TUR!ZEM • časop is za menedžment in trženje v turizmu • Letnik Vl ll/73 in 74 • Julij/avgust 2QQ4 • lzd~ja Slovenska T~ristična Organizacija TEMA MESECA Umetnost izboljševanja je v postavljanju pravih vprašanj• sistem kakovosti ni dovolj 2., 3. in 4. stran Pogovarjali smo se z Janezom Potočnikom in Matejem Lahovnikom 6. in 7. stran Po prvem odpiranju prijav sredstva za raivoj turističnih destinacij odobrena štirim prijaviteljem, na drugem nobena vloga dosegla praga točk Po prvem odpiranju vlog, prispelih na Javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regio- nalni razvoj (ESRR) za spodbujanje razvoja turistič­ nih destinacij (predmet razpisa je sofinanciranje iz- vedbe posameznih ključnih investicij na področju turistične infrastrukture ter sofinanciranje projektov razvoja organizacijskih struktur na ravni turistične destinacije), ki je bilo 19. maja letos, je komisija v skladu z razpisnimi pogoji odobrila skupna sreds- tva v višini 1.726.384.000 tolarjev štirim predlaga- teljem, ki so dosegli v razpisu določen prag števi- la točk (65 in več), nad katerim se odobri sofinan- ciranje: Naravnemu parku Terme 3000 d.d. za in- vesticijo Wellness center, Krki zdravilišča, d.o.o. za investicijo Terme Otočec Vitarium center, Termam Lendava d.d. za izgradnjo apartmajskega naselja in RTC žičnicam Kranjska Gora d.d. za izgradnjo štiri- sedežnice Podkoren s sistemom umetnega zasne- ževanja v zgornjem sektorju. Na prvo odpiranje je sicer pravočasno prispelo 16 vlog, od katerih ena vloga ni bila pravilno oprem- ljena in je bila vrnjena predlagatelju. Vse· vloge so bile s področja turistične infrastrukture. Višina razdeljenih sredstev na osnovi prvega od- piranja pomeni 20,7 % vseh razpoložljivih sred- stev. Od odobrenih sredstev prejmejo 85 % pri- javitelji iz manj razvitih regij A in B (Pomurje, Ju- govzhodna Slovenija). Zaradi ne~zpolnjevanja pogojev za kandidiranje je bilo 7 vlog zavrnjenih. Najpogostejši vzrok za neizpolnjevanje pogojev pri vlogah, ki so bile za- vrnjene, je, da prijavitelji niso razpolagali s prav- nomočnim gradbenim dovoljenjem ali pa prijav- ljene investicije niso bile v skladu s predmetom razpisa. Strokovna komisija je v skladu s spreje- to metodologijo ocenjevanja po kriterijih, nave- denih v javnem razpisu, tako na prvem odpira- nju ocenila 8 vlog. Drugo odpiranje vloge je bilo 2. junija, tretje pa 30. junija letos. Na drugo odpiranje je pra- vočasno prispelo 7 vlog, od katerih dve nista bili pravilno opremljeni in sta bili zato vrnjeni predlagateljema. Od preostalih petih vlog sta bila dva projekta s področja razvoja organiza- cijskih struktur (menedžment turistične destinacije), tri pa s področja investicij v turistično in- frastrukturo. Ena vloga ni izpolnjevala pogojev, ker se je investicija pričela izvajati pred pri- javo na razpis, 4 vloge pa je strokovna komisija ocenila v skladu s kriteriji in merili, objav- ljenimi v razpisu in razpisni dokumentaciji. Nobena od ocenjenih vlog ni dosegla praga šte- vi la točk, nad katerim je možno sofinanciranje, zato so bile vse 4 vloge zavrnjene. Rezultati tretjega odpiranja, ki je bilo 30. junija 2004, bodo predvidoma znani v zadnjem tednu avgusta. Naslednje odpiranje vlog bo prvo sredo ·• septembru letos. Od 11. do 13. oktobra 51. Gostinsko turistični zbor Slovenije v Radencih Gostinsko tu ristični zbor Slovenije je lani praznoval 50 let, letos pa bo 51. tekmovanje potekalo med 11. in 13. oktobrom v Zdravilišču Radenci. »Gostinsko tu r i stičn i zbor je izziv, ob katerem imamo možnost, da poskusi- mo ob svojem delu izživeti in pokazati svojo kreacijo, ki presega vsakodnevno delo,« je v vabilu zapisal pred- sednik upravnega odbora Združenja za turizem in gostinstvo Danilo Daneu. Vse infonmacije na www.gzs.si. www.sloven1a-taunsm.s1 KOMENTAR Dandanes temelj celotnega delovanja kakovostna informacija BOJAN MEDEN • GENERALNI DIREKTOR SLOVENSKA TURISTIČNA ORGANIZACIJA To, da je Slovenija pred kratkim prevzela vodenje evropskega resorja za znanost in raziskave s sploh ne zanemarljivim budegtom znotraj Evropske unije in nekaj ti- soči evropskih uradnikov, da je slovenska Vlada med prioritetna razvojna področ­ ja postavila taisto področje in da tokratno temo uvodnika namenjamo področju raziskav in tržnih analiz, je pravzaprav naključje. V resnici pa seveda sploh ne. Da- nes si strokovnega, strateškega in fokusiranega menedžmenta ne moremo pred- stavljati brez hitrih in kakovostih raziskav oziroma informacij, ki so ključnega po- mena za pravilno in učinkovito načrtovanje, sprejemanje odločitev, obvladovanje tveganj, če ne že zgolj za obstoj. Dejstvo je, da so informacije danes tisto, kar so še morda včeraj bile zveze. Konkurenčna prednost ali pa zgolj nujno zlo? Na Slovenski turistični organizaciji smo poleg načrtovanja in izvajanja promoci- je države kot turistične destinacije, povezovanja obstoječih in pospeševanja razvoja novih produktov in programov nacionalnega pomena ter vzpostavljanja integralne turistične informacijske infrastrukture odgovorni tudi za raziskovalno delo. V okviru tega izredno pomembnega stebra smo naše poslanstvo oprede- lili kot zagotavljanje tržnih informacij, s k~erimi naše poslovne javnosti dobite jasnejšo sliko na trgu. Z izvajanjem razisRav in tržnih analiz turističnega trga, posameznih ciljnih javnosti, primerjalnimi analizami, anketami in drugimi razi- skovalnimi metodami vam pomagamo pri načrtovanju trženjskih in promocij- skih aktivnosti, nenazadnje pa tudi pri zmanjševanju poslovnih tveganj in spre- jemanju pravilnih poslovnih odločitev. Menim, da ni neutemeljena trditev, da v Sloveniji temu področju prav v turizmu ne posvečamo dovolj pozornosti - pri tem zagotovo ne gre zgolj za vprašanje de- narja. V drugih gospodarskih panogah podjetja, seveda večja, praktično ne stori- jo koraka, brez da-bi ugotovili, kaj meni trg, kako bo reagiral na nov izdelek, sto- ritev, kako jih vidijo, zakaj potrošniki v resnici uporabljajo njihovo blagovno znamko itd, imajo svoje raziskovalne oddelke, poleg tega pa raziskave redno na- ročajo pri zunanjih raziskovalnih hišah. Tudi sami smo raziskovalni oddelek v ok- viru Slovenske turistične organizacije aktivno. postavili šele pred slabim letom in pol. Pred tem smo se morali bolj ali manj v celoti zanašati na obstoječe raziska- ve na področju turistične in potovalne industrije na mednarodnem nivoju in pa na slovenske, ki jih izvaja Statistični urad Republike Slovenije - zagotovo izredno kakovostne, a njihov program in resursi ne dopuščajo tako pogostih in raznoli- kih raziskav, kot je dejanska potreba turističnega gospodarstva. Seveda pri tem ne gre zanemariti danes neverjetne množice (povzetkov) izsledkov raziskav in vseh mogočih tržnih informacij, ki jih je mogoče najti na svetovnem spletu. Naše aktivnosti na tem področju smo v dobrem letu precej intenzivirali in na po- slovnih straneh STO www.slovenia-tourism.si se v zadnjem letu niza cela vrsta uporabnih izsledkov, ki jih med drugim tudi posredujemo preko pričujočega ča­ sopisa za menedžment in trženje v turizmu in raznih publikacij, naš raziskoval- ni oddelek pa na primer prav zdaj v poletnih mesecih izvaja več vrst turističnih barometrov (ki jih povzemamo na straneh 17 in 18), pripravlja analizo cen tujih organizatorjev potovanj s ponudbo Slovenije, nadaljuje se merjenje opaznosti in akcije Slovenija poživlja in Next exit ter poteka obširno anketiranje skupno več kot 5000 tujih in domačih turistov v TIC-ih po Sloveniji, na brniškem letališču, v zdraviliščih in med mladimi.v Ljubljani, z namenom ugotavljanja njihovih značil­ nosti. Kaj so njihove siceršnje potovalne navade, od kod prihajajo, kje so zve- deli za Slovenijo, koliko potrošijo, kakšno je njihovo mnenje, kaj jih zanima ... Rezultate bomo vključili v tržne profile slovenskega turizma (»market profiles«), ki jih bomo objavili v prihodnjem letu, predstavili pa jih bomo tudi na seminarju o pomenu tržnih raziskav v turizmu, ki ga prav iz zgoraj navedenih razlogov in še posebej iz tega, da je potrebno širiti zavest o pomembnosti tržnih raziskav tudi v turizmu, organiziramo 4. novembra letos v Ljubljani (več si preberite na strani 15). Poleg referatov, ki bodo zaznamovali samo metodologijo, pomembnost in načine izvedbe raziskav v turizmu, se bomo na okrogli mizi pogovarjali o raziska- vah, ki jih je STO opravila v letu 2004, nekatere od njih tudi predstavili, še po- sebej pa želimo v komunikaciji z vsemi našimi partnerji slišati mnenje, želje in potrebe po podatkih, ki bodo kar najbolj učinkovito usmerjali vaše aktivnosti. TEMA.-MESECA . POSLOVNI MODELI • TUR!ZEM. '< •• • ,.. - -'.'.:! ·'"'1 •:. -), ·,:':-~:·_-::·,:: ~.:.: ' 1 ;:;~ . • - • ... • - · ;' \ : .- Umetnost izboljševanja je v postavljanju pravih vprašanj Zavedanje je prvi pogoj za spreminjanje. Ali se vodstva naših organizacij dovolj zavedajo, kaj je in bo potrebno narediti, da bodo organizacije ostale ali postale konkurenčne tudi še v prihodnjih, 3, 5 ali 10 letih? Za doseganje in ohranjanje konkurenčnosti ni dovolj le trdo delati, potrebno je delati tudi prave stvari! V veliko pomoč pri prepoznavanju, kaj so prave stvari, so metodološko dognani in praktično preskušeni poslovni modeli. Poslovnih mode- lov je veliko in umetnost jih je pravilno medsebojno povezati, tako da izkoristimo njihove najboljše lastnosti. Toda vse to še ni dovolj. Športniki bi rekli, da je potrebno v igro vložiti poleg znanja tudi veliko srca in strasti, in tudi v poslovnem svetu je podobno. MAG. NENAD SAVIČ, NENAD.SAVIC@SIOL.NET V nadaljevanju smo prikazali, kako povezati svetovno priznane tion for Quality Management) iz Bruslja redno prireja delav- poslovne modele, usmerjene v povečevanje konkurenčnosti or- nice, tako imenovane »How to do-workshop« ganizacij, in kako' se v teh modelih prepletajo tako znanje kakor (www.efqm.org), v katerih so predstavljeni praktični primeru osebnostne lastnosti nas, ki vodimo in delujemo v organizacijah. poslovno uspešnih pov'ezav modela odličnosti z ostalimi so- dobnimi modeli ali koncepti poslovanja. Sistem kakovosti ni več dovolj Vsak poslovni modelov je sam za sebe lahko odlično za- stavljen, vendar se je za njegovo uporabo potrebno poleg Kako zelo se moramo potruditi, da so naši gostje (stran- poznavanja pozitivnih vsebin zavedati tudi njegovih pomanj- ke ali odjemalci storitev) zadovoljni in kako malo je po- kljivosti. Tu vidimo tudi eno ključnih slabosti uporabe posa- trebno, da postanejo nezadovoljni. Dovolj je že nepravo- meznih poslovnih modelov v slovenskem okolju, v katerem se časno izvedena storitev ali prepočasna odprava storjene na- prevečkrat predpostavlja, da bo ena metoda rešila večino pake, posredovanje zastarele informacije, poškodovan in- problemov, ki nastajajo. ventar, da ne omenjamo nestrokoven pristop in še bi lahko Izkazalo se je, da temu ni tako in zato v organizacijah ved- naštevali. Če si lahko nedvoumno zamislimo poleg ostalih no več povprašujejo po nadgradnji in integraciji poslovnih (npr. konkurenčnost, produktivnost) tudi finančne posledice modelov. Pri integraciji pa je potrebno poleg poznavanja po- zadovoljnih strank, tako v smislu povečanega obsega in sameznega modela obdržati potrebno strokovno kritičnost do stalnega dotoka prihodkov kot v obliki manjših in predvidlji- njegove uporabe ter imeti zadostno širino in znanje v pogledu vih stroških, ravno tako ne smemo dvomiti o finančnih po- ' na delovanje organizacij. Na osnovi zavedanja problematike in- sledicah nezadovoljnih strank. tegriranja uspešnih modelov ter na osnovi lastnih znanj in iz- Za večino napak (okoli 8o odstotkov), ki se pojavijo med kušenj smo ugotovili, kako s pravilno uporabo izbranih metod izvedbo naših storitev in vplivajo na zadovoljstvo strank in usmeriti organizacije v doseganje zastavljenih ciljev. njegove posledice, je že ameriški guru kakovosti W. E. De- ,..,,~,--,.., __ •s-•.•c. ,. ming sredi prejšnjega stoletja dejal, da niso posledica napake ··· ·· · , ,-_ h ~~- posameznika, temveč so posledica pomanjkljivega sistema. Si- stema, v katerega so vključeni: • Ljudje iz celotne organizacije s svojim znanjem in veščina­ mi, ki jih uporabljajo pri vsakodnevnem delu, komuniciranju in odločanju; • Oprema, s katero delamo, in materiali oziroma surovine, ki jih uporabljamo pri delu, ter ostali viri, ki jih potrebujemo za delo; • Tehnologija dela na kateremkoli področju v obliki dogovorje- nih ali napisanih pravil ter programsko podprtih načinov dela. ~-·~~-~--'."""_'.:_-'. · ,.c ... ... · ... , •. ',;.'· ·-· '·"'' cL. e:že1rmo torej izboljš'evati zadovoijstvo strank;-~O~ 7 - ramo izboljševati sistem poslovanja. Če želimo izbolj- ševati sistem poslovanja, moramo izboljšati in med- sebojno uskladiti sistem ravnanja z ljudmi, sistem ravnanja z različnimi viri ter sistem ravnanja s proce- si, s POIT!Qčjo katE!rih re!liziramo zastavljene na!oge . . _ __., ·-~ .. -)~--:·:-:~~:?~1~·~-~ ._-,,·•.•;•;~--- ---- - ... Ena prvih veli~;-~-\~'" ~og~stih napak, ki jih vodstva orga- nizacij lahko storijo, potem ko se začnejo zavedati potrebe po spremembi, je, da začnejo vzpostavljati in izboljševati si- stem kakovosti in se s tem preveč ukvarjati sami s seboj, ne izboljšujejo pa sistema poslovanja in z njim povezane kon- kurenčnosti. Pri tem je sistem kakovosti pogosto razumljen kot sistem, s katerim želimo izboljšati način izvedbe _in nad- zora vsakodnevnih opravil. Ne smemo dvomiti, tudi pri vsa- kodnevnih opravilih je možno narediti veliko izboljšav, ven- dar, kaj nam pomaga npr. še tako dovršena pripravi hrane ali izven penzionska organ izaci ja dogodkov, če imamo npr. premalo gostov, ki bi jim to kaj pomenilo in bi bili to tud i pripravljeni plačati. •G'iav~e izbran;-metode, ki predstavljajo nosilne stebre koncepta izboljšanja, in razlogi za njihovo izbiro, so: 1. Model poslovne odličnosti, ker omogoča celo- vito samooceno delovanja in ugotavljanja posle- dic delovanja; 2. Model uravnoteženih kazalnikov (Balanced Scorecard), ker omogoča, da se vodstvo ter os- tali zaposleni za doseganje zastavljenih ciljev oziroma potrebnih izboljšav usmerijo in osredo- točijo na bistvo; 3. Model upravljanja s procesi (6 sigma), ki omo- goča na sistematičen in z dejstvi podkrepljen način usmerjenost v izboljšave procesov oziro- ma njihovih ključl}ih pokazateljev uspešnosti. --· ·-· . -~ ·"·:. '-_. ; . ;, _.::~ ~:.: :.. . ~~ -- . . _...,_ -·· Kaj posamezen model je Model poslovne odličnosti Osnovna značilnost modela poslovne odličnosti je, da te- melji na 8 temeljnih načelih, ki opredeljujejo potreben in pri- DEJAVNIKI 500 (50%) Zaposleni 90 (9%) -- 1 Voditeljstvo meren način poslovanja organizacij v zaostrenih konkurenčnih razmerah. Dve glavni ugotovitvi raziskave (Good Practice Re- port 2000- EFQM) v organizacijah, kjer aktivno uporabljajo mo- del odličnosti, so: • Da imajo boljši proces razvoja strategij in v okviru njega večjo sposobnost občutiti priložnosti in tveganja v okolju, kjer delujejo. Sposobna so hitreje reagirati na njih in zago- toviti boljši način razporeditve potrebnih virov za realizacijo izbranih strategij. • Da te organizacije uporabljajo model uravnoteženih kazalni - kov (Balanced Scorecard) za prepoznane in povezane vidi- ke poslovanja (finančni vidik, vidik odjemalcev storitev, vi- dik procesov ter vidik učenja in rasti) ter zagotavljajo urav- noteženost: finančnih in nefinančnih meril v poslovanju, dolgoročnih in kratkoročnih meril v poslovanju, pokazateljev uspešnosti in ključnih rezultatov. • Da je njegova uporaba v pomoč vodjem pri razvijanju pri- mernega in dosledno voditeljskega delovanja, ob pogoju osebne vključenosti . Model omogoča celovito opazovanje oziroma analiziranje po- slovanja, za kar je razvitih več metod, ki se medsebojno raz- likujejo po zahtevnosti, vse pa temeljijo na tlsnovnemu pristo· pu imenovanem RADAR (Results, Approach, Deployment, As- sessment & Review). RADAR pristop določa, da katerokoli po- dročje dejavnikov (glej sliko 1) analiziramo s pomočjo nasled- njih sklopov vprašanj: • Kako na opazovanem področju delujemo oziroma smo de- lovali v bližnji pretekl~sti, kaj so razlogi za spremembo ob- stoječega načina delbvanja ter kakšno delovanje želimo vzpostaviti v bližnji prihodnosti? • Kakšne pristope uporabljamo za doseganje želenih načinov delovanja ter kako oz. na osnovi česa smo se odločili za uvedbo izbranih načinov delovanja. Ravno tako si moramo odgovoriti, ali je izvedena prilagoditev (segmentacija) nači­ nov delovanja, saj niso vedno vsi izbrani načini delovanja primerni za vsako področje? Do kakšne stopnje je uporaba izbranih načinov delovanja razširjena na vsa ustrezna področja? • Kako merimo in ugotavljamo uspešnost in učinkovitost raz- ličnih načinov delovanja? • Kakšne izboljšave smo naredili pri načinih delovanja na os- novi ugotovitev in rezultatov merjenja in ugotavljanja uspe- šnosti teh načinov delovanja? REZULTATI 500 (50%) Rezultati - ~ zaposleni - 90 (9%) 1 Ključni Vodstva organizacij seveda upajo, da bo izboljšan sistem ka- kovosti vplival na boljše poslovne rezultate, čisto prepričani pa niso, zato se seveda ukvarjajo še z drugimi »bolj pomembni- mi« stvarmi, kot so npr.: reorganizacije in plačni sistemi, trženje, pridobivanje denarnih sredstev, izbiranje ter vodenje investicij, uvajanje novih storitev in še s čem. Vse v upanju in želji, da bodo želeni poslovni rezultati doseženi. In kaj če niso? 100 (10%) Strategija in Procesi Rezultati - rezultati odjemalci Danes bolj kot kdaj koli prej organizacije potrebujejo in pričakujejo, da jim bo uvajanje in izvajanje novih poslov- nih modelov in sistemov poslovanja omogočilo doseči že- lene rezultate. Na osnovi tega prihaja do uvedbe različnih vedno novih in novih pristopov, ki poleg koristi prinašajo tudi slabosti v poslovanje, če niso medsebojno primerno po- vezani oz. integrirani. Problematike povezovanja različnih metod in konceptov se zavedajo tudi v širšem evropskem prostoru. Ena vodilnih organizacij na področju razvoja, pro- mocije in uporabe modela odličnost i EFQM (European Funda- - - načrtovanje 90 (8%) 1 Partnerstva in vir 90 (9%) - 140 (14) - - - f- uspešnosti 200 (20%) 150 (15%) 1 Rezultati - družba - 60 {6%) TEMA MESECA • POSLOVNI MODELI • TUR!ZEM • 3 -~""'l·r-,: -c ···.':·~ -~:-;-:--:~ Na področju rezultatov so vprašanja drugačna in so: je logično vprasanJe, katere finančne kazalce moramo • Kakšen trend ali stanje dosegajo opazovani rezultati v ob- spremljati, da bomo vedeli, če si zagotavljamo potrebne fi- dobju 4 let? nančne vire za doseganje zastavljene vizije. • Ali smo postavili cilje za opazovane rezultate in kako uspe- 3. če si želimo zagotoviti finančna sredstva, jih moramo prido- šni smo bili pri njihovem doseganju? biti s prodajo naših storitev našim strankam. Stranke bodo • Ali smo opazovane rezultate primerjali s primerljivimi orga- direktno ali posredno uporabljale in plačale naše storitve, če nizacijami (običajno boljšimi od sebe) in kakšni smo v pri- bomo zadovoljili njihove potrebe, zahteve, želje in pričako- merjavi z njimi? vanja. Torej potrebujemo zadovoljne in dobičkonosne stran- • Ali so prikazane povezave, da doseženi rezultati temeljijo na ke. Zato je logično vprašanje, katere stranke ali ciljne skupi- sistematično izvajanih načinih dela? ne strank moramo zadovoljiti in na kakšen način moramo za- • Najpomembnejše vprašanje pa je, ali so opazovani rezulta- dovoljiti te stranke, da bomo s tem pridobili ustrezna in za- ti relevantni (sploh primerni) za vrednotenje doseganja za- dostna finančna sredstva za uresničevanje zastavljene vizije. stavljenih strateških ciljev in usmeritev in ali so prikazani re- 4. Strankam zadovoljujertro direktno ali posredno njihove potre- zultati primerno segmentirani, da lahko ocenimo njihovo be, zahteve, želje in pričakovanja z izvajanjem procesov in v razširjenost v različnih okoljih? njih vključenimi aktivnosti v predprodajnem, medprodajnem Ravno vprašanje primernosti oziroma relevantnosti opazovanih re- in poprodajnem obdobju. Za to je logično vprašanje, katere zultatov nas usmeri v to, da potrebujemo drugačen pristop, s ka- procese-aktivnosti moramo spremljati in na kakšen način mo- terim bomo prepoznali res najpomembnejše kazalce delovanja ramo spremljati izvajanje teh procesov-aktivnosti, s katerimi tako iz finančnega kot iz ostalih vidikov poslovanja, saj nam mo- bomo tako zadovoljili stranke, da bodo zato pri nas kupili del poslovne odličnosti na to ne odgovori. S pomočjo modela pa storitve in nam s tem omogočili pridobiti ustrezna in zadost- izvajamo samo-ocenjevanje oziroma samo-analiziranje, za katere- na finančna sredstva za uresničevanje zastavljene vizije. ga lahko uporabimo različne metode, ki temeljijo na pristopu 5. V načrtovanje in izvajanje katerihkoli procesov-aktivnosti so RADAR. Posamezne metode se med seboj razlikujejo po natančno- vključeni ljudje, s svojim znanjem, izkušnjami, sposobnost- sti analize ter porabi resursov in so od najmanj zahtevne dalje: mi in tudi slabostmi. Zato je logično vprašanje, kaj moramo • Samoocena poslovanja s pomočjo enostavnih odgovorov na izboljšati pri ljudeh (znanje, zadovoljstvo, motivacija), do vprašanja, na katera večinoma odgovarjajo člani najvišjega bomo dosegli zastavljene cilje procesov in na kakšen način vodstva. Odgovori zahtevajo, da izrazimo stopnjo strinjanja , moramo te izboljšave spremljati? z zastavljenimi vprašanji, ne zahtevajo pa navajanja dokazil. Če zgornje razmišljanje predstavimo nekoliko drugače, v ob- Metoda je primerna v začetnih fazah, kjer je potrebno člane liki postavljenih hipotez (če-potem) dobimo sliko vzročno vodstvo predvsem motivirati za uporabo modela odličnosti. posledičnih povezav, ki nas pripeljejo do opredeljevanja zrna- • Uporaba strokovno vodenih delavnic, kjer člani vodstva pod govitih poslovnih strategij. Torej, če bomo izboljšali nivo zna- strokovnim vodstvom odgovarjajo na vnaprej opredeljena nja in zadovoljstva pri zaposlenih, bomo s tem dosegli boljše vprašanja ter po potrebi zbirajo tudi potrebna dokazila za izvajanje izbranih aktivnosti. če bomo boljše izvajali izbrane ak- podane odgovore. Na delavnici se udeleženci s konsenzom livnosti, bomo s tem povečali zadovoljstvo naših strank. če odločajo glede ocene stopnje izpolnjevanja zahtev na osno- bomo povečali zadovoljstvo naših strank, bomo s tem poveča­ vi postavljenih vprašanj. li obseg prodaje naših storitev in s tem pridobili več finančnih • Uporaba »Pro forma« pristopa, katera temelji na odgovorih na sredstev, ki jih potrebujemo za uresničevanje zastavljene vizije. zastavljena vprašanja z natančnim argumentiranjem odgovorov. Sprejemanje takega pristopa nas pripelje do glavnih korakov • Simulacija postopka za pridobivanje nacionalne ali evropske pri vzpostavitvi uravnoteženega sistema kazalnikov 3. genera- nagrade za poslovno odličnost, kjer se predhodno usposob- cije na način, ki so ga razvili v podjetju 2GC Active Management !jena skupina notranjih ocenjevalcev po metodi RADAR oce- (http://www.2gc.co.uk)/. Ta način predstavljajo naslednji koraki: ni vnaprej pripravljena gradiva, s katerimi organizacija pred- • Konsenzualna uskladitev in opredelitev ambiciozno zastav- stavi svoje delovanje. !jenih bodočih merljivih usmeritev organizacije (Strategic Možne pa so tudi kombinacije in modifikacije kateregakoli od Destinations Statements), na osnovi predhodnega dobrega omenjenih pristopov. . poznavanja poslovnih priložnosti in stanja in dobro oprede- Kaj vse je sploh predmet opazovanja, analiziranja in ocenjevanja, !jene vizije in poslanstva. podajajo kriteriji modela poslovne odličnosti (EFQM Excellence Mo- • Konsenzualna uskladitev in opredelitev ključnih pogojev de~ 2004), ki so od aprila 2004 pod okriljem Urada za meroslov- -"".(aktivnosti) in ključnih posledic (rezultatov) za njihovo do- je tudi prevedeni v slovenski jezik. Osnovno in grobo strukturo seganje ter izdelavo njihovih medsebojnih vzročno - posle- modela poslovne odličnosti smo prikazali v sliki 1, iz česar vidi- dičnih povezav (Strategic Linkage Model). mo, katera področja so predmet samoocenjevanja, bolj podrobna • Konsenzualna uskladitev in opredelitev najprimernejših opredelitev vsebin pa lahko najdemo v angleškem jeziku na splet- kazalcev, potrebnih za spremljanje uresničevanja zastav- nem naslovu http://www.efqm.org/downloads, slovenski prevodi !jenih strategij ter načinov poročanja (Objective and Mea- pa so na razpolago na Uradu za meroslovje http://www.mirs.si/. sure Documentation). Model uravnoteženih kazalnikov (Balanced Scorecard 3rd generation) . Osnovne značilnosti tega modela so, da ob strokovno vo- deni uporabi pomaga organizacijam na sistematičen~ačin na naslednjih področjih, ki so potrebna za povečanje verjet- nosti doseganja zastavljenih strategij: • Učinkovito pripomore k doseganju konsenzualnih odločitev vodstva; • Poenostavi določanje pravih kazalcev uspešnosti; • Omogoči prepoznati neposredno povezavo med aktivnost- mi in njihovimi posledicami; • Poenostavi komunikacijo med člani vodstva in člani vods- tva z ostalimi zaposlenimi. Pri tem poveže na osnovi opredeljenih vizij različne vidike poslovanjana (finančni vidik, vidik odjemalcev, vidik notranjih procesov ter vidik znanja in učenja) ter na osnovi postavljanja najverjetnejših hipotez omogoči postavitev enega ali več sce- narijev bodočega razvoja in delovanja podjetja. Razumevanje modela uravnoteženih kazalnikov temelji na naslednjem razmišljanju: 1. Vsaka organizacija, ne glede· na to, ali je majhna ali velika, ima opredeljeno vizijo bodočega želenega stanja. 