: IS SO Ptuj, Občinski komite za družbenoekonomski razvoj in planiranje ROK: vezan na usklajenost planov v SISEOT 2. Program zaposlovanja pripravnikov NOSILEC: Strokovna služba IS in OS in kadrov- ska služba ROK: marec 1985 3. Program ukrepov za razvoj drobnega gospodarstva v letu 1985 NOSILEC: Izvršni svet SO Ptuj ROK: januar 1985 4. Odlok o proračunu občine Ptuj za leto 1985 NOSILEC: Izvršni svet SO Ptuj ROK: marec 1985 5. Bilanca sredstev skupne porabe NOSILEC: občinski komite za družbenoekonom- ski razvoj in planiranje ROK: marec 1985 V. SPREMLJANJE IN IZVAJANJE RESOLUCIJE Nosilci planiranja bodo v letu 1985 upoštevali pri izvajanju resolucije temeljne razvojne usmeritve, politiko razvoja in ukrepe, ki temeljijo na konkretnih obveznostih glede nalog, ki jih bodo s svojimi plan- skimi akti sprejeli in v katerih morajo biti vsebovani ukrepi ekonomske stabilizacije na zvezni, republiški in občinski ravni. Izvršni svet SO Ptuj bo spremljal izvajanje nalog določenih s to resolucijo, ukrepal in obveščal občin- sko skupščino o uresničevanju in od.stopanjih od dogovorjenih opredelitev ter ji predlagal ustrezne uk- repe. Občinska skupščina bo na temelju svoje ustavne vloge spremljala uresničevanje usmeritev in nalog iz te resolucije, uveljavljala v okviru svojih pristojnosti in dolžnosti način delovanja in odgovornosti vseh nosilcev planiranja ter ukrepala ob neupoštevanju oziroma neizpolnjevanju sprejetih usmeritev, nalog in obveznosti. STALIŠČA IN USMERITVE K INFORMACIJI O STANJU IN POLOŽAJU TELESNOKl IITURNE DEJAVNOSTI V OBCINI PTUJ Izvršni svet ugotavlja, da je z ustanovitvijo Telesnokulturne skupnosti in sistemskim zbira- njem sredstev za to področje narejen bistveni napredek v naši občini. V zadnjih desetih letih smo zgradili številne športne objekte širšega pomena, v KS pa je bilo veliko narejenega s pro- stovoljnim delom in s sredstvi iz samoprispevka. Kljub velikemu napredku pa smo pt^ številu športnih objektov še vedno med zadnjimi v SR Sloveniji. Delež sredstev za telesni) kul- turo nenehno, pada in smo po prispevni stopnji med najnižjimi v Sloveniji. Čeprav bodo tudi v bodoče sredstva zelo omejena, moramo postopno doseči po- vprečno stopnjo za potrebe teles- ne kulture. Že zgrajeni objekti v zadnjih letih m telovadnica v S^C bodo terjali več sredstev za njuno vzdrževanje že v prihod- njem letu v naši občmi. če želim.i ^hraniti doseženi nivi> Pcmiembne rezultate -.mo d-- segli na podroi^u množične športnorekreativne dejavnosti, zato mora Telesnokulturna skup- nost še naprej skupaj z OZD, KS, šolami, vrtci in drugimi organiza- cijami skrbeti za razvoj tega področja, zlasti pa spodbujati mlade, da bodo organizatorji tega dela ob ustrezni pomoči strokovnega kadra. Tudi na področju tekmovalne- ga športa so bila ogromna priza- devanja in odrekanja posamezni- kov in ekip ter doseženi vidni uspehi tudi na najvišjih nivojih tekmovanja (republiška, zvezna in mednarodna). V bodoče mo- ramo vrhunskemu športu dati ustrezen poudarek in zagotoviti primerna sredstva, ob tem pa v/postaviti pravilen sistem stimu- liranja tekmovalnih dosežkov. V okviru telesne kulture se mora- mo dogovoriti /a selektivni oz. prioritetni ra/v.ij tekmovalnega športa, saj ne moremc: enako kvalitetni-, ra/vijati vseh panog. Širi!i'v kapacitet v telesnokul- turni dejavnosti bo tudi naprej omejena, zato je potrebno izkori- stiti že razpoložljive objekte in jih uporabljati večnamensko (ga- .silski in kulturni domovi, šolske telovadnice in igrišča, ustrezni prostori v OZD), ob tem pa upoštevati tudi racionalno izrabo kmetijskih zemljišč pri urejanju zunanjih špx)rtnih objektov v KS. Večjo skrb moramo nameniti vzgoji in izobraževanju strokov- nih kadrov v okviru Zveze tele- sno kulturnih organizacij občine Ptuj. Kandidaturo za organiziranje širših športnih tekmovaP' 'repu- bliška. zvezna, mednjim do- rajo organizatorji pr^^ ?no uskladiti v okviru proji.; ma proslav in prireditev v org;-'!h OK SZDL Ptuj. Izvršni svet podpira stališča V- jih je podala Telesnok- ' ^ : skupnost v gradivu skupščini, d:-. ' - . stališči in us: •• sveta. 6 - iz naših krajev 22. november 1984 — TEDNIK TUDI AGIS NA RAZSTAVI „Zznanjem v boj za življenje družine " v Agisu že dobro leto in pol dela skupina C zdravljenih alkoholikov, ki je sestavni del kluba zdravljenih alkoholikov Ptuj. Njeno delo je uspe- šno tudi zato, ker ima podporo vodstva delovne organizacije. 2e na za- četku pa so pridobili delovni prostor, na voljo pa imajo tudi knjižnico. Člani skupine prihajajo redno. Za zdaj jih je sicer malo, pričakujejo pa, da se bo število članov povečalo. * Kot je povedal dr. Rajko Brglez, ki dela kot terapevt v skupini, se delo skupine pozna tudi po tem, da je opazen napredek v sprejemanju al- koholika in protialkoholne miselnosti. Viden pa je tudi napredek pri so- delovanju dejavnikov, ki delujejo v boju proti alkoholizmu. V delo skupine so vključili tudi disciplinsko komisijo. Spreminja pa se tudi klima v sami delovni organizaciji. Zaposleni drugače gledajo na alkoholike in tudi pomagajo pri njihovi rehabilitaciji. Spremenil pa se je tudi pristop zdravnika in socialne delavke do alkoholika. Ni več tistega nasilnega obnašanja nad alkoholiki, vse temelji na toplem človeškem od- nosu — na Domoči bolnemu sočloveku. Na razstavi ,,Z znanjem v boj za življenje družine", ki jo bodo da- nes odprli v Srednješolskem centru v Ptuju, bo sodelovala tudi skupina C iz Agisa. Predstavila se bo na posebnem panoju — v sliki in besedi ter karikaturi. Zanimivo je, da bodo po razstavi, ki bo odprta do 28. novem- bra, pano prenesli v delovno organizacijo in bo služil v preventivne name- ne. Člani skupine C oziroma terapevti bodo sodelovali tudi na okrogli mizi, na kateri bo poudarek na preventivnem delovanju v boju zoper al- koholizem. Okrogla miza bo 23. novembra. MG Priznanja ob 40-letnici v soboto so se na skupščini občinske organizacije Rdečega križa v Ptuju zbrali delegati iz krajevnih organizacij ter tako delovno in slovesno proslavili 40- letnico obnove in delovanja RK Slovenije. Po uvodnih besedah dosedanjega predsednika dr. Lojzeta Arka. so se predstavili mladi s prisrčnim kulturnim programom, nakar je bilo govora o delu v preteklih štirih letih, ki ga ocenjujejo kot zelo uspešnega. Značilno je prizadevanje aktivi- stov. da so s svojim prostovolj- nim delom prispevali delež k premagovanju gospodarskih te- žav, pa tudi obe eževanje 30- 'etnice prostovoljnega, anonim- nega in brezplačnega krvodajal- stva, ki beleži za to obdobje 11.699 odvzemov krvi. Po tem. ko so sprejeli nekatera dopolnila k statutu OO RK Ptuj, so za novega predsednika izvolili dosedanjega podpredsednika Janka Korparja, za podpredsed- nico Zaliko Obran in za sekretar- ko občinske organizacije RK Marijo Gnilškovo. Številnim ak- tivistom, šolam in drugim zasluž- nim občanom pa so ob 40-letnici podelili priznanja, s katerimi jih je nagradila skupščina Rdečega križa Slovenije. mš Janko Korpar — novi predsednik OO RK Ptuj. Foto: m§ UTIHNIL JE ŠOLSKI ZVONEC Po več kot sto letih bo stara osnovna šola na Zg. Polskavi v kratkem pričela služiti novemu namenu. Delavci gradbenega servisa iz Slovenske Bistrice preurejajo stare učilnice v stanovanja, ki bodo namenjena sedanjim stanovalcem gradu na Zg. Polskavi. Grajsko poslopje je v tako slabem stanju^^da je nadaljnje bivanje v njem že kar nevarno, zato je nje- govim stanovalcem nujno poiskati nove bivalne prostore. Obnova starega šolskega prostora na Zg. Polskavi financira Samoupravna stanovanjska skupnost občine Slovenska Bistrica iz sredstev solidarnosti. To je tudi razumljivo, saj bodo stanovanja v preurejeni osnovni šoli dobili prav stanovalci iz polskavskega gradu. V njem pa danes prebivajo predvsem starejši občani z nizkimi prihodki. Skupno bodo pridobili šest stanovanj, ki bodo po predvidevanjih vseljiva do konca letošnjega leta. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Staro Šolsko poslopje na Zg. Ck)lskavi dobiva novo življenjsko vsebino. OBVESTILO Krajevna konferenca SZDL Podlehnik obvešča vse krajane naselij Strajna, Rodni vrh, del Jablovca, del Zakla in del Stanošine, da naj v soboto, 24. novembra od 8. do 12. ure dvignejo solidarnostno pomoč prizadetim po toči, zbrano pri občinski konferenci SZDL Ptuj. Pomoč je v obliki narociinice, ki jih bomo izdajali v pro- storu KS Podlehnik (Zadružni dom). ANKETA JE POKAZALA, DA JE NAJBOLJŠA PRODAJALNA TEKSTILNA HIŠA EMONE-MERKUR Dolgo načrtovana anketa občinskega od- bora sindikata delavcev trgovine občine Ptuj, s pomočjo katere bi izbrali najboljšo trgovino v občini Ptuj. je v oktobru postala resničnost. Anketo smo v Tedniku objavili štirikrat; na občinski svet ZSS Ptuj pa je prišlo 164 izpol- njenih anket, od tega dve nepravilno. Večina je odločila, da so najbolj prijazni in da najbolj pomagajo kupcu pri izbiri, v tekstilni hiii Emone Merkur v Murkovi ulici v Ptuju. Na drugo mesto je prišla MlP-ova prehrambena trgovina Koloniale v Bezjakovi ulici v Ptuju; tretjo mesto pa si delita trgovini Emone-Mer- kur Pohištvo Oprema m MlP-ova železnina ob Dravi. Udeleženci ankete so izbrali med 25- timi prodaialnami. Zanimivo je, da med temi ni nobene prodajalne s podeželja. Komisija, ki je pregledala anKete in izorala glede na mnenja potrošnikov najboljše pro- dajalne, je izbrala tudi tri ptitrošnike, ki bodo prejeli praktična darila. To so Zvonka Drozg iz Kraigherjeve 40 v Ptuju, Milena Zafošnik iz Apač na Dravskem pnilju in Marjana Nedeljko iz Vitomarcev 36. Najboljše prodajalne b(xlo priznanja prejele na prvi prihodnji seji občinskega cxibora sin- dikata delavcev trgovine; izžrebani potrošniki pa bodo nagrade lahko prevzeli po 25. no- vembru in sicer v prodajalnah, za katere so glasovali. Kot je povedala Kristina Antoličeva, pred- sednica občinskega odbora sindikata delavcev trgovine občine Ptuj, bo anketa ostala stalna oblika iKenjevanja trgovine v vseh pogledih, vendar jo bodo že prihodnje leto izpeljali prek ptHroSniškega sveta s to razliko, da bo imelo vsako gospodinjstvo en glas, lahko pa se bo odločilo za več prodajaln hkrati. Kritično pa v odboru ocenjujejo »odsotnost« potrošniških svetov pri izbiri najboljše proda- jalne. V občini je 35 potrošniških svetov, v anketo pa se ni vključil nobeden. Na drugi strani pa prav od njih prihajajo številne kritike na račun trgovskega kadra oziroma dela trgo- vine nasploh. Ptujski fizioterapevti SO gostili kolege iz SV Slovenije Fizioterapevti in delovni tera- pevti so organizirani v svoje dru- štvo, ki ima sedež v Ljubljani, teritorialno pa razdeljeni po ob- močjih. Eno izmed ten je tudi se- verovzhodne Slovenija s Ptujem, ki je v tem mandatu dobil nalogo, da odsek vodi. Tako so Ptujčani, na čelu s predsednico Lidijo Savič, sklicali prvi tak'skupni sestanek, ki je bil v petek v Ptujskih toplicah. Zbralo se je okrog 50 fizioterapev- tov in delovnih terapevtov iz Mari- bora, Murske Sobote, Slovenske Bistrice, Moravč, Radenc in Ptuja. Osrednja tema ptujskega sreča- nja je bil OTROK S CEREBRAL- NO PARALIZO o čimer sta pre- davala dr. Dušan Kolarič in nevro- fizioterapevtka Darinka Brglez. Udeležencem pa so predstavili tudi razvoj fizioterapije v Ptuju in te dejavnosti v ptujskih toplicah, o tem sta govorili glavna fiziotera- pevtka Magda Brenčič in zdravni- ca-fiziater dr. Marija Jonko-Boj- Ob tej priložnosti nam je Lidija Sivič dejala,"da ni samo strokovno izpopolnjevanje tisto, zaradi česar se fizioterapevti sestajajo, pomem- bno je tudi zbliževanje delavcev te stroke, pogovor o delu in težavah ter nenazadnje določena afirmacija te najmlajše veje medicine med šir- ši krog delovnih ljudi in občanov. Fizoioterapevtska dejavnost za- čenja v Ptuju leta 1960, osem let kasneje pa dobi svoje prostore v ptujski bolnišnici, v kleti pod ki- rurgijo. Število delavcev je z ozi- rom na potrebe ra.stlo, z možno- stmi v Ptujskih Toplicah pa se je fizioterapija ustrezno dopolnjevala in razvijala — saj je bila prav termalna voda tisti faktor, ki jo je lahko le še utrdila in kot dejavnost izpeljala do potrebne strokovnosti. Tako je danes fizioterapija v Ptuju kot ena delovna enota z dvema de- loviščima, v Toplicah z zdravni- kom fiziatrom, petimi fiziotera- pevtkami, eno medicinsko sestro jn dvema maserkama ter v bolnišnici s petimi fizioterapevtkami in eno nevrofizoterapevtko, skupno pet- najst. mš Fizioterapevti na delovnem srečanju v Ptujskih toplkah. Foto: mš Haloška planinska pot Ko v ta pravih gorah zapihajo vetrovi in vrhove pobeli sneg, se mnogi planinci in turisti začno ozirati za nižjimi in manj zahtevnimi hribčki naše lepe domovine. Morda kot namig, za obisk sodijo med nje tudi Haloški vrhovi in doline, tlaloze obsegajo hribovit in gričevnat svet terciarnih goric, ki se raztezajo od Makol pri Poljčanah v smeri JZ, SV do Goričaka na slovensko-hrvatski meji v dolžini 30 km in v širini 6 do 10 km. To je košček naše manj razvite, bolj odročne, a prelepe pokrajine, ki se teritorialno razprostira pretežno v ptujski občini. Kdor hoče užiti Haloze, se mora povzpeti iz dolin po bregovih na vrhe, odkoder oko zazna čudovito sliko slemen in hrbtov, ki poteka- jo v različnih smereh. Pogled od juga proti severu odkriva v glavnem vinograde, od severa proti jugu pa gozdove, od vzho- da proti zahodu in obratno se menjava bogata slika kmetijskih in gozdnih površin. Sredi lepot narave oko zasledi male hišice nekdanjih viničarjev, nove večje hiše, stare mogočne pristave in množico viken- dov. Na pobočjih in vrheh se belijo cerkve, stoje grado- vi in ljudska znamenja. Po dolinah in bregovih so posejani pomniki naše revolucije. Strmi kolovozi se prepletajo z asfaltiranimi cestami, na katerih srečuje- mo vole in traktorje, sodobne kmetijske stroje, pa tudi motiko in glinasti vrč. Na vrhovih in pobočjih kraljujejo tudi klopotci. Ptujski planinci in ljubitelji narave poznamo ta svet in ga želimo približati tudi drugim. V letu 1983 smo speljali po najmarkantnejših predelih Haloz planinsko j?ot, ki se začne na gradu Bori. Ce se boste odločili na Haloško planinsko pot, si vzemite čas in pojdite po njej s posluhom za krajino in ljudi. Pot je dolga 22 ur hoda, je razdeljena v štiri etape, ki so lepo opisane v vodniku po Haloški planinski poti. Vodnik je na voljo pri Planinskem društvu Ptuj. Po prehojeni poti boste prejeli častno zrtačko Haloške planinske poti, seveda, če boste obiskali vseh 11 kontrolnih točk na poti in to dokazali s kontrol- nimi žigi, vtisnjenimi v vodniku — dnevniku haloške planinske poti. Tone Purg Vodovod še vedno največja želja Krajevna skupnost Leskovec je ena izmed revnih haloških skupnosti, ki sodijo med nerazvita območja naše občine. Ljudi je na teh območjih zaradi zapostavljanja pri razvoju vse manj, tisti pa, ki so ostali se ubadajo s proble- mi, ki jih občani v ravnini vsaj v glavnem že dolgo več ne poznajo. Zaradi redke naseljenosti so tudi sredstva iz krajevnega samoprispevka pičla in skorajda ne zadoščajo za tekoča vzdrže- valna dela, torej za ohranitev obstoječega stanja na cestah in drugod, kaj šele, da bi dopuščala hitrejši razvoj. V krajevni skupnosti Leskovec so si zadali v razvojnem načrtu A letošnje leto