Ivan Filipovic, šolski nadzornik, predsednik brv. ped. knjiž. sbora in prvak hrvatskcga narodnega učiteljstva. Kakor je BUčit. Tov." ob svojem času poročal, slavili so hrvatski učitelji v dan 14. septerabra t. 1. 3Oletnico vzpesnega delovanja njihovega prvaka g. Ivana Filipovica. Z veseljem smo pozdravili tudi rai slovenski učitelji to vest in nekako nestrpljivo smo S svojimi prijatelji je izdal Filipovič v dveh delih zelo obširni nNemško-hrvatski besednjak" in pozneje tudi v dveh delih „ Hrvatsko - nemški besednjak". Na oba ta slovarja opozarjamo česko in mi tudi slovenske učitelje, ki se bote naučili lepega hrvatskega jezika. Razven različnih spisov za mladino, izdal je Filipovič za više dekliške šole jako zanimivo ,,Poviest hrvatske književnosti". Na glavno Filipovič-evo prizadevanjo začel je sedaj v Zagrebu izhajati BPedagogijski rječnik", kateri bode vsem hrvatskim učiteljeni gotovo jako dopadel. Ko so se 1. 1875. po novem zakonu organizirale hrvatske občne šole, imenovala je vlada Iv. Filipoviča nadzornikom občinih šol Zagrebske županije. V tej službi vplival je Filipovič tako blagodejno in vsestransko, da ni bil ljubIjenec samo učiteljev Zagrebske županije, teruveč vsega hrvatskega učitoljstva. Iv. Filipovič je sedaj vodja vsega hrvatskega učiteljstva, katero ga s častjo iinenuje ,,svojega vodjo in očeta". Posebno proslavilo pa je hrvatsko učiteljstvo 14. dan m. septembra t. 1. kot 3Oletnico Filipovic-evega delovanja s tera, da je mej sabo nabralo 1000 gld., katero je naložilo kot štipendij za učiteljske sinove pod imenom BFiIipovic-eva zaklada". Ustanovo pa je izročilo učiteljstvo pri glavnem zborovanji deželnega učiteljskega društva v Zagrebu dne 14. sept. svojemu Ijubljencu Iv. Filipovič-u! Zares lep in blag dokaz ljubezni in globokega spoštovanja, katero se je s tem darom hrvatsko učiteljstvo izkazalo svojemu Ivanu. Srečen pa je tudi narod, ki se more ponašati s takim učiteljstvom, kakor je hrvatsko in s takimi možrai kakor je Ivan Filipovič. H. P. pričakovali, da nara tudi nUčit. Tov." priaese kako poročilo o tej lepej slavnosti. Žalibože je to izostalo, bodi-si, da naš list ni dobil direktno nobenega poroeila o slavnostnem dnevu, bodisi, da ni hotel ,,Tovariševu urednik zajemati tvarine iz hrvatskih listov. — Poročilo je torej izostalo in ker bi bilo sedaj tudi zastarelo, seznaniti hočem le čestite gospode »Tovariš- eve" čitatelje z življenjem slavljenčevim, kakor ga opisuje česki pedagogijski list MPosel z Budče". Rečeai list piše: rHrvatski narod v stoletnem krvavem boji s krutitn in divjim Turkom gotovo ni imel dovolj časa, da bi napredoval v vednostih in v šolstvu. In ko so bili pozneje ti boji prestani, propadel je ves narod, kakor prisiljen v neko duševno spanje, iz katerega ga je prvi leta 1835. s svojirai prijatelji vzbudil navdušeni dr. Ljudevit Gaj. Iz započetka vršilo se je to probujenje jako počasi. Stoprav 1848. 1. je prineslo mej Hrvate novo življenje. Narod se je hitro vzdramil k novemu, čverstemu življenju ter z vsemi svojimi silami nadaljeval započeto delo. — Navduseni Hrvati so pa jeli na vse načine skrbeti, da so se zboljšale stare in gradile nove šole. V Zagrebu postavili so po 1848 1. novo učiteljišče, kjer so se vzgajali učitelji, ki so pridno in vztrajno delovali za izomiko jako zanemarjenega naroda hrvatskega. Mej učitelji, ki so si bili v svesti vzvišene naloge in so navdušeno začeli delovati v narodni šoli zavzema glavno mesto Ivan Filipovič, kateri je bil meseca oktobra 1856. 1. imenovan učiteljem glavne šole v Požegi v Slavoniji. Odlikoval se je s šoli v prelepimi vspehi iti je poleg tega tudi jako pridno deloval na literarnem polji. Leta 1858. jel je izdajati krasni veliki koledar »Narodna knjiga", kateri je nekoliko let izhajal. Dasiravno je bil ta koledar vseobsežen, se je vender v prvi vrsti oziral na učiteljstvo. BNarodna knjiga" je prinesla 1. 1859. jako obširni životopis s podobo nesmrtnega Amosa Komenskega, katerega je spisal Zaboj B u d e č k i. Leta 1862. je bil Ivan Filipovič imenovan učiteljetn glavnega mesta Zagreba, kjer je čez nekaj let, vsled svojih velikih zaslug, postal meščan. S svojim prijateljem Mafikom je ustanovil 1. 1865. društvo nUčiteljska zadruga", katerega glavni namen je, podpirati učiteljske sirote. To društvo ima sedaj blizo okolu 35.000 gld. premoženja in deluje jako blagotvorno. Filipovič je bil temu društvu mnogo let predsednik, skrbeč z vsemi močmi za razcvet društva in pomnoženje njegovega kapitala. Leta 1871. ustanovil je Filipovič s svojimi prijatelji nHrvatski pedagogijski književni zbor", ki ima nalog, izdajati dobre pedagogijsko - didaktične spise. Temu društvu so pristopili kot udje večino vsi hrvatski učitelji. Filipovic mu je tako rekoč duša in srce. Tfkora tega leta se je vršil v Zagrebu na glavno prizadevanje J. Filipovica in njegovih zaupnih prijateljev prvi veliki shod hrvatskih učiteljev, katerim se je pridružilo tudi veliko imenitnih gostov s českega. — Davno pred Zagrebskim shodom sklenil je Filipovic, se ve da le pismeno, prijateljstvo z umrlim Maškom, s katerim sta pripravljala tla slovanski vzajemnosti na šolskera polji, vzlasti pa pobratimstvo mej hrvatskim in českim učiteljstvom. Prijateljstvo teh močf utrdilo pa se je pri osobnem sestanku ia občevanji na zagrebskej skupščini, od katerega časa tudi datuje pobratimstvo hrvatskega učiteljstva s českim. Zborovanje slovanskih pedagogov na Dunaji 1. 1872. je bilo le delo teh dveh mož! Filipovic je izdaval nekoliko let izvrstni, ilustrovani časopis za mladiuo pod nasslovom nBosiljak", kateri je bil pri hrvatski mladini jako priljubljen.