2. Za doseganje te vizije potrebujemo različne vire, vendar ka- kor koli obrnemo, vedno jih moramo kupiti in plačati. Zato • Konsenzualna uskladitev in opredelitev projektov in proce- sov za realizacijo zastavljenih strategij. • Spremljanje uresničevanja zastavljenih ciljev ter korekcije. Kakor vidimo, se izbira najprimernejših kazalcev, ravno listih, ki smo jih prepoznati kot ključno vprašanje opazovanja rezultatov po- slovanja po modelu poslovne odličnosti, pojavi kot aktivnost šele po predhodno uresničenih pogojih v predhodnih korakih. Vsi ko- raki pri uporabi modela uravnoteženih kazalnikov se izvajajo v ob- liki strateških delavnic z osebnim vključevanjem ter konsenzualnim usklajevanjem najvišjega vodstva in ostalih ključnih zaposlenih. Prav osebna vključenost najvišjega vodstva je potreben in nujen pogoj, poleg strokovno vodenih strateških delavnic, za uspešno opredeljevanje in uresničevanje zastavljenih strategij. Model upravljanja s procesi - 6 sigma Osnovna značilnost metode 6 sigma je, da na sistematičen in z dejstvi podkrepljen način usmerjena v izboljšave pro- cesov. Razvit je bil že v začetku 80-ih let prejšnjega stoletja, vendar do 1998 ni bila širše prepoznan in uporabljan. Leta 1998 je revija Business Week poročala, da je ameriško podjet- je Generals Electric prihranilo 330 milijonov dolarjev po upora- bi metode 6 sigma in da namerava v naslednjih petih letih pri- hraniti z uporabo te metode še nadaljnjih 10 milijard dolarjev. To je sprožilo silovito in množično uporabo te metode, v raz- ličnih poslovnih okoljih, med njimi tudi v turizmu. Osnovna značilnost modela 6 sigma je, da izrazito rezultatsko usmerjen, kajti noben projekt, ki se vodi z uporabo te metode, se ne končna brez ocene real- nih prihrankov. Podobno lahko danes beremo o ambicioznih načrtih in dosežkih in kot je bilo objav- ljeno v New York Stock Exchange - News Release - 2/5/2001, so v Starwood Hotels & Resorts že v letu 2001 napovedali prihranke v vrednosti 200 milijo- nov USD zaradi uporabe 6 sigma pristopa pri izbolj- ševanju njihovih načinov delovanja. Izvršni direktor Bob Cotter je dejal, da želijo doseči, da bo vsak nji- hov gost imel deležen brezhibno izvedenih storitev, pri tem pa si bodo pomagali z metodologijo 6 sig- ma. Danes pobirajo poleg želenih dobičkov tudi naj- prestižnejše nagrad~ za uporabo metode 6 sigma. _.:_~---~- -~-7:-- ·.: ·., Č·-, .-::;.;~~-..::::... · _ . ·::;~ .... -.. ilil·m'llli- M~toda o~ogoča sistemati;~~-~predeliiev pr~ble-mskih po- dročij oz. priložnosti za izboljševanje, primerno podkrepljeno spremljanje in ugotavljanje realnih dosežkov, statistično primer- no in korektno analiziranje doseženih rezultatov ali ugotovitev, načrtovanje, izvajanje ter spremljanje uspešnosti izvajanja spre- memb. To se kaže v tako imenovanem DMAIC pristopu (Define, Measure, Analyse, lmprove, Control define measure). Z njegovo pomočjo dobimo odgovor na eno najpomembnejših vprašanj pri obvladovanju procesov, kaj pravzaprav pomeni variiranje v pro- cesih in kaj povzroča to variiranje ter s tem izredno izostri ob- čutek, kaj so pravi vzroki, ki jih je potrebno odpraviti ali izbolj- šati za doseganje zastavljenih izboljšav. Sama metoda ne opre- deli, katere procese je potrebno izboljšati, vendar ko je enkrat to opredeljeno tudi s pomočjo ostalih metod, potem izredno us- pešno pomaga pri izboljšanju posameznih procesov. Ena od glavnih značilnosti in elementov uspeha metode 6 sigma v uspešnih podjetjih je vzpostavljen sistematičen na- čin internega in eksternega prenosa znanja in izkušenj, v kate- rega so vključeni vsi zaposleni. Ta pristop zagotavlja, da se znanje ne zadržuje v glavah posameznikov, ampak ga le-ti si- stematično prenašajo med ostale sodelavce. Integracije sodobnih modelov - osnovni predpogoj Omenili smo že, da ima vsak od modelov svoje osnovne značilnosti. Poenostavljeno rečeno, z uporabo modela poslov- ne odličnosti organizacija dobi zelo celovito sliko poslovanja ter dobro spozna svoje prednosti in priložnosti za izboljšave, z uravnoteženim sistemom kazalnikov natančno opredelimo, kaj -SO tista področja, na katera so moramo osredotočiti, če želimo doseči zastavljene dolgoročne in kratkoročne cilje, z metodo 6 sigma pa nato sistematično usmerjamo aktivnosti, analiziramo dobljene rezultate in pripravljamo informacije za sprejemanje odločitev ter nadzorujemo doseganje zastavljenih ciljev. -~~- glede flil-fzbrano metoi:lo ali·-~jihov~ kom~~~: - .- cije pa bistvo uspeha uporabe vsake metode leži v izraženi nameri ter.-de'anjih vo.d.stva. . - - - --=: ~ . ' :~ ~----= . :_~ _.. .- :.:,.~~,. - - - 4 • - -- ~ Če vodstvo izjavi, da BI z uporabo· izbrane metode ŽELE- LO DOSEČI določen cilj, potem dobimo signal, ki pravi, da vodstvo v metodo še ni čisto prepričano . Vložek osebne od- govornosti je običajno majhen in, če se ne dosežejo zastav- ljeni poslovni cilji, so posledice najpogosteje vidne v zame- njavi pristopov. če pa vodstvo izjavi, da BO z uporabo me- tode DOSEGLO določen cilj, potem je sporočilo drugačno. Vodstvo ve, česa se lotevajo, za tem čvrsto stojijo, ker ver- jamejo tako v metodo kakor v sebe, in ko se bodo pojavi- le težave, jih bodo zanesljivo rešili. Ni naključje, da je torej ena od temeljnih načel odličnosti tudi stal- nost namere vodstva, ki s svojim delovanjem, spodbujanjem, rav- nanjem, usmerjanjem, nadzorovanjem in ukrepanjem dajejo zgled vsem ostalim. Želene, v mnogih uspešnih organizacijah tudi siste- matično razvite in nadzorovane lastnosti voditeljev, kakor je prika- zano v strokovni brošuri EFQM (EFQM Advice Booklets, 2004), so razvidne iz slike 2 in voditelji s takimi lastnostmi povečujejo ver- jetnost, da bodo zastavljeni rezultati tudi doseženi. 7 korakov integracije sodobnih poslovnih modelov Osnovna ideja integracije temelji na izkušnjah in zamisli združiti in uporabiti tiste vidike posameznega modela, ki so v določeni fazi poslovnega procesa najbolj uporabni. Na osno- vi tega je razvit koncept 7-ih korakov izboljševanja sistema po- slovanja, v katerih uporabimo izbrane poslovne model, kakor prikazujemo v nadaljevanju. 1. korak: analiza poslovnega okolja Z uporabo različnih tehnik, kot so SWOT analiza, portfeljske analize, benchmarking, analize obstoječih podatkov, napove- di gospodarskih in tehnoloških gibanj, ocene pričakovanj inte- resnih skupin, ugotovimo možne in potrebne bodoče usmeri- tve organizacije. Novo za organizacije je, da v tej fazi uvajamo tudi uporabo analize poslovanja na osnovi usmeritev modela poslovne odličnosti. ' Nekaj primerov vprašanj iz modela odličnosti: • Kako organizacija razvija, pregleduje in posodablja politiko in strategijo? Področje politike in strategij. • Kako vodje krepijo kulturo odličnosti med zaposlenimi? Po- dročje voditeljstva. • Kako organizacija prepoznava, razvija ter vzdržuje znanja in sposobnosti zaposlenih. Področje ravnanja z ljudmi. • Kako organizacija upravlja s financami in tehnologijami. Po- dročje partnerstev in virov. • Kako organizacija sistematično snuje in upravlja procese ter kako upravlja in izboljšuje odnose z odjemalci. Področje procesov. Na vsakega od takih vprašanj, ki jih je v celoti 32, si od- govorimo na način, kot smo prikazali v opisu modela poslov- ne odličnosti. Za dobro opravljeno in iskreno analiza potrebu- jemo poleg znanja tudi poslovni pogum, da se soočimo z dejs- tvi - na drugačen način, kot smo vajeni do sedaj - ter modrost, da na osnovi teh ugotovitev izberemo tiste aktivnosti,: ki nas bodo usmerile v doseganje opredeljenih strategij. 2. korak: opredelitev želenih in merljivih bodočih stanj organizacije (Strategic Destinations Statements) V tem in nadaljnjih dveh korakih metodološko uporabimo model uravnoteženega sistema kazalnikov. Na realnih teme- ljih opredeljena želena in merljiva bodoča stanja organizacije so ključnega pomena za razvijanje in izvajanje zmagovitih stra- tegij, za prepoznavanje najpomembnejših kazalnikov in za do- ločanje pravih aktivnosti. Opredelitev bodočih stanj, ki jih je realno mogoče doseči v obdobju 3-5 let poteka na strateških delavnicah najvišjega vodstva. Take izjave predstavljajo sku- pinsko sliko razmišljanja, kaj vodstvo misli, da je poniembno za podjetje in istočasno omogočijo prenos idej iz glave na pa- pir. Pomembna aktivnost na teh delavnicah je tudi določanje prioritet, kajti vodstvo se mora prvenstveno ukvarjati s tistimi aktivnosti, ki so nove, zahtevajo veliko časa ter največ prispe- vajo k doseganju zastavljenih strategij. 3. korak: izbira najprimernejših strategij ter opredelitev pogojev za nJihovo realizacijo (Strategic Linkage Model) V tretjem koraku na strateških delavnicah določimo najprimernej- še aktivnosti in njihove najverjetnejše posledice za doseganje za- stavljenih usmeritev ter jih povežemo v shemo vzročno-posledič­ nih povezav oziroma strateško karto, v skladu z metodologijo vzpostavitve uravnoteženega sistema kazalnikov. Tako opredelje- ne aktivnosti in njihove posledice najprej razvrstimo in potem medsebojno logično povežemo s pomočjo postavljanja hipotez. Njihovo razvrstitev uskladimo z naslednjimi štirimi vidiki: • Finančni vidik; • Vidik odjemalcev, segmentiranih glede na specifične značil­ nosti potrebne pri prepoznavanju potrebnih izboljšav; • Vidik procesov, tako notranjih (pred, med in po-prodajnih) kakor procesov, povezanih z relevantnim okoljem, kjer je to potrebno; • Vidik znanja in učenja, v katerem najpomembnejše mesto zavzemajo človeški viri. 4. korak: opredelitev najprimernejših kazalcev (Objective and Measure Documentation) V četrtem koraku na strateških delavnicah določimo najpri- mernejše kazalce, katerih spremljanje omogoča nadzor napred- ka in uresničevanja OP.[~deljenih aktivnosti in doseganje želenih posledic, opredeljenih v prejšnjem koraku. Pri tem se pokaže, da mnogi kazalci, za katere mogoče še na začetku strateških de- lavnic menimo, da so pomembni, po skupni obravnavi ugotovi- mo, da temu ni tako. Največje zagotovilo, da bo organizacija do- segla svoje strateške cilje, je takrat, ko vodstvo prepozna spe- cifične kazalce za svojo organizacijo, se z njimi poistoveti ter jih nato informacijsko podpre in prenese med ostale člane organi- zacije. Za posamezen vidik ni priporočljivo opredeliti več kakor 6 do 8 kazalcev, kajti če jih je preveč, s tem izgubimo pregled- nost nad njimi. če torej opredelimo, na vsakem nivoju 6-8 ka- zalcev, jih imamo v celoti 24-32, kar pa ni več tako malo. Za vsa- kega od kazalcev tudi določimo pogostnost opazovanja in na- čin prikazovanja. Narava teh kazalcev mora biti taka, da omogo- čajo pravočasno sprejemanje odločitev povezani z uresničeva­ njem zastavljenih strategij. 5. korak: opredelitev ključnih procesov in/ali projektov za realizacijo zastavljenih strategij V tem koraku prepoznamo možne in izberemo najverjetnejše pro- cese ali projekte, s katerimi bomo lahko uresničili v predhodnih korakih prepoznane strateške usmeritve in katerih uresničevanje bomo spremljali s pomočjo učinkovite informacijske podpore. 6. korak: spremljanje uresničevanja ciljev ključnih procesov in/ali projektov Za izbrane ključne procese in projekte med izvajanjem siste- matično spremljamo doseganje predhodno določenih kazal- cev, analiziramo uresničevanje ter eventualne odstope od zastav- ljenih ciljev ter pripravljamo izhodišča za sprejem odločitev. S po- močjo metode 6 sigma uvedemo kvantitativne in na objektivnih dejstvih temelječe načine zajemanja, analiziranja in prikazovanja opazovanih kazalnikov. Kjer je to mogoče, uporabimo obstoječo informacijsko podporo za zajem in prikazovanje podatkov. če pa . ---le-ta tega ne podpira, nam to ne sme biti izgovor, da ključne pro- cese aii'projekte ne bomo spremljali s pomočjo predhodno pre- poznanih in izbranih kazalnikov, ampak moramo nasprotno to podporo ustrezno dopolniti. V času priprave pregleda uresniče­ vanja zastavljenih strategij ter priprave potrebnih dopolnitev upo- rabimo tudi model poslovne odličnosti za ponovno celovito ana- lizo poslovanja in prepoznavanja področij, kjer lahko z izboljša- vami prispevamo k uresničevanju zastavljenih strategij. 7. korak: sprejem odločitev glede ugotovitev Ugotovitve predhodnega koraka sistematično in strokovno korektno ovrednotimo ter ocenimo njihov vpliv na uresniče­ vanje ciljev ključnih procesov/projektov. Glede na to oceno sprejmemo odločitve ali o spremembah v vodenju proce- sov/projektov ali o dopolnitvah strateške karte poslovanja, kot rezultatu 2., 3. in 4. koraka v tem· procesu. Za zaključek Predpostavljamo, da je predstavljen koncept integracije poslovnih modelov zanimiv tako za organizacije, v katerih sta prisotna inovativno razmišljanje in delovanje, kakor tudi za tiste, ki se nahajajo v latentnem stanju krize in ta koncept pomeni za njih, da ne uvajajo novih metod zaradi nagrad in certifikatov, ampak predvsem zaradi opredelitve pravih in zmagovitih strategij. Prepoznamo pa lahko vsaj dva pogoja za njihovo uspešno uporabo: • Predvsem mora najvišje vodstvo imeti potrebo in željo po korenitih spremembah in v ta koncept osebno verjeti. • Čeprav delujejo opisi modelov v začetku lahko kot »znans- tvena fantastika«, moramo poskusiti najti v njih enostavno in zdravo, vendar na dejstvih temelječo poslovno logiko in temu primerno uskladiti naše poslovanje z njim. še noben poslovni model se ni uvedel tako, kot velevajo teoretska pravila - pri vsaki implementaciji so narejene prilagoditve posameznim organizacijam. Poslovni modeli so torej nedvomno uporabna menedžer- ska orodja in lahko vplivajo na povečijnje produktivnosti in konkurenčnosti v sodobnih slovenskih organizacijah, če ­ prav je nepravilna uporaba teh modelov lahko tudi razlog za manjšo konkurenčnost in uspešnost, saj usmeri pozornost na aktivnosti, ki ne vplivajo na večjo konkurenčnost organizacij. V zaostrenih gospodarskih razmerah torej potrebujemo veli- ko poslovnega poguma in modrosti ter osebne odgovornosti za uresničevanje tako }ratkoročnih kakor dolgoročnih ciljev in usmeritev. - ~}~ --,•~~.. . ' . ~-~ ag. Nenad Savič je direktor podjetja 5K Mana- gement Consulting, ki svetuje in usposablja na področju opredeljevanja in uvajanja poslovnih strategij ter upravljanja poslovnih procesov, vključno z nadzorom kakovosti poslovanja. V letu 2004 je postal kvalificiran ocenjevalec evropskih podjetij po EFQM modelu poslovne odličnosti ter je mednarodno licenciran predavatelj za uspo- sabljanje za uporabo različnih tehnik samocenje- vanja po modelu poslovne odličnosti. Je tudi partner vodilnega podjetja na področju teoretič­ nega razvoja ter praktičnih implementacij mode- la uravnoteženih kazalnikov 2GC Active Manage- ment iz Velike Britanije. STO uporablja uravnoteženi sistem kazalnikov STO Scorecard 2003 Turističn i rezultati za leto 2003 Rezultati STO za leto 2003 Slovenska turistična organizacija je ena redkih na- cionalnih turističnih organizacij oziroma ena redkih institucij v javnem sektorju v Sloveniji, ki v svoje po- slovanje sistematično uvaja merjenje uspešnosti in učinkovitosti poslovanja na podlagi uravnoteženega sistema kazalnikov (Balanced Scorecard), s tem pa ustvarja pogoje za povečevanje uspešnosti poslova- nja in pogoje za uspešno implementacijo strategije v prakso. MAG. MAJA PAK, MAJA.PAK@SLOVENIA-TOURISM.51 -~· :·• . ..-. , ' -.:--;; - -r~iritvijt;'riiodela za vred~~tenje trženjskih d~j;~~o~:-.· - sti in združitvijo metodologije in tehnike merjenja uspe- šnosti na vseh štirih področjih uravnoteženega sistema kazalnikov, kot so finance, stranke, procesi in učenje, ter z določitvijo jasnih in merljivih ciljev smo dobili od- lično metodo za spremljanje uspešnosti ter nakazova- nje trendov poslovanja v prihodnosti, hkrati pa za učin­ kovito udejanjanje strategije pri vsakodnevnem delu. Q • Calidad Turistica Spanola ali španska turistična kakovost. Potrebujemo lastno tudi Slovenci? Se lahko česa naučimo od svetovne turistične velesile -Spanije? Le skrb za visoko kakovost uslug v turizmu lahko Sloveniji zagotovi konkurenčne prednosti na zahtevnem svetovnem turističnem trgu. Slovenija je turistično precej razvita država, bi lahko rekli. Zakaj' samo precej in ne zelo, se boste morda vprašali. Ker nam manjka še ve- liko tako imenovanih »pik na i« ali »cukrč­ kov« v naši ponudbi, s katerimi bi lahko do- segli ali se vsaj približali turistično razvitim državam. Tudi ta parameter »biti turistično razvit« je relativen, pa vendar v svetu obsta- jajo določena merila, ki določajo meje med turistično razvitostjo in nerazvitostjo. Poleg števila turističnih prihodov in prihodkov je eden od pokazateljev turistične razvitosti tudi skrb za kakovost uslug v turizmu. Svetovna tu- ristična organizacija napoveduje astronomsko rast turizma v prihodnjih 15 letih. Do leta 2020 naj bi v svetu zabeležili 1600 milijonov medna- rodnih turističnih potovanj. Vendar v svojih na- povedih ne povedo, število katerih turistov se bo povečalo. Tistih, ki iščejo poceni destinacije in cenene usluge, ali tistih, ki iščejo nove, pred- vsem pa kakovostne turistične storitve? Pri nas se je s kakovostjo v turizmu ukvarjalo več raziskovalcev. Med drugimi se je s tem vpraša- njem v svoji doktorski dizertaciji spopadla prof. dr. Maja Uran. Precej je tudi diplomskih nalog, ki se ukvarjajo s takšno in drugačno kakovostjo v turizmu. Pred leti se je te teme lotil mag. Janez Sirše z akcijo »Do odličnosti«, vendar je morda v tistem trenutku malo prehiteval slovensko real- nost. Danes pa je ta realnost tukaj. Realnost - oziroma nuja po največji možni kakovosti v tu- rizmu - seveda, če bomo želeli prejeti kakšen promil ali celo odstotek množice turistov, ki jih za prihodnja leta napoveduje WTO. Danes je zagotovo pravi čas za konkretni razmi- slek o kakovosti našega turizma in možnostih dviga kakovosti turističnih produktov in uslug ter morda celo o organiziranju nekakšne krovne institucije, ki bi bdela nad pripravo, izvedbo in spremljanjem kakovosti slovenskega turizma. Glede na to, da so nam v okviru predavanj Dok- torskega študija Turizma na Univerzi Antonio de Nebrija v Madridu med drugim predstavili tudi KATJA PANDEL, KPANDEL@NEBRIJA.ES, KATJAPANDEL@YAHOO.ES koncept sistema kontrole kakovosti turizma v Španiji, bom v nekaj kratkih orisih poskusila predstaviti strukturo in osnovne ideje Instituta za turistično kakovost Španije. Morda se lahko od turistično razvite Španije (leta 2003 v svetov- nem merilu tako po številu turističnih prihodov kot tudi prihodkov od turizma na 2. mestu) tudi česa naučimo. Predvsem zato, ker so se oni sami na svojih napakah (beri masovni turizem, pozidava - uničenje obale ... ) naučili največ. Kdo skrbi za špansko kakovost Skrb in bdenje nad kakovostjo turizma v Španiji je pr~el državni sekretariat za turizem - Secretaria General de Turismo. Konstantne spremembe turističnega povpraše- vanja, razvoj zahtev v smeri vedno večje kako- vosti, stabilnost na področju monetarne enote in pojav novih konkurenčnih destinacij, s kate- rimi niso zmogli cenovno tekmovati, so v sre- dini 90-ih prisilili španski turistični sektor, da je sprejel strateški načrt sprememb in povzel ini- ciative, ki narekujejo napredek v izboljšanju kakovosti lastnih produktov in uslug kot dejav- nik konkurenčnosti in znak prepoznavnosti na domačem in mednarodnih trgih. V podporo tej potrebi in s ciljem povečati inte- res lastnega poslovnega sektorja po večji ka- kovosti se je državna administracija na področ­ ju turizma odločila staviti na pojem španske turistične kakovosti. Ta pojem so vključili v svoje bqdoče strateške programe. Ta začetna stava na kakovost se je sčasoma okrepila z raznimi idejami in se kmalu spremenila v stra- teški program DrNvnega sekretariata za turi- zem - objavljen v dokumentu, poznanem kot Plan Integral de Calidad del Turismo Espaiiol (PICTE) - skupen načrt kakovosti španskega tu- rizma za leta 2000-2006. Na podlagi tega se je od leta 1996 dalje razvil makro projekt, poznan kot Sistema de Calidad Turistica Espaiiola - Sistem španske turistične ka- kovosti, ki je med drugim razvil specifične siste- me kakovosti za različne turistične podsektorje. Kaj je sistem španske turistične kakovosti Sistem španske turistične kakovosti je bil razvit z iniciativo podjetniškega sektorja in vseskozi podprt s strani državne turistične administracije. Namenjen je kot metodološko orodje podjetjem turističnega sektorja za ohranitev in izboljšanje svojega konkurenčnega položaja. Osnovna predpostavka je razvoj skupne metodologije za vse turistične podsektorje, ki želijo izboljšati svoje produkte in usluge, ter kot institucionalna podpora ob vzpostavljanju zaščitne znamke - Španska turistična kakovost. Prvi cilj sistema je torej ustvariti sistem uprav- ljanja in izboljšanja kakovosti proizvodov in storitev za podjetja turističnega sektorja, s ka- terim bodo lahko ustvarili konkurenčno pred- nost, prilagojeno novim zahtevam, ki jih us- tvarja današnji trg. Drugi cilj sistema pa je us- tvariti prepoznavno podobe Španije kot kako- vostne destinacije, kar naj bi bil znak diferen- ciacije Španije od drugih mednarodnih trgov. Sistem španske turistične kakovosti je ustano- vil naslednje aktivnosti za zagotavljanje celote te strategije: 1. Podporo ustvarjanju sistemom kakovosti v različnih turističnih podsektorjih; 2. Podporo ustvarjanju enotnega zaščitnega znaka (zaščitni znak Španska turistična ka- kovost); 3- Podporo ustvarjanju enotnega upravnega organa (Inštitut za Špansko turistično kako- vost); 4. Podporo sodelovanju španskim podjetniš- kim organizacijam v mednarodnih organiz- mih standardov oz. normativov (CEN in 150). Razvoj celote posameznih elementov, ki tvorijo te nove sisteme, posebej ustvarjene za turistič- -~ .: ni sektor, se šteje za pionirsko izkušnjo, tako na nacionalnem kot tudi na mednarodnem nivoju. Kakovost, konkurenčnost, rantabilnost in traj- nostni razvoj so koncepti, ki so mrežno poveza- ni v predvidenem načrtu izvedbe. Zato je bil poudarek teh dejanj (»v smeri popolne kakovo- sti in stalnega napredka«) ustanovitev sistemov kakovosti proizvodov in storitev ter upravljanje kakovosti kot področja trgovanja v organizaciji, s potrebo razpolagati s tehnično in človeško strukturo. Lansiranje tega projekta je pripeljalo do dogo- vora vseh podsektorjev, ki tvorijo španski turi- stični sektor, in sicer zaradi potrebe po razvoju modelov upravljanja, ki dovoljujejo prilagajanje ponujenih storitev pričakovanju povpraševanja in hkrati zagotavljajo nivo ponujene usluge. V tem smislu je Državni sekretariat za turizem us- tanovil mehanizme sodelovanja, primerne za vse vpletene posameznike - javne in zasebne. V skladu s prejetimi prošnjami Sektor za špan- sko turistično kakovost opazuje razvoj sistemov kakovosti v naslednjih sektorjih: • Združenje hotelov in turističnih namestitev, • Združenje potovalnih (turističnih) agencij, • Združenje restavracij, • Združenje avtokampov, • Združanje ruralnih namestitev, • Združe,,je smučarskih in gorskih postaj, za katere že lahko rečemo, da so v zreli fazi glede na metodološki razvoj. Poleg teh pa vključujejo tudi nove sektorje, kot so: • Letalske družbe, • Zaščitena naravna območja, • Podjetja »tirne sharing«, • Cestni transport, • Občinske turistične službe. Ta plan dela, ki se je pričel izvajati leta 1996, se razvija v različnih fazah in je namenjen slu- ženju skupnemu modelu v strukturi, organiza- ciji in nivoju doseženih standardov. Tehnična podpora s strani Državnega sekreta- riata za trgovino in turizem je bila usmerjena v: (Balanced ScorecardJ 1pri merjenju uspešnosti poslovanja od leta 2003 Cilji oblikovanja in uvajanja uravnoteženega sistema kazal- nikov za STO (»STO Scorecard«) so: • Opredeliti merila učinkovitosti in uspešnosti STO kot javne- ga zavoda, ki bodo v središče strateškega menedžmenta po- stavila strategijo trženja slovenskega turizma in njeno učin ­ kovito implementacijo; • Zagotoviti širši pogled na strateško odločanje pri načrtova­ nju in izvajanju trženja; • Omogočiti vodstvu sistem za učinkovitejše vodenje, načrto­ vanje, organiziranje in kontroliranje delovnih procesov in ob- vladovanje poslovnih sprememb; • Omogočiti ustanoviteljem in nadzornim organom transpa- rentnost ter lažje nadzorovanje dela in upravljanje zavoda; • Pojasniti prispevek posameznega zaposlenega k uresničeva­ nju strategije. Postopek oblikovanja BSC in njegove implementacije: 1. Oblikovanje »STO Scorecard« na podlagi strategije STO in strategije trženja slovenskega turizma (oblikovanje modela, delavnice z zaposlenimi) (2003); 2. Izdelava načrta sprememb menedžerskih procesov (organiza- cija, vodenje, načrtovanje, nadziranje) ter določitev virov po- datkov in standardov spremljanja podatkov po področjih (2003-2004); 3. Oblikovanje BSC za posamezne oddelke STO in proces uspo- sabljanja (2004-2005); 4. Oblikovanje informacijskega programa za spremljanje BSC kot dela internega informacijskega sistema (2005); 5. Prilagajanje kazalnikov »STO Scorecard« strateškim spre- membam (stalen proces); 6. Periodično mejenje rezultatov in oblikovanje ukrepov za iz- boljšave (stalen proces). Strategijo STO in strategijo trženja slovenskega turizma smo prevedli v sistem kazalnikov, ki opisujejo strategijo za štiri vidike poslovanja. Za vsak vidik smo določili strateško usmeri- tev, strateške cilje (trenutno je oblikovanih skupno 16 strateš- kih ciljev), za vsak cilj pa eden ali več kazalnikov za merjenje doseganja ciljev. Pri pripravi letnega programa dela STO se po- stavljajo letni cilji, katerih uresničevanje merimo med in na kon- cu leta. Na osnovi analize rezultatov pripravljamo ukrepe za iz- boljševanje procesov in spremembe strategije. Sistem temelji na ciljih in kazalnikih usposobljenih, motiviranih in inovativnih zaposlenih, ki so pogoj za učinkovito izvajanje trženjskih dejavnosti na nacionalni ravni, z osredotočenjem na ciljne skupine turistov, ključne in strateške partnerje, ustanovitelje in javnosti, tako da lahko ob dobrem gospodarjenju s sredstvi STO učinkovito pripomore k doseganju strateških ciljev slovenskega turizma. Organi upravljanja in nadzora STO (nadzorni odbor, upravni odbor) so pozitivno ocenm metodologijo BSC za spremljanje poslovanja STO in predstavitev rezultatov poslovanja za leto 2003 z ukrepi za nadaljnje poslovanje, v obliki »STO Scorecard 2003«, ki so ga obravnavali sku _ _pJ..Lt~~nim poročilom junija 2004. ~ "':::":'~,. ~ -! .. .:::--~_;_.... • •• • - - ~ "#.