asfaltiranje cest, gradnjo mrtvašnice, transformatorske postaje, gramoziranje vaških cest, regulacijo potokov, gradnjo telefonskega omrežja in tako naprej. Omenili smo le glavne sestavine načrta. za vse to pa so imeli na voljo 2,7 milijona di- narjev, kolikor zberejo s samoprispevkom. Jas- no je, da tako finančno zahtevnega načrta niso mogli uresničiti, so pa kljub temu naredili pre- cej, tudi s pomočjo udarniškega dela in dodat- nih prispevkov krajanov. Uspelo jim je gfamozirati vaške ceste, zgradili so transformatorsko postajo v Trdobojcih, ne- kaj sredstev so namenili društvom, lotili so se gradnje mrtvašnice, ogromno pa je tudi sprot- nih izdatkov. Cesto Mala Varnica—Belavšek—Skorišnjak ni bilo mogoče urediti in asfaltirati, saj je pred- račun, izdelan pred meseci že znašal prek 6 milijonov dinarjev. K temu bi naj krajani po pogodbah in krajevna skupnost prispevali 2,5 milijona dinarjev. Ker ni bilo mogoče zagotoviti nadaljnjih 3,5 milijona dinarjev, je ta največja postavka v letošnjem planu pa ostala neu- resničena. Sicer pa ugotavljajo, da ob tako »visokih cenah nadaljni razvoj haloškega ob- močja sploh ne bo mogoč, saj so sredstva soli- darnosti mnogo premajhna. Sicer pa sta poleg krajevnih cest na območju Leskovca največji problem pomanjkanje pitne vode in neustrezna telefonska povezava s sve- tom. Ze deset let bo minilo, kar tečejo nenehna prizadevanja za ureditev tega problema, povsod pa so doslej žal naleteli na gluha ušesa. Danes rešujejo pomanjkanje pitne vode še vedno z ga- silskimi cisternami, pri tem pa se tolažijo z obljubami, da bodo dobili vodovod v nasled- njem srednjeročnem obdobju. Živijo tudi od obljube, da bodo skupaj s PTT podjetjem pri- čeli prihodnje leto reševati problem telefonske povezave s svetom. JB Nova stanovanja za upokojence v Slovenski Bistrici v novem .stanovanjskem naselju za upokojence v neposredni bližini^ avtobusnega postajališča Sloven- ska Bistrica je zrasel že tretji ob- jekt. Delavci gradbenega podjetja Konstruktor TOZD Granit Slovenska Bistrica so skupno s kooperanti zaključili dela pri grad- nji 19-stanovanjskčga bloka za upokojence iz občine Slovenska Bistrica. Pred dnevi so vsi že prejeli klju- če od stanovanj. Sest stanovanj v novem bloku je družinskih, tri so mansardna, deset pa je garsonjer. Posebnost novega bloka je tudi v tem, da je prvi v občinskem sredi- šču, ki je prirejen za stanovanje težjih invalidov na vozičkih. Skup- no je v novem bloku 28 ležišč, toli- ko pa bo po predvidevanjih v njem tudi stanovalcev. V komisiji pri enoti delegatske skupščine skupnosti za pokojnin- sko in invalidsko zavarovanje Skupščine občine Slovenska liuiri- ca, kot nosilcu skrbi za reševanje stanovanjske problematike upokojencev bistrKke občine, so povedali, da so z novo pridobitvijo uspeli rešiti še zadnje, najtežje sta- novanjske primere upokojencev bistriške občine. Nerešenih je osta- lo samo še šest nujnejših primerov, ki pa so se pojavili šele v letošnjem letu. Skupno so letos in v preteklem letu v okviru Društva upokojencev občine Slovenska Bistrica uspeli rešiti prek 40 stanovanjskih prime- rov svojih članov. Največ prime- rov je bilo rešenih v Slovenski Bi- strici pa tudi v Poljčanah, Mako- lah in Smarhnem na Pohorju. V gradnji pa so Se stanovanja na Zg. Polskavi, medtem ko bodo s preureditvenimi deli za pridobitev novih stanovanj pričeli tudi v Makolah. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Novi stanovanjski blok upokojencev v Slovenski Bistrkri. TEDNIK - 22. november 1984 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 Gledališki seminar Zveza kulturnih organizacij ob- čine Ptuj je pripravila konec pre- teklega tedna tridnevni seminar za igralce in režiserje gledaliških ama- terskih skupin. Udeležilo se ga je štirideset članov prosvetnih društev iz Dornave, Gabernika, Hajdine, Lovrenca, Ptuja, Skorbe, Stoperc, Trnovske vasi in Zetal iz ptujske občine ter Obreža in Runeča iz ormoške občine. V soboto, ob koncu seminarja, so tisti, ki so vse tri dni sodelovali na seminarju, dobili potrdila, ki jim omogočajo prihodnje leto udeležbo na republiškem seminar- ju v Radencih. Delo, ki je bilo v glavnem praktično, je potekalo po na- slednjem programu: gledališka igralka Hermina Hočevarjeva je govorila o igralčevih izraznih sred- stvih, o likovnih elementih gledali- ške predstave, gibu in prostoru Mira Mijačevič, Branka Be- zeljak—Glazer pa je predstavila način dela z igralci ter dramatur- ško razčlenitev vloge. Tudi sam sem se udeležil ne- katerih podobnih seminarjev in trdim lahko, da je bilo delo tokrat zelo zanimivo, saj ni bilo dolgih predavanj in teoretiziranja. Ze sa- me teme so narekovale aktivno so- delovanje vseh seminaristov. Je že tako, da se z govorjenjem in se- denjem za mizo v gledališču ne da veliko narediti, posebno pa še ta- krat, ko je govora o gl^ališkem gibu in odnosu igralec—prostor. Zato smo lepo brez izjeme, neglede na to, ali smo igralci ali režiserji, šli na oder in se malo valjali, skakali, kričali, improvizirali in uganjali še druge ,, norčije". Presenetila me je izredna pripravljenost seminaristov, da so kar takoj počeli marsikomu nove in v začetku verjetno smešne stva- ri. Ob praktičnih vajah smo se ve- liko pogovarjali in poskušali sami ugotavljati, kaj je dobro in kaj ne. Na nekaj odlomkih iz Jovanovi- čeve drame ,,Življenje podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni" je bil prikazan način razčlenitve vloge. Gre za to, da igralec obli- kuje svoje vlogo v odnosu do os- talih oseb in do celotnega av- torjevega sporočila. Nato smo se seznanili z osnovnimi zakonitostmi pri izdelavi scene. Ni vseeno, kake barve, materiale, luči uporabimo. Vedeti moramo, kakšne učinke dosežemo s posameznimi sredstvi, in jih zato smiselno, v skladu z idejo predstave, uporabljati. Poleg teh tem smo se dotaknili marsika- terih vprašanj o delu v skupinah. Seznanjeni smo bili tudi z literatu- ro, ki jo lahko uspešno uporabimo ' pri vodenju skupin in delu z igral- ci. V treh dneh se ne da veliko nau- čiti. Edino redno in vztrajno delo lahko rodi sadove. To velja še ka- ko za gledališče, ki temelji na skupinskem, odgovornem delu vseh, ki sodelujejo pri nastajanju predstave. Ta „instant" seminar ni dajal receptov, ker formule, kako narediti dobro predstavo, ni. Opozoril je na nekatere možno- sti, drugačne postopke in us- tvarjalnejši pristop k delu. Upaj- mo, da bomo na prihodnji reviji gledaliških skupin občine Ptuj lah- ko videli sadove takega dela, sveže ideje, zanimive predstave. Samo Strelec Plesna skupina T4 - pobudnik plesnogibalne vzgoje Po osmih letih rednega in uspešne- ga delovanja plesne skupine T4 ugotavljamo predvsem to, da se moramo ptujski javnosti vedno na novo predstavljati: kdo smo, kaj in kako delamo, kakšna so naša izhodišča in cilji, kaj o našem de- lu, kakovosti in izvirnosti menijo strokovnjaki in vsi listi, ki spremljajo ljubiteljski plesni elan v Sloveniji. Prostora in zanimanja za izkazovanje naših hotenj je v našem kraju bore malo. Pri tem mislim predvsem na možnosti predstavitve skupine z javnimi nastopi. Pred leti so nas nekatere delovne organizacije in krajevne skupnosti še vabile naj jim popestrimo programe proslav spominskih dni in obletnic delov- nih uspehov, vendar so se očitno naveličali našega ,,zvijanja" in ,,jamranja" o stiskah mladega človeka. Omenjeni prostodušni opisi in ,,kritike" naših občasno in samo posredno (nikoli naravnost v obraz) prispeli tudi do mojih ušes. Leta in leta sem se samo nasmihala in si govorila: Za vsako novo stvar je potreben čas, sčasoma bodo doumeli, o čem pravzaprav s ple- som govorimo, česa se pravzaprav gremo. In zgodilo se je! Naš plesni slovar se je z leti izčistil, naše plesnogledališke metafore in simboli so postali razumljivi, splošni, ljudje pa so se tudi navadili na nas. Kljub vsemu pa imam občutek, da pri vsem tem gre bolj za gesto tolerance, kot pa za razumevanje in sprejemanje. Toliko o plesni skupini T4 in nje- nem prvotnem poslanstvu — umetniški komunikaciji s krajev- nim občestvom. V precejšnjo tolažbo nam je, da so naše izkušnje s širšo slovensko javnostjo obratno sorazmerne. Nemalokrat smo zastopali sloven- ski sodobnoplesni utrip na pomembnih prireditvah. Naj omenim samo nekatere: vsako leto sodelujemo na Ljubljanskih dnev- nih plesa v Cankarjevem domu, le- ta 1978 smo zastopali plesne amaterje na novogoriškem Sreča- nju malih odrov, v organizaciji ZKO Slovenije smo nastopali domala na vseh slovenskih profesionalnih in amaterskih odrih ter v Zagrebu na Dnevih sloven- skega plesa. Toliko o našem mestu v slovenskem prostoru. Priznam, da sem izbrala malce nenavaden način za predstavitev. Priznam tudi, da sem se bolj ali manj nekonvencionalno ozrla na našo preteklost zalo, ker sem se želela držati ,,rdeče niti" smisla delovanja naše skupine: vzgoja mladih in tistih, ki nam želijo prisluhniti v nekonvencionalnem, neformalnem, ustvarjalnem in sploh človeka dostojnem načinu mišljenja in življenja. Pot do teh in še drugih človeških kvalitet je dolga in jo v svojih plesnopedago- ških prijemih imenujem kar: osveščanje. Iz izkušnje vem, da plesnogibalni postopki za osvešča- nje telesa zagotovo in korenito pripeljejo do zdravega duha, samozavedanja in temu primerne- ga ravnanja navzven. O medicin- sko-higieničnih implikacijah rednega urjenja telesa sploh ne bi govorila. Čeprav so te sicer splošno znane, se večina ljudi do tega vedenja skrajneje iiesamoljubno obnaša. Mar so nam ljubše ohlapne mišice, kratka sapa, bolečina v križu, tromost pri delu? Gotovo ne I Gotovo pogosto razmišljamo o tem, da bi bilo potrebno nekaj storiti zase. Seveda pa pomanjkanje na\ade telesnega vadenja (in navada je pot do potrebe organizma po redni in smotrni fizični dejavnosti) pripelje kvečemu do ,,velike" odločitve: jutri pa zares začnem! S tem začasno odpravimo svoje- ga mentalnega mačka in tako ,,očiščeni" nadaljujemo s starimi navadami. Zato je idealno, da si človek od mladih nog pridobi navado rednega športnega ali plesnega treninga. Čudovit obču- tek je namreč, ko klic telesa premaga od vsakdanjega, pogosto enoličnega dela umrtvljenega duha in se po vadbi počutimo polni ne- kega neulovljivega življenjskega elana. Osebno se s tem občutkom srečujem vsak dan, čeprav sem od šestega leta redno v telovadnici ali na tekaški stezi. Nemalokrat me ,,neodložljive družinske obvezno- sti" mamijo, da bi ,,prešpricala" vse tiste, predvsem mentalne napo- re prvega ogrevalnega kroga. Na vso srečo pa potreba telesa vedno premaga moje odklonilne miselne akrobacije. Čeprav je vsak začetek težak, upam, da sem vas prepričala in pridite! Odrasli se dobimo vsak ponedeljek od 17.30 v telovadnici OŠ Ljudevita Pivke. Telovadili bomo ob glasbi. Na programu bodo predvsem vaje korektivne gimnastike in joge — torej vaje za krepitev mišic trupa, rok in nog ter vaje za sproščanje. Aerobike se bomo šli, ko pridete v formo in po možnosti na svežem zraku. Za gibalnoplesno vzgoj'o najmlajših predlagamo plesni vr- tec. Letos bo ta v Narodnem do- mu. Mlajša skupina (3-in 4-letni otroci) bo plesala ob sredah od 17. do 18. ure. Srednja skupina (5-in 6-letni otroci se nam lahko priklju- čijo ob ponedeljkih od 16. do 17. ure, starejša skupina — 1. in 2. razred OŠ pa ob ponedeljkih od 17. do 18. ure. Osnovnošolci od 3. do 6. razre- da se lahko vpišejo v šolo sodobnega gledališkega plesa. Začetniki bodo imeli vaje v Narodnem domu ob petkih od 15.30 do 16.30, tisti iz lanskega letnika, ki želite nadaljevati, pa pridite ob torkih četrtkih v Klub mladih ob 18. uri. Mladinci od 13. do 20. leta, ki se niste vključili na tečaje družabnega plesa, v folklorno skupino, k breakdancu ali v športno društvo plesna skupina T4 sprejema nove člane prvi ponedeljek v decembru ob 14.30 v Narodnem domu. Plesna skupina T4 na tehnični vaji v Cankarjevem domu v Ljubljani Člani skupine T4 po uspešnem nastopu v SKUC Zagreb IZ MUZFJSKE FOTOTFKE v zbirki imamo dva opreklja. Danes je oprekelj samo še muzejski predmet, saj je leta 1979 umrl zadnji ljudski oprekljevec iz Hotednščice. Nekdaj pa je bil oprekelj pravo godčevsko glasbilo po vsem Slovenskem, Prva za- nesljiva pričevanja o opreklju pri nas imamo šele iz 18. stoletja. Po ugotovitvah strokovnjakov izhaja oprekelj z območja arab- sko-perzijske kulture. V Evropoje prišel najkasneje v 14. stoletju; verjetno čez Balkan in Podonavje, morda tudi čez Španijo in se iz nemških dežel razširil še drugam. Oprekelj je citram podobno glas- bilo s strunami, trapezaste oblike in se nanj udarja s tolkalcem v vsaki roki.' ' tekst je povzet iz knjige Zmage Kumer. Ljudska glasbila in godci na Slovenskem Ljubljana 1983. Oprekelj, fototeka etnološkega oddelka, foto: Ralf Čeplak. Ponižana in razžaljena slovenščina »Obračam se na Vas z željo, da bi razsodili po svoji vesti in znanju naslednje: V Mariboru je bil (na sicer zvezni prireditvi^ slavnostni sovornilc Slovenec dr. Marjan Rožič, govoril pa |e v — srbohrvaščini. Resda se je opravičil, češ da zaradi večine obiskovalcev iz bratskih republik govori v večinskem jeziku, pa si vendar postavljam vprašanje, ah ne bi bilo bolje, ko bi nasi zvezni funkcionalni v Sloveniji govorih vendarle slovensko: in to tudi na zveznih srečanjih. Rožičev primer seveda ni prvi ali edini pri slovenskih zveznih funkcionaijih. — Vpra- šama ne razumite napak: ne želim biti nacionalist, rad pa bi si to sporno zadevo razčistil. Ali gre za to, da se večini nočemo zameriti? In ali potem ■)o načelu večine vsi skupaj ne bi morali govoriti po rusko ali angleško? Colikor pa mi je znano, so vsi jeziki enaKopravni: torej tudi srbohrvaš- čina in slovenščina. J. S. iz Maribora.