PROSVETA PODPORNE JEDNOTE -Aubecripttoa 16.00 Tearlr Urednltkt I« apravnllkt MIT 8. Lewndale Au , OffUe of Publkatteai tOBT South Lavndale In, Telephone, Rockwell 4001 STEV.—NUMBER Japonski letalci bombardirajo kitajska mesta Japonci izkrcali nove čelo v ftan-jjaju in pripravljajo m na pohod na Nanktng^-Kitnjaki iz-gredi v mednarodni naselbini. Združene države se bodo pridružile velesila mpri preiskavi situacije v Sangaju Sangaj, 7. marca.—Poročilo iz kitajskega vira se glasf, da je dkadron japonskih letal danes zjutraj pričel metati bombe na Soočov, Kunlan in druga mesta in vasi v šangajski okolici, do-čim so v istem čaau japonske čete in artiljerija obstreljevale kitajske pozicije. Druga vest se glasi, da so Japonci obnovili ofenzivo z namenom, da prepode kitajske čete ic Katunga, Wangtuja in Luteng-čena. Naskoke infanterije \so podpirali letalci in artiljerija. Neko poročilo se glasi, da je 47. divizija kitajske devetnajste armade odbila japonske napade pri Parcru. General Tsai Ting-kai, poveljnik kitajske armade, je sinoči podal izjavo, da bodo njegove čete prenehale a atreljanjem v soglasju z resolucijo, ki jo je sprejela Liga narodov, ako se bodo Japonci vzdržali papadov na kitajske pozicije. Včeraj se je dognalo, da oo Japonci izkrcali nove čete v Sangaju in med kitajskimi vojaškimi avtoritetami prevladuje mnenje, da bodo japonske čete navalile na Nanking. Ako se bo to zgodilo, bodo Kitajci premestili sedež vlade iz Honanfa v Stanfu, v notranjost dežele. Medtem, ko se bitka nadaljuje, so Kitajci in Japonci zaposleni z utrjevanjem svojih novih pozicij zapadno od Sangaja. Kitajsko časopisje je včeraj naznanilo, da bo devetnajsta armada v prihodnjih par dneh upricori-la protinapad na japonske pozicije. Pričakuje, da bo s protinapadom spet zasedla ozemlje, katerega je morala zapustiti v zadnji veliki japonski ofenzivi. V soboto je prilik/do velikih kitajskih izgredov v mednarodni naselbini in francoski koncesiji. Izgredi so nastali, ko je pri-šlo poročilo, da so kitajske čete premagale japonsko posadko v Luhočenu in ubili dva japonska generala, Kenkiči Uyeda ln N. Sirikawa. Vest se je pozneje izkazala za neresnično. Pri izgredih je bil tudi neki ameriški pomorščak težko ranjen. Policija mednarodne kolonije je po daljši bitki razprt rta izgrednike. Šangaj, 7. marca.—Po poročilu. ki ga je objavila Prešš Union zadnjo soboto, so znašale kitajske izgube v zadnji japonaki o-fenzivi v Capeju Wusungu in angwanu 20,000 ubitih ln ra Delavke zajete v plinski Finska"vlada zatrla revolto Eden fašističnih voditeljev izvršil aassomor. dve druga pa ata bila aretirana On vestUe so čega plina v varni ie radi uhajajo-zanemarjeni to- Fall River, Mass. — (FP) — V zanemarjeni, duši j i vi in slabo razsvetljeni tovarni Sally Middy kompanije je pred nekaj dnevi prišlo do pravcate panike, ko so se pričele onesveščati delavke druga za drugo radi vhajajočega plina ln slabe ventilacije. V ne kaj minutah se jih je onesvesti lo 25, nakar je ostalih 60 zbežalo iz zanikrne tovarne, oziroma pasti. Poklicana je bila policija, ki je žrtve odpravila v bolnice, kjer so jih i umetnim dihanjem zopet pripravili k zavesti. Po plinu pa je bilo afektiranih tudi vseh ostalih 50 delavje. Lastnik t$ znoj ne tovarne je neki William Schwartz, ki je priselil svojo delavnico v Fall River iz New Yorka, od kjer je zbežal pred unijo. Policiji je trdil, da njemu ni bilo nič znanega o incidentu v delavnici, dokler ni pred tovarno nastal trušč. Rosalina Bar bosa, ki se je zadnja onesvestila, ko je zbežala proti vratom, pa je v Truesdale bolnici izpoyedala, da je bilo Schwartzu znano, da nekaj nI v redu v tovarni. Ko je delavkam pričel^ pohajati slabo, je