~ ~-· -- ~ ,.,..~ #, ..,~ - --~~ . -··· ....:·:· 7' - Model BSC lahko uporabijo tudi druge organizacije, ki se ukvarjajo s trženjem ·turizma, pri razvoju svojega lastnega uravnoteženega sistema kazalnikov. Uporaba BSC je zelo priporočljiva za vsa podjetja in za organizacije javnega sektorja. Pri tem je treba poudariti, da si mora vsaka organizacija poiskati svojo pot, ki se kaže v pri- lagoditvi modela značilnostim panoge in strategiji organizacije (več informacij v zvezi z oblikovanjem modela maja.pak@slovenia-tourism.si). • Realizacijo diagnoze ponudba-povpraševanje, • Realizacijo natančnosti delovanja in izobraževanja, • Ustvarjanje specifičnih standardov kakovosti, • Ustvarjanje sistema zunanjega nadzora in ocenjevanja, • Osnovanje in uvedba zaščitne znamke kakovosti, • Osnovanje in stvaritev orodij za vodenje kontinuirane rasti, • Osnovanje podobe enotne kakovosti celotnega sektorja. Tehnična pomoč je namenjena: • Individualni pomoči združenjem in podjetjem - za uporabo orodij zagotavljanja kakovosti v turizmu; • Ustanavljanje oddelkov pomoči uprave kakovosti tako v za- sebnih podjetjih kot v združenjih, ki bodo tvorili elemente postavitve sistema. Ustvarjanje podobe enotne kakovosti za celotni sektor je us- merjeno v razvoj skupne metodologije, ki bi nudila isto stop- njo zahtev v nivoju standardov, postopkov akreditacije in iz- daje certifikatov, kontrole uporabe zaščitnega znaka itd ., mož- nost ustanovitve recipročnih garancij med vsemi turistični­ mi podsektorji, v katere vpe- ljujejo sisteme kakovosti. Državni skretariat za turizem poleg tega nudi tehnično po- moč v obliki enotnega uprav- nega organa - Inštituta za ka- kovost turizma v Španiji. Le-ta ima za svoj cilj med drugim zagotoviti uporabnikom špaR- skih turističnih proizvodov in uslug nivo kakovosti, določen s certifikati zaščitne znamke. Na ta način sistem španske turistične kakovosti pridobi na pomenu, ker izkoristek si- nergije potrdi kredibilnost zaščitne znamke Španske turi- stične kakovosti tako na nacionalnem kot tudi na mednarod- nem trgu in okrepi podobo Španije kot kakovostne turistične destinacije. Osnovne funkcije Inštituta za kakovost turizma v Španiji - lnstituto para la Calidad Turistka Espaiiola (ICTE) so: 1. Normiranje - ustvarjanje, razvoj, posodabljanje in revizi- ja standardov turistične kakovosti; 2. Potrjevanje - izdajanje priznanj za trud, realiziran s strani turističnih podjetij ob uvajanju Sistemov kakovosti s pri- 1. Sistem španske turistične kakovosti se razvija v več fazah od leta 1996 dalje. V tem obdobju so nudili teh- nično podporo: Standardi kakovosti • Hoteli in turistične namestitve • Potovalne (turistične) agencije • Restavracije • Avtoakampi • Ruralne namestitve • Smučarske in gorske postaje Orodja kakovosti Pomagajo podjetjem v neprekinjeni izboljšavi uslug s po- močjo naslednjih dejavnikov: • Sistem anket , ... • Sistem pritožb in predlogov • Vprašalnik samoocenjevanja • Sistema pokazateljev kakovosti • Vodnik za razvoj priročnika kakovosti • Vodnik za razvoj načrtov izboljšanja, itd. Uvajanje struktur upravljanja kakovosti Sestavljena je ustava Inštituta za turistično kakovost Špa- nije, sprejeta s strani Združenj in Zvez podjetij odgovor- nih v sektorju za temo kakovosti. • Organi upravljanja sistema in integracije v Inštitutu za turistično kakovost Španije • Oddelki kakovosti območja • Oddelki kakovosti v podjetjih Uvajanje sistemov certifikatov in neodvisnih strokovnjakov Zagotavljajo, da se postopki in pravila realizirajo neodvi- sno in objektivno: • Zaščitna znamka kakovosti • Urejevanje akreditacij strokovnih podjetij • Urejevanje certifikatov ustanov • Urejevanje organizmov upravljanja • Postopki in vprašalniki neodvisnih strokovnjakov 2. Tehnična podpora Sistema španske turistične kakovo- sti je pripomogla k temu, da je: • 3000 turističnih podjetij dobilo individualno tehnično podporo za izboljšanje poslovnega rezultata v podjetju; • 480 turističnih podjetij pridobilo zaščitni znak kakovosti; • ustanovljenih 12 akreditiranih organizacij neodvisnih strokovnjakov; • 7400 strokovnjakov in vodilnih oseb pridobilo izobraz- bo na področju različnih sistemov kakovosti. dobitvijo koncesije znamke Turistična kakovost Španije; Novi sektorji in projekti 3. Ustanavljanje - podpora turističnim podjetjem pre~o ob- . _ . .• • . •. . . močnih delegacij, da tradicionalne sisteme upravljanja v S1s~e~ spansk~ tun~ti~~e. kakovosti Je_ odp~ za nove s~ntve_ 1~ projektih prilagodijo sistemom zagotavljanja kakovosti s ·""" vkl!u~1tv~ d~gih tunsti_cmh ~odsektol]ev, k1 trenut~o :~ ~1so koordinacijo izobraževalnih seminarjev, tehnično podpo- vklIucen1 v sistem. TukaJ se !acu~a ne le na ~eh_n_?log1I0, k1I0 _ima ro in publikacijami; ~~ razpolago sektor, t~_mvec t~d1 z .. ~slugam1,_ k1I1~ lahko ~udi l~- 4 Promocija . znamke Turistične kakovosti Španije in pod- st1tut za _k~~ovost tu_nz~a v Span1I1. v za~nIem ca~~ se I_e -~ ~1- jetij, ki se predstavljajo v reklamnih kampanjah, publika- stem vkl1u_c1lo 6 ~o~}h sistemov„ kako~ost1 nasledn11h tunst1c~1h cijah, predstavitvah na sejmih, objavah v javnih občilih, podsekto_rIev: tunst1cne pr~-~oc1Iske pisarne, kon_~resn~ palace, itd ... »convent1on bureaux«, zascItena naravna obmoqa, »tirne sha- ICTE se je osnoval leta 2000 kot rezultat združenja starih inš- titutov, katere je vsak posamezni sektor ustvaril za promocijo sistemov zagotavljanja kakovosti v turističnih podjetjih določe- nega področja. · Značilnosti sistemov kakovosti Med karakteristikami lahko ločimo: Koncept • Sistemi kakovosti so bili razviti posebej za španski turistični sektor, vključujoč tri nivoje normativov: neturistična norma, vezana na vprašanja varnosti, higiene itd., turistična norma, vezana na izpolnjevanje dogovorov in avtoregulativa; • Odgovarjajo skupni metodologiji, čeprav je prilagojena ka- rakteristikam posameznih podsektorjev in proizvodov. Sodelovanje • Posamezni organi imajo prostovo ljen in odprt pristop. Strategija • Orientirani so v donosnost (izboljšanje konkurenčnosti), po- leg tega pa olajšujejo vizualno komunikacijo s trgom preko koncesij Blagovne znamke kakovosti, ki se identificirajo z ustanovo. Ustanavljanje • So prilagodljive politiki kakovosti posameznega podjetja; • So primerljive s standardom ISO 9000 ring« podjetja in avtobusni prevozniki v turizmu. Zadnje tenden- ce v centralah turističnih verig in velikih turističnih podjetij so po- jav modelov upravljanja baziranih na standardih ISO 9000 in na modelu EFQM (Model podjetniške odličnosti). Turistične standar- de, razvite v okviru sistema za kakovost turizma v Španiji, lahko umestimo med oba omenjena standarda. Kakšna nova ideja? Prispevek je resda teoretičen, a kljub temu verjamem, da se je kateremu od bralcev utrnila kakšna nova ideja do novih pristo- pov za zagotavljanje kakovosti slovenskega turizma. Res je, da so nekateri sposobni izstopiti iz povprečja - kot na primer turi- stična kmetija Urška - z gospo Vilmo na čelu (slišim, da zopet pripravljajo novosti), potem naš novi hostel - o katerem se go- vori po celi Evropi (bravo Tomaž z ekipo) ... in gotovo je še ve- liko takšnih zanesenjakov, ki imajo korajžo stopiti na to pot. .;.; · Prihodnjič k~~k/itni prf;;,;;r:;~;~/ ;~~~i-;a pod~otje.. · . I~ kakovosti v turizmu. A veliko lažje bi bilo, če bi tudi nad kakovostjo slovenskega turizma bdela kakšna močna in dobro organizirana ter kako- vostno podkovana krovna organizacija, ki bi lahko pomagala vsem, ki so pripravljeni delati na najvišji možni kakovostni rav- ni. Imamo voljo in kapacitete v ljudeh? Se bo našel kdo, ki bo zgrabil izziv? Potrudimo se narediti nekaj za dvig kakovosti na- šega turizma. Vendar ne odkrivajmo tople vode, dajmo raje ugotoviti, kako jo lahko oplemenitimo in jo za večjo razliko v vrednosti prodamo pri nas doma - v Sloveniji . KATJA PANDEL JE DOKTORANTKA SMERI TURIZEM NA UNIVERZI ANTONIO DE NEBRl)A (MADRID) ~--; ... ,·, \·, »Slovenija nedvomno poživlja« »Verjamem, da se bo večja prepoznavnost odrazila tudi v več­ jem obisku tujih gostov«, pravi dr. Janez Potočnik, član Evrop- ske komisije v pogovoru za TURIZEM. Pozitivnih vplivov vsto- pa Slovenije v Evropsko unijo bo· brez dvoma v veliki meri de- ležen tudi turizem. LIVIJA KOVAČ KOSTANTINOVIČ, LIVl)A.KOVAC@SLOVENIA-TOURISM.51 Katere konkretne učinke lahko pričakujemo kratkoročno in dolgoročno na področju turizma od našega vstopa v EU? Splošno gospodarsko gledano bo vstop v Evropsko unijo Slove- niji prinesel globalno gledano pozitivne učinke. Vključitev v no- tranji trg Unije in gospodarske posledice, ki jih prinaša, t.j. bolj neposredni stik z visoko razvitimi evropskimi gospodarstvi, spro- stitev tržnih ovir na področju carin in trgovine, sprostitev kapital- skih tokov ter postopna liberalizacija gibanja oseb in dostop do sredstev iz evropskega proračuna, bodo po mojem mnenju pozi- tivno vplivali na Slovenijo. Pri tem bo pozitivnih učinkov deležen tudi turizem. Poleg večjega obiska tujih gostov zaradi povečane prepoznavnosti Slovenije ter zaradi na splošno večjega zanima- nja Evropejcev za nove države članice, se npr. kar nekaj ukrepov strategije razvoja slovenskega turizma financira iz evropskih sred- stev, natančneje iz strukturnih skladov Unije. Za spodbujanje raz- voja turističnih destinacij je tako iz Evropskega sklada za regio- nalni razvoj za leto 2004 načrtovanih več kot 8 milijard tolarjev. Koliko je Slovenija dejansko poznana med prebivalci osta- lih članic Unije in kako jo sprejemajo rn doživljajo? Pristop k Evropski uniji bo imel za slovenski turizem tudi neka- tere pomembne simbolne učinke kot npr. povečano prepoznav- nost Slovenije. Po raziskavah Evropske komisije je v letu 2002 le 16 odstotkov državljanov EU Slovenijo prepoznalo kot kandidat- ko za članstvo v Uniji. V letu 2003 je ta delež narasel že na 48 odstotkov, v nekaterih -Sloveniji geografsko in zgodovinsko bliž- jih državah pa je ta del~ž še višji. Širitev ima torej nedvomno po- zitiven vpliv na prepoznavnost Slovenije. Verjamem, da se bo večja prepoznavnost odrazila tudi v večjem obisku tujih gostov. Slovenski turizem veliko stavi na akcijo »Slovenija poživlja«, ki jo je v življenje obudila STO. Ali je že moč čutiti prve učin­ ke akcije? Kako jo doživljajo ljudje izven naših meja? Kolikor lahko sodim iz lastnih izkušenj in stikov, ki jih imam v Bruslju in drugod, je bila akcija lepo sprejeta. Kaže na to, da je Slovenija dežela aktivnega oddiha, športnih aktivnosti in neo- krnjene narave. Teden predstavitve Slovenije v Bruslju je bil uspešen. Zanimanje za razne predstavitve Slovenije in njenih značilnosti je bilo veliko. Čeprav je akcija »Slovenija poživlja« v prvi vrsti naravnana na turistično dejavnost, pričakujete pozitivni vpliv tudi na ostale dejavnosti v gospodarstvu? No, seveda ima ta akcija učinke, ki niso omejeni le na turizem. Ljudje v veliko primerih pivič določeno deželo obiščejo kot turi- sti, potem pa se vanjo vračajo tudi kot gospodarski partnerji ozi- roma o značilnostih dežele, ki so jo obiskali, obvestijo svoje pri- jatelje in znance. In turisti ne gledajo le naravnih lepot in kultur- nih znamenitosti, temveč tudi način, kako dežela funkcionira, ali je gospodarsko močna in prosperitetna itd. Večkrat je to razvid- no že po kratkem bivanju v deželi, ki jo obiščete kot turist. Je časovni timing nastopa s to akcijo (ob vstopu v EU) bil pravi? Menim, da je bil. V zadnjem času se je zanimanje evropskih jav- nosti za nove države močno povečalo. Tako elektronski mediji kot tudi tisk so bili polni prispevkov in reportaž o novih članicah. Turisti Slovenijo doživljajo kot deželo naravnih lepot, pred- vsem pa prijaznih ljudi. Ste tudi vi mnenja, da sta to bistve- na »aduta« našega turizma. Bi izpostavili še kakšen »as« na tem področju, ki ga Slovenci skrivamo v rokavu? Nedvomno so naravne lepote in raznolikost naravnih in kultur- nih krajin glavni adut Slovenije kot turistične dežele. Prijaznost in gostoljubnost Slovencev morata biti dopolnilo, ki zagotav- lja dejansko kakovost turističnih storitev. Brez tega se tuji tu- rist v Slovenijo ne bo več vrnil. Konkurenca na svetovnem tu- rističnem trgu je prehuda. Menim, da nam je gostoljubnost, ki nam je nekako v kivi, pri tem v veliko pomoč. Kje se trenutno nahaja Slovenija glede pozicioniranja pri prebivalcih Unije? Glede prepoznavnosti sem že dejal, da se je v zadnjih letih precej izboljšala in da Slovenijo vidijo predvsem kot deželo na- ravnih lepot. Za konec bi vas prosila še za vaš osebni pogled na Slove- nijo kot turistično destinacijo in njene priložnosti v Evropi kot novi mladi članici. Menim, da ima Slovenija kot turistična destinacija v Evropi do- bro priložnost, da se utrdi kot dežela aktivnega oddiha, šport- nih počitnic in neokrnjene narave. Glede tega je v stiku z glav- nimi turističnimi trendi. Možnosti za Slovenijo so velike, po- trebno pa bo usmeriti promocijske dejavnosti na najzahtevnej- še tržne segmente in to na za Slovenijo najpomembnejših tr- gih. Nedvomno pa Slovenija poživlja: zato se tudi vrača~ prak- tično vsak teden domov. ~ ~"="'":~~': C. •· . _."'~:~-.. ,.~--•~-~-~:•.•.:-~ ~:,.'. :~C. -·- :: .,.._,;;.- • c•, ·.•• ···~•---:, .. :.... , Nov turizem za novo Evropo Pridružitev novih članic Evropski uniji pomeni veliko spremembo za prav vsa področja gospodarskega življenja. Z desetimi novimi članicami je geografska površina unije porasla za 25 odstotkov, število pre- bivalcev za 20 5, BDP pa za 5 odstotkov (vir: Evrop- ska komisija}. Kaj pa so te spremembe prinesle za turistično branžo? Nove članice unije bodo v tem letu na področju turizma pred ostalimi državami imele vsaj eno prednost: močna prisotnost v medi- jih bo zanimanje zanje kot potencialne turistične de- stinacije bistveno povečala. Za nove destinacije združene Evrope se tako nudijo številne nove prilož- nosti, koliko pa jih bodo dejansko izkoristile, je od- visno zgolj od njih samih. Dejstvo je, da se je zani- manje tujih turistov za nove članice unije po prvem maju bistveno povečalo. Tako je na primer ena od zadnjih raziskav med nemškim prebivalstvom poka- zala, da se je zanimanje nemških turistov za Slove- nijo kot turistično deželo povečalo z o,8 na 3,1 od- stotkov, za Madžarsko s 5,5 na 13,1 odstotkov, za Slovaško z 0,7 na 2,6 odstotkov, za Poljsko z 2,4 na 4,4 odstotkov in za Češko Republiko z 4,1 na 6,5 od- stotkov (vir: F.U.R trave! analysis 2004). Raziskava je še pokazala, da posamezne nove članice še po- sebej zanimive za različne ciljne skupine potencial- nih nemških turistov: za Slovenijo se še posebej za- nimajo družine, starejša populacija in osebe z viso- ko stopnjo izobrazbe, za Češko Republiko predvsem mlada populacija, za Slovaško v prvi vrsti starejše generacije z visoko stopnjo izobrazbe. Turizem ima za črpanje sredstev iz strukturnih skladov zelo dobro pozicijo Z ministrom za gospodarstvo dr. Matejem Lahovnikom smo se pogovarjali o mestu in vlogi, ki jo bo imel turizem v dolgoročni strategiji slovenskega gospodarstva, o grozdenju kot eni od možnosti za krepitev povezovanja in ustvarja- nja konkurenčne prednosti slovenskega turizma, o načrtovanih investicijah v slovenski turizem ... LiVIJA KOVAČ KOSTANTINOVIČ, LIVIJA.KOVAC@SLOVENIA-TOURISM.51 S strategijo razvoja Slovenije, ki je pravkar v javni razpravi, skupni vrednosti 1,625 milijard evrov. Lani smo na Ministrstvu se želimo uvrstiti med najuspešnejše države članice Evrop- za gospodarstvo pripravili analizo načrtovanih investicij v turi- ske unije. Strategija ~~je posebno pozornost dodanim vred- zem. Rezultati analize so zelo dobri, zato smo bili že lani op- nostim - raziskavam, znanju, razvoju. Kakšno vlogo bo pri timistični glede doseganja tega strateškega cilja. Letošnji rezul- tem igral turizem? tati prvih treh odpiranj javnega razpisa za sofinanciranje inve- Seveda bo imel pri tem tudi turizem izjemno pomembno vlo- sticij v obnovo in posodobitev obstoječe in izgradnjo nove tu- go, ker se uvršča med delovno intenzivne dejavnosti in je ne- ristične infrastrukture ter informacije, ki jih prejemamo od turi- posredno povezan z ustvarjanjem novih delovnih mest. Na stičnega gospodarstva, so naš optimizem še okrepili. Pomem- splošno lahko empirično ugotovimo, da lahko za dejavnosti, ki bno je, da se v prvi fazi zgradijo glavni, pomembni objekti tu- so povezane s preživljanjem prostega časa, pričakujemo viso- ristične infrastrukture, ki bodo generirali razvoj v turističnih de- ke stopnje rasti. To seveda velja tudi za turizem. stinacijah. Sedaj je ustrezna klima in pravi čas, da v to področ- Strategija razvoja predvideva s-odstotno letno rast Kakšen delež v tej rasti pričakujete za turistično branžo? Delež turizma in z njim povezanih dejavnosti v BDP naj bi se povečal z 9 na 13 odstotkov BDP, pri čemer se upošteva se- • veda tudi multiplikacijski učinek. Do leta 2006 naj bi iz naslova sredstev EU dobili več kot 230 milijonov evrov pomoči. Kje konkretno se lahko turistič­ no gospodarstvo poteguje za to pomoč in kdo se zanjo lah- ko poteguje? je usmerimo svojo energijo in prizadevanja. V Sloveniji do sedaj večjih tujih investicij v turistično dejav- nost ni bilo. Kje je po vašem mnenju vzrok za to? Pričaku­ jete na tem področju v prihodnosti kakšne spremembe? Tujih investicij doslej v turizem res ni bilo veliko. Verjetno je razlog specifičnost investicij v turizem. So pa tudi na tem področju navzoči splošni razlogi za majhen delež tujih inve- sticij pri nas, kot so sorazmerno visoki stroški delovne sile, majhnost slovenskega trga, ovire, povezane z nakupom stavbnih zemljišč, razni administrativni postopki in drugo. Mnoge stvari in okoliščine se spreminjajo na boljše tudi z ukrepi vlade in našega ministrstva. Tukaj bi omenil pred- vsem skrajšanje administrativnih postopkov in odpravljanje ovir pri opravljanju dejavnosti in začetkih poslovanja. Mno- ge stvari se bodo izboljšale tudi zaradi dejstva, da je Slove- nija sedaj članica EU in del enotnega gospodarskega prosto- ra in notranjega trga. ~ Najprej bi rad povedal, da ne gre za pomoč, temveč za razvojne spodbude, ki jih bomo usmerili na vsa področja gospodarstva, da bi okrepili konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Rad bi tudi poudaril, da ima turizem v okviru Enotnega programskega dokumenta, ki je podlaga za črpanje sredstev iz strukturnih skla- dov, zelo dobro pozicijo. Poleg lastnega ukrepa v prvi prioriteti, prek katerega se sofinancirajo investicije v turistično infrastruktu- ro in razvoj menedžmenta turističnih organizacij v skupni višini 8,3 milijard tolarjev, ima tudi odprte možnosti za pridobivanje Smo v Sloveniji z deviznim prilivom iz naslova turistične de- razvojnih spodbud iz drugih ukrepov. Tako se bo z ukrepom Eko- javnosti lahko zadovoljni? nomska infrastruktura in javne investicije sofinanciralo tudi nekaj Strateški cilj, ki smo ga zapisali v Strategiji slovenskega turiz- investicij v javno športno turistično infrastrukturo in obnovo ob- ma 2002 - 2006, je do leta 2006 doseči devizni priliv iz naslo- jektov kulturne dediščine. Z instrumenti Javnega sklada za malo va turizma v višini 1,6 milijarde evrov. V letu 2003 smo dose- gospodarstvo je možno pridobiti razvojne spodbude za manjše gli 1,18 milijarde deviznega priliva iz naslova turizma (to je 3,5- turistične projekte. Sofinancirajo se tudi investicije v turistične odstotna rast), kar pomeni 590 evrov na prebivalca. In lahko ~etije, prek ukrepov Ekonomskega socialnega sklada pa so · smo zadovoljni, saj je številka višja od povprečja deviznega dane možnosti za pridobitev sredstev za posodobitev in razvoj priliva od turizma na prebivalca v EU-25. Vsekakor želimo tudi novih programov izobraž_evanja in usposabljanja v turizmu. Po- na tem področju doseči premik navzgor in uresničiti zastavlje- drobnejše informacije v zvezi z navedenimi možnostmi so na raz- ni strateški cilj, zato so k temu usmerjeni tudi ukrepi naše tu- polago pri sodelavcih sektorja za turizem na našem ministrstvu. ristične politike. Višji devizni priliv iz naslova turizma bomo do- Skratka, možnosti je že v tem trenutku kar nekaj. Naša ambicija segli s kakovostno ponudbo, z razvojem novih, atraktivnih tu- je, da v prihodnjih letih te možnosti še izboljšamo in jih še bolj rističnih proizvodov in izboljšanjem trženja turistične ponudbe prilagodimo potrebam turističnega gospodarstva. na ravni turističnih destinacij in na nacionalni ravni. Pravkar potekajo pomembni projekti grozdenja na področju turizma. Kako ocenjujete vlogo teh grozdov? Povezovanje, ustvarjanje mrež turističnih ponudnikov je zelo pomembno, predvsem povezovanje in sodelovanje na nivoju turistične destinacije, saj se na trgu prodajajo turistične desti- nacije s celovito turistično ponudbo in ne posamezni turistični ponudniki. Grozdenje je ena od možnosti za krepitev povezo- vanja in ustvarjanja konkurenčne prednosti slovenskega turiz- ma, zato smo na Ministrstvu za gospodarstvo tudi že podprli nekaj prvih projektov grozdenja na področju turizma. V letu 2004 sofinanciramo tri turistične grozde v 1. fazi in dva turistič­ na grozda v 2. fazi razvoja grozdov v višini 96.300.000 SIT. Pro- jekti se sofinancirajo do višine 40 odstotkov predloženih upra- vičenih stroškov. V prvi fazi razvoja je ministrstvo podprlo na- slednje tri turistične grozde: Razvoj turističnih destinacij, Well- ness grozd Slovenije in Dežela treh src, v drugi fazi razvoja pa je ministrstvo podprlo dva in sicer: Razvoj in zagon slovenske- ga kongresnega grozda in Grozd manjših hotelov Slovenije. Načrtovane oziroma napovedane investicije v slovenski turi- zem za prihodnja leta so smela oziroma optimistična. Jih bo mogoče izpolniti? Strateški cilj, ki smo si ga zadali v Strategiji slovenskega turiz- ma 2002-2006, je do leta 2010 spodbuditi investicijski cikel v Kje vidite konkurenčno prednost slovenskih podjetij oziro- ma ponudnikov v turistični dejavnosti glede na ponudnike turističnih produktov izven naših meja? Slovenija ima s svojo bogato naravno in ku lturno dediščino ve- lik potencial za nadaljnji uspešen razvoj turizma. Raznolikost in pestrost pokrajine omogoča oblikovanje raznovrstnih turi- stičnih proizvodov. Naše konkurenčne prednosti so poleg omenjenih predvsem naša geografska lega, bližina osrednjih emitivnih evropskih trgov, lahka dostopnost in koncentracija različne ponudbe na relativno majhnem prostoru, neokrnjena narava in biotska raznovrstnost, kakovost storitev ter gosto- ljubnost prebivalstva in dobro poznavanje tujih jezikov. Katere produkte/področja slovenskega turizma bi izpostavi- li kot temeljne nosilce prihodnosti turistične dejavnosti pri nas in zakaj? Ocenjujem, da ima Slovenija velik potencial predvsem pri raz- voju raznovrstnih programov za dobro počutje ali t. i. wellness programov, povezanih z doživetji ter na področju poslovnega in zabaviščnega turizma, ki so lahko temeljni nosilci turistične dejavnosti pri nas. To so produkti, ki so v skladu s svetovni- mi trendi, so zelo atraktivni, poleg tega pa tudi generirajo dru- go turistično potrošnjo in prinašajo relativno veliko prihodka v turistično blagajno. HOTELIRSTVO • TUR!ZEM • 8 - - · ~I - .· -. -~-... -~ '~-.... .-?