« Spet enkrat »neprijetno« vprašanje Jezikovnemu razsodišču. Ne- kateri — po mnenju marsikoga pa večina naših pri zveznih prireditvah — se v tem nekako držijo načela, ki meni, da naj manjši jezik v družbi več ega lepo pridno molči. V večjezikovnih skupnostih so pri jezikovnem sporočanju res tež^e (o tem je Jezikovno razsodišče že večkrat izreklo svoje mnenje). Če se nam.reč morajo relativno manjši jeziki praviloma odrekati svojemu udejanjanju celo ob takih prilikah, kakršna je mariborska, so tako rekoč za zmeraj obsojeni na molk. Morebitna njihova deklarirana enako- iravnostje potem le mrtva beseda na papirju (ki, kot znano, vse prenese), ^ravilna rešitev tega vprašanja je seveda le v doslednem upoštevanju načela enakwravnosti, pa najsi gre za ožjo ali širšo našo domovino ali tudi za politična mednarodna srečanja reprezentativnega tipa. Slovenec naj bi povsod tod govorili le slovensko. Srb ali Hrvat srbohrvaSko, Makedonec makedonsko itd. Saj gre tu za slovanske jezike: da jih razumemo, se je treba malo potruditi pa gre. Jeziki neslovanskih naših narodnosti imajo v tem pogledu drugačen status, njihovi govorci se v praksi morajo naučiti ustrezni slovanski jezik svoje republike in preko tega jezika stopajo v razmerje do drueih slovanskih jezikov Jugoslavije tako, kakor smo zgoraj že povedali. Edino prav bi seveda bilo. da bi se tudi igovorci) teh jezikov na svojem Jezi- kovnem področju lahko svobodno, polnokrvno m prepričljivo izra; raliv svojem materinem jeziku, prevajalci pa bi njihovo besedo drugim po- dajali v ustreznih prevodih. Zvezni organi imajo to prevajalsko službo (in sredstva zanjo urejeno), le uporabljajo je ne vsakokrat. Če se bomo zmeraj prilagajali velikemu ah večinskemu jeziku bomo v tem oziru tujci v svoji lastni hiši. To zahtevati ali pričakovati od nas pa je gotovo že preveč. In preveč še s kruhom ni dobro, pravi naša ljudska modrost. MITJA MERSOL- Emm mm 39. nadaljevanje VELIKE DRUŽBE IN RADIO Toda najpomembnejše pri zidanju temeljev nacionalne radijske mreže so vsekakor bile velike družbe, ki so se ukvarjale s proizvodnjo elektrokomunikacijskih naprav. To so bile zlasti American Telephone and Telegraph, Westinghouse in General Electric. Z naraščanjem vpliva radia sta naraščala tudi vpliv in kupčija teh družb. Za nastope pred radijskim mikrofonom so se začeli čedalje bolj potegovati tudi politiki in tudi pri tem, kdo naj nastopi in kdo ne, je v veliki meri odločala lastnica radia — velika kompanija. Pionirska radijska postaja družbe Westinghouse KDKA se je čedalje bolj razvijala in v letu 1921 prenašala tudi poročila ,,s terena" (prenosi športnih tekem). VVestinghouse pa je začel po vrsti odpirati svoje radijske postaje v New Yorku, Chicagu, Philadelphiji in Bostonu. General Electric ni hotel zaostajati in je zgradil veliko in močno radijsko postajo WGY v New Yorku. Podobno je v New Vorku storila tudi družba American Telephone and Telegraph. Omeniti je treba tudi to, da so že leta 1919 vse te tri družbe skupaj ustanovile Radio Corporation of America (RCA), ki je spr>-' oddajala radijska sporočila, potem pa se je prelevila v orjaško radijsko industrijo. Leta 1927 so bile razmere v Ameriki naslednje: radijske postaje so bile v rokah 48 časopisov. Na 69 radijskih postajah so časopi.si urejali svoje programe, 97 radijskih postaj pa je samostojno oddajalo poročila v eter. Med tiskom in radijskimi postajami se je kljub temu kmalu vnela vojna zaradi tega, kdo sme in kdo ne sme prvi poročati o, denimo, predsedni- ških volitvah. Leta 1924 je na primer agencija Associated Press zahtevala izključno pravico poročanja za časopise o volitvah. Portlandski list Ore- gonian je kljub temu objavil rezultate volitev še po svojem radiu. Agen- cija AP ga je zato kaznovala s sto dolarji globe. Ne glede na to pa je Na svetu brez Kitajske in SZ je bilo 1937. leta 1428 radijskih oddajnikov. Razvite države so jih imele 1224 ali 85,7 odstotka, nerazvite pa 204 ali 14,3 odstotka. V ZDA je bilo 734 oddajnikov ali 51,4 odstotka vseh na svetu. Leta 1974 je bilo na svetu 25.510 radijskih oddajnikov. Od tega skoraj 74 odstotkov v razvitem in 26 odstotkov v razvijajočem se svetu. kmalu kakih deset milijonov Američanov ob treh milijonih radijskih sprejemnikov poslušalo poročilo o zmagi predsednika Calvina Coolidga. Leta 1928 sta se glavni radijski družbi NBC (National Broadcasting) in CBS (Columbia Broadcasting) že oglašali po več kot osmih milijonih ra- dijskih sprejemnikov v Ameriki. Vsota, ki so jo radijske postaje dobile za oglaševanje, je s 4 milijonov dolarjev v letu 1927 poskočila na 40 milijo- nov dolarjev v letu 1929. Kljub temu so časopisi še vedno imeli levji delež oglasnega denarja in .so leta 1929 dobivali še vedno 54 odstotkov vsega denarja, izdanega za reklamo, leta 1935 pa 50 odstotkov. Šele leta 1939 se je razmerje spremenilo v škodo časopisov in revij: časopisi so pobrali le še 38 odstotkov vsega oglasnega denarja, revije 35 odstotkov, radio pa že 27 odstotkov. MURROW, SHIRER IN NJUNI POROČEVALCI Ameriški radijski poročevalci so se pred vojno najbolj odrezali leta 1938, ko je Hitler zasedel Avstrijo in je sledil sestanek v Munchnu. Družba CBS je leta 1937 poslala v London za šefa svojega evropskega biroja Eda Murrovva, ki do tedaj ni bil znan novinar (Murrow je bil kasneje kot televizijski komentator in direktor ameriške informativne agencije žrtev gonje senatorja McChartyja). Za svojega pomočnika je Murrovv najel \Villiama Shirerja (kasneje je ta napisal Berlinski dnevnik, odlično knjigo o življenju in razmerah znotraj Tretjega rajha), ki je bil brez službe, ko je založnik Hearst zaprl svojo agencijo Universal Service. Murrow in Shirer sta po kratkih valovih za ameriške radijske postaje pošiljala poročila in reportaže o kulturnih, družbenopolitičnih in socialniii dogodkih v Evropi. Ko je Hitler vdrl v Avstrijo, je Murrovv pohitel na Dunaj in tam, 12. marca 1938 improviziral prvo multiplo radijsko oddajo v zgodovini. Murrovv sam je poročal z Dunaja, Shirer se mu je oglašal iz Londona, trije poročevalci CBS iz Berlina, Pariza in Rima pa so jima prav tako priskočili na pomoč s svojimi vtisi. Vse to so posredovali po kratkih valovih ameriškemu občinstvu. Podobno so storili čez nekaj mesecev, sredi septembrske krize, ki se je začela s Hitlerjevo zahtevo, da mu Cehi izročijo ozemlje, kjer žive sudetski Nemci, končala pa se je s sramotnim miinchenskim paktom. Vseh teh dvajset dni so Murrow in njegovi sodelavci hkrati iz 14 evropskih središč poročali o razvoju dogodkov. Ameriški poslušalci so lahko prvič ,,v živo" poslušali glasove Hitlerja, Beneša, Chamberlaina, Goebbelsa, Litvinova, Mussolinija in papeža Pija XL (Murrovv se je kasneje še proslavil z oddajami ,,Tu je London", ko je z Otoka poročal o bitki za Britanijo avgusta 1940.) PRVA ČASOPISNA AGENCIJA PRI NAS Prva tiskovna agencija se je imenovala Avata, ustanovljena pa je bila v Beogradu 1919. leta. Njen ustanovitelj in prvi direktor je bil francoski novinar Albert Moysset. Prvotno je bila agencija nekakšno zasebno podjetje, ki ga je finančno podpiralo zunanje ministrstvo SHS. Agencija je tujemu tisku pošiljala domače vesti, domačim časopisom pa novice iz tujine. „LIST BREZ PAPIRJA" tvropa m svet nista kaj dosti zaostajala za ameriškim raaijskim medijem. Do leta 1926 so se praktično povsod že pojavili radijski od- dajniki in postaje. V Kanadi (v Montrealu) so prvi radijski program pod vplivom Američanov dobili že leta 1920. Leta 1921 so prva radijska poročila lahko poslušali tudi v Britaniji (Londonu in Avstraliji (Melbournu). Leta 1922 so tudi v mladi sovjetski državi dobili prvi radio. Priprave na radiofonijo v SZ je Lenin leta 1920 pospremil s pismom voditeljem priprav za izdelavo radijskega programa. V njem je med drugim tudi zapisal: ,,Časnik brez papirja in brez razdalj, ki ga ust- varjate, bo veliko delo". Leta 1922 so Francozi iz Eifflovega stolpa zaslišali prve radijske signale. Leto kasneje so prve radijske postaje odprli v Belgiji, Češki, Nemčiji in Španiji, leta 1924 na Finskem in v Italiji, leta 1925 na Japonskem, v Mehiki, na Norveškem in Poljskem. Leta 1926 v Indiji in pri nas v Jugoslaviji. Nadaljevanje prihodnjič 8 - imiaSi dopisniki 22. november 1984 — TEDNIK Tudi zima jih ne ovira pri delu v teh, sicer hladnih dnevih smo obiskali gradbene delavce, ki s pospešenim tempom gradijo in obnavljajo staro zgradbo na Hrvat- skem trgu, nasproti glasbene šole v Ptuju, ki je namenjena za ribjo restavracijo, ker dosedanja že zdavnaj več ne ustreza ter je zato Emona K K Ptuj. Haloški biser naročil pri IBT v Trbovljah načrte. f)o katerih sedaj gradbeni in drugi strokovnjaki obnavljajo zgradbo, ki je bila lakorekoč že za odpis, in Če ne bi bilo zgodovinsko zaščitena, bi jo gotovo porušili in tu postavili novo. ("'eprav imamo v Ptuju kar dve gradbeni podjetji, je delo prevzela OZ Panorama Ptuj ter glavna gradbena pa tudi krovska dela prepusti- la Ivanu Hrnčiču. obrtniku splošnega zidarstva iz Cestice, občina Varaždin. ki tukaj s svojimi sedmimi zidarji dokaj pridno in strokovno opravlja svoje delo. Seveda pa tu nastopajo še drugi zasebni obrtniki, kot je Metod Senčar, ki bo opravil vsa elektroinštalaterska dela, pa vodovodarji (Cešnovar iz Slovenske Bistrice, kleparji, (Jože Šmigoc), keramičarji in drugi. Prav gotovo ni treba posebej omenjati, in v to smo se sicer pri ogledu lahko že tudi sami prepri- čali, da bo ribja restavracija potem, ko bo seveda opravljeno vse delo, eden izmed najlepših gostinskih lokalov v Ptuju. Ni odveč zapisati, da so morali zidarji najprej poskrbeti za teme- ljito hidroizolacijo, kar bo one- mogočalo, da bi v objekt pronica- la vlaga. Med drugim so v temelje zidu izvrtali več kot 600 lukenj in tako tudi temelje, lahko bi dejali že kar protipotresno zavarovali. Kot nam je Hmčič dejal, daje tu treba poleg dela, ki so predvidena po načrtu še vedno kaj dodati, izboljšati. Zgradba pa se sicer na zunaj ne bo nič kaj spremenila, ne bodo povečali oken, tudi streha ostane kot je sedaj, le da jo bodo ponovno prekrili. Sicer pa je obstoječi objekt enonadstropna, delno podkletena stavba z velikimi podstrešnimi prostori, ki jih bodo izkoristili za ureditev sob za tujce. Objekt pa leži v spominsko za.ščite- nem delu starega mestnega jedra. V tem trenutku je sicer težko napovedati, kdaj bodo vsa dela končana. Razumliivo. da bodo. če res vreme ne bo ooreveč naeaialo in če bodo vsi kooperanti tudi pohiteli z deli, objekt lahko izročili svojemu namenu ob novem letu, se pravi v začetku leta 1985. Ko bo objekt obnovljen, bo tako ptujsko gostinstvo bogatejše kar za 210 sedežev, od tega 80 v zaprtih prostorih, 130 na vrtu restavracije, od koder bo prelep razgled po reki Dravi oziroma že kar jezeru, pa s pogledom na dravski most, kjer se zlasti v poletnih mesecih odvija živahen turistični promet. Kot smo zvedeli, ima Emona KK Ptuj v načrtu, da bodo kupili tudi manjšo ladjo, s katero se bodo lahko gostje popeljali po jezeru Drave, zlasti pa do bližnjih termalnih toplic in seveda tudi nazaj, kar bo brez dvoma privlačno za mnoge turiste in ne nazadnje tudi domači- ne. kajti domačini so se lahko dosedaj vozili z ladjo le v primeru, če so odšli na Jadransko morje. Franjo Hovnik Ivan Hrnčič Strokovna srečanja terapevtov v preteklem mesecu so se ponovno srečali terapevti terapevtskih skupnosti zdravljenih alkoholikov Pomurja, Ptuja in Ormoža. Tokrat so obravnavali ,,Alkoholizem pri .samskih alkoholikih"; predavanje na to temo je pripravil profesor Bojan Sinko iz Tozd-a Psihiatrični oddelek Ormož — odseka za bolezni odvisnosti. Kot je dejal, so bili .samski alkoholiki vedno težavni z vidika zdravljenja alkoholizma. Zdravljenje alkoholizma zahteva sodelovanje svojca, takega svojca pa samski al- koholik nima. Pri takem .se začne pravo zdravljenje šele takrat, ko si zdravljeni alkoholik pripelje na klub zdravljenih alkoholikov prijateljico, ki mu je pripravljena pomagati, sprejemati od njega ljubezen in mu jo vračati. Po predavanju sc je razvila bogata razprava. Tako je bilo med dru- gim postavljeno vprašanje ali je smotrno zahtevati od zdravljenega alkoholika, da ima svojca in ali je dobro, da se od samskega zdravljenega alkoholika zahteva, da ima bogat in ustvarjalen prosti čas. Odgovor je bil, da je samskemu zdravljenemu alkoholiku potrebno omogočiti, da sam obiskuje sestanke terapevtske skupnosti zdravljenih alkoholikov, če seveda nima primernega svokca. Ko pa si najde prijateljico, je potrebno, da tudi ona z njim obiskuje sestanke TS ZA. Potrdili so tudi, da prosti čas zdravljenega alkoholika mora biti bogat in ustvarjalen. Na sestanku v Ormožu so se terapevti dogovorili, da bo prihodnje srečanje v Ptuju in sicer v petek, 23. novembra, kro ko bo v Srednješol- skem centru v Ptuju okrogla miza preventivno delovanje v boju zoper alkoholizem. MG Zgodovinsko društvo Ptuj vabi Zgodovinsko društvo v Ptuju vabi v^^e zainteresirane, posebej Se svo- je člane na zanimivo predavanje dr. Štefke COBELJ o njenih VTISIH IZ AFRIKE. Predavanje bo v četrtek, 22. novembra ob 17. uri v predavalnici SREDNJEŠOLSKEGA centra v Ptuju. Predavanje bo avtorica obogatila z barvnimi diapozitivi. Cez štirinajst dni se f)omo zopet srečali v srednješolskem centru in sicer bo predavanje in predstavitev publikacije, ki so jo o svojih dognanjih izdali mladi, povezani v Klub mladih raziskovalcev in sicer za področje etnologije. Predstavili se bodo mladi raziskovalci pod vodstvorri etnologa iz Pokrajinskega muzeja Ptuj Ralfa Ceplaka. Predavanje in predstavitev bo v četrtek, 6. decembra 1984 ob 17. uri. Vsi. ki vas karkoli zanima v zvezi z omenjenimi področji in temami, pridite v Srednješolski center. Zgodovinsko društvo v Ptuju Organizirajo merjenje krvnega pritiska Krajevna organizacija Rdečega križa Turnišče se v zadnjem obdobju lahko pohvali s povečano aktivnostjo. Tako so zbirali pomoč za prizadete ob potresu in prispevke za odpravo posledic toče, v soboto, 24. novembra pa bodo organizirali merjenje krvnega pritiska. Akcija bo potekala od 17. ure dalje v Domu krajanov Turnišče, vabljeni pa ste vsi, ki mislite, da imate probleme s pritiskom. Možno bo tudi kupiti brošuro ,,Kako živeti z visokim krvnim priti- skom". Irena K. USPELA VINSKA TRGATEV V FRANKFURTU Slovensko kulturno društvo ,,Sava" je tudi letos 3. novembra povabilo vse rojake na svojo tradicionalno vinsko trgatev. Da bi prireditev uspela, so si člani UO društva porazdelili med seboj delo tako, da je vsakdo ves večer bil za- dolžen /a izvedbo sprejetih nalog. K delu je bila vključena tudi mladina, ki je bila letos posebno vestna pri prodaji grozdnih vrečk s tombolskimi dobitki. Slovensko prireditev v 1 rankfurtu so letos obiskali predstavniki iz domovine tovarišica Majda Gaspari, članica Izvršnega sveta SR Slo- venije, tovariš Jože Drevenšek delegat pobrate- ne občine Ptuj, predstavniki generalnega kon- zulata v Frankfurtu in Združenja jugoslovan- skih društev in klubov, predstavniki Ljubljan- ske banke in Gradisa. Na rednem mešanem sestanku 7. novembra je predsednik Janko Žemljic, pohvalil vse, ki so pripomogli, da je prireditev uspela. Vsi pa smo razmišljali o dejstvu, da je bil letošnji obisk mnogo manjši čeprav je bilo storjeno vse, da je bila obveščena o prireditvi vsaka družina. Za ples nam je igral ptujski orkester Zibart. Do zgodnjega jutra je bilo plesišče polno zado- voljnih parov podobno mravljišču, odkoder so odmevale domače melodije. Neštetokrai govorimo na naših srečanjih o vrednotah, da imamo v Frankfurtu slovensko drušivo, ki zelo ležko ohranja svoje uradne prostore z visoko najemnino, čeprav so skrom- ni. Edini dohodki so le vplačana članarina in izkupiček na prireditvi. In prav zato bi se moral /avedaii sleherni rojak, da k ohranitvi društva svoje domovine prispeva z obiskom tudi sam. Prostori ,,Save" so bili v mesecu oktobru pre- beljeni in obnovljeni. Udarniško delo so prevze- li zopet le člani odbora. Prostori pa pripadajo vsem; šolski mladini, cicibanom in vsakomur, ki želi bodisi prebrati časopis ali si brezplačno izposoditi knjigo, sodelovati na društvenem se- stanku in biti član kulturne ali športne sekcije. ,,Sava" in Združenje staršev pa se že pripra- vljata na praznovanje rojstnega dne domovine 29. novembra. Svečana akademija bo v soboto, 24. novembra ob ! uri v Turnhalle v Seckba- chu. Učenci slovenske dopolnilne šole se s Savani vso jesen pripravljajo na ta praznik. Cicibani se vesele sprejema v Zvezo pionirjev in Veseli Po- morci nam bodo igrali za ples. Dohodek prire- ditev bo namenjen obdaritvi dedka Mraza za vse naše otroke. Dragica Nunčič-Turk Pravica in dolžnost vseh delovnih ljudi in