pričel kričati nad njimi: "Končajte te netijnnosti in delajte j'' To jo bila vaa njegova akrb ln -Je brezbrižno odšel ▼ avoj urad. Preiskava oblasti je dognala, da je plin uhajal iz stare, prepe-rele in luknjičaate gumijeve cevi; in ker v delavnici ni zadostne ventilacije, je postalo ozračje strupeno z zgoraj navedenimi posledicami. Sličnih izkoriščevalcev kot je Schwartz je v Fall River ju več, Razmere v njihovih tovarnah ao do sličice podobne razmeram pred pol stoletjem. Situacija je postala tako kričeča, da je celo trgovaka zbornica, ki je privabila ta podjetja v mesto, naprosila državni delavski depart-ment, naj uvede v njih preiskavo glede plač,'ki znašajo od tri do sedem dolarjev na teden. njenih, med temi veliko število ci\ ilistov. Japonske izgube ao bl-I«' najmanj petkrat manjšo. VVaMhington, D. C„ 7. marca. —Ameriška vlada Je naznanila, da se bo pridružila velesilam pri preiskavi situacije v Sangaju. Admiral Montgomery M. Taylor, poveljnik ameriškega brodovja v azijatskih vodah, je že prejel Indukcije, naj se pridruži poneb-m mednarodni komisiji v Sanga-J'< in sodeluje pri prelakavl. b zanesljivih virov se tudi poroča, bo ameriška vlada kopperl-' *!« z Ligo narodov, ako bo aled-nja pritisnile na Japonsko, naj prične i zastopniki Kitajske podajanja za končanje sovražnosti n* Daljnem vzhodu. Cradniki državnega depart-n>enta so nazaanill, da je bilo v prejšnjem letu poalane munici-« in orožja iz Združenih držav n* Japonsko v vrednosti $12,000, ">**ecu Januarju t. L pa za * 1.800. Držav* departmont je ^nikal irovorlce, da ameriške m "Idjake tovarne pošiljajo veto keltMae municije na Japon f ko. / Hoovar pobija fcpraaijo? Apeliral Je na kopftčevalee denarja, aaj ne skrivajo denarja doma, ker to zavlačuje vrnitev prosperitete Washtngton, D. C., 7. marca. — Predsednik Hoover je včeral v svojem govoru apeliral na milijone ljudi, kateri po njegovem mnenju skrivajo ln kopičijo denar doma, naj ga ponovno vlože v banke in a Um pripomorejo k hitri vrnitvi prosperitete. Hoover meni, da vsota, ki je btta odtegnjena Iz obtoka, ko *o< ljudje dvignili denar iz bank, znaša poldrugo milijardo dolarjev. Apeliral Jo na "hoerderje," kopičevake denarja, naj ae odzovejo njegovemu apelu in store svojo patriotično dolžnost v uri velike stiske in o tem pomagajo pri pobijanju depresije. V.svojem govoru Je Hoover tudi pohvalil kongrea, ker Je o-dobril njegove načrte glede re-stavrlranja ekonomske stabilnosti in prosperitete. Pozval je ko-plčevaJce na sodelovanje z re-preaentantl ameriškega naroda pri poskusih za končanje krize GmM | London. 7. marca. — Iz Bom-beja poročajo, da je mahatna Ga odi v zaporu prenehal piti mleko in ne potrebuje več kose. Zdaj uživa samo še suho grozdje ln oranžni sok. Starček je tako mršav, da se mu vidijo koali p«f kožo. on sem pa pravi, da se — dobro počuti. Hslsingfors, Finska, 7. marca. — Fašistična revolta je bila sinoči aaklj učena s kapitulacijo voditeljev. Rebeli so se umaknili iz mesta Mantsale, katerega so bili pred par dnevi zasedli. Odkorakali so v barake armadne gar-nizije v Tusbyju ter odložili o-rodje. Vihtori Kosola, organizator fašistične stranke, general Mart-ti Walieniu8. bivši načelnik finskega armadnega štaba, in štirje fašistični voditelji so dospeli v Tusby sinoči. Vojaška oblaat jih je ttkoj aretirala in odvedla v zapor. Sedaj se še ne ve, kakšne korake bo vlada pod vzela proti voditeljem revolte, toda pričakuje se, da bodo obtoženi veleizdaje Kustaa Lat vala, eden od fašističnih voditeljev, je izvršil samomor zadnjo soboto, ko je videl, da revolta ne bo uspela. Kapitulacija rebelov je napravila veliko veselje med finskim prebivaletvom. Prve dni je izgledalo, da ae bo dežela zapletla v civilno vojno. Vladni preatli, ki je bM precej na šibkih nogah, je apet vzpostavljen. Vlada je sedaj pričela s preiskavo, da najde osebe, ki so darovale velike vsote za financiranje fašistične revolte. _ Kitava volilna kampanja f BarNaa V bitki med komunisti in fašlotl je bHa sna oseba ubita ia vel dragih ranjenih I* aretiranih r« Berlin, 7. marca.