~·---=_.':~.:.: ~:~ - . - . .. . _, -~ ,~-- • - -~ . ..... Koncern Domina - »v deželah Baltika, v arabskem svetu in v Italiji je znano, da smo uspešni in zelo trdoživi ter pri širjenju izjemno hitri« Da je Ljubljana slovenska prestolnica, jasno dokazuje zadnje leto ali dve, ko dosega nadpovprečne rasti števila obiskovalcev, še posebej pa zadnje me- sece, ko se na ljubljanskem hotelskem trgu intenzivno dogaja. Malo pred poletjem je svoja vrata odprl Domina Grand Media H~te~ septembra bo za- ključen poslovno-konferenčni Hotel Mons ob zahodni ljubljanski obvoznici, v medijih pa je mogoče zaslediti informacije, da bi naj družba Spar gradila hotel na Celovški cesti, pa Metalko bi naj preuredili v hote~ s tem pa možnosti oziroma interesi investitorjev zagotovo še niso izčrpani. O tem, zakaj je v Ljubljano prišel tehnološko dovršeni hotel Domina, kako in kje se bo pozicionira~ ali je v Ljubljani prostora še za nove investicije, kakšen je slovenski trg in še četn, smo se pogovarjali z direktorico za trženje in odnose l javnostmi v Domina Grand Media Hotelu & Casino Ljubljana Olgo Butinar Čeh. MIŠA NOVAK, UREDNISTVO@SLOVENIA·TOURISM.SI Domina Hotels & Resorts so prisotni v števil- nih državah po svetu, prav v Ljubljani pa je korporacija pred kratkim odprla najsodob- nejši multimedijski hotel na svetu, kot se po- zicionira. Kako je krovna korporacija za tovr- sten tehnološko najsodobnejši hotel izbrala prav slovenski trg oziroma Ljubljano? Kako se na sploh lotite analize trga, ki se vam zdi potencialno zanimiv za širjenje vaše blagov- ne znamke? Kako ste oceniti slovenski trg? Domina Hotels & Resorts je mlada, živah- na hotelska veriga, ki pa se izjemno hitro razvija in širi. še v mesecu januarju 2001 smo imeli v Italiji in po svetu le 10 Domina hotelov, danes jih imamo že preko 70, do leta 2015, v desetih letih torej, pa načrtuje­ mo, da bo po svetu odprtih kar 500 Domi- na hotelov. Svoje trge izbiramo skrbno in predhodno ·natančno preverimo vse pozi- tivne in negativne pokazatelje in dejavnike, ki nam lahko pomagajo oziroma škodujejo pri našem poslovanju. Po številnih anali- zah, statističnih obdelavah, evaluacijah in po jasnih izhodiščnih točkah se v podjetju skupno odločamo za morebitne primerne nove lokacije. Ljubljano smo izbrali iz več razlogov. Kot prvo, Ljubljana se ponaša z izjemno zanimivo geostrateško lego v sre- dini Evrope in v svetu, saj leži na križišču pomembnih poti, ki vodijo iz severa proti jugu in iz zahoda proti vzhodu ter obratno. Slovenski trg je gotovo med najbolj živah- nimi v sedanji Evropi. Poleg tega je Ljublja- na z vstopom v Evropsko unijo veliko pri- dobila na področju gospodarskih dejavni- kov, ki so temeljni element ekonomskega razvoja vsake skupnosti. Na repu uradne Evrope in na meji z Balkanom je izmenja- va dobrin, znanja in kulturnih ter političnih tokov neverjetno pospešena. Migracije, tako ekonomske, politične kot tudi turistič­ ne, so pri nas narasle na zavidljivo raven. Prav tako je v našem mestu poleg vseh na- štetih faktorjev še nekaj, česar nikakor ne gre spregledati v svetu turizma. Mesto je prepolno kulturnih prireditev in kulturnih dogodkov in le malo kje po svetu lahko naletimo na tako množično in tako pestro ponudbo. Hkrati pa je Ljubljana mesto kongresnih prireditev, kar je za naš hotel še posebnega pomena in je še dodatno doprineslo k odločitvi, da novi Domina ho- tel odpremo prav v Ljubljani. Velik del na- šega poslovanja je namreč neposredno po- vezan z organizacijo kongresov, konferenc, seminarjev, sejmov, delavnic in podobnih projektov. Za tovrstno dejavnost imamo v drugi kleti Kongresni center, ki je oprem- ljen z vrhunsko, najsodobnejšo tehnologijo in ki nudi neizmerno število različnih mož- nosti na področju visoke tehnologije, vid- nih in slušnih komunikacij, tako da se na- še stranke in partnerji pri nas resnično lah- ko predstavijo s svojega najboljšega mož- nega zornega kota. Imamo veliko dvorano s 400 sedeži, ki jo lahko v desetih minutah predelimo na tri manjše. Imamo tudi izjem- no kakovostno konferenčno dvorano v pr- vem nadstropju, ki je opremljena z dvema pametnima tablama in ki lahko sprejme od 30 do 70 udeležencev. Nikakor pa ne sme- mo pozabiti, da lahko preko 100 hotelskih sob spremenimo v manjše sejne prostore. V našem hotelu je vse spremenljivo in z lahkoto se prilagajamo zahtevam gostov. Gotovo pa je bilo pri odločitvi Domine, da pride v Ljubljano, izredno pomembno tudi dejstvo, da je mesto varno, lepo urejeno in čisto in da smo Slovenci gostoljubni ter pri- jazni ljudje. Prav tako velikega pomena je tudi dejstvo, da sodi Slovenija na področ­ ju visoke tehnologije in računalništva med najbolj razvite dežele v 'Evropi. In ko so v korporaciji Domine pretehtali vse zgoraj naštete elemente, jim ni bilo težko v uprav- ljanje prevzeti hotela, kot je Domina Grand Media Ljubljana. Zno~ j koncema razpolagate s hoteli in re- sorti, organizatorji potovanj, potovalnimi agencijami ter incentive in kongresno agencijo. Kakšna je vaša politika lastništva oziroma upravljanja hotelov in resortov? Kako je v primeru ljubljanske Domine? V okviru našega koncerna smo že pogosto dokazali, da smo številka ena med italijan- skimi hoteli, prav tako pa se v svetu hote- lirjev in turizma govori o nas z veliko za- četnico . V deželah Baltika, v arabskem svetu in v Italiji je znano, da smo uspešni in zelo trdoživi ter pri širjenju izjemno hi- tri. Naše osnovno vodilo je, da se vsi zno- traj koncerna počutimo kot velika družina, kar ni vedno enostavno, ker smo posejani širom po svetu. Vsaka posamezna branža v podjetju vlaga svoje znanje, know-how in energijo v pospešitev prodaje in v pro- mocijo posameznih hotelov ter korporaci- je kot celote. Drug drugemu pomagamo in podpiramo vsa pozitivna naprezanja in no- vosti pri posameznikih. Enako počnemo tudi v Ljubljani, kjer vodimo, kot sem že rekla, enega najsodobnejših in tehnološko najbolj razvitih hotelov v svetu. Sicer pa - pri nekaterih hotelih smo lastniki, z drugi- mi opravljamo, kot je to tudi primer z Do- mina Grand Media hotelom. Ali na trgih, kjer ste prisotni, obvladujete predvsem poslovni segment aU rudi počitniš­ ki oziroma kakšno je razmerje? Kateri seg- ment smatrate za atraktivnejšega v smislu vloženega začetnega kapitala On kasnejših vložkov v trženje in storitve) in donosnosti? Oba, tako poslovni, kot turistični seg- ment, sta za naš posel enakovredna. Je pa to odvisno predvsem, v katerem delu sve- ta in v kakšnem okolju se določeni hotel nahaja. če smo sredi zasneženih Dolomi- tov, sredi nepreglednih smučarskih pist in neštetih smučarskih vlečnic ter gondol, kot je to primer v Cortini v Italiji, kjer imamo hotel Domina Alaska, bo čisto lo- gično, da je na tem kraju počitniški turi- zem veliko pomembnejši od poslovnega. Tudi naša politika trženja hotelskih stori- tev je popolnoma drugačna v Rimu ali v Ljubljani, kjer sta hotela namenjena po- slovnim gostom, kongresnim turistom in politikom, v primerjavi s hoteli, ki so po- stavljeni v različna športna ali turistična središča. V oba segmenta, tako turistič­ nega, kot v poslovnega, pa moramo vla- gati adekvatna sredstva, ker se danes samo po sebi prav nič ne trži, pa naj je še na tako visoki kakovostni ravni. V Ljubljani je v zadnjih dveh letih mogo- če opaziti veli~ porast števila obiskoval- cev, hkrati pa naraščajo tudi investicije v hotelske postelje. Ali menite, da Ljubljana lahko prenese vse te nove kapacitete ozi- roma ali je prostora za vse? če samo pogledamo, kako mesto ocenju- jejo v svetovnih časopisih in kaj o njem poročajo novinarji vsega sveta, sem pre- pričana, da je Ljubljana sposobna priteg- niti v bližnji prihodnosti še mnogo večje število turistov, ki nas vztrajno odkrivajo. Odkrivajo naše posebnosti, lepote in ple- menitost naše dežele, odkrivajo zanimi- vosti, naš šarm in bogate ostanke iz pre- teklosti, odkrivajo našo slovensko dušo, odkrivajo svet svežih idej, svet mladih in naša naprezanja, da vstopimo v prihod- nost čim hitreje oziroma kot vsi ostali. Neki novinar Leicester Mercuryja iz Velike Britanije je že lansko leto napisal, da no- če pripovedovati o Ljubljani in o Sloveni- ji, ker ne mara, da bi se ta zaklad kakor koli spremenil. Takih in podobnih izjav je še veliko. Do odprtja našega hotela, ki ima 217 sob, je imelo mesto le 1900 ho- telskih namestitvenih kapacitet in 400 postelj pri privatnikih. Skupaj s hotelom Mons bomo za 30 odstotkov dvignili ho- telsko ponudbo v mestu. Prepričana sem, da je za vse dobre hotele v Ljublja- ni dovolj življenjskega oziroma poslovne- ga prostora in mislim, da tudi za načrto­ vane nove hotele ne bi smelo biti eksi- stenčnih problemov, saj vemo, da je v kongresnih mesecih, tako v spomladan- skem, kot v jesenskem času prava mora dobiti v Ljubljani prosto posteljo. Kako ocenjujete razvitost in konkurenč­ nost slovenskega hotelskega trga? Menim, da ima slovenski turistični trg, še posebej hotelski, vse sistemske pogoje za uspešen razvoj in da bomo prej ko slej tudi dosegli večino strateško zastavljenih ciljev na področju hotelirstva. Vsi globalni pokazatelji in trendi kažejo, da je Ljublja- na privlačna destinacija, še posebej za poslovni in kongresni turizem, da ima po- dobo poslovnega evropskega mesta in da leži zelo visoko na lestvici evropskih kon- gresnih mest. Slovenija postaja neke vr- ste svetovno odkritje, na kar gotovo po- leg vedno večjega zanimanja svetovnih medijev za nas kaže tudi vedno večje šte- vilo tujih gostov, ki nas obiščejo preko leta. Menim pa, da imamo v Sloveniji še vedno premalo nastanitvenih objektov, ki bi bili namenjeni mladim, družinam in tudi starejšim gostom in morda bodo pro- gramske usmeritve slovenskega turistič­ nega gospodarstva morale bolj v to smer. Kaj naj rečem o konkurenčnosti slaven- skega hotelskega trga? Vsaka zdrava kon- kurenca je dobrodošla in če bi se morda nekoliko bolj povezovali med seboj in si celo pomagali, bi gotovo vsi imeli od tega samo koristi. Na čem gradite konkurenčno prednost Domina Grand Media Hotela? Naša prednost je visoka raven tehnoloških posebnosti in vsestranske zmogljivosti, ki olajšajo delovanje posameznikov in orga- nizacij, ki z izvajanjem svojih projektov v naših prostorih že danes vstopajo v'svet prihodnosti na področju tehnologije. Me- nim, da je zagotovo mogoče zatrditi, da je prav to naša prednost pred ostalimi ljub- ljanskimi hoteli. Obenem pa je naša stra- teška naravnanost nekoliko širše zastav- ljena, saj poleg poslovnežev privabljamo in nagovarjamo s svojo ponudbo še mla- de družine, popotnike, seniorje in tudi prebivalke in prebivalce mesta Ljubljane. Le tem smo namenili wellness center, prav kmalu novo Grand Media igralnico in ka- kovostno kulinarčno ponudbo, ki jo nudi- ta dvorec Zemono in Movia. Drugače pa menim, da imamo v Ljubljani dobre hote- le in da je konkurenca med nami zdrava ter v mejah normale. Kot že rečeno, v kon- gresnih mesecih nam v mestu primanjku- je sob. Da je to res, smo preizkusili že na lastni koži, ko je moral predsednik našega koncerna gospod Presti lani septembra prespati v hotelu na Vrhniki, ker so bile vse postelje v Ljubljani zasedene. To je gotovo dober indikator za stanje v mestu. Kako se pozicionira Domina Grand Media Hotel? Zelo visoko. Kako ocenjujete pomen visoko kakovost- ne storitve v odnosu do visoke kakovosti opremljenosti? Pri nas gredo visoko kakovostne storitve in riaj9odobnejša oprema hotela z roko v roki. Zavedamo se, kako pomemben je poleg tehnoloŠltega t1Jdi človeški faktor. Zato se trudimo, da so riaši zaposleni še posebej prijazni in ljubeznivi do gostov in vseh, ki kakor koli zaidejo v naš hotel. Kaj po vaših izkušnjah danes išče poslov- ni gost in kaj počitniški gost? Vsak gost, ne glede na to, kaj je njegov motiv, išče danes predvsem visoko kako- vostno turistično storitev. Zagotovo pa je postal tudi bolj zahteven in pričakuje veli- ko izq~ro dodatnih storitev, kot so kultur- na ponudba, pestra zabavna ponudba, tu- ristične in športne prireditve, dobri gostin- ski lokali, čimbolj neokrnjena narava, čisto okolje, dobro organizirana infrastruktura, vedno večji pa je tudi poudarek na udob- ju ter varnosti skupin in posameznikov. Kakšne kratkoročne in dolgoročne ciije ste si zastavili za Domina Grand Media Hotel? Naš prvi cilj je, da bo Slovenija in Ljub- ljana spoznala, da smo v globalnem smislu resnično pionirski projekt in da smo z uporabo Grand Media platforme in tehnologije neke vrste izložbeno okno v svetu hotelirstva. Dolgoročno pa bomo sledili svetovnim trendom in na- povedim, katerim bomo sproti prilagaja- li svojo hotelsko ponudbo, svojo marke- tinško strategijo in svojo promocijo. NOVA EU CLANICA • TUR!ZEM • 9 _-:: -. : --.., •_ ~ • q •-r - .,,_._ -«. ~;'! • '•~,.. Litva vabi v deževno deželo Zakaj naj bi v TUR!ZMU pisaU o Litvi? Predvsem zato, ker naj bi boljše poznavanje Sloveniji konkurenčne destinacije pomagalo k zavedanju, da na mednarodnem trgu nismo sami, se več, da na iste tržne segmente, kot si jih želimo mi, ciljajo tudi drugi, po 1. maju 2004 tudi vsaj sedem novih srednjeevropskih držav. ROK V. KLANČNIK, RKLANCNIK@WORLD·TOURISM.ORG Med Slovenijo in Litvo je kar nekaj skup- go večjega kot Slovenija, a resda s stop- nih imenovalcev, tudi razlik, eno pa je go- nje sindikalnega turizma. V mnogočem se tovo: po širitvi Evropske unije so glavni morajo za to zahvaliti Unescu, ki je zgo- emitivni trgi začeli obravnavati Češko, dovinsko On prav neverjetno čisto in pri- Slovaško, Poljsko, Madžarsko, baltske jetno) gotsko in klasicistično središče Vil- dežele in tudi Slovenijo v paketu. Res, niusa leta 1994 uvrstil na seznam svetov- odločevalcem na najpomembnejših emi- ne kulturne dediščine . Kot turistične zna- tivnih trgih (pustimo zdaj stopnjo razgle- menitosti omenjajo tudi zgodovinske pre- danosti povprečnega npr. italijanskega stolnice, Kernave (pred tisoč leti glavno turista) ni več do tega, da bi te države mesto, zdaj pa kraj arheoloških izkopa- imenoval vzhodnoevropske, zahodno od vanj), Kaunas (sicer zelo pozabljeno in Dunaja so se pač z veseljem sprijaznili z zaradi bližine Vilniusa prezrto, a sila pri- dejstvom, da mi vsi želimo biti Srednjee- jazno mestece) in Trakai, ki ga krasi po- vropejci. Tudi Litva, ta prelestno zelena, vsem obnovljen srednjeveški grad na valovita, kulturno sila bogata destinacija, otočku sredi enega od premnogih jezer. ki je na geografski višini severne Anglije, Za zdaj je namestitvenih zmoglfrvosti še do nedavnega pa prav nevarno blizu Ru- dokaj malo, dežela ima približno 200 ho- sije? Vsekakor. V Guinessovi knjigi rekor- telov in okrog 6oo odličnih podeželskih tu- dov je zabeležen podatek, da je franco- rizmov (ki so pravzaprav mini resorti, brez ska akademija znanosti in umetnosti geo- kmetij, vendar z bogato, tudi prestižno in grafski center Evrope izračunala prav na rekreativno ponudbo). Cela država, ki je je nekem polju pol ure vožnje od glavnega za tri Slovenije, premor,e približno 15 tisoč mesta Vilniusa (s4°54'N, 25°19'E). Tam postelj, vendar vsako leto odpirajo nove, zdaj stoji lep spomenik ter za zdaj samo majhne in zelo prijetne hotele. Kljub tem lesena brunarica, kjer vam bo prijazni (glej: www.narutis.com) je v Vilniusu ven- gospodar postregel žganico Zalgiris, ko- darle najuglednejši hotel SAS Radisson As- kakolo in silno okusne jagode. torija, za poslovne turiste pa Le Meridien Tako kot Slovenija je tudi Litva letos vsto- Villon Resort & Convention Centre, ki se pila v Nato in EU, kar je močno dvignilo zlahk~ meri s podobnimi v Evropi njen ugled in sploh poznavanje na evrop- (www.lemeridien.lt), zlasti po bogatem in- skih trgih. Dvignila se je kakovost življe- centive programu na bližnjem jezeru. nja (zdaj je država na 45-em mestu v sve- lft•JI .. · ~ ·- tu po indeksu UNDP), Vilnius pa so raz- glasili kot tretje najvarnejše mesto v Sre_dnji i~ !zhodni~-~~~,j~'w'- Litva je n I razvojne smernice tU11L111a uu ,.,,a "'015 ter Na- cionalni program razvoja turizma za obdobje 2003-2006. Ta naj bi po us- pešnih političnih (in tudi gospodar- skih) projektih v nekaj letih močno dvignil število tujih turistov, ki jih je bilo lani približno 400 tisoč. Litvo obi- skujejo predvsem turisti iz sosednjih Latvije, Rusije, Belorusije in Poljske, vendar smo med tehničnim obiskom julija letos v Vilniusu in Palangi sre- čevali večje skupine Nemcev, Italija- nov, Francozov, tudi Špancev in Ja- poncev. Razmere se hitro spreminjajo. Prihodi iz Španije in Italije naraščajo po so-odstotni stopnji letno, iz Avstri- je po 38-odstotni, Velike Britanije 35 in Nemčije po 17 odstotkov. Domačih turistov je približno še enkrat toliko kot tujih, vendar - podobno kot pri nas - delež tujih narašča hitreje. Li- tovci so se torej nedvomno odločili, da bodo bolj znanim in bolj uveljav- ljenim turističnim destinacijam, kakr- šna je tudi Slovenija, odtrgali kos tu- rističn!! o ~ · . ·,:-._ "' Resda Litva - ime izhaja iz stare litvanš- čine in pomeni dežela, kjer nenehno de- žuje - nima gora, tako kot Slovenija, ven- dar je njena turistična ponudba v zadnjih ducat letih po polnopravni neodvisnosti dosegla prav neverjeten napredek. Mno- -~ .. u,v~• v ponudbi je tudi hotel Kem- pinski, kar pomeni, da so najbolj zna- ne tuje hotelske verige na litovski trg že vstopile, kar za Slovenijo - z izje- mo hotela Grand Media Domina, še ne moremo trditi. _.,,., ·- ., ... Ne ·manjka pa tudi domačega kapitala, ki ga vlagajo predvsem v lokalni kulturi ali okolju prijazne objekte. V Palangi (www.palangahotel.lt), resortu na pešči­ nah baltske obale so tako letos odprli verjetno enega najboljših malih evropskih hotelov s petimi zvezdicami, ki so ga ele- gantno, vijugasto zgradili sredi iglastega gozda, da jim ni bilo treba posekati niti enega drevesa. Ker tamkaj dežuje tudi juUja, katoliška Li- tva stavi predvsem na kulturni turizem, jezera, jadranje ob baltski obali in neokr- njeno naravo. A kot je videti, se dobro zavedajo pomena specializacije na točno določene tržne segmente. Najbolj jih mika poslovni turizem, organizacija kon- ferenc na najvišjem nivoju (se spomnite Vilenske izjave?) in motivacijskih poto- vanj, vendar razvijajo tudi zdravilišča. Eno med njimi, Druskininkai, je News- week nedavno označil za najboljše bal- neoloske terme v Evropi. Ostala so pe v Palangi, Birštonasu in Neringi. »Na lepše« Litva, imenovana tudi » pojoča dežela«, vabi po tematskih poteh, od katere je najbolj znana »jantarna« (dežela ima za razliko od Slovenije neizmerne količi ne te dobrine), »baročna« , »samostanska« in »pot kulinarične dediščine« . Nadaljevanje na strani 16 - -s sv_,ro\f_,-!_~~~!U~~S!IC~_EG~ __ T A,~ ·- !ZE~. - ---.. ~ r - -- J Prestižni turizem: smo že zreli zanj? Po podatkih lnternational Luxury Tourism Market (www.iltm.net) pred-stavlja prestižni turizem elito 3 od- stotkov svetovnih popotnikov, ki pa prispevajo 20 odstotkov celotne turi- stične potrošnje in ki so - imuni na gospodarsko recesijo. Pustimo za nekaj minut ob strani sicer kredibilno razmišljanje o tem, kako in zakaj si mnogo ljudi ne more pri- voščiti niti tedna počitnic ob istrski obali in da sindikalni turizem zamira. Res je tako. To je pač realnost tržnega gospodarstva in vse bolj zaostrenih ekonomskih, zaposlitvenih in socialnih razmer. Strokovnjaki jih lahko samo delno omilimo s tem, da turističnemu sektorju prijazno skušamo dopovedati, na kakšne načine čim bolje obliko- vati in tržiti turistične produkte, ki bodo v blagodet celotne družbe. ROK V. KLANČNIK, RKLANCNIK@WORLD-TOURISM.ORG Poleg poslovnega turizma (MICE seg- menta oziro{Tla turizma srečanj, kongre- sov in motivacijskih potovanj) je »prestiž- ni turizem« (orig. luxury tourism, tudi tega so si namreč izmislili na anglo-sak- sonskem govornem območju) sektor, ki bi si ga tudi v Sloveniji najbolj želeli. Toda, ali vsaj približno vemo, za kaj gre pri tem? Bi lahko našteli pet turističnih produktov ali tri kraje v naši deželi, kjer si ga drznemo uresničevati? Težko, kljub temu, da Slovenijo radi imenujemo za »butično destinacijo«. Kar pa - upajmo - še ne pomeni, da prestižnega turizma pri nas kdaj v prihodnosti ne bo. Žal ne bom postregel z nobenimi stati- stičnimi podatki. Prestižni turizem je ne- sramno dobičkonosen, a prav zato sra- mežljiv, diskreten posel, v katerem uspe- hov ne obešajo na oglasno tablo. Naj- boljša promocija teh produktov je WOM (word of mouth), zato Casa Santo Domin- go (glej primer spodaj) sploh ne oglašu- je, pa je hotel vendarle ves čas poln. Prvo merilo prestižnega turizma je se- veda neprimerno višji izdatek turista za ceno produkta, ki ga kupi. Kriteri- jev ni in čisto po domače bi lahko re- kli, da se prestižni turizem začne - od- visno od destinacije - šele takrat, ko gost v kraju letovanja porabi najmanj petsto, še raje tisoč evrov. Na dan. Za takšen strošek bo seveda zahteval vsaj naslednje: - nadstandardno namestitev (suite, vile in podobno) v neoporečno či­ stem in urejenem okolju, tako turi- stičnem kot tudi lokalnem, - popolno varnost, - lahek dostop, neredko z lastnim le- talom ali helikopterjem do nepo- sredne bližine oziroma prevoz z li- muzino z bližnjega mednarodnega letališča, - oboje: mir kadar si ga želi in aktiv- nosti (tudi najbolj drzne, nenavad- ne ali take, o katerih je bolj zažele- no molčati), kadar mu je do njih, - nenavadnost in nevsakdanjost okoija. Prestižni turizem ni več to, kar je bil nje- ga dni. Iz nekih drugih časov se spomi- njamo, da je bila edina destinacija v sta- ri Jugoslaviji za prestižni turizem črnogor­ ski Sveti Štefan, le pogojno tudi nekaj malega hotelov v Dubrovniku, kjer so go- stom modre krvi postregli, s čimer so že- leli. V Sloveniji bi se šli prestižni turizem lahko zgolj v blejski Vili Bled, vendar ni- kakor v zdajšnjih razmerah. V zadnjih nekaj letih se je najdražji od vseh turističnih sektorjev močno razvil, navzlic jamranju o krizi v svetovnem turiz- mu. Prvi je v tem početju videl tržno pri- ložnost David Hammond, nekdanji direk- tor londonskega ITE (in naš zvesti gost na rednih vinskih pokušinah na slovenskih stojnicah v Londonu in Berlinu), ki je v francoskem Cannesu ustanovil lastno turi- stično borzo lnternational Luxury Tourism Market (www.iltm.net). Cannes zanj po- meni utelešenje prestižnega turizma, že zaradi znamenitega filmskega festivala in ulice Croisette, kjer je kaj lahko srečati najbolj znane osebnosti iz sveta popular- ne kulture, ki so redni kupci tovrstnih tu- rističnih proizvodov. Cannes ima tudi naj- večje letališče za zasebne reaktivce v Evropi. Hammond (v sodelovanju z Reed Exhibitions, največjim organizatorjem turi- stičnih borz na svetu), zagotovi pokritje stroškov prevoza in namestitve za 450 kupcev iz 52 držav. Kvadratni meter raz- stavnega prostora stane 750 evrov. .. -• ~ .;,"f · ·· Švicarski tour operator Kuoni je nedavno · lansiral nov potovalni koncept, imenovan »World Class«. V programu imajo prib- ližno petdeset resortov, v katerih dvote- denski počitek zlahka doseže vrednost Rolls Roycea ali Jaguarja. Prodaja poteka preko peščice posebej izbranih agentov, ki kupcu namenijo osebno pozornost Ti kajpak dobro vedo, da bogatemu gostu ne ponudijo zgolj večje hotelske sobe in šampanjec ob prihodu, temveč pred- vsem občutek pomembnosti, spoštova- nja do njega in njegove (njene) denarni- ce. Gost se počuti posebej zaželenega, kar mu ne nudi zgolj počitka od stresne- ga življenja, temveč tudi povrnitev samo- zaupanja. To je glaven trik. Tudi v Švici: Ženeva načrtuje ponovno odprtje starega letališkega terminala za potnike samo nizko-cenovnih letalskih družb, kajpak za nižje cene. Potniki bodo tam·sami, brez pomoči letališkega osebja, »čekirali« prtljago, gneča bo se večja, vr- ste daljše, čakalnica pa bo izgledala kot na kakšni lokalni avtobusni postaji. Ni se bati, da ta terminal ne bo imel potnikov, saj je samo v Evropi že več kot 40 low- cost letalskih družb. Hkrati bo seveda po- seben del terminala namenjen potnikom, ki jim ne bo težko odšteti visokih zneskov za udobno potovanje in pa varen kotiček, kjer bodo limuzine sprejemale svoje, pe- tične goste. Se turizem vrača v dobo raz- redne družbe, družbe različnih kast? Brez moraliziranja: ja, tako je. Avtomobilska in- 0 • ,, ,.. _. ., _ _ dustrija je to uvedla že zdavnaj, saj si deželju, temveč tudi in vse bolj kraji ter predvsem hoteli v najmanj razvitem svetu, v Afriki in Aziji. Lastniki svoje prestižne produkte razvi- jajo neodvisno, vanje vložijo veliko denarja in se več se jim ga povrne v kratkem času. Stavijo predvsem, jasno, na kakovost, vendar tudi na nena- vadnost okolja in edinstvenost. V teh nekaj minutah od začetka članka je bralec verjetno že ugotovi~ da v Sloveniji ni objekta, kjer bi od gosta dnevno pobrali 500 evrov in ga, prezado- voljnega, pozdravili tudi naslednje leto. Razvoj tovrstnega produkta je vprašanje turistične strategije, ali pa milijonov, ki bi jih mo- rebitni investitor želel vložiti na svojo lastno odgovor- nost. Svoj cilj pa je ta članek dosegel že, če bomo kdaj pa kdaj na to temo želeli tudi vsaj malce pomisliti in se o njej pogovoriti. Res pa je, da je pre- stižni turizem se bolj kot MICE - zah- teven, domišljav in naporen posel, ki ne dopušča niti najmanjše napake. OLONANA CAMP, Abercrombie & Kent, Masai Mara Geoffrey JW Kent velja za začetnika prestižnega turizma v svetu, saj sta podjetje us- tanovila, v Nairobiju, na njegovo pobudo njegova starša že leta 1962. Danes delu- je v najlepših kotičkih sveta, vključno z Antarktiko, a njemu osebno najljubši je kamp Olonana v kenijskem rezervatu Masai Mara, neposredno na obrežju reke Mara. Olonana je darilo vzhodni Afriki. Gre za kamp, torej ne hot~I, ki pa gostu nudi svojevrstno, vsekakor prestižno doživetje. Izjemno izurjeni in izobraženi lokalni vod- niki (ki so hkrati antropologi, poznavalci rastlin in živali, popularne kulture, zlasti fil- mov, še posebej filmov o Afriki, psihologije ... ) gosta pričakajo ob peščeni letališki stezi (vožnje do tja iz mest ne bi privoščil niti državnemu sovražniku) in ga varno, po obupni makadamski stezi pripeljejo v gozdu povsem skriti kamp, ki ga pred levi varuje praktično nevidna in za človeka varna ~ektrična ograja. Gostje so nastanje- ni v šotorih, v katerih ni televizorja niti telefona, elektrika pa je na sončne celice. šotori in ves kamp ponujajo prav neverjetno udobje, čistočo in varnost, vsak gost ali par pa ima svojega osebnega butlerja, ki je na voljo 24 ur. Safari (ob zori in ob mraku, varen ogled najmogočnejših afriških živali) je vključen v ceno, tretma pa je povsem individualen. Jedi so strašno okusne in malce spominjajo na »cuisine d'au- teur« (avtorsko kuhinjo), medtem ko točijo predvsem avstralska in južno ameriška vina. V neposredni bližini je prijazna masajska vasica, kjer goste Olonane s pesmi- jo sprejmejo pražnje oblečene ženske in otroci (možje so na lovu), poglavar pa na široko pojasni že stoletja enak način življenja tega ponosnega plemena. Prav v Olo- nani je Sidney Pollack posnel film Out of Africa. V knjigi gostov lahko najdete tudi podpis županje Ljubljani bližnjega mesta in njenih prijateljev. http://www.akhotelsandresorts.com/olonana.aspx CASA SANTO DOMINGO, Antigua Guatemala ~;;;~'~;::::'"'=='"'= ..==-===-==="-===-=="""':::::::::•w::::=""=~""=.'