občanov s kakšnim načrtom ra/voja bomo v KS Cirkulane v prihodnjem lotu lahko računali, je še trenutno težko napovedali. Komisija za načrt in razvoj pri KS Cirkulane je že izdelala osnutek predloga načrta ra/voja za leto 1985 in globalne usmeritve /a srednjeročno obdobje 1986—1990 oziroma dolgoročno do leta 2(KK). Osnutek predloga plana je v javni razpravi po vseh va- ških odborih KO SZDL Cirkulane. Brez dvoma je potrebno o tako pomembnem dokumentu kot je načrt razvoja KS, temeljito razpravljati in tu- di predlagali spremembe in dopolnitve, dati pri- pombe in koristne predloge. Podružbljanja pro- blemov pa tudi uspehov se ne smemo izogibati, moramo javno povedati kaj ni v redu in ločiti kaj je v redu o/iroma se moramo vedno in do- sledno zav/cmati predvsem za družbene intere- se. ( c bomo spoštov ali in neuovali družbeni in- teres oziroma skupni cilj, bo s tem tudi vseka- kor uresničen in rešen marsikateri problem po- .sameznika in družbe. Prvo bi morali temeljito analizirati dosedanje delo, nato kar se da realno videti in upoštevati možnosti, ki so nam na razpolago. Tu mislim predvsem na finančne možnosti, s katerimi bo- mo razpolagali v prihodnjem letu, z upošteva- njem vseh momentov v izostrenih gospodarskih razmerah in stabilizacijskih prizadevanj. Prav tu sc zelo rado zatakne in ustavi, ko je govora o denarju! In končno, potrebno je tudi konkretno dolo- [ čiti, kakšne investicijske odločitve bomo uresni- čili v prihodnjem letu? O tem bo dokončno od- ločila in potrdila Skupščina KS Cirkulane. Ob tej priliki prosim vse krajane, da se v čim- večjem številu udeležijo sestankov vaških odbo- rov, družbenopolitičnih organizacij in vseh dru- štev v KS Cirkulane. Svoj velik vzgojni in moralni prispevek bo dala tudi osnovna šola ,,Maksa Bračiča" Cir- kulane, ko bodo ob Dnevu republike, pisali učenci v vseh višjih razredih prosti spis na temo: o svoji krajevni skupnosti. Najboljše tri spise na to temo bodo prečitali na proslavi ob prazniku Republike in spise bodo tudi nagradili. Proslava bo 28. novembra ob 17. uri v prostorih osnovne šole Cirkulane. Janez Korenjak Zelena luč bistriškemu tednu na poti k tradicionalnbsti v iskanju oblik in možnosti, ka- ko bi razgibali jesensko mrtvilo v občinskem središču in tudi ostalih krajih bistriške občine se je Turi- stično društvo v letošnjem letu odločilo za poskus organizacije prireditve, s katero bi vsakoletno mrtvilo turistične jeseni oživili. Začetek so določili konec oktobra, predvsem z namenom, da bi vse prireditve usmerili v čas trgatve, obiranja sadja in pospravljanja drugih kmečkih pridelkov. S tem so želeli vključiti v prireditve tudi dobrine narave, ki jih v bistriški občini, kot kmetijskem območju, prav gotovo ne manjka. Ze po prvih ocenah prireditelja. Turističnega društva Slovenska Bi- strica, kot tudi gostincev, obrtni- kov, kmetijcev, pa tudi skupščine občine ter družbenopolitičnih or- ganizacij in društev, je mogoče ugotoviti, da je prvi Bistriški te- den, kot so prireditev imenovali, v popolnosti uresničil pričakovanja. Na nekaterih področjih pa je dose- gel celo več od načrtovanega, kar velja za aktivnosti gostincev, za nekatera področja kulturnih de- javnosti in vključevanja zasebnih obrtnikov. V času Bistriškega ted- na, trajal je od 21. do 27. oktobra, se je zvrstilo skupno prek 25 pomembnejših prireditev, srečanj ali drugih aktivnosti, katerih se je udeležilo vsaj dva tisoč prebivalcev občinskega središča in iz drugih krajev, med njimi tudi obiskoval- cev iz sosednjih občin. Med prireditvami, ki so pri občanih vzbudile največje zanima- nje, so razstave, med njimi likov- nih del članov kluba ljubiteljev likovne umetnosti iz Slovenske Bi- strice, gobarska, lovska, ribiška in razstava iz programa proizvodnje drobnega gospodarstva bistriške občine. Posebno skrbno so bile pripravljene, zato tudi dobro obiskane, razstave jesenskih pri- delkov kmetijske zadruge. Kme- tijskega kombinata in Tovarne olja Slovenska Bistrica. Oči obiskoval- cev pa so uživale ob pogledih na razstavi pogrinjkov, jedil in pijač. Največkrat izrečene in tudi vpisane v knjigo vtisov pa so bile ob tem besede obžalovanja, da je mogoče takšne jedi v veliki večini videti sa- mo na razstavah, medtem ko so na jedilnikih gostinskih lokalov, pa naj gre za zasebne ali družbene, prava redkost. Zato pa so se go- stišča v času prvega Bistriškega tedna izkazala s pripravo nekaterih jedi in pijač, ki jih sicer ni mogoče dobiti, tudi ne v času turistične sezone. Dnevi srbske kuhinje, ki jih je pripravil hotel Plani- na—Statenberg .v Slovenski Bistrici v času bistriškega tedna, so bili prav gotovo veliko spoznanje za mnoge, kako je mogoče popestriti jedilnik. Med kulturnimi prireditvami sta bili v ospredju nastop prek 150 let stare godbe na pihala iz Frajhajma na Pohorju in folklorne skupine iz Smartna na Pohorju. Tako godbeniki kot tudi folkloristi so prikazali in potrdili, da je kulturno bogastvo iz preteklosti še danes ži- vo v srcih mladih. Prvi Bistriški teden pa ni bil sa- mo priložnost predstavitve določe- nih delovnin in življenjskih podro- čij in znamenitosti bistriške obči- ne. Imel je tudi delovni značaj, saj so v tem času uspešno izvedli tudi razgovore med zainteresiranimi OZD, potrošniki njihovih proizvo- dov ter storitev drobnega gospo- darstva. Sestali so se tudi koope- ranti in zasebni obrtniki. S poseb- nim zanimanjem pa so pripravili in tudi izvedli posvet o razvojnih možnostih turizma v občini Slo- venska Bistrica, kjer naj bi v prihodnje prav Bistriški teden postal pomemben del aktivnosti, zato naj bi postal tradicionalen in bi ga v prihodnje, z nekaterimi dopolnitvami in obogatit^mi, razširili na celotno območje občine Slovenska Bistrica. Besedilo in posnetki: Viktor Horvat. Frajhajmska godba, kot ji pravijo po domače, se je ob turističnem tednu predstavila večkrat v občinskem središču. Kotiček iz lovske razstave v času Bistriškega tedna. Razstava je bila v grajski kleti bistriškega gradu. Ribiči so se ob uspešno organizirani ribiški razstavi, prav tako v grajski kleti, predstavili še z ribjim paprikašem. TEDNIK - november 1984 naSi dopisniki - 9 Razgovor Z bivšo tovarišico ravnateljico Pn dopisnUkem krožju smo se domenili, da bomo obis- kali biv.to tovariSico ravnateljico naSe Sole. V petek se je skupinica dopisnikov odpravila na potep do nje. Pozvonile smo. vrata so se odprla m na prag je stopila lovariSica Katica. Prijazno nas je sprejela, popeljala v sobo m že seje začel razgovor. Z zanimanjem smo prisluhnile njenemu pripovedovanju. Na osnovni šoli Franca Osojnika je delala 18 let, od 1959—1976. Bilo ji je lepo. ker so imeli pridne učence in dobre tovari.š učitelje. Bila je stara 20 let. ko je začela poučevati. Njeno prvo delovno mesto je bilo v Turnišču v Prekmurju. Vopoje preživela v Srbiji. Več let je bila tudi v Bolgariji, kjer je bilo dosti otrok. Z njimi je doživela zmago m osvoboditev. V domovino se niso mogli vrniti takoj. Po vojni je tovarišica Katica službovala na Kotensaku, v ptujski gimnaziji, nazadnje pa na .šuli Franca Osojnika, Zakaj seje odločila za učiteljski poklic? Zato, ker jo je ta poklic že od malega veselil in ker je delo z mladino lepo in plemenito, V začetku je bilo na Soli le dvanajst oddelkov. Iz leta v letoje Število učencev naraSčalo, dokler ni poslala šola velikanka s tisoč učenci. Trikrat seje bilo potrebno seliti, V šok), ki jo sedaj obiskujete, smo se vselili ločno pred 20 le- ti, Učenci le šole so bili, zelo prizadevni, F'oleg učenja so sodelovali tudi v dejavnostih izven pouka. Skoraj na vseh tekmovanjih ,so dosegli naši učenci najboljša mesta. Bili so mladi zadružniki, imeli so njivo, V šolskem glasilu »Nagelj« so objavljali svoje prispevke. Na šoli so bili dobri male- maliki m člani kluba OZN, Šola je za svoje delo dobila večkrat priznanje, V začetku še ni bilo telovadnice, igrišče pa so zgradili učenci sami. Pomagali so starši in vojaki. Sami .so tudi posadili drevesa. Malo je bilo takšnih učencev, ki so delali težave. Kljub velikemu številu učencev m bilo prehudo. Tovarišica se je veselila uspehov sleher- nega učenca. Ti so radi poslušali njene nasvete in nasvete- tovarišev učiteljev. S svojim delom z mladimi je bila za- dovoljna, doživela je malo razočaranj. Tudi danes zasleduje delo učencev na tej šoli in se z njimi veseli njihovih uspehov. Ve.sele in polne vtisov smo se ob koncu kramljanja po- slovile Preživele smo prijetno urico pri tovarišici KaUci. Za njen topel sprejem seji lepo zahvaljujemo in želimo še vrsto zdravih in srečnih let. Mojca Jurkovič Vanja Meško Barbara Žalar Potruditi smo se Zakaj bi gozdarji sekali drevesa in uničevali gozdove? Raje jim mi priskočimo na pomoč. Marsikje vidimo ležati odpadni papir v smeteh ali na cesti. Mi ga ne bomo raz- metavali tako. Raje ga bomo shranili in ga ob zbiralnih akcijah prinesli v šolo.-Tako bomo pripomogli gospodar- stvu. V torek smo tudi mi stopili v zbiralno akcijo. Že zgodaj zjutraj smo začeli z resnim delom. Da bi delo potekalo lažje, smo si .sposodili samokolnice in vozičke. Hodili smo od hiše do hi.še in prosili za papir. Skoraj pri vsaki hiši smogadobili. Nato smo se s polnim vozičkom odpravili v šolo. Voziček je kar škripal od teže. S težkim naporom smo ga pa le pripeljali do .šole. Za zbran papir smo dobili denar, ki smo ga namenili knjižnici. Veseli bomo. da bo naša knjižnica obogatena z novimi in lepšimi knjigami. Mislimo.dajetazbiralnaakcija dobro uspela. Barbara Gorjanc, Vanja Meško. Nataša Kante, 5/c. OS Franc Osojnik, • Ptuj Čipke in pesmi Julke Fortuna Proti koncu maja, ko na šolah mrgoli učencev in starejših — njihovih mentorjev, je pri nas vedno živahno. Dostikrat »navadni« učenci »niti ne vemo. kakšni obiski so vse pri nas. Tako se ti lahko celo zgodi, če ostaneš po zvonenju predolgo na hodniku, da se zaletiš v kakšnega svetovalca ali njemu podobnega, pa se mu niti ne uspeš opravičiti za neljub dogodek. V nekem odmoru pa je vzbudila mojo pozornost ženska, ki seje po šoli sprehajala kar s cekarjem in se zelo prijazno pogovarjala z nekaterimi našimi učitelii. Ko sem jo kmalu za tem zagledala v razredu, sem bila prijetno presenečena. Le kaj bo potegnila iz svojega ce- karja. sem ves čas potiho ugibala. Vse je bilo kmalu po- jasnjeno. ko je iz cekarja vzela drobno knjižico svojih lastnih pesmi in nam jih v prijetnem rovtarskem n narečju »po domače« zrecitirala. nekatere pa kar zapela. Še bolj smo bili presenečeni, ko je vzela iz cekra »poušter«. na katerem je imela napet vzorec, preko njega pa razpostav- ljene kleklje. drobne pripravice za klekljanje tiste čudovite' čipke, ki jo le še po redko vidimo v naših trgovinah. Ko nam jepripovedovala o svojem življenju v Poljanski dolini, soji prsti vmes ves čas spretno prestavljali kleklje in tako je kar pred našimi očmi nastajal vzorček. ki ga doslej nisem videla. Vzgojila je šest otfok in morala sama zelo dolgo skrbeti za številno družino. Kljub hudim stiskam ni nikoli klonila, nikoli ni vrgla puške v koruzo. Pripovedovala nam je o svojih vnukih in o tem. da mlad človek ne sme nikoli kloniti, četudi se pred njega postavijo še take za- preke. Človek zmore veliko, če le hoče. Ves čas so ji njene drobne iskrive oči begale od enega do drugega učenca, kot da si nas hoče vse vtisniti v spomin, kot da nas hoče vse vzeti s seboj. Ob slovesu nas je prijazno povabila v vas Podlipo pri Vrhniki, kjer živi in ustvarja. Njenemu prijaznemu vablu smo se na predlog tovarišice ki vodi planinsko skupino, tudi odzvali. Obisk smo opravili v počitnicah. Na njen predlog smo si prvi dan ogledali Vrhniko in njene kultumo-zgodovinske znamenisto, se pomudili ob Cankarjevih kladah in pri enajsti šoli pod mostom, nato pa se ohladili pri izviru Ljubljanice. Popold- ne smo se z avtobusom odpeljali v majhno, prijetno vasi- co Podlipo kjer nas je že čakal kup vaških otrok, ki so nas najprej radovedno, kmahi pa prijateljsko sprejeli. Po kratki predstavitvi smo si ogledali vas in bližnje griče, se odpravili kar zvečer na vaški grič."od koder smo imelu čudovit razgled po dolini pa tudi proti Zaplani — Ulovki, koder so znana smuči.šča. Spoznali smo njihovo vaško življenje, njihove običaje, ko se vsako leto v juliju zberejo vsi, v tej vasi rojeni krajani. Ob petju ljudskih pesmi, obujanju spominov na pradavne običaje, ob izmenjavi izkušenj iz življenja drugod po .svetu, kamor jih je zanesla življenjska pot. dokazujejo, da je človek najbolj odporen takrat, če ne izgubi svojih korenin, oziroma, daje zelo srečen tisti, ki se lahko v veselju in žalosti zateka k svojim koreninam, O vsem tem in še o marsičem smo se tisti večer pogovarjali. Tudi o nevihti, ki se je med tem zgrnila nad njihovo in sosednje vasi, da«o goreli kozolci in tulile gasilske sirene. Prav grozljivo je bilo nekaj časa. ko se je nad gozdom pojavil ogromen ognjeni sij. kije pričal o večjem požaru nekje v bližnjih hribih. Ko smo se hoteli odpraviti spat na seno. saj smo bili tako domenjeni, nas je oštela in povedala, daje v takem vremenu na senu najbolj nevarno spati. Ubogali smo jo. zato pa nam je še dolgo v noč pripo- vedovala o svojem klekljanju in nas celo učila te krasne umetnosti. Tako nas je očarala s tem svojim delom, da smo si vsi za slovo kupili nekaj klekljev in že kar na vlaku začeli ponavljati osnovne prijeme, da jih do doma ne bi pozabili. Povedala nam je tudi. kako so imeli na Vrhniki pred krat- kim !zelo resnosmešen dogodek, koje ob bogatem siju polne lune. ki je vzhajala izza bližnjega gozda nekdo pozval gasilce, ki so dolgo iskali izvor svetlobe. Ko pa je luna popolnoma vstala izza obzorja, tudi svetlobe v gozdu ni bilo več. Kmalu smo dru^ za drugim začeli povešati utrujene oči. Naša Julka pa je še kar pripovedovala tistim, ki so ob spremljanju njenega natančnega in lepega dela še zdržali pozno v noč. Srečanje z .lulko Fortuna. ljudsko pesnico, klekljarico in kmetico v najlepšem pomenu te besede, nam bo ostalo vsem. ki smo bili pri njej. v nepozabnem spominu. Lidija in Mojca Spoštovani tovariš urednik! Radi prebiramo sestavke mla- dih dopisnikov v našem Tedniku, zato smo se tokrat odločili, da tudi mi spregovorimo o nekaterih pri- jetnih in neprijetnih dogodkih in doživetjih pri nas na šoli. Želeli bi, da nam oprostite kakšne nerod- nosti, saj smo šele začetniki v tem ustvarjanju. Obljubimo pa, da se bomo ob teh in drugih sestavkih še marsičesa naučili in izboljšali svoje delo. Vaj a dela mojstra, mar ne? Pri izboru sestankom) smo ra- čunali tudi na starejše bralce in razmišljali, kaj bi utegnilo zani- mati tudi njih. Radi ustvarjamo, se veselimo svojih uspehov, zato bomo srečni, če smo vsaj malo uspeli. Mladi dopisniki, OŠ Franc Osojnik, Ptuj DRAGI MLADI DOPISNIKI! Vaših prispevkov smo veseli, zato smo vam tudi odstopili celo stran. Kljub temu pa za vse pri- spevke ni bilo prostora. Objavili jih bomo drugič na strani mladi dopisniki«. Uredništvo Na republiškem zboru klubov OZN v Črnomlju v Črnomlju je bila 27. oktobra 1984 republiška proslava klubov OZN. Te svečanosti smo se udeležili tudi nekateri predstavniki kluba OZN na naši šoli in tako tudi počastili dan združenih narodov. Proslava v Črnomlju je bila