—-Ena oaeba je mrtva, 40 ranjenih in nrfd dve sto aretiranih. To je bil včerajšnji rezultat predsedniške volilne kamapnje v Berlinu. V pouličnih bitkah oo se spoprijeli komunisti ln hltlerjevcl. V Istem času so člani "Železne fronte" priredili velike demonstracije v berlinskem Lustgar-dens, pri katerih ao Sodelovali tudi aoclallatL Govorniki ao pozivali ljudi, naj ponovno Izvolijo Hindenburga za predeeddnlka nemške republike. Demonstracij se je udeležilo krog 50,000 ooeb. Breslava, Nemčija, 7. marca, — Tukaj* je bil obstreljen neki gostilničar, ki se Je zapletel v politični argument s skupine Hitlerjevih fašietev. Poškodbe so nevarne in gostMničar bo najbrž uhtrl. Atentat na predsednika republike Pora L ima, Peru, 7. marca.—Predsednik Lula M. Sanchez Cerro jo bil včeraj lahko ranjen, ko ae Je par uradniki mudil v cerkvi v letovišču Mirafloree v bližini glavnega meata. Atentator, ki je bil pozneje identificiran kot Joae Melgar Marquaz, je obstrelil tudi dve drugi osebi, prodno Je bil ssm ranjen in ujet. Antonio Rodrlguez, načelnik predsednikovegs štaba, je bil težko ranjen, ko Ja atopll med predsednika in napadalca. Po a-tgntatu je hotela razjarjena množica linčati Marqueza, kar pa je policija preprečila. Slednji je član stranka Aprlata, opozl-clonalne politične grupe. I KHHfPt Of» Cleveland, O. — Mostni direktor javnih naprav E. H. Krue-ger omenja v avojem letnem poročilu, da je mestna elektrarna v zadnjem letu nsprevils $817,682 čistega dobička po odbitku vseh stroškov ln davkov. Meetnfh davkov elektrarne sicer ne plačuje, od dobička pa so odšteti vseeno v enaki meri kot Jih plačuje privatna elektrarska družba. L. 1980 je čisti dobiček mestne elektrarne znašal $200, M9. Od nje imajo Clevelaadčanje milijonske profite tudi indirektno, ker Je bila v konkurenčni vojni privatno družbo drastičen zniiana cena elektriki. PRIPRAVE ZA ZLOlITEV RISARSKE STAVKE Daputiji straži je premogovnike Poskus aa poravnavo spora se je Izjalovil > j Athens, O. — (FP) — Sltua cija v stavkovnem okrožju ae je pooatrila, ker je Ohlo Collleries Co. importirala večje število stavkokazov, da obnovi obrat premogovnikih, gi so zaprti skoro meMc dni radi rudarske stavke, ŠUvllo deputijev, ki strašijo premogovnike, ae je povečalo polovico Governer VVhite je tudi nmnanil, da bo poslal falllčnlke, ako bo to potrebno. Poskus Nelsonvjlle Business-men aaocfcnije, ki je hotela poravnati spor lia miren način, se je izjalovil, ker J3unday Creek Coal Co,, Ohlo Colleries In druge premogovne Kompanije nočejo prizi)§ti unije. V stavko so ao i vmešali aedaj organizatorji National Miners unije. Ti urgitajo rudarje, naj ae jim pridružijo ln zapaate UMWA. Distrlktni uradniki UMWA so se pričpli pogajati z operatorji na premogovnem polju Pome^ gle^e obnovitve pogodbe, ki v kratkem poteče Na tem polju ao rudarji organizirani. V vzhodnem delu države je bila otvorjena kampanja, da In-duatrijo v državi Ohlo naročuje samo ohljaki premog. Pravijo, da drŽava Ohlo požge krog 70,-000,000 ton premoga letno. Ako bi InduetHJe rabile aamo ohij-skl premog, blijM^mogovniki delali a polno paro, toda veliko zaloge prihajajo Iz drugih držav, Iz Weat Virglnljo ln Ken-tuckyja. Med rudarji prevladuje voli-ka brezposelnost. Tri četrtino od 60,000 rudarjev Je brez dela. Krog 10,000 rudaraklh otrok ne more pohajati šol, toda