--"c vsakdo ne more privoščiti Jaguarja, med- tem ko si vsak tudi ne želi novega Fiata Gvatemala se je šele leta 1996 izvila iz 36-letne državljanske vojne, a njenih sledov da- nes ni več videti. Antigua Guatemala, nekdanje glavno mesto Santiago de los Cabal/e- ros ob vznožju Vodnega vulkana, je na seznamu Unescove kulturne dediščine in je pre- čudovito, barvito mestece, ki obiskovalcu ponuja izjemno kulturno doživetje. Casa San- to Domingo je ogromen nekdanji kolonialni samostan iz leta 1543, v katerem v nekda- njih prostornih samostanskih sobah zdaj domujejo pretežno ameriški turisti. Nekdanja cerkev je v lepo urejenih ruševinah in danes služi za sprejeme pod nebom, vse naokrog pa so prižgane bele sveče (med nedavnim obiskom sem ocenil, da jih je bilo okrog 3000). V hotelskih hodnikih so razstavljeni nabožni kipci, pretežno iz 17. in 18. stoletja, s pojasnilom in menda se lastniki ne bojijo odtujitve ali poškodovanja. Recepcija je pravzaprav nekdanji cerkveni oltar. Hotel razpolaga z več manjšimi restavracijami, ki so nenehno zasedene, trgovinico z žadom, kino dvorano, čudovitim bazenskim komplek- som, seminarskimi prostori, umetniško galerijo in se bi lahko naštevali. Vsekakor eden najlepših hotelov, ki jih je kdaj koli videl vaš poročevalec. Cena sobe je atraktivna: z davki približno sto evrov, a do tja vodi dolga, naporna in ne ravno varna pot. www.casasantodomingo.com.gt 600. In se nihče ne pritožuje. Nedavno mi je Hammond zaupa~ da med razstavljavci ne IL TM sploh niso samo zna- ne prestižne destinacije, kot Francoska Po- linezija (Tahiti, Bora Bora), Dubaj (hotel Burj-al-Arab), graščine na francoskem po- V Italiji so odkrili enoturizem BORIS BAJŽELJ, BORIS.BAJZELJ@SLOVENIA-TOURISM.IT Medtem ko nas naša sredstva obvešča­ nja opozarjajo na nove cestno-prometne predpise na Hrvaškem, ki so po našem mnenju še en avtogol v mreži naših juž- nih sosedov, v Italiji prijetno presenečeni prihajajo do spoznanja, da se nova obli- ka turizma, enoturizem, že zdaj lahko pohvali s približno 6 milijoni turistov. Najprej so bili morje in gore. Nato so prišla kulturno-zgodovinska mesta s svo- jimi spomeniki, z njimi pa neznosne mno- žice obiskovalcev, tako da marsikje (v To- skani skoraj povsod) avtobusi plačujejo takse že za vstop v mesto. Zdaj pa si marsikdo predstavlja počitnice čisto dru- gače, kot sprostitev v zelenem okolju in z za tisto okolje značilno kuhinjo. Vse to splaknjeno s kozarčkom belega ali rdeče­ ga. Skratka, gre za, kot mu pravijo Italija- ni, enogastronomski turizem, ki ima ved- no več pristašev (po oceni rimske fonda- cije Censis okoli 6 milijonov letno) in ki kljub začetnim improviziranjem že ustvar- ja milijarde in milijarde evrov prometa. Izsledki Censisa kažejo predvsem na dvoje: 1) povezava med vinom in turiz- mom ugaja in 2) veliko bo treba še po- storiti, da bo ponudba zajela res vse v krogu 360 stopinj. Med šestimi milijoni turistov na letni rav- ni v Italiji jih je za štiri milijone takih, ki jim lahko rečemo, da so »stalne stranke«, dva milijona pa je tistih, ki so naključni obiskovalci. Štiri petine je Italijanov, torej so tujci v veliki manjšini. Tej masi ljudi skuša ustreči združenje »Citta e strade del vino« (Mesta in vinske ceste), ki šteje 112 vinskih cest z več kot 10 tisoč kilometri med vinogradi in kletmi, gostilnami, va- smi pa tudi mesti. Vsaka sedma italijan- ska občina sodeluje, 1135 od skoraj 8000 tisoč, mest, ki se kitijo s pridevnikom »vinska«, pa je že čez petsto. Prideloval- cev kvalitetnih vin je kakšnih 3000, letni promet pa 2000 milijard evrov. številke, da se ti zavrti v glavi, ki pa jih ne bo tež- ko še povečati. '' Najbolje so organizirani v nekaterih zna- nih pokrajinah, kot so toskanski Chianti ali pjemonstke Langhe, drugod pa se še vedno preveč improvizira. Ponudba mora biti res zelo prilagodljiva, saj je tudi med turistom in turistom velika razlika: so taki, ki prvič poskusijo tako vrsto počit­ nic, pa tudi taki, ki precej natanko gleda- jo, kaj se jim natoči v kupico. In še nekaj: pri tej vrsti turizma se skoraj nihče ne zanese na turoperatorje, večina se raje odloči za samostojno rezervacijo preko medmrežja. Tu se je »marketing on line« izkazal kot izredno koristen. Da ne govorimo o koristih, ki jih posamezni kra- ji imajo začenši od kozarčka pa vse do nastanitvenih zmogljivosti. Censis je oce- nil, da če turist porabi 100 evrov v vinski kleti, porabi vsaj še 500 za prenočišče, muzeje in spominke ... Malo več pa bi za stvar morali narediti tudi odgovorni za to področje. Trenutno teh več kot sto vinskih cest letno investi- ra samo milijon evrov. Niti žepnega raču­ nalnika ne potrebujemo, da izračunamo, da je to komaj 100 evrov na vsak kilome- ter vinske ceste in manj kot tisoč evrov na sodelujočo občino ... (PO TEDNIKU »ON THE ROAD«, 21.7.2004) Spanci bi šli radi v Slovenijo ROK V KLANČNIK, RKLANCNIK@WORLD-TOURISM.ORG """' najbolje poznajo našo deželo že iz časov, ko je bila ta se del jugoslovanske federaci- je. Oba naroda sta si po mentaliteti prav- zaprav zelo sorodna, saj ju druži medite- ranskost in hkrati navezanost na gore, ki radoživosti in včasih površnosti dodaja po- trebno dozo racionalizma in delavnosti. Lektor slovenščine v Barceloni Jordi Ma- grinya je opozoril, da si mnogo Katalon- cev želi obiskati Slovenijo, enako pa ve- lja tudi za prebivalce triinpolmilijonske prei tolnice Madrid in širše. če ob tem prištejemo, da se podobno - vse večje za- . .., ··: ~--· .. Polno nebo polnih letal ROK V KLANČNIK, RKLANCNIK@WORLD-TOURISM.ORG Letalska industrija letos posluje bolje kot pričakovano, pravi najnovejše poročilo Mednarodne zveze letalskih prevoznikov (IATA, uradna predstavniška organizacija letalskih prevoznikov s sedežem v Ženevi). Po treh letih neprestanih križev in težav so letalski prevozniki v prvem polletju 2004 zabeležili dvoštevilčno rast, 20,4 od- stotka pri mednarodnem potniškem in 13 odstotkov pri tovornem (cargo) prometu. Polletna zasedenost letal se je povečala na 73 odstotkov, junija pa je znašala 75,6 odstotka, kar je odličen rezultat. Glavni direktor IATA Giovanni Bisignani pravi, da so rezultati presegli najbolj opti- mistične napovedi, v marcu kar za 7,5 od- stotka. Opozoril pa je, da so cene za sod nafte, ki močno vplivajo na cene letalskih prevozov, letos kar za šest dolarjev višje od pričakovanih in to pomeni največjo ne- varnost za nadaljevanje dvomestne rasti. Letalska industrija bo imela zaradi visokih cen kar za šest milijard dolarjev stroškov. Kot smo v TUR!ZMU JJisali že junija, so ci- klična gibanja mednarodnega gospodars- tva - torej, nedavna najnižja točka gospo- darske rasti v večletnem obdobju - prva ovira za neovirano rast turizma. Letos tudi ni zdravstvenih težav, kot lani, ki jih je pov- zroč4 sars, za letalski promet pa je sploh pom~mbno, da so letališča in tudi letalske družbe močno povišale stopnjo varnosti, organizacijo prometa in druga merila. Ne- nazadnje, levji delež pri letalski rasti gre le- tos več kot pričakovanem povečanju letal- skih potovanj v Azijo. Rast letalskega _prometa (RPK) v letih 2003 in 2004 Rast letalskega prometa (RPK) v letih 2003 in 2004 v % glede na stanje v preteklem letu 90-,- --------------------------- 80+-----------------------+------- 70+-----------------------1--------1 60+----------------------+------I- so --Association of Asia Pacific Airlines (AAPA) 40 --Association of European Airlines (AEA) 30 - Air Transport Association of America (ATA) 10 Če Antonio ne gre na goro, naj pa gora pri- de k Antoniu, bi lahko rekli s starim islam- skim pregovorom. V letošnjem letu je bilo v španskih medijih objavljenih kopica iz- jemno prijetnih in pozitivnih poročil o Slo- veniji in slovenskem turizmu, saj je vstop naše države v Evropsko unijo - kot priča­ kovano - potrdil njeno atraktivnost ne zgolj za gospodarsko sodelovanje, temveč zlasti za njen turistični obisk (ki za razliko od po- slovanja zahteva mnogo manj naporov in organizacije). S pomočjo Slovenske turi- stične organizacije (in skromnim doprino- som slovenskega uradnika na madridski WTO) je Slovenijo že pomladi odkrivala te- levizijska ekipa iz Galicije, ki je za številne tv postaje posnela čudovito reportažo, v seriji dokumentarcev o novih članicah EU, 29. julija pa je ob posnetkih Bleda, Bohi- nja, Ljubljane, Postojne in Pirana lahko uži- valo pet milijonov Kataloncev. TV Catalun- ya o Sloveniji poroča pogosteje kot kastilj- sko govoreča TVE in vedno z neprikrito simpatijo, saj med vsemi Španci Katalonci o veda nje navzočnosti male in lepe S love- +-l.____;~ ~;::::!!::::::S::~ ~~=::~~~= ~101.__.1i1_i _ 1,12?J_.....1. _ _:21___:: nije v Evropi, dogaja tudi po Franciji in ·10 ~ drugod, bi veljalo resno premisliti o tem, -aJ +------'\.--=""'--.c..--✓-----------l-------- da bi našo destinacijo bolj strateško za- -J) +- ----,---~- -----------+------- čeli predstavljati tudi zunaj krogov pet- -tp +-- -----"""'-.c-"'"----- ---2_0_03 _______ +--____ 2_0_0...c4_*_ stotih in tisoč kilometrov. čas je pravi in .en _._ _______ _,, _,., °tlente, comµita-du--p·oria-13-MT.rpartird· . ~ ~~-:"';.,...:.,....,. ,":.,-:". če ne bomo tega začeli mi, nas bodo pre- hiteli severovzhodni konkurenti. Mogoče pa bi zdaj lahko začeli razmišljati tudi o kakšnih direktnih letalskih povezavah? Trgi čakajo, a potrpljenje ni brezmejno . :,--;·. ·.:.:~ "."-'!O!.,,-.-... Le dobra polovica plača polno ceno, ostaU koristijo pop Po raziskavi FUR Instituta Imajo razni popusti vedno pomembnejšo vlogo pri nakupu počitniških paketov. Leta 1999 Je 29 odslolkov kupcev turističnih paketov izko. rlslllo razne VISie popuslov, v lelošnjem lebJ pa se Je la odstotek povečal kar na 42- Od tega Jih Je 13 odslolkov lzkorisli1o popust zaradi zgodnje prijave (lirst minute), 8 odstot- kov Je dobilo popust za olroke, 17 odslolkov Je lzkorisli1o druge VISie popuslov, ostali pa popust za buldranje v zadnjem benutku (last minute). To pomen~ da Je samo sB od- stotkov plalala polno ceno, Id Je objavljena v katalogu. Nemci iščejo sončenje, Američani oglede, Turki nakupovanje -.~ •·- Kot navaja strokovni časopis Trave[ Tribune, je po anketiranju, ki je dovoljevalo več odgovorov, za Nemce na počitnicah najvažnejše sončenje (48 %), sledijo sprehajanje (41 %), hrana v dobrih restavracijah in športne aktivnosti (30 %) Sončenje je pomembno samo za 11 % Američanov, na prvem mestu so ogledi (46%) in športne aktivnosti (40 %). Za Turke je najpomembnejše nakupovanje, vsak četrti Rus pa vzame s seboj na počitnice knjigo. Zanimiv je tudi podatek, da spada uživanje vina oziroma poskušina vina med najpomembnejše aktivnosti med počitnicami za kar 8 odstotkov Nemcev, Avstrijcev in Madžarov. Pet najpogostejših napak pri iskanju mnenj gostov Če organizacije, podjetja, hoteli in drugi ponudniki res želijo povratno informacijo od gosta, zakaj potem tega procesa nikakor ne znajo olajšati? V nadaljevanju pov- zemamo nekatere najpogostejše napake pri pripravi anketnih vprašalnikov, predvsem z namenom, da bi se jih v prihodnje izognili: 1. Gostom n~ zastavite pravih vprašanj. Stranka lah- ko kot odlične oceni vse storitve, opremo, čistočo, vzdrževanje in še kaj, kar kot pomembno smatra- te vi, pa je kljub temu še vedno nezadovoljna, ker niste pomislili in upoštevali tiste elemente in po- trebe, ki so pomembni za njo. Enostavno niste po- stavili pravega vprašanja. Ignorirali ste tisto, kar pa je za določeno stranko tako ključnega pomena, da prevlada 'nad vsemi pozitivnimi izkušnjami. če torej želite zadovoljne stranke, ugotovite, kaj je za njih pomembno, in jih povabite, da ocenjujejo ka- kovost storitev za te elemente. 2. Ne namenite dovolj prostora za mnenje. Poleg oz- načevanja ustreznih odgovorov veliko anketnih vprašalnikov anketiranca povabi, da napiše svoje mnenje, predlog ipd, vendar pa za to ne nameni dovolj prostora. Povabilo oziroma prošnja za po- sredovanje mnenja, ideje ali predloga je ključna za dobro zasnovan vprašalnik in neprecenljiva glede na odzive, ki jih na ta način lahko dobimo. Ne podcenjujte svojih gostov. 3. Na voljo ni dovolj časa. Gostje pogosto nimajo do- volj časa, da bi o vsebini razmislili in na ta način dali kakovosten odgovor, ki ima za ponudnika do- ločeno vrednost. Dajte jim torej dovolj časa na vo- ljo, izpolnjeno anketo lahko vrnejo tudi kasneje. Kakovost odgovorov bo vsekakor povrnila investi- cijo v čas. 4. Z vprašalniki pogosto nadlegujete goste. Dejstvo je, da so odstotki izpolnjenih vprašalnikov v veči­ ni primerov precej nizki. Da bi kar najbolj poveča­ li količino in kakovost posredovanih odgovorov, naredite vse, da bo odgovarjanje na zastavljena vprašanja kar se da preprosto, lahko dostopno. če boste z anketami na neustrezen način »zatežili« nezadovoljnim strankam, potem jim podarite te še dodaten razlog za njihovo nezadovoljstvo. Anket- ni vprašalnik jim torej ponudimo na nevsiljiv, pri- jazen, simpatičen in oseben način, nikakor pa ne smatrajmo samo po sebi razumljivo, da bomo do- bivali visoke odstotke izpolnjenih vprašalnikov, ki jih na primer spravimo v hotelsko mapico. 5. Ne odgovarjate na pritožbe in vsebin ne analizira- te. Če gostom v anketnem vprašalniku ponudite oziroma obljubite odziv na njihovo pritožbo, po- tem morate svojo obljubo vsekakor držati. S tem gostu dajete občutek, da je njegova pritožba, mnenje, predlog res pomemben in da se dejansko trudite izboljšati kakovost storitev, v primerJ, da odgovora ne podate, pa je negativni učinek še to- liko večji. Odzive je potrebno redno analizirati in izpeljati ustrezne korekcije ukrepe (prirejeno po www.htrends.com, 27. julij 2004). ··~--- · - Na splet po nakup potovanj vsak tretji Po napovedih PhoCusWright raziskave, ki so jo predstavili konec julija letos, bo on-line nakup po- tovanj do leta 2006 predstavljal 33 odstotkov vseh nakupov potovanj. Promet na svetovnem spletu na področju potovalne industrije bo narasel za 34 odstotkov in leta 2004 dosegel 52,8 milijard dolarjev, kar je precejšnje povečanje v primerjavi z 39,4 milijardami v letu 2003 (leta 1998 je zna- šal le 3 milijarde dolarjev), še vedno pa daleč v primerjavi z 20-imi milijardami, ki jih prinese pro- daja preko telefona. Z metodo skritega gosta do celovite ocene kakovosti storitev MIŠA NOVAK, MISA.NOVAK@HOSTING.SI Kako ustvariti pravilno razmerje med komuniciranjem in procesiranjem blagovne znamke* Poleg sistematičnega spremljanja odzivov gostov v Brending je eden najmočnejših trendov v globalni hotel- obliki anketnih vprašalnikov pa obstajajo še druge, ski industriji. V ZDA je penetracija blagovne znamke v precej bolj kompleksne metode, kako nadzorovati ka- razmerju med hoteli z blagovno znamko in brez blagov- kovost storitev. Ena izmed njih je metoda »Skritega ne znamke čez 70 odstotkov, v Kanadi je pod 40, v gosta«, s katero st~Qkovnjak kot anonimni gost pre- Evropi pa pod 25 odstotkov, a je v trendu rasti. Po ka- verja in ocenjuje (presoja) izvajanje hotelskih in go- zalnikih učinkovitosti so hoteli z blagovno znamko na stinskih storitev in sicer z očmi krit i čnega in zahtevne- večini trgov bolj uspešni kot hoteli, ki niso v verigah s ga gosta. To metodo za preverjanje kakovosti izvaja- priznanimi blagovnimi znamkami. Za utrditev prednosti, nja storitev uporabljajo redno vse večje mednarodne ki jo prinaša vrednost blagovne znamke, pa je za uspeh hotelske verige, posamezne hotelske hiše, resorti in hotela ključnega pomena, da se pravilno obvlada dina- restavracije višje kakovosti. mika menedžmenta marketinga in menedžmenta poslo- Namen tovrstne kontrole poslovanja je: vanja oziroma procesiranja storitev. 1. Namerno odkrivanje napak in pomanjkljivosti v V nadaljevanju članka je predstavljen uravnotežen pri- postopkih izvajanja storitev in stop, ki ponazarja, kako doseči integriteto in konsistent- 2. Predlaganje sistematičnega odpravljanje napak nost blagovne znamke. Integriteta blagovne znamke po- in pomanjkljivosti in s tem pospeševanje razvo- meni, da dobro delamo tisto, kar blagovna znamka ob- ja storitev skladno s splošno veljavnimi standar- ljublja, in pravilno komuniciramo tisto, kar blagovna di v stroki, sodobnimi trendi ali standardi, ki jih znamka ponazarja - in to vsak dan, ves čas in v vsakem posamezna hotelska hiša oziroma podjetje ima, kontaktu z gostom. izboljševanje kakovosti storitev, povečanje za- Najbolj uspešne hotelske blagovne znamke se dobro dovoljstva gostov, povečanje zadovoljstva zapo- zavedajo, da mora biti njihova obljuba vrednosti rele- slenih, izboljšanje rezultatov poslovanja. vantna in ustrezna za opredeljeno ciljno skupino in da Izvedba monitoringa v obliki »Skritega gosta« oziroma se morajo uspešno diferencirati od svojih konkurentov. projekta »Kako nas vidijo?« temelji na dogovoru med Za dosego jasne konkurenčne predno~ti lahko hotelski izvajalcem in lastnikom ali vodstvom hotela, ki želi upravljavec izbere, da tekmuje v katerikoli kategoriji ali preveriti organizacijo in način dela, kakovost storitev klasifikaciji , če je le v osnovi vsebina oziroma identite- in pogoje bivanja gostov ter tako dobiti oceno, pripo- ta blagovne znamke jasna. Kaj to pomeni? To pomeni, ročila in predloge zunanjega neodvisnega strokovnja- da gost brez problema prepozna simbol ali logotip bla- ka (»skriti gost« mora biti strokovna oseba, ki ima iz- govne znamke, je seznanjen s konceptom in se zave- kušnje in odlična znanja iz hotelskega in gostinskega da, kaj so prednosti te blagovne znamke - in to tiste, poslovanja, tako da lahko ocenjuje in presoja strokov- ki jim nekaj pomenijQ. no delo ter odkriva pomanjkljivosti in svetuje na po- Pogosta napaka, do katere pride, je ta, da hoteli po- dročju stroke, iz lastnih izkušenj in dobre prakse). gosto tekmujejo zgolj na cenovni ravni. Na eni strani Ocenjevalec za nekaj dni rezervira bivanje v hotelu kot se lahko zgodi, da gostje zamenjajo lojalnost blagov- gost, nato pa na osnovi metod vprašalnika za prever- ni znamki z lojalnostjo ceni, na drugi strani pa je ena- janje strokovnega dela ter splošno sprejetih standar- kost cen za neotipljiv produkt (kot je nočitev) precej dov v hotelirstvu in gostinstvu, vprašalnika za eviden- delikatna zadeva. Hotelirji se morajo izredno težko tiranje odstopanj od uveljavljene dobre prakse in za boriti , da pozicionirajo blagovno znamko, vso to kre- preverjanje t.i. mehkega dela storitev ter na osnovi dibilnost pa lahko vržejo skozi okno, ko kakovostna metode intervjujev z zaposlenimi in gosti za preverja- - blagovna znamka zahteva od stranke, da se opredeli ·i,-je zad.ov_oljstva gostov, odnosa zaposlenih do hiše in na osnovi cene slabšega sodelavcev (kultura podjetja) ocenjuje vse elemente proizvoda. hotelskega poslovanja (recepcije, prodaje, področje kuhinje in strežbe, vzdrževanje, gospodinjstvo itd), po analizi rezultatov pa ugotovitve z opredeljenimi prob- lemskimi sklopi in predlogi za njiho- vo rešitev predstavi vodstvu . Ciljno odkrivanje napak in pomanj- Vrednost blagovne znamke kljivosti ima naslednje pozitivne učinke: Marketing Izvajanje storitev • opredeli se politika izvajanja kako- vostnih storitev, • izdelajo in sprejmejo se lastni standardi, • izboljša se procesiranje storitev in organiziranje dela, • gradi se notranja kultura hiše (standardi procesira- nja storitev), • poveča se zadovoljstvo gostov, • zmanjša se število reklamacij, • poveča se zadovoljstvo zaposlenih (kakovost = motivacijski faktor), • poveča se odgovornost zaposlenih do dela in do stroškov, • poveča se število stalnih gostov (kakovost = dobro počutje = ponovni obisk), • povečajo se cene storitev (dejansko višja kakovost = višje cene), • poveča se prihodek, • zmanjšajo se stroški promocije, materiala, • poveča se dobiček. Menedžment Model ravnotežja vrednosti blagovne znamke Brending močno vpliva na vsa področja hotelskega me- nedžmenta, pri čemer pa sta upravljanje marketinga in procesiranje storitev najbolj kritična. Različni nivoji me- nedžemnta morajo delati tesno skupaj kot ekipa, da do- sežejo ustrezno ravnotežje med tema dvema kategorija- ma, saj je vrednost blagovne znamke na precej spolzki tehtnici (glej sliko 1). . . . ~ .. , ..... );,..-.. . - - --~.-~· ~- . . »Če bi prišli do tega, da moramo promovirati ceno, potem bi to pomenilo, da smo že mrtvi.« 1 HOTELIRSTVO. TUR!ZEM . ~ ,,,_ Marketing Vrednost blagovne znamke skupine niso pravilno določene, po- nudba pa ni ustrezno in zadostno komu- nicirana in promovirana. Kadar hotel nima jasnega pozicioniranja, na trgu pa ni ustrezno prisoten v smislu trženjskih in promocijskih aktivnosti, lahko začne vrednost blagovne znamke drseti (glej sli- ko 2). Le desetina blagovnih znamk doživi petletnico oziroma preživi dobo investiranja. -~ ·,- l:zvai • ,an,e sto . rttev Menedžment Napaka - pretežko poslovanje in prelahek marketing Kaj se zgodi; če blagovna znamka posveča preveč po- zornosti izvajanju storitev in postane premalo marke- tinško usmerjena? Namestitvene blagovne znamke po- navadi razvijejo celovit sistem, s katerimi zagotavljajo konsistentnost in integriteto storitev, ki jih nudijo. Vse standarde, ki so povezani s komunikacijo do gostov, procesiranjem v recepciji, kuhinji in strežbi, namestitve- nem delu, vzdrževanjem opreme, pohištva itd. je mo- goče zelo dosledno spoštovati in izvajati. Vendar pa či­ sti tepihi in brisače same po sebi še ne morejo zago- tavljati potrebnega tržnega deleža. če marketing hote- · la ni ustrezno upravljan, lahko pride do pomanjkljive- ga razumevanja prednosti, slabosti, priložnosti in ne- varnosti ponudbe, trg ni pravilno segmentiran, ciljne ~ ____ .... Pravo sporočilo, napačno zdravilo Ko je eno od vodilnih svetovnih blagovnih znamk v višjem srednjem razredu v letu 2002 lansirala kampanjo s poudarkom na odličnih storitvah, je blagovna znamka gostom obljubi- la, da bo za vse reklamacije storitev ponudila popust Zakaj ta način ni pravilen za graditev pozicije blagovne znamke? Če bi bila marketing in procesiranje storitev v pravilnem ravnotežju, potem bi bilo jasno: 1. Da znaten delež njihovih stank sestavljajo poslovni gostje. Popust za njih ni ustrezen oziroma relevanten. 2. Ni dovolj ugotoviti napake. Potrebno jih je odstraniti skozi ustrezne korekcijske ukrepe. Vrednost blagovne znamke lahko začne padati zaradi naslednjih razlogov: • Ponujena kompenzacija ni relevantna ključ­ nim ciljnim skupinam določene blagovne znamke; • Opravičilo in korekcijski ukrepi so sami po sebi razumljivi in ne stvar obljube v kampa- nji; • Marketinška napaka usmerja pozornost na napake; • Uspešna formulacija marketinškega sporočila kampanje bi morala vsebovati nadaljnji ukrep tako na strani poslovanja (da se prepreči po- novitev napake) kot tudi na strani odnosa z gostom (sporočilo, da je šlo za incident, Id pa se ne bo več zgodil, ker nam preprosto ni vseeno). Če se blagovna znamka odloči za diferenciacijo na osnovi visoko kakovostne storitve, potem vsekakor popusti ne bi smeli biti del komunici- ranja tega. Direktor ene najpomembnejših ho- telskih verig v ZDA je ob priložnosti razprave o popustih na osrednjem severnoameriškem sej- mu v hotelski industriji dejal: »Če bi prišli do tega, da moramo promovirati ceno, potem bi to pomenilo, da smo že mrtvi.« Zavedal se je, da bi samo malo napačno formulirano marketinš- ko sporočilo v trenutku sesulo vrednost blagov- ne znamke. ... -: -;- - . Napaka - pretežek marketing in prelahko poslovanje Kaj pa se zgodi, če blagovna znamka posveča preveč pozornosti marketingu in premalo procesiranju stori- tev? V tem primeru se razvije prepad med govorjenim in obljubljenim na eni strani in dejanskim stanjem na drugi. Močna marketinška komunikacija stran- kam obljublja, kaj lahko pričakujejo od blagovne znamke, medtem ko njihove dejan- ske izkušnje tega pričakovanja ne izpolnijo. Ne po- zabimo, da ni dru- ge priložnosti, da bi popravili prvi vtis. Pro- cesiranje storitev mora biti naravnano tako, da ne gre zgolj za zadovoljevanje gosta. Hkrati je potrebno ob vsakem najmanjšem kontaktu in koraku komunicira- ti vrednost in vsebino blagovne znamke. Kot rezultat neustreznega razmerja je ponovno nevarnost, da bla- govna znamka zdrsne iz ravnotežja (glej sliko 3). Nihče ni popoln, a napake so lahko izredno drage. če se hotel odloči za strategijo odličnosti, potem bo vsa- ka napaka v izvajanju storitev draga (ne nujno v fi - nančni izgubi, ampak posredno v izgubi lojalno- sti gosta) in vrednost blagovne znamke lahko v očeh zahtevnega gosta hitro začne drseti. Ravnotežje ključno --...za yrednost blagovne znamke Predstavljeni modeU so se do zdaj koncen- trirali na korporativno stran ravnotežja med komuniciranjem in izvajanjem storitev. Uspe- šne blagovne znamke dosegajo visoko stopnjo zavesti pri uporabniku, zato bi mo- ral model ravnotežja vključiti tudi vidik stranke. To so moč in velikost (v smislu, kako jo gost ceni) blagovne znamke (glej sliko 4) . Marketing in izvajanje storitev igrata pomembno vlogo v izgradnji blagovne znamke, ključno pa je njuno med- sebojno sinergično delovanje. Nobena blagovna znamka ne more biti uspešna brez graditve osno- _ _. . .