raz- deljena na tri dele. Najprej smo se vsi udeleženci zbrali v prostorih njihovega srednješolskega centra in zaželi risati na temo MIR V SVETU, Nato je bil organiziran mirovni pohod po ulicah Črnomlja, Nosili smo transparente in vzklikali mirovna gesla. Zaključna proslava je bila v črnomeljski dvorani. Prire- ditelji so ,sestavili prisrčen kulturni program. Podelili so tudi priznanja mentorjem za dolgoletno delo v klubih, ki gaje v naše veliko zadovoljstvo in veselje prejela tudi naša pri- liubliena mentorica tovarišica Hočiirščakova. V številnih govorih so govorniki poudarili pomen OZN v svetu. OZN ne skrbi samo za mir. ampak delujejo njene organizacije na vseh za človeka in njegov napredek po- membnih področjih. S svojimi sredstvi prispevajo k na- predku vsega človeštva. Ta dan mi bo ostal globoko v spominu predvsem zato, ker sem čutil, da lahko s svojo prisotnostjo na takem zborovanju vsaj nekaj prispevam k prizadevanjem za mir in lepšo bodočnost vsega človeštva. Biti član take organizacije je torej velika čast. predvsem pa obveza, da boš vse svoje sile posvetil tem ciljem. Andrej Klasinc Znaneciz sosednje ulice Srečala sem ga velikokrat ko sem se vračala iz šole. S hUrimi, drobnimi in odsekanimi koraki je vedno nekam hittl. Poznala gaje vsa naša okolica, saj je poučeval v Ptuju že pred vojno in ves čas od osvoboditve dalie. Praviio. da ni Ptujčana. ki ne bi poznal Miroslava Goršeta. Stiriinštiri- deset let je bil zapisan pedagoškemu poklicu, vedno med optimistično razpoloženimi mladimi ljudmi je ostajal tudi sam mlad. Zelo sem bila presenečena, ko sem slišala, da ie praznoval svoj 90. rojstni dan na vrhu Triglava. Na planinskem slavju, ki smo mu ga pripravili na šoli, nam je prisrčno podal nekaj osnovnih receptov kako ostaneš mlad. »Rožice, ljubezen do vsakega drobnega lista, občudo- vanje sončnega vzhoda in počitek po zahodu sonca, veliko gibanja in sproščenosti, drobne radosti, ki ti razveselijo še tako težke trenutke, predvsem pa človekoljubnost in lju- bezen do vsega živega, to so vrednote na katere človek nikoli ne sme pozabiti. Radovednost, od kod so se priselili naši predniki, od kod izhajajo njihovi priimki, zakaj so se Slo- venci ustavili prav na tem ozemlju in druga vprašanja me še danes ženejo k raziskovanju in mi ne dajo časa misliti na staranje.« Pred nekaj dnevi sem zvedela, da ga ni več. Odšel je tiho, njegov odhod pa ne pomeni, da so z njim odšle tudi njegove misli. Rada se bom spominjala njegovih pogledov na svet. saj so nas in nas še bodo marsikaj naučili. Planinska skupina »Dušan Primožič« Delo v gozdu — Sergej Kavčevič, 6. a OŠ Franc Osojnik Naše Upe Prejšnji mesec smo dobili nalogo, da bomo urejevali lipe v bližini šole. S seboj smo morali prinesti motiko ali krampič. Za to delo smo se morali tudi primerno obleči. Nekateri so odvažali kamenje in travo, drugi pa smo oko- pavali lipe. Razdeljeni smo bili tako. da so vsako lipo urejali trije učenci. Tudi drugi učenci četrtih razredov so dobili isto nalogo, saj je lip oseminosemdeset. posadili so jih v spomin na tovariša Tita. Delal sem skupaj z Dejanom in Danijelom. Tovarišica je vodila akcijo in je gledala, kako delamo. Med delom smo se tudi šalili daje čas hitreje minil. Mitja, 4. a Moje poklicne želje Pred nami je najtežja odločitev v življenju. Odločiti se moramo za poklic, v katerem bomo preživeli dve tretjini svojega življenja. Jaz sem se odločila za poklic turističnega vodiča. Vprašali boste, zakaj prav zanj. Že vrsto let opažam, da sem rada z ljudmi, da se rada z njimi pogovarjam. Tudi drugače sem zelo angažirana, večkrat tudi nastopam pred ljudmi. Ugotovila sem. da zame ne bi bil poklic, kjer bi morala .sedeti osem ur. Zame je primeren poklic, kjer je delo razgibano, kjer se lahko veliko pogovarjam, nastopam pred ljudmi. Poklic torej, v katerem lahko pokažem vse svoje sposobnosti. Tudi kakšnih posebnih ovir nimam, saj se starši strinjajo z mojo željo. Zavedam se. da bom za izbran poklic morala prebroditi še veliko težav in ovir. preden bom dosegla prav tisto, kar si želim. Začeti bom morala pri družboslovni šoli, zraven pa še utrjevati znanje tujih jezikov, natančneje spoznavati kul- turne in krajinske znamenitosti, navade in običaje prebi- valcev in še marsikaj drugega. Vsega tega pa v šoli pri rednem pciuku ne bom dobila dovolj. Že na osnovni Soli sem se vključila v delo turističnega podmladka. Želim si. da bi čim bolje spoznala predvsem kulturne vrednote našega starodavnega mesta ob Dravi, da bi se naučila spoštovati dragocenosti, ki so nam jih ohranili naši predhodniki in da bi znala to bogastvo tudi ohraniti pli razočarana. Mateja. 8. b Učenci vozači Moj dom se nahaja v Novi vasi pri Ptuju. Stoji ob cesti Lenart—Ptuj. Od Ptuja je oddaljen 5 km. Ker sem oddaljena od osnovne šole Franc Osojnik več kot 4 km. se lahko vozim v šolo z avtobusom. To je avto- busno podjetji CERTUS, od katerega imam izdano letno šolarsko vozovnico. Stroške je prevzela šola oziroma občin,ska izobraževalna skupnost. Biti ji moram hvaležna. Danes ni treba otrokom daleč v šolo peš. Ne gre za to, da bi ne zmogli poti. Važno je, da smo pri zahtevnem pouku spočiti. Do avtobusne postaje imam okrog 400 m. V hlad- nem letnem času se mi zdi nadvse prijetno, ko stopim v topel avtobus in mi ni treba zmrzovati na poti. Avtobus vozi točno. Odpeljem se ob 7.20. Čez 8 minut pa že izstopim pred KidriCevskimi bloki. Zamude so le ob dnevih, koje mnogo ljudi. To je v času. ko so v Ptuju sejmi ali pred prazniki. Takrat je na avtobusu huda gneča. Tudi ko sta sneg in poledica in mora avtobus voziti počasi, je nekaj zamude. Soferii so vliudni do nas šolarjev in do ostalih potnikov. Večkrat pa se zgodi, da kdo od mladih ne odstopi sedeža starejšemu človeku. Nekateri lantje, ki hodijo v mesto na delo. pa bi se radi glasno in izzivalno pogovarjali z dekleti. Na nekaterih sedežih sem opazila, da so izrezani kosi plastične obloge. Prav bi bilo, da bi odkrili krivce. Na šoli je okrog 100 vozačev. Najtežje je pri tistih, ki imajo do postaje dober kilometer. Po pouku pa se nekate- rim preveč mudi na prvi avtobus. Tako niso dovolj vklju- čeni v interesne dejavnosti. Simona Muršec, 7. a razr., OS Franc Osojnik, Ptuj Uganite, kdo sem! Sem deklica v štirinajstem letu, srednje postave, zelenih oči in rjavih las. Rada nosim hlače, krilo oblečem zelo poredko. Pristajata mi rdeča in modra barva. Obiskujem sedmi razred in se nič kaj rada ne učim. Rajši počenjam vse druge vragolije. Doma sem iz Mestnega vrha. Do .šole imam dva kilometra, kiju prehodim kar peš. Pravijo, daje to za zdravje zelo priporočljivo, pa kaj. ko se tega ne zavedajo tisti, ki bi jim pešhoja še kako koristila. Doma pomagam mami in očetu. Imamo kmetijo, zato je precej dela. Moja pomoč je še kako dragocena, saj znam postoriti vse, kar delo na kmetiji zahteva. Kar ponosna sem na te svoje sposobnosti. Zelo ljubim živali. Uživam v disco glasbi. Rada hodim v kino. Kaj večo sebi ne smem povedati, sicer boste hitro uganili, kdo sem. Raje pa bi ostala skrita, da mi ne bi odkrito priznanje, da se ne učim preveč rada kdaj kodilo. Najstnica Ob, ta alkobol! v mesecu boja proti alkoholizmu smo se pogovarjali tudi v šoli, kaj vse se zgodi, če ljudje uživajo preveč alkohola. Med drugim so učenci 5. razreda povedali naslednje: — Preveč alkohola škoduje zdravju in povzroča številne bolezni. — Zaradi tistih, ki uživajo preveč alkohola trpijo mnoge družine. Nekateri razgrajajo, pretepajo žene in otroke. Po svetu gradijo vedno več gostiln in prav nič ne pomislijo na to, koliko ljudi bodo zavedli k alkoholu. — Alkohol povzroča nesreče, umore, ločitve in sovraštvo. — v naši vasi je dosti pijancev. Ti razbijajo šipe in budijo ljudi. — Nekateri se napijejo samo včasih, da bi bili do- bre volje. — Nekateri pa so trezni in ko se razjezijo, se na jezo opijejo, nato pa se zopet umirijo. — Nekega dne sem slonela ob oknu in zagledala vinjenega človeka. Zelo ga je zanašalo in na ves glas si je prepeval. Govoril je tudi grde besede. Slo mi je na smeh in premišljevati sem z^ačela, kaj bi bilo, če bi bili tudi moji starši takšni. v mnogih primerih uživa alkohol oče. Denar, ki ga zasluži, porabi za alkohol. Z dela se vrača vinjen in povzroča prepire. Nemalokrat se zgodi, da ostanejo otroci brez hrane in obleke. — Smešno se mi je zdelo, ko sem gledala okajene- ga kolesarja. Ko sem pomislila, da se lahko ubije, če zapelje pod avtomobil, se mi je obraz takoj zresnil. — Videl sem človeka, ki je nerodno stopal iz go- stilne. Hotel se je spraviti na kolo pa se je prevrgel v jarek. Mimo so prišli neki ljudje in se hinavsko sme- jali. To ni lepo! Midva s stricem sva mu pomagala. Zdaj ne pije več. Ubogal je ženo in šel na zdravljenje. Se sedaj se prijazno pozdraviva. — Včasih pa poslušam, da je dobro popiti kozar- šek vina za moč. — Sedaj smo še otroci in ne uživamo alkohola. Lahko se pa zgodi, da bomo tudi mi postali takšni. Ze sedaj se ga izogibajmo, saj je to strup. — Zdravniki se trudijo, da bi bolnikom — alkoholikom pomagali. Tudi jaz bi rad postal takšen zdravnik. Srečni smo tisti otroci, ki nam alkohol ne dela gorja. 'učenci 5. razreda Računalniški krožek v začetku tega šolskega leta smo kupili računalnik znamke SINCLAIR Z X SPECTRUM 16 k. Poleg srno dobili tudi šest kaset z igricami ter kaseto Horizonts, ki predstavlja delo in zmožnosti tega računalnika. Kmalu se bo pričel računalniški krožek, ker ga prej pač iz objektivnih razlogov nismo mogli imeti. Za to zvrst izven- šolskih dejavnosti je med našimi učenci zelo veliko zani- manja, saj se jih je že veliko vpisalo tudi v računalniško sekcijo ■ radio-kluba »Dušan Kveder-Tomaž«. Delo bo obsegalo predvsem teoretični pouk, pri katerem bomo spK)znali računalnik kot pripomoček pri delu in izobraže- vanju ter osnovne ukaze programskega jezika BASIC, za praktično delo pa ne bo dovolj le en računalnik. Razveselili smo se novice, da dobimo še letos računalnik COMODO- RE, za statični spomin pa dobimo dva tiskalnika. Vsi že težko pričakujemo predvsem praktični del krožka, saj se zavedamo, da pomeni delo z računalnikom hitrejši korak k napredku. Matjaž in Andrej, 8. a Ob mesecu knjige - akcija v počastitev meseca knjige smo se na šoli domenih, da izkoristimo nagradni popust, ki nam ga nudijo založbe, in nakupimo nekaj novih knjig. Za spremembo pa se nismo obrnili najprej na vodstvo šole, ampak smo razmišljali, kako bi prišli do denarja sami. Zmenili smo se, da bomo na dan, kije določen za družbeno koristno delo, opravili vrsto akcij, ki nam bodo prinesle nekaj denaija. Rečeno — storjeno. Zbrali smo star papir, nabrali kostanj in ga prodali lovcem in že isti dan se nam je zbrala kar čedna vsota denarja. Takoj smo obvestili zastopnika Mladinske knjige, mu naročili knjige in že naslednji teden smo lahko v avli razstavili štirideset lepih novih knjig in še eno za nagrado po vrhu. Pri napisu Rezultati našega proizvodnega dela so se ustavili skoraj vsi učenci, posebej-pa še tisti, ki so že na- slednji dan iskali v knjižnici razstavljene knjige in jih do- besedno razgrabili. Tako smo spoznali, da se lahko tudi s skromnimi sredstvi veliko napravi, če je le prava volja in spodbuda. Sklenili smo, da bomo take akcije ponovili vsako leto v oktobru. Tamara, 8. a Šola tukaj in tam Sem učenka sedmega razreda. Do oktobra 1983 sem živela v Avstraliji, v mestu Melbourne. Ko sem primerjala šolo v Jugoslaviji, sem ugotovila veliko razlik med obema šolama. V Avstraliji se začne šola komaj ob devetih do- poldne, konča pa ob štirih. Imeli smo šest ur pouka, vsaka šolska ura je trajala petdeset minut. Tudi odmori so bili razporejeni drugače. V glavnem odmoru smo morali oditi na zrak in se malo rekreirati. Po četrti uri je bil glavni odmor za kosilo. Toda tam nismo imeli takšnih kosil kot pri nas na šoli, ampak je bila samo kantina, kjer si lahko kupil »hot dog«, razne sokove, pražen krompir ipd. Veliko učencev si je prineslo sendviče tudi s seboj. Tukaj dobim oceno, tudi kadar sem vprašana ustno, tam pa so nam ocenjevali samo pisne teste. Namesto petke, štirke, trojke ali dvojke smo bili ocenjevani s črkami. Tam sta likovni in tehnični pouk združena v en predmet in sta bila na urniku prav vsak dan. Zelo rada sem hodila v šolo, kljub temu pasem bila vesela, ko sem izvedela, da se bomo vrnili v domovino mojih staršev. Premišljevala sem, kako bo v šoli. Ko sem šla na avion, meje bilo zelo strah, ker sem se z.avedala poti, ki me čaka. Prvi dan v šoh je bil zelo neprijeten. Z menoj je prišla mamica in me predstavila nekaterim učiteljem in razred- ničarki. Dobro se spominjam četrtka, ko smo imeli na urniku samo štiri ure pouka. Pri zgodovini je tovarišica za moje sposobnosti dosti prehitro narekovala, zato nisem imela nič napisano, še tisto, kar je bilo pa narobe. Zame je bilo 10 preveliko breme, zato sem se razjokala že kar med poukom. Med odmorom so se zbrali sošolci okoh mene in me poskušali bodriti. V naslednjih dneh so se razmere uredile, ker so bili učitelji z menoj zelo prizanesljivi in potrpežljivi. Če česa nisem razumela, so mi večkrat raz- ložili. Zdaj mi delo v šoli ne predstavlja nobenih težav, rada se učim in hodim v šolo, čeprav imam tudi doma vehko dela. Sabina Fijan. 7. b 10 - naSi dopisniki 22. november 1984 — v DLŽELO JL PRIŠLA JESEN Ni §e dolgo tega, ko je sonce z vso moCjo pripekalo. Vroči poletni dnevi so minili. Sonce se je oddalji- lo tako, da greje le še sredi dneva. Jutra so meglena, noči pa hladne. V deželo je prišla jesen. Jesenske utripe čutimo na vsakem koraku. Narava se spre- minja. Listje na drevju je poru- menelo, lahen vetrič ga odnaša in z njim prekriva zemijo. Največ dela imajo zdaj kmetje. Treba je pospraviti poljske pridelke. Krom- pir so že izkopali, sedaj pa pospravljajo koruzo. Nekateri že pripravljajo /emljo /a setev o/imi- ne. Tu in tam še sanie\aj(> buče, Repa, pesa in koren je bodo morali še počakali. Najbolj \.ihlii\i so pa vinogradi in sadi>Mii.iki. V svoj objem vabijo mlado in siaio, saj jc od vseh jesenskih del najlepša trgatev. Zlato rumeno grozdje, ki kra.si vinsko trto, vabi obiralce. Toda kmalu bo vse minilo. Roke delovnega človeka bodo postorile še marsikaj, preden bo zapadel sneg. Ta najlepši letni čas bo minil. Gozd, ki je v tem času najlepši, bo postal pust, tudi veseli gobarji ga bodo zapustili. Kmetje si bodo oddahnili od trdega dela ter v topli izbi čakali zimo. Martin Pečnik, 6/a, 0§ Videm pri Ptuju Ml — MLADI (Razmišljanje o sebi) Ko grem iz šole, večkrat slišim iz bližnje hiše: „Prekleti smrkavec, že spet si se potepal, kadil in pil. Skoraj se te bom naveliča! in te poslal od hiše." Ob takih pogovorih in prepi- rih se zamislim. Kaj čaka mene? Ali bom tudi jaz postal takšen? Prijatelji mi vedno pravijo, da se v srednji šoli v Mariboru ali pa v Ptuju navadiš piti in kaditi. Vendar pa večkrat mislim, da jaz ne bom takšen in da name ne bodo vplivali postopači in uiičarji. Ko pomislim na takšne stvari, se vedno spomnim svojih staršev. Lahko sem srečen, da jih imam, kajti vedno me razumejo in mi pomagajo. Svetujejo mi in mi nudijo pogoje, da bi se lahko čim- prej izučil in se osamosvojil. Vedno sem tudi sam želel, da bi bil neod- visen. Vendar pa vsi otroci nimajo tak- š.iih staršev. Nekateri starši so še zelo staromodni in strogi. So pa tudi alkoholiki. Včasih se zamislim, kako bi jaz živel v takšnih razmerah. In spomnim se sošolcev, ki so zaradi slabih staršev zašli med ,,mafijo" in s tem je bilo njihovo šolanje končano, morda pa tudi življenje. Takšne in podobne misli mi rojijo po glavi sedaj, ko sem v os- mem razredu. Razmišljam že, ali bom lahko uresničil vse načrte in želje, ki jih imam. Ce se mi bo posrečilo, se morem zahvaliti za to samo staršem, ki so mi omogočili, da sem prišel do poklica in da sem postal samosto- jen član naše družbe. Robi Lenart, 8/b, 0§ Bratje Reš, Destrnik NA DELOVNI AKCIJI V petek smo bili na delovni akciji v Halozah. Bili smo v trgatvi. Peljali smo se s kolesi. Peljali smo se do vznožja hriba. Nato smo šli daleč na hrib. Ko smo prišli, nam je delovodja po- kazal. kje moramo začeti. In smo začeli. Moja posoda je bila hitro polna. Vsipal sem na viličarja. Viličar je bil istočasno poln kot smo končali z redjo. Nato je viličar odpeljal, nam pa je delovodja pokazal, kje moramo trgati. Tudi s tisto redjo smo hitro končali. Po- tem smo šli jest. Ko smo se vrnili, nisem več našel svojih škarij in sem moral trgati. Trgati je bilo zelo težko, vendar mi je šlo od rok. Nato smo kmalu končali. Potem smo šli h kolesom in se odpeljali domov. Črtomir Rozman. 