- • ve v obliki zadovoljnega in lojalnega gosta, ki visoko ceni blagovno znamko. Hotelska blagovna znamka je lahko zelo močna v očeh stranke, če dela, kar pravi - in to konsistentno, pri tem je jasno diferencirana od drugih, njegova obljuba vrednosti pa relevantna za go- ste (ta je vedno specifična - gostom hotela srednjega kakovostnega razreda je dober označevalni sistem, preprost dostop z avtoceste in brezplačno parkiranje prav tako pomemben kot na primer satelitska televizi- ja in naprava za proizvodnjo leda, medtem ko je po- slovnemu gostu veliko bolj pomembna na primer mož- nost, da se lahko kadarkoli in hitro odjavi iz hotela ali da preprosto in hitro dostopa do interneta, kot pa brezplačni lokalni klici. Za zaključek Vrednost blagovne znamke vsekakor teme- lji na trdni osnovi pravilnega razme~a med komuniciranjem in procesiranjem, ki pa je dinamičen proces. Tržne sile in pričakovanja ' strank se neneh- no spreminjajo. V organizaci- jah, ki so zavezane k razvija- nju svoje blagovne znam- ke, mora celotna organizacija dihati s to znamko. * Povzeto po članku Dr. Gabor Forgacs, www.htrends.com Ravnotež·e Tema oblikovanja (t.i. branding) in upravljanja blagovnih znamk (t.i. brand menedžment) je zadnja leta nesporno v ospredju oblikovanja strategij razvoja tako posameznih podjetij, kot tudi destinacij in držav. Podjetja in vse bolj tudi države se namreč zavedajo konkretnih učinkov, ki jih (lahko) ima- jo blagovne znamke na uspešnost celotnega poslovanja. Vrednost blagovne znamke je sicer neotip- ljiva, saj je za razliko od zemlje, surovin, delovne sile, produktov, prodaje ne moremo konkretno iz- meriti, vendar pa predstavlja velik kapital, saj zaradi močne in uveljavljene blagovne znamke njeni lastniki in upravljavci lahko za storitev ali izdelek zaračunajo neprimerno več kot v primeru izdelka ali storitve, ki ne nosi ali se ne prodaja pod okriljem uveljavljene blagovne znamke. Kot takšna je multiplikator vrednosti in predstavlja prednost za lastnika. Njena vrednost je prav takšna kot denar na banki. Lahko jo unovčiš, zastaviš za varščino, jo prodaš, kupiš, investiraš v njo, z dobrim ali sla- bim upravljanjem pa povečaš ali zmanjšaš njeno vrednost. Mednarodna družba za branding lnter- brand je po uveljavljeni in priznani metodi ocenila, da je vrednost blagovnih znamk 100 najpomem- bnejših globalnih brandov 988.287.000.000 USD, po določenih ocenah pa bi naj vrednost blagovnih znamk predstavljala kar tretjino vrednosti svetovnega bogastva . --~ .. TRZNE.RAZISKAVE IN ANALIZE. TUR!ZEM • .. · •.-. -~ --., -:. -) .. . ,:r;~ -2"' .:: :.:: 1 ~ ; ~ . • - • .. . • _ , ~~11- Ocenjevanje spletnih strani in statistika obiskov se dobro dopolnjujeta Več ali manj vsi vemo, da je »IT in« tudi v turizmu in razveseljivo je, da ponudniki turističnih storitev v Sloveniji vključno z destinacijskimi orga- nizacijami relativno dobro sledimo hitremu razvoju e-turizma. Zavedamo se tudi, da prepletenost medmrežnih ponudb spodbuja konkurenčen e- boj, kar nas sili v vedno hitrejše prilagajanje informacijskim in komuni- kacijskim tehnologijam ter posledično v vedno večje investicije v razvoj oziroma nadgradnjo, promocijo in vzdrževanje spletnih strani. Premalo pa posvetimo pozornosti ugotavljanju želja, potreb in zadovoljstva naših e-gostov ter merjenju učinkovitosti naše spletne predstavitve. JERNEJ ZAJEC, JERNEJ.ZAJEC@SL0VENIA-TOURISM.SI, IN SANORA JEREBIC, SANORA.JEREBIC@SLOVENIA-TOURISM.SI Zato vam želimo v nadaljevanju na kratko pred- !F:!'. '!!'!_!1.1'_'!'!'_.~~-~-~~~~~~~~~~~~~~~~~::~.'.'.'!l staviti različne načine merjenja kakovosti splet- •· Q-,- -- --------r-- nih strani. Z analizo log datotek lahko spremlja- mo število obiskovalcev, obiskanost vsebin po posameznih državah, napotiteljev in čas dosto- pa, t.i. piškotki (cookies) pa omogočajo tudi na- tančno sledenje željam posameznega uporabni- ka. V primeru vzpostavljenega on-Une rezervacij- skega sistema aU drugih turističnih spletni stra- ni z možnostjo (ne)posredne prodaje turističnih "':--·--=""""ll!ll!ll!llll .. 11!',.,·.P'.::, ... :.~~-:!.w_··-.j/::f:~-t ;-· .... . t~:=~-- ""'!ll!l'a!!_, ~ -~ :• . ~~~f:--":".;';~.;_';..; , ~- - r."""~ : Podatki raziskave Centra za regionalni in turistični - razvoj iz Danske (lifr' www.crt.dk) kažejo, da je on-line prodaja turističnih storitev v letu 2003 v pri- merjavi z letom 2002 narasla za 44 odstotkov in tako dosegla 11,7 bilijona EUR na zahodnem evropskem trgu, kar predstavlja 5,4 odstotkov prodaje v celot- nem evropskem trgu ter da je v letu 2003 kar 69 odstotkov vseh prodanih tu- rističnih storitev na omenjenem prostoru potekalo direktno, on-line preko in- terneta. Trendi raziskave nakazujejo, da bo promet on-line prodaje turističnih storitev v Zahodni Evropi v letu 2006 dosegel 20,5 bilijonov EUR. V letu 2003 je na prvem mestu Velika Britanija z 39 odstotki on-line turistične prodaje, sledi ji Nemčija s 23 odstotki, ki je najhitrejši on-line trg v Zahodni Evropi, nato Francija z 9 odstotki, na četrtem mestu z 12 odstotki so skandinav- ske države, Finska in Islandija, vztrajno ji sledijo države Heneluksa, Avstrija, Švi- ca in Irska z 11 odstotki ter na šestem mestu z 6 odstotki Italija, Španija, Por- tugalska in Grčija. On-line prodane turistične storitve si sledijo sledeče: letalski promet (57,3 %), hoteli (14,4 %), paketna potovanja (16,5 %), železniški promet (8,4 %), najem avta (2,1 %), druge storitve (1,5°/o) (vir: www.crt.dk). : .. -----· :::' -,,,,;J1,;;·- storitev in izdelkov lahko merimo število izve- denih transakcij. Klasični ali elektronski vprašal- niki omogočajo relativno natančno doseganje želenih ciljev raziskave in primerjave med posa- meznimi turističnimi spletnimi stranmi. Izposta- viti pa želimo tudi objektivnejše ekspertno oce- njevanje tako tehničnih rešitev (turističnih) spletnih stran i, ki tudi nedvomno vplivajo na kakovost spletnih predstavitev (kompatibilnost s spletnimi brskalniki, čas nalaganja, slepe po- vezave, popularnost povezav, črkovanje ... s pomočjo spletnih aplikacij oz. t.i. »web robo- tov« npr. www.websitegarage.com) kot tudi portalskih vsebin, o čemer bo več govora v na- daljevanju. Obstajajo tudi drugi načini, kot so poskusno te- stiranje turističnih spletnih strani še pred njiho- vo objavo ali pregled turističnim spletnim stra- nem prilagojenih funkcionalnosti in aplikacij, kot jih predlaga Svetovna turistična organizacija, ter še bi lahko naštevali. Primer uporabnosti analize log datotek, ki je izrazito kvantitativna metoda in kjer lahko le posredno ugotavljamo zadovoljstvo uporabni- kov - obiskanejše so uporabnejše in dostop- nejše vsebine, dobra statistika obiskanosti ·.:.:- ,:.:::;:.; spletnih strani pa nam omogoča ugotavljanje vsebin, ki so najbolj uporabne. Na podlagi statistike, ki jo spremljamo na uradnem slo- venskem turističnem portalu (STIP) wwwi tovenia-tourism.si, smo zaznali visoko potrebo po on-line prodaji turističnih storitev. Omenjeni podatki so vzpodbudni in potrjujejo nujnost vzpostavitve on-line rezervacijskega si- stema tudi v Sloveniji. Prav tako podatki STIP- a potrjujejo to trditev, saj je v prvi polovici letošnjega leta poleg domače strani bila najbolj obiskana vsebina 'Namestitev' na vseh štirih je- zikih portala (slovenski, angleški, nemški in ita- lijanski jezik). Meseca januarja je bilo na vsebi- no 'Namestitve' izvedenih 60.000 klikov, julija pa že več kot 230.000'. Največ klikov na vsebi- no 'Namestitev' v prvi polovici leta (cca 723-000 klikov) je bilo na angleški strani porta- la (s3,9 %), na nemških straneh portala je bilo 19,6 odstotkov klikov na vsebino 'Namestitev', sledijo italijanske strani portala (15,8 %), na slovenskih straneh portala pa je bilo 10,6 od- stotkov vseh klikov na vsebino 'Namestitev'. Obisk predstavitvenih strani turističnih ponud- nikov, ki ponujajo nastanitev, je v prvi polovi- ci leta vztrajno naraščala pri angleško-, nemš- Dvajset najbolj obiskanih vsebin uradnega slovenskega turističnega portala www.slovenia-tourism.si po vrsten redu v obdobju januar-junij 2004 po jezikih portala 1 Domača stran 2 3 Turistična kmetija 5 Hotel 6 7 Kraji 8 9 Zasebna soba so 11 Smučanje 12 13 Aktivne počitnice 14. 15 Zdravilišča • 1.WJ,il11>· , .. ' . . .. 17 Naravne znamenitosti 'I ,111;:iir 1ilt , \l{c~ l~- , 19 Kamp 20 Accommodation Homepage Hotel Towns Photo Album Apartment Tourist Farm Camp Countryside Regions & Towns Private Room Tourist guide About Slovenia Regions Getting to Slovenia Active holldays Natura! attractions Secrets of Slovenia Skiing Attractions UnterkUnfte Alloggi Homepage Hotel Albergo Orte Appartements Fattoria agrituristica Touristischer Bauernhof Photoalbum Privatzimmer Regionen Centra di und Orte cure naturali Campingplatz Aktivurlaub Regioni e localita Auf dem Land Wellness Album fotografico Regionen Natursehens- wUrdigkeiten Anreise nach Slowenien Therme Thermen Wissenswertes Liber Slowenien Pension Vir: Skrbniški del uradnega slovenskega turističnega portala www.slovenia-tourism.si Obiskanost vsebin portala januar-junij 2004 po jeziku portala 450.000 400.000 - Zdravilišče 350.000 - Hotel 300.000 Turistična kmetija 250.000 - Apartma 200.000 150.000 - Namestitev 100.000 - Domača stran 50.000 - Foto album o - Kraji ang nem Vi r: Skrbniški del uradnega slovenskega turističnega portala www.slovenia-tourism.si Obiskanost vsebin uradnega slovenskega turističnega portala www.slovenia-tourism.si januar-junij 2004 po jezikih portala ko- in italijansko govorečih obiskovalcih porta- skovalci portala namestitvene kapacitete na la, medtem ko Slovenci svoje namestitvene ka- portalu najpogosteje iščejo v začetku tedna, pacitete najbolj iščejo v mesecu marcu. Obi- medtem ko obisk ob koncu tedna počasi pada. 250000 225000 200000 175000 150000 125000-- 100000 75000 50000 25000 Obiskanost vsebin portala januar-junij 2004 po jezikih portala o +--'---'-~-'---'---,,--............ --,-~ ....... --.---'--'---r---'--~-.--...... - ..___, januar februar marec april maj junij julij Vir: Skrbniški del uradnega slovenskega t u rističnega portala www.slovenia-tourism.si Obiskanost vsebine 'Namestitev' v obdobju januar-junij 2004 v vseh jezikih uradne- ga slovenskega turističnega portala www.slovenia-tourism.si Opomba 1: Največ klikov na vsebino 'Namestitev' v prvi polovici leta (cca 723.000 klikov) je bilo na an- gleški strani portala (s3,9 %), na nemških straneh portala je bilo 19,6 odstotkov klikov na vsebino 'Na- mestitev', sledijo italijanske strani portala (15,8 %), na slovenskih straneh portala pa je bilo 10,6 od- stotkov vseh klikov na vsebino 'Namestitev'. TRZNE RAZISKAV,E IN ANALIZE • TUR!ZEM • 15 · • - •• • • """; - •••• ·.- • • -~""" ":: • - '• "} .,•,~•..;.:':::~~--~ !:_',i;.:.: t' ~-:_;;.r - • - • .., , • ~>--.. . = , ....i. Kako in zakaj ocenjevati predstavitev na spletnih straneh Potrošnik je car, vsaj tako bi naj bilo. Vedno je na koncu potrošnik tisti, ki se odloča, ali bo sploh prišel k nam, po izkušnji z nami pa, ali se bo k nam še vrnil. Internet se pravzaprav ne razlikuje veliko od vsakdanjika v turizmu. Morda le, da je na internetu konkurenca veliko večja in vedno le klik stran, naša stran pa ima le malo časa, da uporabnika prepriča, da je ta stran tista, ki jo je iskal. In velikokrat so prav spletne strani, prek katerih potencial- ni gost prvič pride V stik z nami, prvi vtis pa je nadvse pomemben... ZENEL BATAGELJ, ZENEL.BATAGELJ@CATI.SI, IN NATAŠA SLAK, NATASA.SLAK@SLOVENIA·TOURISM.51 Verjetno najboljši, čeprav žalosten pa je ta, da upoštevanje uporabnikov predstavlja pri stopnji njihovega upoštevanja v internetni praksi ključno priložnost za razlikova- nje od mnotice preostalih. Preostali igrajo na internetu pomembno vlogo - uporab- niki namreč večino časa preživijo na drugih spletnih straneh in so navajenl.Jla tiste najbolj obiskane. Te uporabniki znajo uporabljati in se na njih znajdejo, vsega osta- lega pa se morajo še naučiti. Nauk te zgodbe je preprost - pri izdelavi strani ne komplicirajte preveč, ker se na njih uporabnik preprosto ne bo znašel. Med preostalimi se nahaja tudi konkurenca in prav konkurenca je tista, ki v veliki meri določa naše aktivnosti na spletu. Sploh velike tuje spletne strani so si lahko privoš- čile obširne študije, kaj postaviti na strani, katere vsebine in storitve ponuditi, predvsem pa, kako jih organizirati. Podroben pregled najboljših nam daje na nek način smernice, v kateri smeri delovati, analiza direktne konkurence pa določa os- novne standarde. V zgornjih vrsticah smo poleg vprašanja »zakaj« načeli tudi vprašanje »kako« ocenjeva- ti spletne strani, za kar niso vedno potrebne natančne statistične analize. Kljub temu, da je izdelava spletnih strani dokaj nova disciplina, obstaja veliko metod oziroma pri- stopov k ocenjevanju spletnih predstavitev v različnih.fazah nastajanja. Gre za pristo- pe, ki izhajajo iz klasičnih raziskovalnih tehnik, pristope, ki so jih razvili razvijalci pro- gramskih rešitev, veliko pa je takih, ki so popolnoma novi. Najbolje jih predstavlja naslednja razdelitev, povzeta po Kraglju. • Zbiranje mnenj uporabnikov Analiza sekundarnih podatkov Opazovanje z udeležbo (angl. Field observations) Diskusijske skupine (angl. Focus groups) Anketa (angl. Questionnaries) Poglobljeni intervjuji (angl. lnterviews) Zbiranje mnenj uporabnikov preko interneta (angl. On-line surveys) • Hevristični pristopi Strokovni pregled (Expert review) Sprehod skozi spletno predstavitev (Cognitive walkthrough) Voden seznam (Guideline checklist) Analiza konkurence (Strategic analysis) • Laboratorijski eksperimenti Testiranje uporabnosti spletne predstavitve (Format usability testing) - Razvrščanje kart (Card sorting) - Slepo izbiranje (Blind voting) • Tehnična analiza Preverjanje delovanja spletne predstavitve (Perform~ e test) Analiza obiskanosti spletne predstavitve (Log analysis) , Programska analiza (HTML validation) Slikanje zaslona (Screen snapshots) • Alternativne metode Samo-testiranje 0ournaled sessions, Self-reporting logs) Skrivnostni obiskovalec (Mistery shopping) Analiza izrabe prostora (Page layout analysis) Semiotična analiza (Semiotic analysis) Analiza vplivnosti (Measuring impact factor) Testiranje prototipa (Prototyping, Scenarios) Kaj od vsega naštetega res potrebujemo, je najbolj odvisno od sredstev, ki jih imamo na voljo, zatem, kakšen je status naših strani - na spletu nas še ni, jih imamo, ven- dar načrtujemo prenovo oziroma smo že prenovili strani (takih primerov je največ), na koncu pa seveda od aktivnosti konkurence in ali želimo konkurenco le doseči ali tudi preseči. Zadnje je povezano s cilji, jasno opredeljeni cilji pa so ključni za kakršnokoli ocenjevanje. Na STO smo se ravno z ugotavljanjem učinkovitosti spletnih strani odločili le-to izme- riti z anketo, preko katere smo zbirali mnenja uporabnikov; s tem namenom smo pustili tudi veliko odprtih vprašanj, kajti tako najbolje zvemo ravno tisto, kar upo- rabnika najbolj teži. Res je, da analiza ni narejena na podlagi kvantitativnih rezul- tatov, kajti mnenja vseh je težko združevati, vendar je čas, ki si ga vzamemo, da vsako mnenje preberemo (in nadalje poskušamo upoštevati) vreden svojega tru- da. Zato ne »šparajte« z odprtimi vprašanji, ker se bojite, da ne ljudje ne bodo odgovarjali; v 24 dneh (kolikor je bila anketa postavljena na spletnih straneh), smo prejeli 1520 izpolnjenih anket, od tega jih je na odprta vprašanja odgovorilo 1384. številke same povejo dovolj. Poleg tega, da smo ugotavljali pogostost obiskovanja naših spletnih strani, najbolj obi- skane vsebine, ali so iskano informacijo res našli ipd ... , smo ugotavljali tudi tipičnega obiskovalca STIP-a in prišli do spoznanja, da je le-ta zaposlen v zasebnem sektorju, visoko (univerzitetno) izobražen ter pripada starostni skupini nad 45. Na drugem me- stu po zaposlitvenem statusu opažamo, da je med uporabniki STIP-a presenetljivo veliko zaposlenih v javnem sektorju, malo pa je osnovnošolcev in srednješolcev. Ve- liko obiskovalcev je višje izobraženih ali z dokončanim magisterij,em oz. doktoratom. Glede na pridobljeno demografijo lahko mirno zapišemo, da je portal dosegel svoj namen; torej dosegel ciljno skupino ljudi, katere smo želeli pridobiti za svoje obisko- valce (potencialne turiste v Sloveniji) . ~ ... u.:_,_T'OW....., ~ - - •-~-~========~:-_:D~~ ~~:'..___· _ -::._- _:'.:~ :=~-;;• :;:::· ::~ ;::;;- :,;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;; - t ,- .-, . ·-:.,. ... ! 't ::~;.•,t . . ' ·- ··-·----- ·----~ ... ..... . • WM--0 · 'liA I 3 ~ - ~ ~ * .. 11f' -- -.. . Poznavanje raziskovanih metod nam zagotavlja ustrezno znanje in veščine, ki so potrebne za reševanje problemov in hkratno soočanje z izzivi hitrejšega okolja, v katerem sprejemamo odločitve (Dimovski, 2002). Hitro življenje in spremembe v vsakdanjem ter poslovnem okolju so pov- zročile potrebe po novih menedžerskih znanjih in načinih odločanja. Vsako odločanje in načrtovanje potrebuje in- pute (informacije, ki so potrebne za omogočanje postop- ka odločanja), outputi pa hkrati odgovarjajo na želeno ter že narekujejo naslednja vprašanja. Hitro lahko ugoto- vimo, da so raziskave bistven element poslovanja, na podlagi katerih predvidevamo, napovedujemo in razvija- mo. Znotraj turizma so ankete uporabne za planiranje, organiziranje in doseganje ciljev, ravno tako pa pripomo- rejo pri oceni družbene koristi turizma (Brunt, 1997). Glede na napisano smo na STO-ju mnenja, da je potrebno širiti zavest o pomembnosti tržnih raziskav tudi v turizmu. Na podlagi tega smo se odločili pripraviti seminar z na- slovom »Pomembnost tržnih raziskav v turizmu«, ki bo 4. novembra 2004 v novem kongresnem centru hotela Mons v Ljubljani. NATAŠA SLAK, NATASA.SLAK@SLOVENIA-TOURISM.SI ma, kateri bodo turističnim podjetjem v pomoč pri trženju svojih storitev na posameznih tujih trgih in doma. Na se- minarju bodo sodelovali strokovnjaki, ki se ukvarjajo z raziskavami na področju turizma, strokovni članki bodo na voljo po dogodku. Na seminatju bomo predstavili, kako pomembne so danes raziskave v turizmu, kjer je vpletenih tako veliko ljudi (tu- ristov) z različnimi mnenji. Kako ugotoviti, kaj si turisti že- lijo in česa ne marajo? Seveda je edini način ta, da jih vprašamo. Poleg referatov, ki bodo zaznamovali samo metodologijo, pomembnost in načine izvedbe raziskav v turizmu, se bomo na okrogli mizi pogovarjali o vseh ra- ziskavah, ki jih je STO opravila v letu 2004, nekatere od njih pa tudi predstavili. Na podlagi narejenih raziskav bo STO v naslednjem letu objavila tržne profile »market profiles« slovenskega turiz- Namen samega posveta pa ne bo le predstavitev rezulta- tov dela oddelka raziskav na STO-ju, pač pa se želimo približati tudi L TO-jem, TIC-om, hotelom in drugim turi- stičnim podjetjem ter slišati tudi njihovo mnenje (želje in potrebe) po podatkih, ki bodo tudi njim uporabni. V letošnjem letu bo seminar odprtega tipa (brez kotizaci- je), na katerega vabimo vse, ki jih zanimajo raziskave in turizem. Program si lahko ogledate na spletnih straneh www.slovenia-tourism.si/board pod rubriko »tržne razi- skave in analize«, za vprašanja pa smo na voljo na research@slovenia-tourism.si. ,,, . , . V Vilnius poleg dvanajstih mednarod- nih leti predvsem nacionalna letalska družba Lithuanian Airlines, z mnogih večjih letališč tudi za 45 evrov. -«; .. -;.//;_ - ·· Preprosti, ponosni in gostoijubni ijudje, ti Lilvand. Mnogo se imajo še za naučiti, a to jim gre dobro od rok. V preštevilnih re- stavracijah, lokalnih gostilnah in prestiž- nih hotelih ponujajo odlično (dokaj težko) hrano, Vilnius je znan po živahnem noč­ nem utripu in še mnogo tega bi se našlo. Skratka, na trg vstopajo s podobnimi aduti kot Slovenija, vendar tudi z enaki- Francija Bosna in Hercegovina ZDA Nizozemska Madžarska Velika Britanija Hrvaška Italija Nemčija Avstrija mi težavami. Ena od teh je neizrazita bla- ==i:=:e,,;,;.,-,-:=== govna znamka njihove destinacije, po- c;;:::===.:====== 40.233 47.265 51.535 97.1~8 160.146 299.065 310.377 327.861 • 1 ·- le._ Velika Britanija Madžarska ZDA Francija Nizozemska Srbija in črna gora manjkanje sredstev za promocijo in - po- -=:;=;;::::;r=:=:===:===:::::...::======n:::.:~~ dobno kot pri nas - jim gre zelo v nos, ker jih tujci stalno zamenjujejo z revnej- i::::::~~=::= šo Latvijo. Avgusta se na RDA predstav- i::::::===== 2:::::;:::::::::=-..._· ljajo istim avtobuserjem kot Slovenija in .::=:==iiiiii.iiiiiiiiiiiii.i=•=r=:;-- na londonskem WfM istim organizator- jem potovanj. Je »deževna dežela« vred- na obiska? Vsekakor. Tako menijo tudi mnogi turisti, za katere ljubosumno me- nimo, da pripadajo zgolj nam. Več lnformadJ: www.tourism.lt in www.travel.lt (promocijska) Hoteli in rezervacijski sistem: www.lithuanianhotels.com Turistične kmetije: www.atostogoskaime.lt Lithuanian Airlines: http://www.lal.lt/en/ http://visit.kaunas.lt/en/index.htm Skupaj uvoz Skupaj izvoz Zdravljenje Izobraževanje Turistična podjetja Prodaja blaga v PCP lgrafnice Drugi Osta plačila s karticami Ocena plačil s tolarji 51.186 55.125 106.311 914 4.019 1.123 525 3.123 858 17.658 62.652 13.860 3.764 17.645 6.303 14.737 78.151 15.365 15.589 63.807 11.377 9.632 44.604 9.626 43.491 161.327 40.520 129.681 95.552 94.624 51.560 26.641 17.790 16.712 16.540 172.203 538 4.423 4.488 53.109 20.010 73.358 51.!!39 44.758 Nizozemska Izrael Srbija in črna gora Združene države 117 117 17% 107 107 7"k 81 91 -19% 61 70 -39% 127 118 270/0 60 88 -4000 96 107 -4°/o 137 123 37% o% 7% 9.500 1-V 04 1-V 03 17°/o 7"k -90/0 -30% 18% -12% Julijski borzni turistični barometer Kratek komentar k gibanju tečajev podjetij izrisanih v garfikonih na desni: Počitniški mesec julij je bil vsaj glede manj kot 1 odstoten delež Vipa lnvest delniških tečajev opazovanih podjetij proda Zvonu Ena). Razlogov za rast je bolj pester kot bolj delovni mesec pred lahko več, od re lativne pozabljenosti tem. Slovenski borzni indeks (SBI) se je delnice, na novo odkrite rezerve pri v zadnjem mesecu povzpel za nekaj do- vrednotenju finančnih naložb v portfelju datnih indeksnih točk in tako z začet- Save, morda dobri prihajajoči polletni re- kom avgusta konča l skoraj 20 odstotkov zultati družbe, morda kopica denarja iz višje glede, na začetek leta, kar zopet evropskih strukturnih skladov ali vse kaj predstavlja zavidljiv donos. Delnica Aero- drugega za kar bomo še izvedeli." Ome- droma Ljubljana (AELG) je v zadnjem me- niti velja še nakup družbe Radenska secu malenkostno upadla. Skupščina Zdravilišče Radenci s koncem meseca ju- delničarjev je sprejela predloge uprave nija, s katerim v Savi uresničujejo pro- in nadzornega sveta. Podobno gibanje jekt Panonskih term, katere sedaj vklju- tečaja smo lahko opazili pri delnici Istra- čujejo 5 kapitalsko povezanih term. Prib- benza, kjer skupščina delničarjev šele ližno v korak z gibanjem indeksa je po- prihaja. Podjetje je konec meseca junija tavala delnica Term Čatež (TCRG) . Pozi- uradno objavilo, kar se je pred tem že tivno na tečaj vpliva sklep skupščine o nekaj časa neuradno govorilo, in sicer zmanjšanju osnovnega kapitala in pod- prodajo 50 odstotnega deleža holdinške pis pogodbe o začetku gradnje prve faze družbe OMV lstabenz avstrijski družbi term Ilidža. Večjih sprememb v lastniški OMV, i stočasno pa je avstrijska družba strukturi družbe ni bilo. Kot že rečeno, OMV prodala svoj 25 odstotni delež v so Terme 3000 (ZMTG) postale lastnik družbi Istrabenz. Neto znesek transakci- 100 odstotnega deleža v družbi Raden- je je znašal 55 milijonov evrov. Novi last- ska Zdravilišče Radenci. Poleg tega bodo niki 25 odstotnega deleža so LHB, Hol- v ZMTG dokapitalizirali družbo Terme ding Maxima, Pivovarna Laško, Activa In- Lendava za 200 milijonov tolarjev in tako vest, Gorenje in FB Investicije. Istrabenz svoj dosedanji 90 odstotni delež ustrez- naj bi tudi v bodoče deloval na področ- no povečali. Glede na desni graf podob- jih energetike, turizma in kapitalskih na- nega navdušenja kot v Sloveniji ni bilo ložb. Najrazburljivejše dogajanje v zad- zaznati na svetovnem turističnem trgu. njem obdobju je bilo nedvomno z delni- Po grafu sodeč tudi napovedi za prihod- co Save, katera je v zadnjem tednu po- nje niso najboljše. Tradiciona lno pa lah- rasla za skoraj 20 odstotkov. Večjih last- ko na slovenskem trgu pričakujemo več niških sprememb ni bilo zaznati (malo aktivnosti v prihodnjem mesecu. Junijski TIC turistični barometer Slovenska turistična organizacija letos na- daljuje z mesečnimi turističnimi barometri med obiskovalci turistično informacijskih centrov po Sloveniji (tb-TIC). Za mesec ju- nij so ga pripravili v sodelovanju s 3-imi TIC-i po Sloveniji (kar pomeni, da je v le- tošnjem juniju sodelovalo enako število TIC kot v lanskem juniju) in s Skupnostjo turistično informacijskih centrov Slovenije. V mesecu juniju je vse v projekt tb-TIC vključene TIC po Sloveniji obiskalo 66.872 domačih in tujih obiskovalcev, kar je za 39 % več kot v lanskem juniju. Pov- prečno je več kot 2.000 obiskovalcev dnevno obiskalo TIC po Sloveniji. Žal pa se tudi v letošnjem letu pojavljajo t.i. vi- kend luknje, ko so TIC najbolj obiskani ob sobotah, najmanj pa prav ob nedeljah. Največ (34 %) obiskovalcev so zabeleži- li v Ljubljani, sledi turistična regija Julij- ske Alpe z območjem Carniole (29 %) ter Obala in Kras (20 %). če primerjamo po- datke iz lanskega junija, lahko ugotovi- mo, da se je najbolj povečal delež Ljub- ljane,' zmanjšal pa delež območja Dolenj- ske iri Bele krajine vključno s Posavjem. Več kot pol~ca (54 %) vseh junijskih obiskovalcev TIC je l elela pridobiti naj- različnejše informacije (od tega 28 % in- formacije o ogledih okolice, 18 % infor- macije o Sloveniji in 17 % informacije o možnostih za prenočevanje in priredi- tvah, sledijo informacije o možnostih za aktivno preživljanje počitnic in o vreme- nu). 20 % obiskovalcev je TIC obiskalo zaradi promocijsko informativnega gradi- va in več kot 12.000 jih je obiskalo TIC bodisi zaradi organiziranega ogleda me- sta, f ezervacije prenočišča ali nakupa spominkov oz. izdelkov domače obrti. Glede na lanski junij se je povečal pred- vsem delež posredovanja publikacij. _ :::-___ ...___ '!!'1,-~--:: .. -:,,~.':'::"'-· ~- ,o;._,.__,_ _...., __ Napoved glavnih aktivnosti TRA oddelka za poletje 2004 Priprava barometrov, analiza cen tujih organizatorjev potovanj s ponudbo Slo- venije, nadaljevanje merjenja akcije »Slovenija poživlja« (spletno anketiranje), merjenje učinkovitosti akcije Na lepše, anketiranje tujih in domačih turistov (v sodelovanju z desetimi TIC-i po Sloveniji (1500 obiskovalcev, od junija do sep- tembra 2005), v sodelovanju z Aerodromom Ljubljana (850 potnikov, od julija 2004 do aprila 2005), v sodelovanju s slovenskimi zdravilišči (2000 gostov, od aprila do novembra 2004) in v sodelovanju z Zavodom za turizem Ljubljana (700 turistov, julij do september 2004) z namenom ugotavljanja njihovih zna- čilnosti. Rezultati bodo predstavljeni na seminarju Pomembnost tržnih raziskav v turizmu in vključeni v tržne profile slovenskega turizma (»market profiles«), ki jih bo STO objavila v prihodnjem letu. TRZNE RAZISKAVE IN ANALIZE• TUR!ZEM • 17 -·· . .·.··-- .. - .. -. -~"'·:.. ~~---::~ ~::: :.: ~:;;.,. - .. - ---,.. Gibanje tečajev OTA ,6o ,40 6o 40 RB6 (lsuabtN) Bloomberg world airline index in Bloomberg european trevel index 8o 6o 40 D.lt11m ~ .... ~ -- Mesečna poročila Tb-TIC so v celoti objavljena tudi na www.slovenia-tourism.si/board (tržne raziskave in analize ➔turistični barometer). - - ;;.-- llilllilllil ...... --- ---~-- -- . ... -... .......iti~ Hitri rezultati anketiranja med turisti letos poleti Anketiranci ocenjujejo meddrugim tudi vtise v kraju anketiranja od 1 (zelo negativno) do 5 (zelo pozitivno) (20 trditev). Po prvih podatkih so anketiranci v povprečju najbolj zadovoljni s kakovostjo okolja, urejenostjo kraja in ravn ijo čistoče v gostinskih turi- stičn ih objektih, gostoljubnostjo prebivalstva in možnostjo za počitek in mir, najbolj so kritični glede možnosti za nakupovanje in razmerjem cena/kakovost. Med obisko- valci TIC pozitivno izstopa tudi ocena dostopnosti turističnih informacij, med potniki na ljubljanskem letališču osebna varnost med bivanjem v Sloveniji, med gosti sloven- skih zdravilišč pa zdravstvene storitve v zdraviliščih . Mcunosti za nakupovanje Kulturne znamenitosti in ponudba priffdit!Y Mo1nosti za razvtdrilo in zabavo Ponudba raztllnih i.zlttov Ponudbarekmtivnihdti,wnosti Mo!nosti sporazumevanja v tujih jezikih Primtmost za dndinskt počtnict Kakovost gostinskih storitev Dostopnost turistilnih informaal Zdravstvtnt storitvt v zdravilistih Ravtnl6tolevgostirtSkoturistllnihobjtttih Oseb11c1 varnost med bivanjtm v Slowniji Urtjenostkraja (ambitnt,videz,llstota) Kakovost okolja Momost za polittk in mir Vtisi tu ristov v Sloveniji - preliminarni podatki anketiranja tuj ih turistov • Letali~te • Zdravima • Povprelit 3,6 ,., (vir.STO .... H 1 4.1 J.4 1 4-2 J.S 3,9 ).7 4.0 4. o "°l ).8 "'' 4,0 4.1 4,4 .... 4-, 3,9 1 4,S 4-4 1 4-S 4-4 4-S "'4 1 4,4 "'' 1 4.4 "°l 4-6 "'l 4-6 GOSTINSTVO • TUR !ZEM • 18 , - . ::- ·.·....: . -;;-_ ~-· --11.~ ~,'._•• - ... · .. ·.·- - .. • -.-. -~~-.. --: '"'·,:'::-~~:: :..:..· ' ~:~. ~ - . ... . . ,... Obvezno dvigovanje plač po novem - vsem Novi izzivi v turizmu zaposlenim v turizmu in gostinstvu od julija ali kaj išče novodobni naprej 7.000 sit enotnega dodatka na plače turist ali iskanje novih Delodajalci, tako gospodarske družbe kot tudi samostojni podjetniki lahko zaposlenim prosto dvi- gajo plače, saj le te navzgor niso omejene. Obstoja le obvezni minimalni letni dvig plač, v skladu z državno socialno politiko in dogovorom med socialnimi partnerji. Na ravni države so le ti trije: delodajalci, ki jih zastopajo Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtna zbornica Slovenije in Združe- nje delodajalcev Slovenije, delojemalci, ki jih zastopajo različni sindikati, ter vlada. Doslej se je ob- vezni letni minimalni dvig plač izvajal dvakrat letno, pozimi in poleti. Občutili so ga predvsem ti- sti na najnižjih, izhodiščnih plačah, saj ga tisti delodajalci, ki so že tako dajali več, kot bi znašala izhodišča plača za posamezni tarifni razred skupaj s tem dvigom, niso bili obvezani upoštevati. Dvigi so bili vsakokrat za nekaj odstotkov, glede na posebno eskalacijsko matematiko rasti živ- ljenjskih stroškov oziroma inflacije. MAJDA DEKLEVA, MAJDA.DEKLEVA@GZS.SI Letos in v prihodnjem letu enotni dodatek vsem Letos in v prihodnjem letu je nekoliko drugače. Socialni partnerji na ravni države so se sporazumeli za enotni doda- tek na plačo vsaj 5.000 sit bruto od plač za avgust 2004 in v letu 2005 še vsaj 5.100 sit bruto spet od avgusta dalje. Gre torej za neke vrste izravnavo plač, saj bo tistim z najnižjimi plačami dodatek pomenil precej več kot tistim z visokimi. Za posamezne dejavnosti po panožnih kolektivnih pogodbah je ta osnovni obvezni dvig nekoliko višji, saj se izračuna v zne- sku 3,2 odstotkov na povprečje dejavnosti v decembru 2003. Odprto imajo tudi možnost, da se panožni socialni partnerji po- godijo za višji dodatek, če produktivnost to dovoljuje. V gostinstvu in turizmu so socialni partnerji na strani delo- dajalcev Združenje za turizem in gostinstvo pri GZS, Sekcija gostinstva pri OZS in Sekcija gostinstva pri ZDS, na strani de- lojemalcev pa Sindikat delavcev gostinstva in turizma Slove- nije pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije ter Sindikat de- lavcev gostinstva in turizma pri Konfederaciji sindikatov 90. Pogajanja so dala rezultat Po dolgotrajnih, angažiranih in konstruktivnih, včasih pa tudi »vročih« pogajanjih so se socialni partnerji pogodi- li, da bo v turizmu in gostinstvu letošnji dodatek zaeRkrat 7.000 SIT bruto, izplačuje pa se ga že en mesec prej, torej s plačami za julij in naprej, saj je takrat že glavna turistična se- zona. Septembra, po glavni turistični sezoni, se bodo pogaja- nja nadaljevala za še dodatni dvig, ki naj bi se izplačal najka- sneje s plačami za december. ,_,. -,~ Dodatek 7.000 SIT bruto že z julijskimi plačami po- meni letos 46 odstotkov več, kot je obvezni dvig/do- datek za dejavnosti gostinstva in turizma. Procen- tualno je izpogajani dvig plač v gostinstvu in turizmu najvišji od vseh dvigov po posameznih dejavnostih. -.......:'! . Zakaj so v gostinstvu nizke plače Vsekakor je pa res, da so povprečne plače v turizmu, še zlasti v gostinstvu, primerjalno nizke. Obvezne izhodiščne plače so sicer nekje v zgornji sredini med različnimi dejavnost- mi, a povprečne izplačane plače so med najnižjimi. Na Uprav- nem odboru Združenja za turizem in gostinstvo pri GZS se je že velikokrat razpravljalo o tem dejstvu. Ugotovitve so, da na to nesorazmerje v gostinstvu vplivajo predvsem dve stvari: 1) Prva je razmeroma nizka izobrazbena stopnja velikega de- leža zaposlenih; 2) Druga je »iznajdljivost« nekaterih, zlasti manjših podjetij, ki zaposlenim izplačajo del plač mimo rednega plačnega si- stema (torej »pod roko«), najbrž z namenom zmanjšati plače­ vanje prispevkov državi. Sem pa sodi tudi delo na črno, za katerega je mednarodna študija EU pred kratkim ugotovila, da je njegov delež v Sloveniji med najvišjimi, pri tem pa go- stinstvo še posebej izstopa. Zaposleni, zlasti mladi in manj izobraženi, včasih tudi iz nezavedanja posledic, pristajajo na zelo nizko redno plačo ter še na nekaj jurjev pod roko ali celo 11a delo na črno, kar jim je slabo izhodišče za nadaljnjo po- klicno pot, da ne omenimo stisk, ki jih doživljajo, če zbolijo. Za ljudi s pravim strokovnim znanjem in veščinami je v gostinstvu dovolj boljše plačanih služb Po drugi strani pa v gostinstvu na vseh koncih primanjku- je ustrezno šolanih kadrov. Na 32.000 delovnih mest v go- stinstvu se letno v gostinske šole vpiše le 1.200 mladih. Mno- go premalo za reprodukcijo. Dobri kuharji pa imajo tudi do- bre plače, podjetja se trgajo za njih. Tudi kvalitetnih natakar- jev, ki so tudi boljše plačani, je premalo. Misel, da to pa že lahko vsak počne, je napačna. Vrhunska kulinarika in strežba je veščina in umetnost. To ve vsak, ki je že kdaj jedel v vr- hunskem gostišču. Gre za odgovorno in ustvarjalno delo, veš- čine marketinga in komunikacije, razgledanost in gostoljub- nost, delo z ljudmi. Mladina se najbrž premalo zaveda, da je delo v gostinstvu tudi delo v turizmu, saj je gostinstvo osno- va turizma (na primer hoteli, gostilne ... ). Za tiste s turistično šolo pa služb primanjkuje V turistične srednje in višje ter visoke šole (kjer pa go- stinstva ne učijo) je po drugi strani prevelik naval. Za njih ni služb. Na 6.000 delovnih mest v turizmu (agencije ... ) se let- no vpiše kakšnih 1.000 mladih ljudi. Propaganda šolanja in zaposlovanja v turizmu je bila očitno zelo učinkovita, le na to se je pozabilo, da je gostinstvo tudi turizem. Gostinstvu je treba vrniti ugled Po mnenju avtorice tega prispevka je delo v obrtniških po- klicih, na primer v gostinstvu, mnogo bolj ustvarjalno, dina- mično in komunikativno ter lahko da človeku več zadovoljs- tva, kot prepisovanje položnic v kakšni zakotni pisarni. Tudi v gostinstvu se uporablja računalnik. Tudi gostinstvo napreduje, potrebno je stalno izobraževanje, izpopolnjevanje znanj in spe- cializacija. Naj omenimo le spremembe v načinu prehranjevanja. Očitno je delo v gostinstvu, podobno kot v nekaterih dru- gih tradicionalnih kreativnih obrtniških poklicih, v zadnjih desetletjih izgubilo ugled. Včasih se zdi, da ga mladi sma- trajo za manj vredno. Mladina, ki morebiti nima v sebi dovolj vztrajne volje za študij, poseda naokrog brez šole in brez službe, pa bi prav lahko svojo ustvarjalnost in pripravnost realizirala ter našla poklicno zadovoljstvo v »obrtniškem« go- stinskem poklicu. Povrniti poklicu nekdanji ugled pa je dol- goročna naloga. Za generacijo. Ali si jo bomo zadali? Več o novem plačnem sistemu in dodatku na plačo najdete na straneh www.gzs.si pod aktualno, na straneh Združenja za turizem in gostinstvo ter na straneh lnfopike. . . ----~.-~ ..... ·-··•;t} • ~;--..;,,....,- Na 32.000 delovnih mest v gostinstvu se letno v gostinske šole vpiše le 1.200 mladih. turističnih doživetij Mnogo visoko razvitih turističnih držav je kot ene- ga najpomembnejših potencialnih trgov prepoz- nalo segment nemnožičnega, individualnega, zelo ciljno targetiranega in po meri posameznika obli- kovanega, tako imenovanega nišnega turizma. Kljub splošnemu mnenju, da so nišni proizvodi v domeni manjših operatorjev, se tradicionalna de- litev na organizatorje potovanj in turistične agen- cije v tem primeru zabriše. Prednost velikih je prav tesna povezanost z glavnimi akterji na sve- tovnem turističnem trgu. Kompas lncoming tako že vrsto let tujim turistom ne ponuja le klasičnih počitnic ali serialnih tur, ampak široko paleto po meri izdelanih turističnih produktov. Mnogi med njimi so unikatni in na svojevrsten, zelo izviren način pripomorejo k prepoznavnosti in promociji Slovenije. MATEJA SUŠNIK, MATEJA.SUSNIK@KOMPAS.SI , Kaj je nišni turizem? Tržna niša predstavlja ponavadi načrtno in ustrezno obliko- van proizvod, ki je ustvarjen z namenom, da ustreže speci• fičnim interesom kupca. V primeru slovenskega turizma bi bili lahko primeri turističnih Qiš turizem na podeželju, adrenalinski športi, kulinarika in enologija, pohodništvo, navtični turizem, golf, saj so po javnomnenjskih anketah tujih turistov najpo- membnejši motivi za obisk Slovenije naravne lepote, podneb- je, mir in počitek. Nišni proizvod Nišni proizvod je proizvod razmeroma majhnega volumna, vendar običajno z visoko maržo. Trend nišnih proizvodov v -svetu je danes prodaja doživetij. Klasični turistični aranžma, ki vključuje namestitev, penzionsko prehrano in prevoz, je vse manj v zavesti sodobnega turista. Globalni trg zahteva proizvo- de, ki so povezani z določenim življenjskim slogom. Specializacija Vse navedeno vodi v specializacijo pri oblikovanju turistič­ nih produktov. Lahko gre za specializacijo za določeno geo- grafsko regijo ali demografski segment kupcev. Niša so lahko stari starši, ki potujejo z otroci, enakospolno usmerjeni popot- niki (www.gaytravel.com, www.gayplaces2stay.com), seniorji, ženske popotnice, starši samohranilci (www.singleparenttra· vel.ne!), invalidi in podobno, medtem ko se tematsko lahko agent usmeri v specializacijo ponudbe na temo agro turizma, kulturnega turizma, izobraževalnega turizma, zdravstvenega in wellness turizma ali npr. športnega turizma. Resnična speciali- zacija pomeni npr. tematska potovanja (rdeča nit potovanja ni le glasba, ampak prav opera; ne arhitektura na splošno, am- pak obdobje art decoja; ne specializacija za potovanja v Afri- ko, ampak usmeritev na npr. Zimbabve). Mnoge nišne agenci- je so oblikovali posamezniki s številnimi izkušnjami in dolgim stažem popotnika, ki preprosto želijo deliti svojo strast do do· ločenega destinacije ali aktivnosti. Prepoznavanje in razvoj nišnega turističnega trga omogoča produktno raznolikost določenega cilja potovanja, ki privla- či tako turiste ob prvem obisku kot tudi povratnike. Specia- lizacija in produktna razčlenjenost v turizmu je precej drugač­ na kot v drugih panogah. V turizmu je to precej večji izziv kot npr. pri prodaji avtomobilov. Prodaja Rolls Royca nasproti Ma· rutiju. Produkt namreč fizično ni povsem različen in povsem normalno je, da popotniki z najnižjim in najvišjim proračunom pristanejo v istem hotelu. Razlika je v ponujenem znanju, iz- kušnjah, doživetjih, občuteni očaranosti in pozitivnih občutkih . Večino nišnih produktov posledično zaznamuje razmeroma majhna, vendar časovno zelo intenziv- na produkcija. Delo zaposlenega na enoto produk- ta je precej večje kot pri masovnih turističnih pro- duktih. Posledično so tudi marže na omenjenih produktih precej višje, saj se v nasprotnem prime- ru ne more ohranjati kakovost storitev in hkrati profitabilnost ter zagotoviti možnosti razvoja in vla- . ganja v produkt _,,._:.:!.,:~~, .. ~---.:i. =-·r", ~"_';IJ,. ;;:,.._..__,,_ Nišni marketing Trženje nišnih produktov se mora seveda izvajati v okvi- ru destinacijskega menedžmenta. Raznolikost produktov, visoko kakovostne ponudbe za zahtevnejše goste in pred- vsem velik pomen turističnega proizvoda zahteva trženje v višjem razredu, nišni marketing ter aktivnejše promocijske aktivnosti na tem področju. Vsak nov proizvod je nova tržna priložnost, zato je izjemno pomembno pridobivanje in posre- dovanje tržnih informacij. Kot je večkrat poudarjeno, je v og- laševanju glavni junak proizvod in v primeru nišnih proizvo- dov je prednost, da je zadeva pristna in čustva avtomatično povlečejo večjo pozornost. Doživetja pripomorejo, da določena destinacija oziroma proizvod pridobi status prepoznavne blagovne znamke. Kar je naredil film Crocodil Dundee za Avstralijo, Gospodar prstanov za Novo Zelandijo, Braveheart za Škotsko, dela Moulin Rouge za Pariz, kopenhagenska morska deklica in njena zgodba z odsekano glavo leto za letom prinaša na mi- lijone danskih kron prihodka od turizma. Dejstvo je, da ima- jo manjša mesta na zalogi manj zgodb, vendar v primeru, da jih pripovedujejo z domišljijo, lahko tekmujejo za pozornost enako uspešno kot velika. Seveda se pri tem pojavimo pred vprašanjem, komu je namenjen naš novi nišni proizvod oz. storitev. S ciijnim marketingom se usmerimo na ožjo skupino turistov, ki povprašuje po točno določenem izdelku oziroma storitvi. Vstopamo na trg posameznikov. Pri tem se poslužujemo enega najstarejših tržnih pristo- pov, ti. marketinga one-to-one (1:1), osebnega pri- stopa do kupca, ki je v modemih poslovnih poveza- vah pogosto odsoten. One-to-one marketing je stra- tegija CRM (Customer Relationship ManagemenO, ki poudarja osebno povezavo s kupci z namenom, da se poveča kupčeva lojalnost in poveča »feedback« marketinških investicij. --i..,,.-='!'!'!"~~l!F"'-...-oii, Svetovni spleti so za turistično panogo, predvsem pa za ni: šni turizem eno od najbolj prikladnih marketinških orodij, predvsem pri poslovanju na nivoju B2C (business-to-customer model). Raziskave kažejo, da se odstotek online potnikov po- večuje in da se prav veliko število internetnih kupcev nišnih proizvodov iz leta v leto povečuje. Najpomembnejša je izbira dobrega in privlačnega spletnega naslova in izbira ključnih is- kalnih besed. Večina kupcev bo tržni produkt našla skozi sve- tovne spletne brskalnike. Strategija nišnega turizma i Mnogo visoko razvitih turističnih držav je prepoznalo ta segment turizma kot enega najpomembnejših potencialnih trgov in kot podlago razvoja določilo ključne panoge, njihove smernice, ciljne skupine gostov in strategijo razvoja. Jasno opredeljen in začrtan razvoj ključnih nišnih produktov ustvarja v potencialnemu turistu tudi prepoznavno in edinstveno podo- bo določene destinacije oz. celotne države. Primer Škotske Kot vzorčni primer lahko navedemo Škotsko, kjer so kot ključne nišne aktivnosti izpostavili genealogijo, golf, poslov- ni turizem, viski ture, športe na prostem, opazovanje divjih ži- vali in življenje v divjini oz. ti »wildlife« segment. Genealoške ture so znane tudi med slovenskimi izseljenci, vendar se siste- matično s tem nišnim trgom ni ukvarjal še nihče . Spletna stran www.ancestralscotland.com na primer poskuša okrepiti zani- manje za genealoške povezave med Škoti in Američani . Mno- gi posamezniki ali turistične skupine internetno raziščejo pre- teklost in družinsko deblo, preden se odločijo za obisk domo- vine svojih prednikov. Golf je danes športna aktivnost in oblika turizma, popu- larna in razprostranjena po vsem svetu, vendar marsiko- mu ni znano, da izvira prav iz Škotske, kjer so ga v primi- tivnejši obliki igrali na peščenih plažah in obalah vzhodne Škotske že v 15. stoletju in Škotska tako velja za domovino golfa. Statistika kaže, da prinaša golf turizem škotskemu gospodarstvu približno 100 mio funtov letno, od tega pred- stavlja 70 mio funtov obiskovalci iz Velike Britanije in 28 mio funtov prekomorski golfisti. Ob koncu prejšnjega stolet- ja (1998) je Škotska kot golf destinacija zdrsnila iz prvega mesta najbolj popularne destinacije za angleške golfiste in pristala na četrtem mestu za Veliko Britanijo, Španijo in Por- tugalsko. Navedeno,~ejstvo je vzpodbudilo škotsko nacio- nalno turistično organizacijo in ostale gospodarske subjekte povezane s to dejavnostjo, da so leta 2000 v Novi strategi- ji škotskega turizma kot ciljne tržne niše izpostavili golf, kul- turo in genealogijo. Strategija vključuje sledeče cilje: razvoj nove marketinške kampanje za škotski golf, vlaganja v poslovni razvoj, imenova- nje nacionalnega menedžerja za razvoj golf turizma, ki bo skr- bel za implementacijo strategije, osredotočenje na nove tržne skupine igralcev, kot so ženske in otroci z oblikovanjem vad- benih paketov, iskanje novih tržnih poti, skozi katere bi lahko promovirali škotski golf kupcem (vključno z razvojem glavnih spletnih strani: www.visitscotland.com in www.scottish- golf.com), skrbno načrtova nje »golf classic« dogodkov (turnir- jev), ki se povezujejo v atraktivne golf turistične pakete, pod- pora škotskim golf klubom pri vlaganju in razvo ju golf infra- strukture in kapacitet, strokovne raziskave golf tržišča in golf potrošnika. Namesto zaključka Prednost Slovenije je v njeni majhnosti. Masovni turizem velikih šte- vilk ni pisan na kožo naši turistični infrastrukturi kot tudi ne ustre- za našim željam po ohranitvi naravnega okolja in ekološko čistih panogah. Prihodnost je v iskanju in razvijanju turističnih tržnih niš. Prevečkrat pa pozabljamo, da bi morala biti prijaznost in gostoljub- nost naša glavna aduta, s katerima bi sprejemali tuje goste v Slo- ven ijo. S tem bi se oblikovala blagovna znamka, pod katero bi tr- žili slovenski turizem. Te odlike so namreč izumirajoča lastnost v dr- žavah z masovnim turizmom, kjer je glavno merilo število nočitev. TRZNO KOMUNICIRANJE • SLOVENIJA POŽIVLJA • TUR !ZEM • 20 - .. - - • -;--_ •-• - -~Š - ~ - . - • - ~ - - - --::•• •.. • •=: ::' ";;-;.~ :_ _-• ~;,-.r • • - - • - Oglasi so le vrh ledene gore v prvi celoviti kampanji Slovenije na tujih trgih MICHAL lAMPRECHT, MAJA JENKO, BORUT SOČAN, IMAGO@IMAGO.51 Z akcijo Slovenija poživlja se Slovenija prvič predstavlja na tujih trgih s celovito komunikacijsko akcijo. Oglasi so le vrh ledene gore, ki skriva še obsežen splet komunikaciiskih orodij pod črto, ki jih je za Slovensko turistično organizacijo zasnovala in kreativno izpeljala agencija lmago. O ak- tivnostih se je tudi v TUR!ZMU že precej pisalo, tokrat zgolj povzemamo in vizualno predstavlja- mo vsa orodja, ki so (bila) v uporabi vse od meseca aprila. Nosilna komunikacijska orodja Komunikacijska "above the line" orodja pod črto Nosilci akcije so tiskani oglasi, plakati in spletni bannerji. Nji- hova naloga je vzbuditi zanimanje za Slovenijo pri naslovnikih oglasnega sporočila, podati prvi vtis in spodbuditi k nadaljnje- mu iskanju informacij. V prvi fazi oglaševanja smo nagovarjali predvsem splošno javnost. Ker je akcija sovpadala z vstopom Slovenije v Evropsko unijo, so bili izbrani mediji z velikim dose- gom, poudarek je bil na oglaševanju Slovenije kot atraktivne tu- ristične države. Nagovarjali smo splošno javnost, mnenjske vo- ditelje (aktivne v gospodarstvu in politiki), podjetnike in speci- fične ciljne skupine (ljudi brez otrok, družine z manjšimi otroki, mlajše pare, skupine z višjo kupno močjo in izobrazbo), oglaše- ' vanje v medijih pa je potekalo na treh trgih. Bruto vrednost og- laševanja je znašala v Nemčiji 370.000, v Avstriji 180.000 in v Italiji 200.000 evrov. Medijski splet je bil razdeljen na dva dela: 85 odstotkov v tisku (celostranski oglasi v najbolj branih medi- jih - dnevniki ter tedniki na posameznem ciljnem trgu) in 15 odstotkov na dinamičnih spletnih oglasih. Oglaševalska kampa- nja se je pričela 18. maja in se je končala 30. junija. V prvem valu kampanje so bile izpostavljene Alpe, podzem- ski Kras, Obala (Piran), Ljubljana in Bled ter doživetja aktivnih počitnic, obmorskega turizma, kulturnih dogodkov, wellnessa in igralnic, področja oglaševanja pa so se med seboj prepleta- la (Ljubljana - kultura, aktivne počitnice - Alpe, gorske reke). Nekatera področja so komunikacijsko usmerjena samo na do- ločene trge, na ostalih pa igrajo le dopolnilno vlogo (motiv ka- zinoja je tako uporabljen le za Italijo in Avstrijo). ~~-..-.~~ ~-= .. c.":;-• .•:"r _ _:_ .. , \ Virtualni sprehod - Animated Slovenia K boljšemu poznavanju naše dežele pripomore tudi virtualni sprehod po Sloveniji, ki pod imenom Animated Slovenia de- luje kot nadgradnja vstopne strani Slovenske turistične organi- zacije (www.slovenia-tourism.si) . Tukaj posamezni oglasi zaživi- jo in se združijo v izlet po Sloveniji. Vsak oglas je animacija, na- rejena v Flash tehnologiji s pristnimi zvoki iz okolja in vsebuje zanimivosti o Sloveniji. Obiskovalec spletnih strani se tako lah- ko s pomočjo klikov sprehaja po Sloveniji, dobi informacije in vidi tudi celotno serijo oglasov akcije Slovenija poživlja. ri/Slovenio IN'Vt~Ok.ATl S Pomembno vlogo - na več kot trideset dogodkih po Evropi ob vstopu Slovenije v EU - so imeli stojnice, darila za obisko- valce, gradiva za novinarje, darilca, ki jih delijo na Slovenski turistični organizaciji ob različnih priložnostih ter nagradna igra. Promocijska gradiva vsebujejo elemente poživitve in s tem krepijo celotno kampanjo - so slovenskega porekla in tako na zanimiv način podajajo izkušnjo Slovenije. Vizualna strategija Vizualna strategija temelji na močno poudarjeni grafični podobi, ki jo pooseblja »poživljajoča pasica« v barvah lo- gotipa slovenskega turizma z dodatno poživljajočo živozeleno barvo in prepoznavni tipografiji pozicijskih sloganov v različ­ nih jezikih. Grafična podoba je na vsakem orodju aplicirana na drugačen, dinamičen, vendar zelo razpoznaven način. Pri tem je pozicijski slogan v jeziku ciljne države vedno nekoliko več­ ji in bolj poudarjen glede na druge. Posebej je izkoriščena tudi besedica "LOVE" v imenu Slovenije in je pri določenih a- plikacijah povečana in poudarjena. Gradiva za novinarje - ti. press pack V kovčku je prostor za tiskana gradiva in po- seben žep za CD-ROM ali DVD z interaktivno podanimi podatki o Sloveniji. Darilca se prilaga- jajo določenim dogodkom ali priložnostim. Zani- miv primer darilca je vrečka s slovenskimi trav- nimi semeni; ki jih je ob marčevskem obisku predsednika republike na Finskem Sloven- ska turistična organizacija podarila finski predsednici, partnerjem in novi- narjem. Finci namreč pred Veliko nočjo se- jejo travna semena v lončke kot pozdrav pomladi. Ta semena so tako izpolnjevala želene zahteve - po- živitev in slovensko izkušnjo. Trava za Fince Ostala gradiva To so darila in spominki, ki se jih deli množično: klasične majice v posebni embalaži, ki jo je mogoče kombinirati tudi s »press packom«, sveža in posušena jabolka, voda ter papir- nate in plastične vrečke. Pri spominkih igra pomembno vlogo tudi cena izdelka. Dobro so se izkazali osvežilni robčki, v izde- lavi pa so še osvežilni spreji s slovensko vodo, ki bodo poživ- ljali obiskovalce poletnih dogodkov po Evropi. Stojnica Dogodki ! V različnih evropskih državah se že nekaj mesecev odvija- jo dogodki, kjer se predstavljajo predvsem nove članice. Za ta namen smo zasnovali tipično stojnico, ki nadgrajuje grafič­ no linijo. Za ozadja so bili uporabljeni motivi iz oglasov in po- življajoča pasica, dodali smo še informacijski stebriček. Glavna poživitev teh dogodkov so štiri »likinje« Magičnega gledališča Serpentes, ki predstavljajo bajeslovna bitja iz slaven- TRZNO KOMUNICIRANJE • SLOVENIJA POŽIVLJA . • -Tur!zem • 21 ~-.1· -~~~-'::'·"•. ''<'~;_--::·_.:~: ~--- ~~;;., - . . :-.a'."7-, - . Predstavitev v Bruslju ::o':' ... _·...,.-..« . .-.>··· ............................. .. skih legend - Rusalko, vodno vilo, cvetno vilo, zmaja in zlatoro- ga). S svojim nastopom so pritegnile pozornost obiskovalcev pa tudi medijev, saj so bile njihove slike pred slovensko stojnico ob- javljene v številnih tiskanih medijih kot tudi na televiziji (BBC). -, ~ ;C:. -~- --..... 1111.\ .. ~!"