4/a, OŠ Franc Belšak, Gorišnica MOJE DELO NA VRTU Bližal se nam je krajevni pra- znik. Zato smo morali očistiti okolico šole. Pri okrožnici smo izvedeli, da mora naš razred ure- diti šolski vrt. Ko sem se zjutraj zbudila, sem najprej pogledala skozi okno. Zelo sem si oddah- nila. Saj ni deževalo. Nad zemljo se je vlekla gosta megla. Toda skozi nj'^ so že prodirali prvi son- čni žarici. Takoj sem se oblekla in najedla ter odšla na avtobusno p<-)stajo. Ko smo pr-^Ii v solo. smo imeli pevske vaje za iv.Jeljski nastop. Za vajami snu dobili malico. Ker smo hitro p',inaiic:.li. ^e tovarišice razredničarkt' m lov.ari- ce rav- nateljice m bilo. Ko sla prišli, smo cxlšli po orodje za delo na vrtu. Dečki so dobili lopate, nekateri pa grablje ali motike. Deklice pasmo si razdelile grablje, motike in krampiče. Dečki so začeli preko- pavati zemljo za česen, ki smo ga pt)zneie posadili. Deklice, ki so imele motike. pa so prekopale zemljo zaraščeno s plevelom. Učenke z grabljami pa so za njimi rahljale zemljo. Alenka. Brigita. Stanka in jaz pa smo s krampiči okopale solato. Ko smo jo uredile, smo šle dečkom pomagat rahljat zemljo. Postali smo žejni in tova- rišica je šla po čaj. Dečki so rekli, da ga ne lx)do pili. Ko pa se je tovarišica vrnila, so si že premis- lili. Vsi so {x)zabili na prejšnje besede. Nekaj časa so še delali, potem ko pa je tovarišica odšla, so začeli razgrajati. Strašiti so začeli z deževniki in tekali za bežajočimi deklicami. Nato so se ne- koliko umirili. Ko sva se z Alenko pogovarjali, je pritekel sošolec in mi vrgel deževnik v obraz. Pri tem meje hudo udaril pod oko. Po licu so se mi usuletiebele solze. Ko je tovarišica slišala za ta dogodek, seje razjezila in dečke, ki so metali deževnike močno prijela za uho. Delo je spet potekalo brez težav. Nato so se že vrnili učenci iz 5. a razreda. Tovarišice so se dome- nile, da nam bodo oni pomagali. Deklice smo začele okopavati in pleti zelje, korenje in peteršilj. Dečki pa so še zmeraj prekopa- vali. Potem pa so prinesli česen. Hitro smo ga posadili in zagrebli. Delo je bilo pri koncu. Popili smo še eno vedro soka in se oblekli, nato pa smo odšli domov. Tova- rišica nam je še naročila naj se učimo matematiko, ker naslednji dan pišemo kontrolno vajo. Želim si, da bi bilo .še več takih dni, saj nam je ta akcija čiščenje šolske okolice uspela in da bi bila šolska okolica vedno čista. Suzana Cuš, 5/b, O.Š dr. Franja Žgeča, Domava SPOŠTOVANO UREDNIŠ- TVO Sem vaša redna bralka ptuj- skega Tednika. Najraje berem spise mladih dopisnikov. Zato .sem se tudi jaz odločila, da se vključim mednje. Pošiljam vam tale spis. MOJA MAMICA Moja mamica ima črne lase in je srednje postave. Stara je devetin- dvajset let. Vsak dan pridno hodi v službo v Ptuj. Poleg službe nas tudi doma čisti in neguje, ter kuha. Moji mamici je ime Ančka. Mamica me ima rada, rada mi tudi pomaga pri domači nalogi. Dostikrat mi tudi kupi kaj za obleči. Mamica si tudi zelo rada zapoje, kadar je dobre volje. Že- lim si, da je ne bi nikoli izgubila. Zelo sem srečna ker imam tako dobro mamico. Andreja Vaupotič, 5/a, OŠ Martin Kores, Podlehnik JESENSKA DELOVNA AKCIJA V petek smo imeli delovno akcijo. Vsi učdftci od 5. do 8. razreda smo se razdelili v pet skupin po krajih, od koder je kdo doma. Nekateri so pomagali starejšim osamljenim ljudem trgati koruzo, tresti in pobirati jabolka, trgati grozdje ali puliti peso. Tako smo jim iikazali drobno pozornost, ko sojo najbolj potrebovali. Tudi v šolskem vinogradu in na vrtu je bilo delo. S tremi sošolkami in tovariico sem ta dan delala na šolskem vrtu. Potrgali smo koruzo in jo zličkali. Fižol je bil že pospravljen, le fižolovke so še štrlele kvišku. Pospravili smo jih za naslednje leto. Nato smo še zalile solato, ki sta jo medtem nasadile kuharica in tovarišica. Zame je bil to koristen, prijeten dan, pa čeprav sem bila bolj utrujena, kot druge dni. Klavdija Podhostnik, 5. a OŠ Slovenjegoriške čete, Juršinci OBISKALI SMO SPOMENIK BORKE OLGE MEGLIČ Vsako leto se ob dnevu mrtvih spomnimo vseh ljudi, ki smo jih poznali in imeli radi. Ob tem dnevu obiščemo njihove grobove. Vsi pa se spomnimo tudi na težke vojne dni, ko so naši hrabri borci žrtvovali svoja življenja, da lahko danes živimo v miru in uživamo brezskrbno mladost. Pionirji ta- krat obiščemo spomenike hrabrih borcev. Letos smo se učenci 4. razredov odločili, da bomo obiskali spo- menik borke Olge Meglič, po ka- teri se imenuje naša šola in kra- jevna skupnost v kateri živim. Na to komemorativno slovesnost smo povabili tovarišico Faniko Vau- da. bolničarko Kozjanskega odreda, ki živi v naši krajevni skupnosti. Ob spomeniku so nam sošolci povedali dve recitaciji, skupaj pa smo zapeli še pesem Ob tabornem ognju. Tovarišica Fanika Vauda nam je povedala kako je v krajanih krajevne skupnosti Olge Meglič z leti rasla želja, da bi se spomin na Olgo ohranil. Tako so začeli zbi- rati gradivo za spomenik. Zraven gradnje spomenika so zbirali tudi pc/membne podatke in slike za ureditev spominske sobe. Ob spomeniku nam je borka še po- vedala dve zgodbici iz svojih partizanskih dni. Ena od njih je bila prav smešna, vendar je dejala, da vedno tudi ni šlo tako gladko. Potem smo odšli v spominsko .sobo. To je prijetna majhna sobi- ca. kije drugače uporabna tudi za sestanke. Po stenah so razporeje- na Olgina pisma, dokumenti in slike njenih prijateljev, sodelav- cev, ter ožjih članov družind. To- varišica Fanika Vauda nam je povedala nekaj podrobnosti iz Olginega življenja. Za Olgo je skrbela krušna mati, saj ji je mali že zgodaj umrla. Ko je odrasla, se je poročila z Albinom Megličem, delala v plelarni in dobila dva otroka Borisa in Milico. Skupaj so živeli na Vičavi. Ko se je začela vojna, je z možem opravljala po- membne kurirske naloge, dokler ju niso izdali. Olgo so 4. novembra 1942 v Mariboru ustrelili, Albin pa je umrl v taborišču Auschwiiz. Po vojni .so s pomočjo Rdečega križa našli niiina otroka, ki sta hila ukradena m ju pripeljali nazaj. Čeprav ~ :-m o Olgi že dosti slišala, sem vseeno z zanimaniem poslušala, sai Si mi niie nekatere stvari kljub vsemu neznane. Na koncu smo tovarišici Faniki Vauda lepo zahvalili in se v skupnem imenu vseh 4. razredov vpisali v spominsko knjigo. Vesna VeingerI, 4/b. OŠ Olge Meglič, Ptuj NA KOMEMORACIJI Ob dnevu mrtvih smo se ude- ležili komemoracije. Pred šolo smo se zbrali ob 12.30. Ko smo prišli na pokopališče, so bile razobešene tri zastave. Naj- prej so zaigrali himno. Stali smo mirno. Poslušali smo govor dveh borcev. Govorila sla, kako je bilo med vojno, ko so mnogi ljudje umirali od lakote. Nazadnje so zaigrali žaioslno pesem. S tem je bila ko- memoracija končana. Odpravili smo se nazaj v šolo. Po pouku sem šla mimo pokopa- lišča. Se vedno so bile razobešene zastave m prižgane svečke. Mira Harambašič, 4/c, OŠ Tone Žnidarič, Ptuj BRATEC IN JAZ Imam majhnega bralca. Star je enajst mesecev. Ime mu je Jani. Večkrat se tudi slepeva. Seveda klofuta on mene. Jani seje igral v stajici. Zraven je imel škatlo z ropotuljicami, kuhalnicami. skledicami itd. Razjezil seje in začel »peli« vame. Seveda sem ga morala vzeli iz stajice in ga ujčkati v naročju. V roki je imel kuhalnico. Sedla sem na fotelj. Takrat pa seje začelo. S kuhalnico me je udaril po ušesu. Zavpila sem. Jani meje samo za- čudeno pogledal in me mahnil drugič, lokral po nosu. Poklicala sem mamo. Mame ni bilo od ni- koder. Jantja sem hotela dati v stajico. Toda ko sem se sklonila nad stajico, se me je oklenil kot klop in začel jokali. Malo jezna sem sedla in ga posadila zraven sebe. Srečen se je začel smejati. Spet me je udaril po nosu. »/\u, moj nos! Saj bo čisto ploščat!« sem zavpila. Tedaj pa je pritekla mama. V smehu mi gaje vzela iz naročja. Čeprav je Jani še tako majhen in se že zna pretepati, ga imam zelo rada. Ne bi ga dala za nič na svetu. Palricija Tičarič, 5/b. dopisniški krožek, OŠ Maj- šperk V DEŽELI JE JESEN Zgodnja jesen je prišla v deželo. Ljudje se toplo oblačijo. Večkrat dežuje in mrzlo je. Zjutraj je megla. Narava postaja žalostna. Cve- tice so ovenele, trava je ijava. Z drevja odpada poslednje listje. Veje so gole. Pod drevjem je ži- vopisana listna odeja. Pri živalih sem opazila, da so živali dobile gostejšo dlako. Žvrgolenja ptic čujemo le še tu in tam. Jate vran oznanjajo, da bo zima. Sabina Muratovič, 3/c. Tone Žnidarič, Ptuj BLIŽA SE 29. NOVEMBER Bliža se 29. november. To je dan republike. Tedaj bodo cicibani sprejeli v pionirje. Dobili bodo modre kapice in rdeče rutice. Ta- krat bo proslava in vse bo veselo. Nato bomo imeli proste dneve. Doma si bom ogledala filme, ki bodo prikazovali ljudi, ki so se borili za pravice delavcev in tudi za svobodo. Med prostimi dnevi bom brala partizanske knjige in se učila. Ponosna sem na svojo do- movino, ker je svobodna. Mira Harambašič, 4/c, OŠ Tone Žnidarič, Ptuj JESENSKO JUTRO Nekega lepega jesenskegajutra sem pogledal skozi okno in za- gledal prekrasno pokrajino, ki se je barvala z najrazličnejšimi bar- vami. Ko sem se oblekel, sem se na- potil v gozd nabirat gobe. Rume- no sonce je barvalo gozdove. Ko sem nekaj časa hodil po gozdu, sem zagledal prelepo topolko. Rasla je v travi kot tu^ki vojak z rdečim turbanom naplavi. Ču- dovita pokrajina me je povsem očarala. Iz tisočih ptičjih grl je prihajal mili glas, kije spominjal na petje človeka. Drevesa so se v vetru majala kot stari velikani in veter je tiho šepeta! v njihovih krošnjah. Ptički so žvrgoleli kot najlepši instrumenti. Naenkrat se je, kakor kralj mogočno in pre- šerno, spustil z neba jastreb. Ptički so na mah utihnili in prestrašeno odleteli. Napotil sem se dalje po gozdu. Po jasi je lahkotno in bo- jazljivo pritekla srna z mladičem. Ustavila sta se pri kristalno čisti vodi. Ko sta se napila. sta dvignila glavi in odbežala proti gozdu. Počasi sem se vračal domov po poti, ki se je kakor kača vila po gozdu. Zvečer sem zopet pogledal skozi okno in se oziral za lunino glavo, ki se je smehljala in počasi fx)tovala po nebu. Mimo nje so drveli oblaki, drevesa so se ji pri- klanjala kakor kraljici, veter pa je zopet tiho šepetal okoli hiš. Boštjan Kolar, 7/a, OŠ Franca Belšak, Gorišnica JESENSKI DNEVI V jeseni je življenje na deželi zelo pestro in bogato. Bogato je za vse tiste, ki so vse leto trdo delali na zemlji, jeseni pa obirajo sadove svojega dela. Prečudovite barve lepšajo po- gled na gozd, ki je lahko samo bogastvo narave. Barve, ki se prelivajo od zelene do rumene in rdeče, skratka, tega ne more na- risati še tako izurjen risar. V kro.šnjah čudovitih barv se oglašajo še ptice, katere se niso odselile na jug. Med njimi so najbolj živahni vrabčki, ki nepre- stano letajo z veje na vejo in se veselijo jesenske lepote. Klopotci klopotajo eno in isto pesem, s katero vabijo svojega gospodaija, naj pride obirat grozdje, sicer ga bodo obrali vrabci. Trta, ovita na kol, trpi p)od bremenom svojega rodu Družbo ji dela le strašilo, ki se veseli ob pesmi klopotca. Lepo zorane njive, posajene s pšenico in drugimi posevki, so ponos vsakega kmeta. Na poljih je sedaj zelo živahno. Od jutra do večera pospravljajo poljske pri- delke. Pospraviti morajo vse pn- delke in pripraviti si moramo hrano za dolgo in hladno zimo. Tudi živali si pripravljajo hra- no, saj jo bodo prebile pod milim nebom, kajti hrano si pripravljajo v kotičke, kjer bodo prebili zimo. Krave se pasejo na pašnikih in uživajo ob s astni paši. K jesjesenski lepoti prispeva tudi svoj delež topeljesenski veter. Poigrava se s krošnjami dreves, s katerih pada jesenska lepota na tla, ki se pripravljajo k počitku. Andreja Rožmarin, 7/b, OŠ Franc Belšak, Gorišnica OCVRTE GOBE Rad nabiram gobe, a še rajši jih jem. Gobe pripravlja mama. Nekega dne pa mame ni bilo doma. Pripravljanje kobila je bilo tako moja naloga. A nisem vedela, kaj naj skuham. Ker je bilo še dovolj časa za razmišljanje, sem odšla v gozd. Kmalu sem našla nekaj jurčkov, topolk in lisičk. Sinila mi je rešilna misel: pripravila bom svojo priljubljeno jed — ocvrte gobe! Hitro sem stekla domov, očistila in oprala gobe ter jih narezala. Na masti sem najprej ocria drobno sesekljano čebulo in šele nato dodala gobe. Ko so bile lepo zapečene, sem dodala dve jajčki, sol in malo popra. Zraven sem pripravila še solato in kosilo je bilo narejeno. Takrat se je oče vrnil iz službe in vsi smo se z veseljem lotili jedi. Vsi so hvalili moj recept. Se ponev, v kateri so se cvrle gobe, so pomazali s kruhom. Takrat sem prvič sama pripravljala gobe, pa seveda ne zadnjič. Vendar nikdar niso bile več tako dobre. Silvija Podhostnik 7. a OŠ Slovenjegoriške čete Juršinci JESENSKI VEČER Jesen je zelo zanimiv letni čas. Drevesa so oblečena v raznobar- vne obleke, ki jih bodo še pred zimo slekle in ostale gole. Ptički, ki niso odleteli na jug, prepevajo ži- vahne pesmi. Jesensko jutro, dan ali večer pa so posebej zanimivi in- privlačni. Dan sem preživela zelo lepo. Ob toplem južnem vetru in pre- pevanju ptic sem se dobro poču- tila. Sedaj je legel na zemljo mrak. Sonce je zašlo in počasi seje začela prikazovati luna, za njo pa še svetle zvezdice. Noč je bila zelo mirna. Sedela sem na klopi ob hiši in opazovala dalje. Noč zaradi svetle lune ni bila ne temna ne strašna. Po cesti so vozili avto- mobili, ki mi niso pustili uživati jesenskega večera. Spreletavala meje misel, ali res slišim pogovor med travo in drevesi ali se mi samo dozdeva. Čez nekaj časa sem domnevala, da je to res pravi je- senski večer, ko se vsa narava pripravlja na belo zimsko obleko. Zvezdice so se mi sedaj dozdevale kot svetle lučke, ki na vso moč hočejo razsvetliti to temno po- vršino. Počasi sem vstala in se z mislijo poslavljala od prelepe jesenske noči. V postelji sem še dolgo pre- mišljevala, kaj vse sem doživela nocoj. Renata