!, Karte doži~etij · •. Integracija dogodkov in interneta prek nagradne igre Akciji smo dodali nagradno igro, ki se je posameznik lah- ko udeleži s pomočjo kode, natisnjene na kartah doživetij, ki jih delijo »likinje« na posameznih dogodkih. Kodo vpiše v poseben obrazec na spletni strani (www.slovenia- tourism.si/win) skupaj s svojim imenom in elektronskim na- slavam. Pomembno je, da so za vsak dogodek kode drugačne, tako lahko turistična organizacija spremlja odziv na določene predstavitve. Nagrajence se žreba vsak mesec, čakajo pa jih da- rila, doživetja v Sloveniji. Med nagrada- mi so vikend paketi za prenočitve, sto- ritve v zdraviliščih, karte za _rafting, obisk kraškega podzemlja. Nagrade se- veda niso vezane na določen termin in tako lahko nagrajenec poljubno načrtu­ je obisk Slovenije. Na ta način so v ak- cijo vključeni tudi ponudniki turističnih storitev. Bistvo nagradne igre je pove- čati obisk spletnih strani, na katerih lahko vsak dobi več turističnih informa- cij o Sloveniji. Za konec oziroma nadaljevanje Akcija »Slovenija poživlja« ni omeje- na zgolj na nekaj oglasov, temveč je zasnovana celovito. Predstavlja reši- tev promocije države in začetek konti- nuirane komunikacije na večih nivojih. Slovenijo pozicioniramo kot moderno in atraktivno državo in nagovarjamo nove segmente z nadpovprečno kupno močjo in nadpovprečno izobrazbo, kar je v skladu z razvojno strategijo trženja slovenskega turizma. Pravi učinek akci-' je bo nastal šele z večletnim kontinui- ranim oglaševanjem v medijih in inten- zivnim izvajanjem spremljajočih aktiv- nosti, zato se mora že izpeljana akcija nadaljevati s podobnim poživljajočim učinkom in s široko '.paleto komunika- cijskih orodij tudi '1 naslednjih letih. Zelo pomembno pa je tudi, da bodo druge branding dejavnosti podpirale akcijo in razvoj novih atraktivnih turi- stičnih produktov v skladu z možnost· mi, ki jih ponuja Slovenija. Raziskava na oglaševalski akciji Na podlagi zastavljenega cilja same akcije smo želeli ugotoviti, koliko je bila sama akcija učinkovita. Povratne informacije prebivalcev Severne Italije, Avstrije in Nemčije smo iskali preko te- lefonske ankete ter ugotavljali, koliko poznajo Slovenijo, kaj si pod Slovenijo kot turistično destinacijo predstavljajo in kaj si od počitnic dejansko želijo, te- stirali slogan »Slovenija poživlja«, všečnost in prepričljivost kampanije. Anketa je kot rečeno bila izvedena na treh tujih trgih in sicer na reprezenta- tivnem vzorcu omenjenih (predelov) dr- žav, kar je korak naprej, tudi v pogle- du, da smo tuje turiste do danes anke- tirali v Sloveniji, tokrat pa ugotavljali njihovo mnenje v njihovih državah ter ugotovili potencial v slovenskem turiz- mu. Rezultati raziskave so v obdelavi in bodo objavljeni v naslednji številki. Slovenska turistična organizacija bi naj konec avgusta objavila razpis za zasnovo in produkcijo televizijskega promocijskega spota Slovenija poživlja. TURISTICNE DROBTINICE • TUR!ZEM • 22 - - - - - -:: •"• ... " • .. •;::-::.: : . d ~~-~r • • • L1d1 t 1•1 Oppt rr•1~ r n Novo v knjižnici Turistice! Sex Tourism and Prostitution Aspects of Leisure, Recreation, and Work SEKSUALNI TURIZEM Sex Tourism and Prostitution - Aspects of Leisure, Recreation, and Work, avtor Martin Opperman ALEKSANDRA BREZOVEC, SASA.BREZOVEC@TURISTICA.51 ,, Za razliko od dosedanjih knjižnih predstavitev v tej rubriki tokrat ne predstavljamo pod- jetjem koristnega priročnika, po katerem bi se dalo učinkovito tržiti obravnavano zvrst turizma. V t.i. obdobju kislih kumaric vam namreč predstavljamo resno teoretično razpravo o turistični usmeritvi, ki se je izogibajo vse še bolj resne strategije in marketinški načrti. Saj veste: seksualni turizem je eden od turističnih treh S, ti pa so za staro šaro, saj je prihod- nost turizma v treh A, treh E ipd. Ali res? Seme dvoma nam je zasejala knjiga Martina Op- permanna »Sex Tourism and Prostitution - Aspects of Leisure, 'Recreation, and Work«. Knjiga predstavlja problematiko seksualnega turizma skozi antropološko, sociološko, etnografsko in tržno-komunikacijsko analizo. Za ponazoritev problematike nanizajmo le nekaj vprašanj, ob katerih se prisilimo razmišljati o pojavu, ki smo mu priča v vseh okoljih. Kaj je seksualni turizem? »Povzročitelj« seksualnega turizma je belec, običajno starejši in ne v posebno dobri formi, ki potuje v dežele v razvoju zaradi seksualnih užitkov, ki mu v doma- či državi niso na voljo, vsaj ne po isti ceni. Takšna je najbolj stereotipizirana opredelitev po- java, sam pojav pa je najpodrobneje preučevan na primeru Tajske. Avtor nam seksualni turi- zem predstavi v širšem formatu. Pojem dopolni z definicijo ženskega seksualnega turizma, ho- moseksualnega turizma, pedofilskega turizma, voajerskega turizma, loči pa tudi med seksual- nim turizmom in seksualnim izletništvom. Seksualni turizem v vseh oblikah neločljivo poveže s prostitucijo. Da je seksualnemu turizmu uspel tak »industrijski« razmah, pripiše prav dejs- tvu, da družba nikoli ni stigmatizirala stranke prostitutk (in prostitutov), kakor je slednje. Ali obstaja seksualni turizem brez seksualnih turistov? Vsak turist, ki uporablja seksual- ne storitve, še ni klasificiran kot seksualni turist. Po eni od raziskav se tako označuje le 25 odstotkov turistov, ki na destinaciji uporabljajo (lokalne) seksualne storitve. Pri takšnih tu- ristih pogosteje prevladujejo drugi primarni motivi (npr. poslovni turist, ki si seksualno sto- ritev »privošči« kot prestiž, spremembo družbenega okolja, ali pa z njo le »okusi« avtentič- nost destinacije - podobno kot npr. s hrano ... ). . Ali lahko marketing prispeva k razmahu seksualne~ turizma? Po raziskavah sodeč ja, saj je »romanca - mistika - erotika« uveljavljena strategija promocije turističnih destinacij, zlasti tihomorskih. T.i. hedonistična hipoteza turističnega oglaše..nja zahteva prikazovanje »sproščenih« teles, skozi katera se jasno projecirata prosti čas in sprošcujoče okolje. Zani- mivo je, da ta telesa vselej pripadajo turistom. V kolikor se v turističnih oglasih vendarle po- javljajo domačini, so ti najpogosteje romantizirani (narodne noše!) in vselej »vabeči« . Kdo koga izkorišča in kdo se okorišča? Prodajalke in prodajalci seksualnih storitev v tu- rizmu si po obstoječih raziskavah odrežejo približno 10 odstotkov od pogače. Ostalo si raz- delijo gostinski lokali, hoteli, organizatorji potovanj, turistični vodniki, celo taksisti in polica- ji. Raziskave menda kažejo, da je razlog, zakaj prostitutke in prostituti pristajajo na to vlo- go v turistični igri, predvsem njihova želja po konzumerizmu in ne potreba po preživetju, kot se pogosto prikazuje. Tem bolj in manj poglobljenim analizam, s katerimf so v knjigi podprti odgovori na za- stavljena vprašanja, sledijo še številne študije primE\(OV seksualnega turizma: - ženski seksualni turizem v Indoneziji (ta se poleg des\inacij Gambije in Kenije uspešno tr- ži zlasti v Skandinaviji, poglavje pa se začne z »Want banana Miss? lndonesia banana small but hot!«), - otroška prostitucija in turizem v Sri Lanki (sociološki vidik), - pedofilski turizem v Avstraliji (pravni vidik), - prostitucija kot podjetništvo v turizmu (primer Bangkoka), - izkušnje in osebne izpovedi seksualnih turistov (ki se imajo za poslovne turiste), - seksualni turizem in masažni saloni (primer ZDA), - seksualni turizem, striptiz bari in barsko poplesavanje »zgoraj brez«, - virtualni seksualni turizem, - gibanje povpraševanja po seksualnem turizmu v Novi Zelandiji, - poslovni turizem in potreba po modernih konkubinah v Hong Kongu. O evropskih izkušnjah seksualnega turizma torej le malo, o slovenskih seveda nič. A po avtorjevih ugotovitvah se seksualni turizem dogaja povsod - ni omejen ne na države, ne na mesta, ne na četrti. Ponekod je le bolj očiten kot drugod. In če sklenemo še z Oppermanno- vimi besedami, je »seks nedvomno glavna komponenta sodobnega turizma, ne glede na to, ali gre za njegovo rabo v turističnem marketingu ali za njegovo udejanjanje na turistični de- stinaciji. Seksualni turizem je v polnem pomenu besede realnost globalnega turizma!« Cenjene bralce obveščamo, da si v avgustu knjig iz knjižnice Turistice žal ne bo mogo- če izposojati zaradi selitve šole. V septembru se lahko za izposojo spet obrnete na Lidijo Seljak (lidija.seljak@turistica.si). Objava 1. Javnega razpisa za zbiranje projektnih predlogpv, ki bodo sofinancirani iz programa pobude skupnosti INTERREG llla Slovenija-Avstrija 2000-2006 2. julija 2004 je bil v Uradnem listu objavljen 1. razpis v okviru čezmejnega pro- grama sodelovanja INTERREG IIIA med Republiko Slovenijo in Republiko Avstri- jo, ki bo odprt do 15. septembra 2004. Program bo na slovenski strani nasledil programe predpristopne pomoči PHARE CBC, ki se izvajajo v slovensko-avstrij- skem območju vse od leta 1995. Z novim programom se bo čezmejno sodelova- nje v upravičenih obmejnih regijah okrepilo, saj slovenski prijavitelji vstopajo v čezmejna partnerstva na podlagi skupnega programa in enakih postopkov izva- janja. Informacije na Javni agenciji RS za regionalni razvoj tekom trajanja javne- ga razpisa, vendar največ do 10 koledarskih dni pred rokom oddaje (Laura lajh, tel.: 02 234 10 24, e-pošta: Laura.Lajh@gov.si) MG ukinja javni razpis za prenos znanja in razvoj inovativnih konceptov Ministrstvo za gospodarstvo je z objavo v Uradnem listu dne 30. julija 2004 odpravilo javni razpis za prenos znanja in razvoj novih inovativnih konceptov in metod v letu 2004- Za ta korak so se na ministrstvu odločili zaradi spremenjenih prioritet izvajanja projektov. Pri odločitvi ne gre za vrednotenje projektov posameznih podjetij, temveč za to, da javni razpis kot celota ni v skladu s spremenjenimi prioritetami ministrstva. Na gospodarskem ministrstvu menijo, da bodo organizacije, ki se ukvarjajo s svetovalno de- javnostjo preriosa znanja ter z razvojem novih inovativnih konceptov in metod, za pri- merne in kakovostne projekte našle v gospodarstvu dovolj povpraševanja. Tako bo trg tisti, ki bo sam izbral najboljše projekte na področju svetovalnih storitev. Ministrstvo bo v prihodnosti še bolj usmerjalo razvojne spodbude v projekte, ki neposred- no ustvarjajo nova delovna mesta, med drugim bo, tako v letošnjem letu objavljen dodatni javni razpis za spodbujanje neposrednih tujih investicij. Na ministrstvu pričakujejo, da bodo sredstva, s katerimi bodo podprli tuje investitorje na tak- šnih projektih, odprla nova kakovostna delovna mesta, poleg tega pa bo na ta način prišlo do pozitivnih 'spill-over' učinkov oziroma do prelivanja tehnološke- ga znanja v slovensko gospodarstvo. Načeli ustvarjanja novih delovnih mest in prenosa tehnološkega znanja v gospodarstvo se prednostno upoštevata tudi pri javnih razpisih za pridobitev sredstev Evropske- ga sklada za regionalni razvoj, kot sta na primer razpisa za spodbujanje razvoja turističnih destinacij in inoyacijskega okolja, pojasnjujejo na ministrstvu. Analiza slovenskega turizma 2003 Slovenska turistična organizaci- je je z namenom, da se na enem mestu zberejo, analizirajo in pregledno predstavijo podat- ki turističnega prometa, name- stitvenih kapacitet in nekaterih turističnih produktov in področij pripravila pubUkacijo Analiza slovenskega turizma 2003. Na- menjena je organizacijam na na- cionalnem in lokalnem nivoju, vsem subjektom turističnega gospodarstva in drugim, zlasti kot pripomoček pri izvajanju in načrtovanju vodstvenih in tr- ženjskih programov in odloči­ tev. Pri zbiranju podatkov so uporabiti razpoložljive vire po- datkov Statističnega urada Re- pubUke Slovenije, Banke Slove- nije, Urada za makroekonomske analize in razvoj, Gospodarske zbornice Slovenije in posamez- r:· SlOVUISU Tu111sr1(1to\ O"'-A11tu.(t1A, StO\ll.JftM Tou11s, 8olJIO POstOYlft JIUaUllACllt nih turističnih združenj. Več informacij na www.slovenia-tourism.si (poslovne strani, rubrika Kaj je novega) aU na research@slovenia-tourism.si. Avtobusni organizatorji niso optimistični Od 2. do vključno 4. avgusta se je v Kiilnu že 53-ič zapored odvijala bo12a avtobusnega tu- rizma »RDA-Workshop«. Svojo turistično po- nudb je predstavljalo okoli 1.300 razstavljav- cev iz 30-ih držav, največ iz Nemčije in sicer 497, iz Avstrije 196 in iz lta\ije 123. Najpomembnejše teme letošnje po- slovne borze RDA so bile konkuren- ca nizkocenovnih letalskih prevozni- kov, varnost v avtobusnem prometu in politi~ _~en za teto 005. _ """""' Tudi Slovenija je bila dobro zastopana z okoli 40 razstavljavci, kar predstavlja v primerjavi z obsegom turistične ponudbe naših sosed kar močno udeležbo. Ob močni udeležbi na strani ponudbe pa je bilo letos obiskovalcev oziroma kupcev za okoli sedem odstotkov manj kot v preteklem letu. Predsednik RDA Richard Eber- hardt pripisuje razloge za manjši obisk še ved- no zelo slabi gospodarski situaciji v Nemčiji. RDA je povprašala avtobusne organizatorje potovanj, kaj pričakujejo od letošnje in prihod- nje turistične sezone. Rezultati ankete niso razveseljivi. 14 odstotkov jih meni, da je situa- cija izrazito slabša, za 36 odstotkov je opazno slabša, 29 odstotkov vprašanih ne opaža sprememb od lanskega leta in le 19,7 odstot- kov misli, da je situacija boljša. Podatek, da je le slaba petina pozitivno razpoložena, je naj- slabši v zadnjih letih. Najslabše rezultate ima letos Južna Tirolska in Dolomiti, ki je med glavnimi destinacijami nemških avtobusnih organizatorjev potovanj. Zmanjšanje naj bi bilo 15-odstotno, poznaval- ci pa trdijo, da znaša do 25 odstotkov. Na vprašanje, katere destinacije bodo ~jmočne­ je predstavljene v katalogih za prihodnje leto, je vrstni red sledeč: Avstrija, Nemčija, Italija, No1Veška, Francija, Češka, Poljska, Nizozem- ska in Velika Britanija, po podatkih o uspehih letošnje sezone pa je plVa Nemčija, sledijo Ita- lija, Češka, Švica in No1Veška. Predsednik Eberhardt je tudi omenil nelojalno konkurenco letalskih družb, zlasti nizkocenov- nih, ki dobivajo razne subvencije, ne plačujejo davkov na letalsko gorivo, niti ekološkega dav- ka, avtobusni prevozniki pa morajo zaradi di- skriminacijske politike plačevati vse dajatve. »Nič nimamo proti konkurenci, le izhodiščni po- goji za vs~ udeležence morajo biti enaki,« je dejal Eberhardt. Da bi dokazali diskriminacijsko politiko, je RDA napravila celo študijo, ki so jo posredovali tudi Evropski uniji. JANEZ REPANŠEK, SLOWENIEN .FVA@T-ONLINE.DE Bojan Meden, generalni direktor STO, je približnci"30-irii zbranim novinaqem predstavi predno- sti, ki jih Slovenija zagotavlja za avtobusne organi2atorje potovanj: »S pospešenim tempom gradimo naše avtocestno omrežje. Pomembna olajšava za avtobusne prevoznike iz EU je, da z dnem polnopravnega članstva Republike Slovenije v Evropski skupnosti ni več potrebno prido- biti dovolilnice za opravljanje mednarodnih občasnih avtobusn7h prevozov potnikov. Vsi prevo- zi prevoznikov s sedežem v Evropski uniji, ki potekajo znotraj Evropske unije, so zdaj notranji prevozi potnikov v cestnem prometu. Z navedenimi novostmi je vstop v Slovenijo poenostav- ljen in cenejši, saj ne bo potrebno plačilo cestne takse za avtobuse, registrirane v državah Evropske unije. Vsekakor Slovenija ob vstopu v Evropsko unijo ostaja cenovno zanimiva, gle- de na navedeno pa celo cenejša za avtobusne prevoznike.« Marjan Hribar, Krka Zdravilišča: » Področje avtobusnega turizma se je v zadnjem obdobju sta- biliziralo, povpraševanje glavnih partnerjev je usmerjeno predvsem v programe, obogatene z izleti, ogledi mest in znamenitosti ter tematsko oba1Vanimi doživetji. Vse več avtobusnih pod- jetij sodeluje s »paket« organizatorji potovanj, ki imajo strokovni pristop, spremljajo trende in nastopajo z zelo konkurenčnimi ponudbami. Na spl/lšno sem z nastopom na RDA zadovoljen, saj smo pridobili veliko novih kontaktov, predvsem· partnerjev, ki se specializirajo na tržne ni- še, kot je npr. lovski turizem. Razen tega ocenjujem, da je vstop v EU prinesel tudi pozitivne učinke tudi na področju turizma, predvsem tudi na področju avtobusnih prevozov.« Miro Mulej, M Tours Bled: »Z nastopom na RDA sem zadovoljen. Odkar je Slovenija v Uniji, se za našo ponudbo zanimajo tudi tisti organizatorji potovanj, ki se prej niso, predvsem pa pov- prašujejo po tematsko obarvanih programih na primer na področju kulture, umetnosti ... « STO POROCA IN NAPOVEDUJE • TUR!ZEM • 23 -~""'·-:: · Letošnji SIW 22.oktobra v Grand Hotelu Metropol v Portorožu Naj v začetku pojasnimo, da smo v junijski številki TUR!ZMA napačno zapisali, da se bo letošnja Slovenska turistična borza odvijala v Grand Hotelu Bernardin. Tam bo samo osred- nja večerja, medtem ko bo celotno borzno dogajanje potekalo v Grand Hotelu Metropol. Borza se bo začela v četrtek, 21. oktobra 2004, s prihodom tujih udeležencev v Porto- rož, petek bo glavni poslovni dan, nato pa bo do nedelje oziroma do ponedeljka za tuje udeležence potekalo študijsko potovanje. Do p1Ve tretjine avgusta se je prijavi lo že 95 tu- jih podjetij, kar je za ta čas rekordno (lani ob tem času jih je bilo na primer 30). Sicer pa na se pripravlja tudi novost v organi- zaciji. Od sredine septembra bo na voljo mož- nost sklepanja sestankov preko interneta s posebnim uporabniškim spletnim vmesnikom, kjer bo udeleženec vnesel svoje podatke in pričakovanja, računalnik pa bo pripravil naj- boljše opcije sestankov. STO je rok za prijave domačih podaljšala do 10. septembra 2004. Znan je gostitelj SIW 2005 - l{ranjska Gora. Napovedi workshopov: 15. september 2004: Berlin 16. september 2004: Hamburg 4. oktober 2004: Rotterdam 6. oktober 2004: Bruselj . •• • e,.... .. .. ,,., .. ·~ •••• '!, _ ...... ~- •·• e • •• ea••· ·••• .. e • • • ••,. -. .. .. • .. '( , l .. 1 . . # Slove .. .- -~'f!.Y!f.t.o ~ Statistika www.slovenia-tourism.si za mesec juUj 2004/2003 • število povpraševanj na info@slovenia-tourism.si: 231, 629 e-sporočil • Indeks posredne reze1Vacije: 335., 1901 posrednih reze1Vacij preko portala • Indeks obiskanosti strani: 391 • število obiskanih strani: 557.675 in 112.394 obiskovalcev • 230.129 klikov na gumb namestitev (indeks julij(Junij 123) ~ ,-- ,~-.. t. -.... ~ ........ Nove panoramske fotografije slovenskih zdravilišč V sodelovanju s slovenskimi zdravilišči in fotografom Burgerjem je STO na turističnih straneh v kategoriji Večpredstavnost (Panoramske slike -> Well- ness in zdravilišča) v vseh štirih jezikih objavila panoramske fotografije slo- venskih zdravilišč. Sprejeta nova uredba o STO 30. julija 2004 je bila sprejeta in v Uradnem listu objavljena Uredba o Slo- venski turistični organizaciji, ki določa obliko organiziranosti in način uprav- ljanja ter podrobneje opredeljuje dejavnosti javnega gospodarskega zavoda »Slovenska turistična organizacija« - »Slovenian tourist board«, ki je bil preoblikovan z Uredbo o preoblikovanju javnega gospodarskega zavoda »Center za promocijo turizma Slovenije« - »Slovenian tourist board« v javni gospodarski zavod »Slovenska turistična organizacija« - »Slovenian tourist board« (Uradni list RS, št 99/99, 24/00 in 79/ oo). ZADNJA STRAN • TUR!ZEM • 24 - • ~ - -:;'" ' . ~ • : :-~~:-- - , q ,•~ r • • RDA Zdravilišču Radenci podelila priznanje Roter Bus Strokovna žirija RDA je na največji borzi avtobusnega turiz- ma na svetu »RDA Workshop« Zdravilišču Radenci podeli- la priznanje »Roter Bus« 2004 in sicer za katalog ponudbe za leto 2004. Gre za posebno priznanje, podeljeno za ka- kovostne in pregledne kataloge turističnih ponudnikov iz novih članic Evropske unije. Zdravilišče Radenci so to po- sebno priznanje prejeli v kategoriji ponudnikov hoteli in zdravilišča. Žirija je pri tem ocenjevala kar 1500 katalogov in prospektov ter spletnih strani, ki jih pripravljajo ponud- niki turističnih storitev. Na sliki na levi Jože Duh iz Zdravi- lišča Radenci, na desni predsednik RDA Richard EberharQt. EasyJet bo novembra z linijo iz Berlina podvojil število poletov z Brnika =~~---~ • Vodilni evropski nizkocenovni letalski prevoznik Easy- ••· )et je nedavno napovedal novo nizkocenovno letalsko =---=""~ __ __ povezavo Ljubljane in sicer z Berlinom, ki velja ta easy- E )etovo glavno nemško bazo. Nova povezava med Ljub-ljano in Berlinom pa je le ena od štirih novih dnevnih w;;~__, ~ linij z berlinskega letališča Schčin~feld - poleg Ljubljane ~ : ~ ~ "11' 1 bodo vzpostavili še povezavo z Zenevo, Krakowom in -:,.-..; __ • f§.,;.,;:..."":,"-~,=.- ~ Madridom. Easy)et v celoti oskrbuje 179 povezav med ... - 48 mesti, s to novo linijo pa bi naj podvojil število po- letov z Brnika, po besedah njihovega direktorja marketinga pa so z odzivom in rezultati v Sloveniji zelo zadovoljni. Po njihovih podatkih so kapacitete že~ od prvega poleta med Lon- donom in Ljubljano zasedene 93-odstotno, easy)etov tržni delež med Ljubljano in Londonom pa bi naj bil 65 odstoten. V naslednjih treh letih bi naj easyJet okrepil svojo floto s 100 no- vimi letali in tako zagotovil nadaljnjo rast nizkocenovnih letov v Evropi. V junijski številki TUR!ZMA je bila predstavljena raziskava med easy)etovimi potniki na brniškem letališču. Furlanija Julijska Krajina, Koroška in Slovenija nadaljujejo projekt Playing together Tri regije, ki so se prvič povezale za skupno kandidaturo za zimske olimpijske igre pred šestimi leti (na sliki naslovnica skupnega predstavitvene- ga kataloga), zdaj nadaljujejo skupne promocijske aktiv- nosti. Consorzio Servizi Turistici del Tarvisiano e Sella Ne- vea, Kamten Werbung in Slovenska turistična organizaci- ja pripravljajo skupni program promocijskih in trženjskih aktivnosti, v okviru katerega bodo v prvi fazi izdali skup- ni splošni promocijski katalog in produktno zloženko ter •-N•h ,-~~~ng together. _,e__ spletne strani. Opredelili so šest produktov, na katerih ,_ .. ..,.,.~ .. - -..... .. ~ .. ..... i i,,,,,,, n-- bodo gradili konkretno :ponudbo treh oziroma ene počit· niške regije (golf, pohodništvo, zimski športi, vodni športi, kulinarika in kultura). Vsaka regija sama zase predstavlja zaključeno in privlačno turistično destinacijo, s sodelova- njem pa razvijajo novo destinacijo, nove produkte in targetirajo nove. trge. HIT odprl svojo šesto igralnico Novogoriški HIT je konec julija v Starem selu pri Kobaridu odprl svojo šesto igralnico v Slo- veniji. Igralniško-zabaviščni center Aurora bo ponujal svojim obiskovalcem možnost, da srečo preizkusijo na 120 igralnih avtomatih, 10 igralnih mizah ter igri bingo. Investicija je vredna 1,8 milijarde tolarjev. Ponovljen razpis za Rimske Toplice Služba Vlade za strukturno politiko in regionalni razyoj je v začetku avgusta ponovno objavila razpis za najemnika nepremičninskega premoženja Rimskih Toplic. Prijavitelj mora do začetka septembra med drugim predložiti razvojni načrt z investicijskim načr­ tom, terminski načrt z zaključkom investicije najkasneje do konca leta 2007, načrt pred- videnih zdraviliških kapacitet in njihove izkoriščenosti, načrt zaposlovanja z najmanj 100 delovnimi mesti ter navedbo dejavnosti, ki jih bo opravljal. Na Bledu prvi celostni center dobrega počutja Savini G & P Hoteli bodo v okviru prenove Hotela Golfa v me- secu avgustu odprli prvi celostni center dobrega počutja na Bledu, ki bo izhajal iz bogatega izročila Riklijeve tradicije, po- leg novega bazenskega in wellness kompleksa pa investicija obsega tudi prenovo recepcijskih prostorov in restavracij ter iz- gradnjo večnamenske banketne dvorane. Po prenovi nastani- tvenega dela hotela v letu 2003 bo hotel tako v celoti prenov- ljen in bo ustrezal kakovosti štirih zvezdic. Euro 2004 - kaj je prinesel portugalskim hotelirjem? Kaj bodo 01 Atenam? ---~------... Čeprav se Portugalci v finalu niso izkazali, je Euro ..:::. .~-~ · -~.,,,,,,~--~-,,,_~-~i--~~~~;=·.::;•· 2004 za njih vsekakor pomenil velik uspeh. Portu- galsko je med tritedenskim dogodkom obiskalo več kot pol milijona ljudi, kar pomeni okoli 210.000 več kot ponavadi, to pa je imelo tudi velik vpliv na us- pešnost hotelirjev. Prelimiriarni podatki Deloittove študije Hotel Benchmark Survey so pokazali, da so , lizbonski hotelirji v letošnjem juniju v primerjavi z ...,..,.,,._,__...,_,,_..,.mm• junijem 2003 dosegli 105-odstotno povečanje pro- meta na razpoložljivo sobo (revPAR), 152 evrov na sobo pa predstavlja najboljši rezultat Lizbone doslej. Zadnji podatki kažejo, da je Euro za Portugalsko ustvaril 112 milijonov evrov turističnega priliva, kar bi naj k portugal- skemu BDP-ju prispevalo 0,08 odstotkov. Na prvi občutek je številka videti nizka, ven- dar pa so tako Belgija kot tudi Nizozemska, ki sta gostili Euro leta 2000, in Velika Bri- tanija, ki je bila gostiteljica leta 1996, prav tako zabeležili relativno majhno gospodar- sko rast kot rezultat prvenstva. Ob povečanju zasedenosti hotelov v gostujočih portugalskih mestih pa je prišlo do zni- žanja zasedenosti v več drugih destinacijah, v Algarvi so na primer zabeležili S-odstot- ni padec. Mnogo tradicionalnih turistov se zaradi prvenstva raje ni odločilo za potova- nje na Portugalsko, saj so predpostavljali, da bodo hoteli polno zasedeni, cene pa viš- je. Ta pojav je bilo mogoče opaziti tudi pred začetkom olimpijskih iger v Atenah, od koder so konec julija poročali, da so bila vnaprejšnja bukiranja znatno nižja od enake- ga obdobja lani. Vseeno pa je pričakovati, da bo Portugalska žela rezultate tudi na dolgi rok. UEFA na- poveduje, da bo portugalska turistična industrija v naslednjih letih iz naslova gostova- nja Eura 2004 ustvarila 179 do 357 milijonov evrov, kar je ob sicer ne najbolj spod- budnih rezultatih zelo pozitivno. Publiciteta, ki jo je ustvarilo prvenstvo, bi naj skupaj z novo vladno turistično strategijo ustvarila pogoje za dvig ugleda, izboljšanje pozicio- niranja države in uspešnosti hotelske industrije, kar je še posebej vz~odbudno za Liz- bono, ki ima znotraj evro zone sicer najnižjo stopnjo zasedenosti in dosega najnižje cene (www.htrends.com, 27. julij 2004). Slovenija poživlja na 01 v Atenah