Vučak, 7/b OŠ, Franc Belšak, Gorišnica POTA MIRU IN SVOBODE Leto 1941. Našo domovimo so zasedli tujci. Mnogi Jugoslovani so bili mnenja, daje vse končano. Jugoslavija je prišla v roke Hit- lerju in tako bo tudi ostalo. Le nekaj najpogumnejših se je odločilo, da bodo branili našo domovino. Prve sabotaže, prvi uspehi. Ljudje so videli, da le ni vse izgubljeno. Naša vojska je bila vedno večja in večja. Vodil jo je odločni Josip Broz-Tito. Ljudstvo mu je zaupalo in skupaj so se prebijali v svobodo, ki se je že svetlikala na vzhodu. Mnogi so padli, a to jih ni zaustavilo. Vedno večje bilo osvobojenega ozemlja, končno leto 1945. Tekle so solze sreče in veselja. Krvave vojne je bilo konec. A ni bilo konec težav. Tito seje s svojimi sodelavci boril za mir in enakopravnost. Našo domovino je vodil k boljši in srečnejši prihodnosti. Vsepovsod je bilo ljudstvo, ki je obnavljalo porušene zgradbe, rasle so nove bolnišnice. Z dneva v dan je bilo več obnovljenega. Jugoslavija je vstopila k neuvrščenim. Tito je bil eden najpomembnejših borcev za mir in svobodo v svetu. Jugosla- vija je bila majhna, a mnogi so se zgledovali po njej. Uživala je ugled. Tito nas je pripeljal v čas, v katerem živimo zdaj. Zdaj ga ni več med nami. Stopali bomo p>o njegovi začrtani poti, smo obljubljali, ko smo se z bolečino v srcu poslovili od najzaslužnejšega človeka za mir. To nam uspeva bolj ali manj. Danes smo svo- bodni, imamo dovolj hrane, a pestijo nas druge težave. Vedno več je ljudi, ki po končani šoli ne dobijo zaposlitve. Živijo tako, da poprimejo za kakršnokoli delo, nekaj pa je tudi takih, ki žive v brezdelju. Tisti se potikajo po mestih, pridejo v slabo družbo in le še malokateri najde pravo pot in stopi trdno po njej. OstaU pa so zapisani slabi družbi. Tega je vedno več in zadnji čas je, da nekaj ukrenemo. Če bo šlo tako naprej, bo naša država stopila na stransko pot. To pa je daleč, daleč od tiste glavne Titove poti, za katero smo obljubili, da ostane naš glavni cilj. Natalija Premužič, 8/c, OŠ Ivan Spolenjak, Ptuj SEDMO IN OSMOŠOLCI NA OBRTNEM SEJMU V CELJU V petek, 21. septembra, smo na povabilo združenja ptujskih obrtnikov šli sedmi in osmi razredi v Celje. Tam smo si najprej ogledaU film o obrtništvu, ki so ga posneli v ŠkoQi Loki, nato pa še razstavo del obrtnikov. Marsikai ie oritecnilo našo pozornost. Za vsakeea so se našle zanimivosti: od krzna, tehničnih izdelkov pa do otroških igračk. Nas dekleta so seveda privlačili obrtniki z modnimi oblekami, s krznom, pa tudi frizerke, ki so ti (če si želel) naredile novo pričesko. Všeč so nam bih tudi vzorci za lesene ograje. Čudili smo se rokam, ki so znale narediti toliko lepega. Prisluhnili smo tudi tovarišici, kije prodajala pečena medena srca. Povedala nam je, da so fantje včasih svojim dekletom podarili takšna srca. Marsikatera izmed nas sije zaželela, da bi bilo še danes tako. Srčki so bili, čeprav malce kičasti, ljubki. Meni osebno je bila zelo všeč ročno izdelana lesena hiša. Skoraj neverjetno je bilo, kaj so naredile umetnikove roke. Hiša je bila precej velika. Imela je široke stopnice, ob njih pa tako ograjo, da bi jo marsikdo zaželel imeti. Obrtnik se je spuščal tudi v manjše podrobnosti: vzorci na naoknicah. rože na oknih, osebo v hiši. . . Vsem nam je bil ta sejem zelo všeč. H valaženi smo našim obrtnikom, da so nam omogočili brezplačno ekskurzijo v Celje in ob tem morda v nas zbudili željo, da bi tudi sami kdaj postali obrtniki. Lea Rotvajn, 8/b, OŠ Olga Meglič. Ptuj FEKA KOSTANJEV Z bratom Edvardom sva zbrala polno vrečko kostanjev. Dogovo- rila sva se, da jih bova takoj spekla. Kostanje sva odnesla domov in se vrnila v gozd ter nabrala suhe veje. Kmalu sva imela velik kup. Natosvazakurila.Kostanjesvavsi- pala v posodo za peko kostanjev. Ogenj seje razgorel in začela sva s peko. Prijeten vonj, ki se je širil daleč naokoli, je privabil še Dino in Robija. Kostanji so kar naprej pokali, kar nas je precej zabavalo. Odhitel sem po skledo, v katero smo vsipali pečene kostanje. Oh, kako so bili sladki! Kmalu so zmanjkali. Pekli smo tako dolgo, daje bila vrečka prazna. Ko seje stemnilo, smo se šU skrivat po dvorišču. Najprej je mižala Dina. Jaz sem se skril za drvmi. Dina je odšla od drevesa, jaz pa sem se potihoma splazil k bukvi. Nato sem se dvignil in stekel. Bil senf hitrejši od nje. Robija in Eda pa je Dina našla. Skrivali smo se tako dolgo, da smo morah noter. Tako je minil prijeten jesenski večer. Peter Brglez, 5. b, OŠ, Majšperk NEMOGOČE JE, DA BI IMELI STAREJŠI VEDNO PRAV Vsak človek se lahko zmoti. V družini imajo starši vedno prav, čeprav se velikokrat zmotijo. Če otrok napravi kaj narobe, ah se mu ponesreči kaj zlomiti, tedaj je HURA! Vehkokrat si okregan, včasih tudi kakšno dobiš, če se še misHš pregovarjati. Pri starejših je to drugače, če so ga kje polomili, večinoma prekhnjajo. Zmeija jih seveda nihče, razen če se starši sprejo med seboj. Je pa res, da ima v današnjem času otrok tudi be- sedo v družini, včasih celo starejši vprašajo mlajše, kaj bi naredili v določeni situaciji. Starši, ki imajo preveč radi svoje otroke, jim preveč dovolijo, so kasneje razočarani. Takšni otroci v zrelih letih skoraj ne po- znajo svojih lastnih staršev, kar ni lepo od njih. Danilo Kmetec, 7. r. Osnovna šola Leskovec TEDNIK ~ 22. november 1984 TELESNA KULTURA IN SPORT - 11 VRNITEV BISTRIŠKIH HIMAIAJCEV V soboto, 17. novembra, smo pričakali na zagrebškem letališču slovensko himalajsko odpravo, ki je prispela iz Zuricha oziroma iz daljnjega Nepala, kjer so se po- vzpeli na Cho oyu. Odpravo, ki jo sestavljajo Matjaž Pečovnik (vodja), Marjan Frešer, Danilo Tič, Milan Romih in Franček Knez,so pričakale njihove druži- ne. dekleta, prijatelji. . . Fantje so bili videti zdravi, ve- seli, ničesar ni bilo opaziti, da bi se spremenili, še brad niso imeli. Bili so le lepo zagoreli, le Marjan je imel manjše ozebline na rokah. Povedali so, da so vse najtežje predele stene premagali, čeprav so plazovi nenehno bobneli po strmini. Zalo so plezali večinoma ponoči, saj je bilo tedaj manj plazov kot podnevi. Pa kljub temu je veliko drage opreme ostalo tam. ker sojo plazovi potrgali in zasuli, s tem pa tudi uničili njihovo ga- ranje, ko so zabijali kline in pri- penjali vrv. Res je, da jim je do samega vrha manjkalo »le« 500 m, vendar bi bilo preveč tvegano, zaradi neugodnih razmer, sploh vetra, kije pihal tudi do 130 km/h. Veseli so tudi tega uspeha, vi- šine 7700 m, saj še nihče pred njimi ni preplezal po tej strani do takšne višine Matjaž pa je pou- daril, daje bilo glavno to, da so se vse od začetka dobro razumeli in da med njimi ni bilo prepirov, saj če ne bi bili enotni, bi verjetno težko dosegli to, kar so. Matjaž je še povedal, da zdaj morajo še urediti dosti stvari kot so poročilo odprave, ki ga morajo poslati v Nepal idr. Solze v očeh njihovih najbližjih niso bile tiste vsakdanje solze, bile so solze sreče v trenutkih upanja in pričakovanja, ki so nepozabni. Besedilo in posnetek: S. B. Od leve proti desni: Marjan Fre- iter, Danilo Tič, Matjaž Pečovnik. Milan Romih in Franček Knez. Srednješolsko prvenstvo v rokometu v torek, 13. novembra je bilo na rokometnem igrišču Drave rokometno tekmovanje za srednje šole. Nastopile so tri ekipe: Srednja družboslovna šola. Srednja ekonomska šola in Srednja kovinarska, metalurška, kmetijska šola. Najprej sta se pomerili SE§ in SKMKS. Premočno je zmagala SKMKS s 27:4. Druga tekma je bila med SDS in SE§. Zmagala je SDS in sicer s 26:11. Tako je o zmagovalcu odločala tekma med SDS in SKMKS. Ze na samem začetku je SKMKS povedla s 6:0 in to prednost ohranila tudi do konca srečanja. Končni rezultat je bil 19:15. Zveza telesnokulturnih organizacij je zmagovalcu podelila pokal za zasluženo prvo mesto. Roman Cesar Dornava-Markovci 4:0 Pred malim številom gledalcev sta se v Dornavi pomerila Dornava in Markovci. Gostje so nastopili z devetimi igralci in se dobro branili, tako je po 70. minuti bil rezultat 1:0. Potem so jim pošle moči in so do konca tekme prejeli še tri zadetke. TI Središče-Tržeč 1:0 Središče: Horvat 1, Goršič, Trstenjak, Kačičnik, Košir, Hunjad, Senčar, Pavlekovič, (Zidarič), Rajh, Hobovič, Horvat Z., (Horvat D.). Tržeč: Ulaga, Zajšek, Jurgec, Gajšek, Murat, Smigoc, Kmetec, Mere, Sibila, Tement, Zgeč, (Skuk). V Središču sta se v derbiju 9. kola MNZ — Ptuj sestala Sredi- šče—Tržeč. Tekma je bila ob hladnem vremenu pred 150 gledalci. Sredi- šče je začelo s silovitimi napadi, V 5. minuti roka Gajška v šestnajstki in Ludvik Muanda dosodi enajstmetrovko. Strelja Košir ali mimo vrat. Tržeč se brani z vsemi igralci ali kljub temu v 7. minuti Zobovič odlično strelja in Središče vodi z 1:0. 15. minuti prazen gol ali Rajh strelja mimo vrat. Tržeč ima prvo priložnost in prvi strel na vrata Horvata šele v 22. minuti. V drugem polčasu je imel Tržeč spet priložnost, Tement je bil sam pred Horvatom a slabo streljal. Do konca še dve priložnosti ali nič. Igrk je bila borbena, ne preveč kvalitetna. Srečanje je dobro vodil sodnik Muanda. jj Ptujčani zmagujejo tudi v mednarodnih arenah KARATE Nedavno tega se je iz Koblen- za v ZR Nemčiji vrnila jugoslo- vanska reprezentanca, ki se je udeležila svetovnega prvenstva v semi contact športu, ki ga je pripravila W. M. A. A (VVorld martinal arts association) organi- zacija. Tekmovanja se je udeležilo nad 1000 nastopajočih iz 11 držav, med njimi tudi 13 članska jugoslovanska reprezentanca, ki jo je vodil Alojz Miklavčič iz "Zagorja. Tekmovale so tudi žen- ske. pionirji, mladinci. Naj torej postrežemo z več kot razveseljivi- mi dosežki dveh Ptujčanov. ki sta bila pravzaprav tudi edina v jugoslovanski reprezentanci, ki sta osvojila najvišja mesta. Največji uspeh v .svoji športni karieri je brez dvoma dosegel Alojz VIDOVIČ, doma iz Bu- kovcev, kije osvojil 1. m^to in s tem tudi naslov svetovnega prva- ka. Predno pa je prišel do te najvišje lovorike, je moral v areni, kjer so se odvijale borbe, premagati kar štiri svoje nasprot- nike in sicer iz ZR Nemčije, Francije, Švice in v finalnem dvoboju ter po težki borbi tek- movalca iz Turčije. Vidovič je. tekmoval v kategoriji zelenih pasov do 75 kg. Le za stopničko niže je pristal Martin GOLOB, prav tako iz Ptuja, ko je v kategoriji zelenih pasov vendar nad 75 kg zasedel 2. mesto in s tem postal vice prvak sveta. Tudi Golob je pre- magal tn svoje nasprotnike, v finalnem dvoboju pa je tesno z rezultatom 2:3 izgubil z domači- nom iz ZR Nemčije. Tudi to je zanj izreden uspeh. Naj omeni- mo. da je nastopil tudi Gorazd Štumberger iz Ptuja, ki je v kategoriji rjavih pasov do 75 kg izgubil že v prvem kolu s kasnej- šim zmagovalcem iz Italije. Pri tem velja zapisati, da ostali člani jugoslovanske reprezentan-} ce niso dosegli nekih večjih uspe- hov, kar pomeni, da imamo v Ptuju najboljšo ekipo oziroma tekmovalce v tem nadvse zani- mivem športu in je res škoda, da ta šport še žal ni priznan, da bi ga tako lahko uvrstili tudi na lestvi- co olimpijskih tekmovanj, saj je morda celo atraktivnejši od bo- FRANJO HOVNIK Strelci v trapu zaključili sezono Veliko govorimo o novi sezoni za strelce, ki streljajo z zračnim orožjem, pri tem pa pozab- ljamo, da so svojo uspešno sezono končali tudi ptujski strelci (lovci) v disciplini trap in skit. Ti strelci pa se tudi srečujejo z zelo perečimi pro- blemi, kajti strelivo zanje je zelo drago in ga je tudi težko dobiti. Prav tako pa nimajo strelišča, kjer bi se pripravljali in urili za razna tekmova- nja. Pri tem je zadeva zase strelišče na leteče cilje v Hajdošah. Kako in kaj seje naredilo in kaj se še bo uredilo zaradi tega strelišča, ne bom pisal. Ni pa prav, da nekateri mečejo polena pod noge lovcem, tako, da ne morejo redno uporabljati tega strelišča. Seveda se strelci urijo kolikor je v njihovih močeh na lastnih urejenih streliščih, ki so večino- ma zgrajena kar v bližini lovskih domov. Seveda na teh streliščih pogoji niso enaki in se strelci v pogojih treniranja ne morejo primerjati s strelci iz drugih republik, kjer tudi dajo nekaj na ta šport. Ptujčani so se v tem letu udeleževali raz- nih tekmovanj. Sodelovali so na republiškem prvenstvu in tudi na prvenstvu Jugoslavije, ki je bilo v Zagrebu. V Zagrebu so dosegli strelci dober uspeh, saj sta se Skledar in Hlupič v posamezni konkurenci kar dobro uvrstila. Martin Skledar je s 188 za- detimi golobi zasedel 15. mesto. Anton Hlupič pa s 179 golobi 46. mesto. Državnega prvenstva se je udeležil tudi Janko Rožmarin, ki tekmuje za Olimpijo in Ljubljano in je s 133 golobi pri- stal na 61. mestu. Zaželimo tem strelcem in vsem ostalim, da bi se v prihodnji sezoni prav tako uspešno kosali na raznih tekmovanjih in osvajali odlična mesta. ZB Smučarija postaja tudi v Ptuju popularni zimski šport Na sobotni skupščini smučarskega kluba Ptuj smo slišali podatek, da je vključenih že 271 občanov in da to število še vedno ne ustreza de- janskemu zanimanju za zimski šport in rekreaci- jo, ker je bilo v obe omenjeni obliki v minuli sezoni vključenih 1022 smučarjev. Tako ptujski smučarski klub že sodi med srednje velike klube v Sloveniji, oziroma v njeni smučarski zvezi. Po uvodnem poročilu predsednika Andreja Kovača in blagajničarke Marije Lukman, so se v razpravi dotaknili nekaterih organizacijskih in prostorskih težav. Pri tem so poudarili, da so lahko z doseženim zadovoljni, le da bo potrebno v aktivno delo vključiti še več članov in si priza- devati, da pride klub čimprej do svojih prosto- rov v katerih bi lažje razvijali vse oblike klubske dejavnosti — od pridobivanja novih članov, do manjših popravil, nasvetov in podobno. V pestrem programu dela za prihajajočo zim- sko sezono je tudi letos poudarek na smučarskih tečajih, tekmovanjih in množični rekreaciji, organizirali pa bodo tudi zimovanje na Platku in smučiščih Jahorine, več smučarskih vikendov in drugih oblik dejavnosti za člane in najbolj aktiv- ne v klubu. Ob koncu so si ogledali še film o letošnjem sodelovanju na olimpijadi v Sarajevu, na kateri je smučarski klub sodeloval kot reklamator Ra- denske in se pri tem odlično odrezal. Ta kolektij^ jih bo s svojimi sredstvi podprl tudi letos, ko bi si naj družno ogledali eno ključnih smučarskifT tekmovanj za svetovni pokal v sosednji Italiji. mš Sejem zima - šport '84 v športni dvorani Mladika v Ptuju bo v soboto in nedeljo osmi tradi- cionalni sejem zimske športne opreme. Ob prodaji rabljene opreme, ki jo bodo člani SK Ptuj sprejemali že v petek popoldan od 16. ure dalje ali v soboto od 7—10. ure, bodo lahko posamezniki prodajali tudi sami. Sejem bo odprt v soboto od 10.—18. ure in v nedeljo od 9.—16. ure. Ob tem bo tudi razstava in prodaja nove zimsko-športne opreme s .sejem- skim popustom. Sodelovali bodo OZD KORS, ALPINA, MIP, ELAN, MERKUR, Mlad. knjiga, in VEPLAST. Turistična podjetja bodo predstavila Jmsko turistično ponudbo, predvajani bodo filmi, deloval pa bo Elanov servis za montažo in popra- vila. Veplat: iz Tnovega Velenja bo kupaj z Brod-rskim uruštvom RAN- • \ Ptuj pripravi'^ '' Tormacijo, raz.'=iav^; in prodrjo surt.iv (desk z;' t' Kanje na vodi) ter prikazovali filmi. Pri;ade"ni r-viu'? ; ,k; delavci pa lodo ' idi prikazali delovanje mčarskeg;. kluba Mopssc idnr ^ ki ga nai^snili v 10(^i )diz. KOŠARKA DRAGOCENA ZMAGA Ptuj-Garant 89:82 (46:43) Po težki borbi so Ptyičani zasluženo zmagali. Gostje poraza niso pričakovali, zato so bili v zadnjih minutah živčni. K temu je tudi pripomogel trener, ki sije prislužil tehnično napako. V prvih minutah sta ekipi igrali nervozno, zlasti pri metih na koš so grešili domačini. Po minuti odmora za domačine so Ptujčani zaigrali zbranejše in v 9 minuti vodili z 8 točkami razlike. Proti koncu prvega dela so gostje uspeli znižati predvsem zaradi razredčene obrambe in slabih skokov na odbite žoge pod košem. V nadaljevanju so domačini razliko zvečali na 54:49, pa spet popustili in gostom je v 15. minuti uspelo izenačiti na 76:76. Domačini so spet igrali brezglavo, toda pravočasno sta koša Marčiča in Beraniča prinesla prednost in odločilno vtilivala na borbeni in požrtvovalni potek igre v zadnjih dveh minutah. Tekmo sta pred 50 gledalci vodila Lihteneker in Varda iz Maribo- ra. Uspešni .so bili za Ptuj: Beranič 21, Purič 17, Damiš 15, Cobelj in Vučinič po 11. Marčič 8, Kotnik 6; za Garant pa Turnšek 26, Polavder 19. Cizej 10. Grobelnik 7. Poteko 8, Senič 6, Kralj 4 in Vrček 2 točki. anc Cerknica-Ptuj 53:60(31:32) Zmago v gosteh so Ptujčanke izvojevale po odlični igri, predvsem pa po točnih metih v zadnjih minutah Majde Sirec in nezmotljive Vogrinčeve. V prvem delu smo videli enakovredno igro z menjajočim vod- stvom tako ene kot druge ekipe. Ptujčanke so že v 3. minuti izgubile, zaradi poškodbe, svojo graditeljico igre Kukovčevo, kar seje v nadalje- vanju poznalo. Domačinke pa so presenetile s hitrimi protinapadi in presingom. Toda v nadaljevanju so gostje začele zbranejše, predvsem pa agresivnejše. Igra preko visokih centrov se je obrestovala, zlasti M. Sirec in Pajenkova sta izpolnili nalogo, odlično razpoložena Vogrinče- va pa je bila z meti iz krila nezadržna. Domačinke so menjale taktiko, kar je spremenilo ritem igre in jim ie uspelo znižati na dve točki razlike. 3 minute ored koncem je morala zaradi 5 osebnih napak na klop M. Sirec, zamenjala jo je sestra Jelka Sirec, ki je opravičila zaupanje ter skupaj z Vogrinčevo doprinesla zasluženo in dragoceno zmago. Tekmo sta pred 100 gledalci sodila Ovsec — Nova Gorica in Seget — Vrhnika uspešne pa so bile za Ptuj Vogrinec 21, Pajenk 12, M. Sirec 10. Jane 9. J. Sirec 6, Krničar 2; za Cerknico pa Intihar 18, Lovko 16, Šega 11. Kebe 3, Pakiž in Otoničar 2, Strukl 1. anc 12 - ZA RAZVEDRILO 22. november 1984 - XSIDNIK TEDNIK -- 22. .november 1984 OGLASI IN OBJAVE - 13 \ pcick. 9. 11., jc pred olvori- l\iji> računalnika na SŠC poteka- la ra/prava o problematiki us- merjenega izobraževanja v obči- ni Ptuj. Vodil JO je predsednik IS SO Ptuj Janko Bezjak. Najprej je na kratko predstavil zgodovino gradnje srednješolskega prostora v Ptuju, ki se je /ačela 1975. z odločitvijo za krajevni samopri- spevek ki so ga nato izglasovali leta 1976. Na ta način pridoblje- na sredstva so bila temelj za i/gradnjo stavbe SŠC. podaljšani samoprispevek pa je omogočil dograditev specializiranih učilnic m 3. etapo — gradnjo telovadni- ce, ki smo jo začeli graditi sep- tembra letos. V SŠC se zdaj izobražuje prek 2000 mladih iz ptujske in ormo- ške občine. Res je, da smo SŠC gradili prek potreb združenega dela. vendar smo prepričani, da je bila taka odločitev pravilna, saj se tudi združeno delo ne bo razvijalo brez bolj izobraženih ljudi. Prav tako smo hoteli učen- cem dati možnost za nadaljnje izobraževanje. Ormoška in ptuj- ska občina imata okrog 100.000 prebivalcev, taki? la center ni le občinska, ampak tudi regijska m republiška institucija. Največja težava, ki se pojavlja /adnji d e leti. je zmanjšanje vpisa v SŠ( in povečanje števila učencev, ki po osnovni šoli ne nadaljuje izobraževanja, takšnih je kar 200. Veliki) otrok iz okolice Ptuja pa se šola tudi v Mariboru. Zalo so vsi zbori občine Ptuj ra/pravljali o tej problematiki. Prizadevati si moramo, da bo imel SŠC takšne programe, ki bodo omogočili vpis 70 % učen- cem. ki končajo osnovno šolo, /daj je takih 50 %. Ti se neradi ali pa sploh n^ odločajo za neproizvodne pokli- ce. povečuje pa se vpis v kovinar- sko usmeritev, kjer pa lahko tudi pričakujemo stagnacijo, ki je pri nas prednostna dejavnost, nima pa možnosti za veliko povečanje zaposlovanja mladih. V SŠC imamo prostorske in kadrovske pogoje za izobraževanje v smeri elektroenergetike in smo lani tudi vpisali dva dislocirana od- delka. Letos nimamo nobenega, kljub velikemu zanimanju (74 vpisanih) m obljubam, da bomo dobili en oddelek. Mlade bi lahko pritegnili tudi / nu)/nostjo vpisa v naravoslov- no-matematično usmeritev, zato smo se na zborih občinske skup- ščine zavzemali za pridobitev te smeri. Meta Fukla\ec, ravnateljica SŠC je opozorila na to. da se je z uvajanjem usmerjenega izobra- ževanja v Ptuju bistveno skrčilo število usmeritev, tako imamo od prejšnjih 2500 učencev zdaj 2140. Ce se ne bo nič spremenilo, jih bo čez 3 leta le okrog 1600. Velik problem je tudi odločanje učen- cev za nižje programe izobraže- vanja (pred U1 se je od 883 kar 514 učencev odločalo za zahtev- nejše programe, zdaj pa je od 630 le 260 lakih, ki so se odločili za pelo zahtevnostno stopnjo). Ob prehodu na reformo je tudi Izobraževalna skupnost Sloveni- je ugotovila, daje bila v mreži šol storjena napaka, ki jo je treba popraviti. Izgubili smo možnost izobraževanja v elektroenergeti- ki. kljub temu. da imamo zanjo pogoje. PIS ni sprejela naše pobude in o spremembi progra- ma v preteklem letu ni razpra- vljala. V naravoslovno-matema- tični usmeritvi pa pripravljajo predlog programa. Tov. Bezjak je nato opozoril, da lahko z zmanjševanjem vpisa nastane v SŠC višek učiteljev, kar ni zanemarljiv problem (saj je kader z visoko izobrazbo defici- taren). Že zdaj imamo okrog 140 brezposelnih. Tov. dr. Zorič, predsednik republiškega komiteja za vzgojo, izobraževanje in telesno kulturo je poudaril, da so enaki problemi v vseh centrih po Sloveniji. To nam nalaga, da se moramo resno pogovoriti o spremembi koncep- ta usmerjenega izobraževanja v Sloveniji, ker v današnjem kon- ceptu ne bo rešitve. Paziti pa moramo, da ne bomo razdrobili možnosti izobraževanja. Dr. kornhauserjeva je menila, da izobraževanje ne sme dovoliti zmanjševanja vpisa m vključeva- nja mladine v manj zahtevne programe. Poudarila pa je, da je potrebno tudi v izobraževanje uvesti konkurenčni boj. kot ga pozna gospodarstvo, ne pa boj s poniiK^^jo monopolov. Lotiti se moramo dveh akcij: 1. \ republiški skupščini poka- zati stanje, kakršno je in uveljavi- ti izobraževanje kot proizvodno silo. 2. Postaviti kriterije za konku- renčni boj — starši in učenci naj sami izberejo šolo. kjer se bodo le-li izobraževali. Tov, Jelen, RK SZDL je povedal, da je sedanja mreža Šol kompromisna rešitev. Zlasti v manjših krajih moramo biti bolj občutljivi in bolj prožni. Tudi če bo dražje, je potrebno učencem omogočiti vsaj približno enake možnosti. Gradivo o tem. da največ otrok s tega področja ne nadaljuje šolanja, je treba obrav- navati v Izobraževalni skupnosti Slovenije in v PIS. V teh letih še nismo prišli do strokovno teore- tične podlage, na čem naj temelji, mreža šol. če življenje prekorači meje mreže, ga je pač potrebno upoštevati. Tov. Bezjak je opozoril, da tudi novi programi ne bodo rešili vseh problemov, saj nekateri centri krepijo svojo moč na tradiciji. Krepiti je potrebno regijske centre, tudi v Ptuj bi se lahko vozili učenci iz Maribora, pa tudi strokovni učitelji. Uvajali naj bi dislocirane oddelke. Tov. Žunier, predsednik PIS za elektroniko je zahteval, da se je potrebno q izvajanju izobraževa- nja v smeri elektroenergetike dogovoriti v Podravju. Potrebno je upoštevati kvaliteto, ustvariti selekcijo in upoštevati študijo o potrebah v elektroenergetiki, tu- di v Ptuju ter se povezati z gospodarstvom. ^^ Konec prihodnjič Delo pri računalniku v SŠC Ptuj Foto: Kosi V počastitev 30-letnice obrato- vanja TGA Kidričevo so v sredo, 14. novembra v upravnih prosto- rih tovarne odprli razstavo pod naslovom »30 let fotografije Sto- jana Kerblerja«. Letos namreč mineva 30 let, odkar je ta, sedaj že mednarodni mojster fotografije in odličnik EFIAP izdelal svojo prvo fotografijo, s katero se kreativno ukvarja od leta 1960, Na svečanosti ob otvoritvi razstave je Stojan Kerbler pove- dal, da želi z razstavljenimi fo- ^ tografijami prikazati nekaj naj- značilnejših obdobij iz svojega ustvarjalnega opusa. Razstava je sicer v celoti uglašena na človeka, poseben poudarek pa je avtor dal otrokom, ki so njegov stalni motiv. Omenjeno razstavo pričenja s fotografijo Srečanje, ki je bila posneta leta 1965 v elektrolizi, torej istega leta ko se je Kerbler zaposlil v TGA kot energetik. Polog te fotografije je razstavljen pano z nalepkami iz vseh večjih mcd.iarodnih razstav po svetu, kjer je že razstavljal. Zatem sta razstavljeni fotografiji Skupna pomlad in Brata — obe iz leta 1961. to je iz obdobja, ko je avtor požel prve večje mednarodne us- pehe. V nadaljevanju je avtor dal poudarek cestnim portretom, posnetim s teleobjektivom 135 mm. To so fotografije Sam, So- sedov sin, Bc/ečina, Deklica s kruhom in Tesnoba; poleg njih pa razstavlja še nekaj fotografij iz Barcelone. Razstavo pa zaklju- čuje s fotografijami iz ciklusa Koline in dvema fotografijama iz serije Haložani. Vsekakor bi bilo prav, da bi omenjeno pregledno razstavo predstavili v razstavišču, kije bolj' dostopno o širšerriu krogu ljudi. M. Ozmec S svečanosti ob odprtju razstave v upravni zgradbi TGA Kidričevo. (Fotografija: Srdan Mohorič) Časopisnemu založniškemu podjetju KMEČKI GLAS in bralcem se opravičujemo zaradi napake, ki je nastala pri filmski montaži v 45. številki Tednika, zato oglas v celoti ponavljamo. ZELJE NE BO SEGNILO NA POLJU Zadnje dni minulega tedna je bilo precej nejevolje pri kmetovalcih — pridelovalcih zelja. Predvsem po tem, ko je nastopilo slabo vreme in ob novici, da tudi pogodbenih količin zelja ni kam prodati. Letošnji pridelek zelja je sicer mnogo večji, kot je bilo pričakovati, vendar se kmetje in ostali pridelovalci razburjajo le zaradi neodkupljene naročene proizvodnje. Zaradi prenehanja proizvodnje v Petovii je namreč kar 200 ton zelja ,,obviselo" v zraku. Temu se je pridružilo še nekaj ton, ki jih še ni prevzela mariborska Povrtnina. Med tem, ko so se predstavniki kmetij- ske /adruge Ptuj, ki je sklenila pogodbe s pridelovalci dogovarjali s svojim pogodbenim partnerjem — Kmetijskim kombinatom, je nestrp- nost pri pridelovalcih rastla. Grozili so celo, da bodo vso količino zelja pripeljali v Ptuj in ga iztovorili pred Kmetijsko zadrugo in kombina- tom. Kot kaže pa je bila jez^ preuranjena, saj so v Kmetijskem kombina- tu sklenili, da bodo prevzeli vseh spornih 200 ton zelja. JB Z razstave ptic in likovnih izdelkov Tudi minula razstava okrasnih sobnih in zunanjih ptic, ter likovnih izdelkov na temo o pticah, ki je bila odprta v ptujskem Klubu mladih v dneh od četrtka, 15. do vključno nedelje, 18. novembra, je med občinst- vom vzbudila precej pozprnosti. Največ obiska je bilo iz osnovnih in srednjih šol, razstavo pa so si radi ogledali tudi vsi ostali ljubitelji narave in ptičjega sveta. Člani ptujskega društva za varstvo in vzgojo ptic so z omenjeno razstavo ponovno dokazali svoje prave sposobnosti, saj so poleg raznih vrst kanarčkov, eksotičnih ptic, papig in nimf tokrat prikazali nekoliko pestrejšo voljero z zunanjimi zrnojedimi pticami. Od krivokljuna, liščka, ščinkavčka, zelenčka, dleska, kalina do ponosne šoje in povsem samoza- vestne štorklje. Vse to se le bohotilo za mrežami v prirejenem v naravi podobnem okolju. Posebnost te razstave je bila prav gotovo štorklja, ki sta jo po večdnevnem opazovanju ujela učenca 3. razreda OŠ Lovrenc, Martin Skledar in Sandi Dolenc. V sodelovanju s ptujskimi ptičarji so štorkljo ki je pozabila odleteli s svojimi vrstnicami na jug, prinesli na razstavo, zatem pa so jo predali ljubljanskemu živalskemu vrtu. Naj ob koncu zapišemo, da je med mladimi iz ptujskih osnovnih šol bilo precejšnje zanimanje za izdelavo risb in ročnih izdelkov na temo iz življenja ptic. Člani likovne sekcije so odbrali najboljše in jih primerno razstavili. Razen tega pa poteka po osnovnih šolah tradicionalno tekmo- vanje za najboljše krmljenje ptic v zimskem času, kar potrjuje dejstvo, da nam tudi v bodoče v občini ne bo manjkalo ljubiteljev ptic in življenja v naravi. ^ M. Ozmec Učenca OŠ Lovrenc Martin Skledar in Sandi Dolenc z ujeto štorkljo, ki je že na varnem. ^ . , v (foto L. Cajnko) NOGOMET Tradicionalni nogometni turnir V počastitev Dneva republike bo v prazničnih dneh 30. 11. in 1. 12. 1984 v športni dvorani Mladika ^'cliki nogometni turnir. Organizator NK Drava sprejema prijave v pisarni na stadionu in eno uro pred pričetkom, s prijavnino 2.000 din. Pričetek turnirja bo ob 9.00 uri. Prvotrije uvrščeni prejmejo pokale, prav tako pa bo podeljen pokal, za fair play, najboljšemu strelcu in najboljšemu vratarju. anc Katarlnin sejem bo v ponedeljek Komunala, gradbeništvo in promet TOZD KOMUNALNJ SERVISI PTUJ, obvešča, da bo po odloku o tržnem redu občine Ptuj, letošnji Katarinin sejem v ponedeljek, 26. novembra 1984. Rodile so: Marta Šori, Rotman 24 — dečka: Ksenija Roškar, Boreči 16, Ljutomer — Tatjano; Valerija Vogrinec, Popovci 17/a — Boš- tjana; Mira Krmne, Jiršovci 59 — Anjo; Ema Mabuc, Maribor, Cankarjeva 4 — Janjo; Angela Ploj, Moravci 24 — Apolonijo; Branka Gaiser, Medvedce 19 — dečka; Marija Predikaka, Lov- renc 56 — Daniela; Danica Puto- ra, Pestike 5 — dečka; Marija Velenšek, Gorišnica 42 — Mi- haelo; Mira Vesenjak, Mezgovci 3/a — deklico; Helena Horvat, Trnovci 14 — Veroniko; Ana Kolednik, Trstenjakova 9 — deklico; Darja Brlek, Tomšičeva 48 — Nino; Sonja Golob, Tibolci 17/b — Natalijo; Marija Mernik, Slomi 7 — deklico; Lidija Sitzen- frei, Arbeiterjeva 5 — Nives; Martina Bizjak, Dobrava 30 — deklico. Poroke: Jožef Juršek, Belski vrh 60 in Zlatka Gavez, Maribor, Meljska c. 23; Slavko Ljubeč, Nova vas pri Markovcih 73/a in Kristina Kos- tanjevec, Slojnci 80. Umrli so: Elizabeta Majcen, Bratislavci 44. roj. 1897. umrla 9. nov. 1984; Martin Rodošek, Lovrenc na Dr. polju 58, roj. 1944, umrl 26. ok- tobra 1984; Marija Kolbl, Prečna pot 5, roj. 1893, umria 14. no- vembra 1984; Janez Kozel, Mhn- ska c. 4, roj. 1935 umrl 15. no- vembra 1984. TEmiK izdaja zavod za časopisno in radij- sko delavnost RADIO—TEDNIK 62250 Ruj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi novinsirji zavoda, direktor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgovorni urednik FRANC FIDERŠEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUSNIK, novi- narji: Jože Bračič, Nevenka Dob- ljekar, Majda Goznik, Ludvik Kotac Martin Ozmec in Marjan Šneber- ?er. Uredništvo in uprava Radio — ednik, telefon (062) 771-261 ir 771-226. Celoletna naročnin? znaša 750 dinarjev, za tujino 1.36C dinarjev. Žiro račun SDK Ru 52400-603-31023. Tiska COF Večer Maribor. Napodlagi zakonac obdavčevanju proizvodov in stori tev v prometu je TEDNIK uvrščer med proizvode, za katere se nt plačuje temeljni davek od prometc proizvodov.