šolakl odbori v teh diatriktlh kupujejo premog v Kentuckyju in W. Vir-ginlji. Sponsorjl gibanja, da indu-atrije naivčajo le ohljaki premog, molče o usodi, ki bi sadela rudarje v Kentuckyju In Woat Virginijl, v alučaju izvedbe nji-hovega načrta. Sličica imarlške podjetnosti Lynn, Mgaa. — Ne v Rusiji, ampak v Ameriki, v neki čevljarski tovarni v tem meatu ae Je zgodilo, ds Je drušba prisilila delavce, da io vzeli njeno bondo. Zanje ao nlašali sto dolarjev aa viakega, bodisi v obrokih po $2 na teden »11 skupaj. Radi večje privlačnosti aa jim bile obljubljene dlviAoade, kadar plačajo navedeno,vaeto. Radi alabega zaslužka ao Jih plačevali v obrokih. Od HM tedenskega sesluž-ka je kompahijs obdržala $2, $240 pa ia prejel delavec. Izkazala pa se Je, da so ti bon-di ničvredni, krpa papirja. Na njih ni nikjer označena doba do-loreloetl |n ne obligacije družbe, da Jih vnovči. Ko Je neki delavec okušal v uradu drušbe izterjati denar za plačani bond, ao ms povedali, naj drži Joalk za zobmi. Hoover nI letel sprejeti Meoaey-jeve matere . Washlngton, D. C. — Mrs. Mary Mooner, H4-letns mati Tom / MooneyJa, sa je v soboto oglasila v Beli hi« Z željo, da bi rada videla predasdnlka Hoo-verja In apelirale nanj, naj se zavzame za njenega sina, ki se nahaja le šestnajst let v zaporu po nedolžnem. Mrs. Mooney so opremljali nekateri člani Mooner Jevega obrambnega odbora. Thoodore C. Joslln, predsednikov tajnik. Je dejal, da Je Hoo zaposlen In vsled tega ne sprejeti etarke, obljubil Je, da bo predložil peticijo iepustltv* MnonerJa iz upora predsednike. Finančna kriza stiska Japonsko Unwfr Japonakegn finančnega magneta roaultlral v navalih Tokio, 7. marca.—Velik finan čni nepokoj ae liri na Japon akem. Banke ae obotavljajo in nočejo dajati posojil. Japonska banka je bila priailjena podpreti avoje podružnice, ki se nahajajo v stiskah. V to avrho je zadnjo soboto izdala vsoto 100,480,000 jenov ($82456,000), kar je naj večja vsota, ki je bila iadana od finanče panike 1, 1027, ko jo bil razglalen moratorij. Na banke v AlohJiu, Miyeju ln drugih mestih so vlagatelji u prizori!! navale. Nekatero manj šb finančne inatltuclje so. bile vsled tega priailjeno zapreti vre ta. Finančna situacija širom Japonske je kritična. Posredni varok krize je umor barona Tukama Dana, japoaake-ge finančnega magnata. Dan ja bil glavni direktor hiše Mutaui, največje finančne ln trgovoke organizacije na Japonakem. Njega ae je dolžllo velikih špekulacij z ameriškimi dolarji v dobi, ko Je morala Japonska ukiniti zlato valuto. V zadnjih mesecih je bila v teku velika agitacija proti velikim japonskim finančnim in tr-govaklm organizacijam. Vidržu-Jo oo mnenje, da ao te organizacije vodile rasne špekulacije ns stroške japonakega ljudstva. Slišale oo oo zahteve, naj ae organizacija Mltaui odpove prof i tom. Mnogi domnevajo, da Jo bil umor Dana posledica %gitacije proti finančnim Inatltucljam, LMbargh najel gangiiit da m aaMala otroka Dva notoriiaa gaageška vaditelja v New Yorku ata se odzvala ponudbi Hopewoll, N. J. — Kakor zdaj poročajo, Je Chariea A. Llnd-bergh atopll v zvezo I voditelji gangežev v New Yorku, da mu pomagajo dobiti naaaj otroka, ki mu je bil ukraden pred oamU ml dnevi ln o katerem nI le da-nea sluha na duha vsllc temu. da ga Iščejo voa armada policije, tajnih detektivov In malice po voej deželi. Dva notorična gangeška voditelja, Salvatore SplUle In Ir-vlng Bitz, ata aprejela Llndber-ghovo ponudbo In takoj organizirala akcijo za lakanja otroka. Vest so glasi, da Je policija na zahtevo LIndbergha morala obljubiti, da bo držala roka proč od gangeške akcijo. SplUle In Bitz bosta posredovalca med Lindberghom in tatovi otroka in prvi pogoj Je, da bo'vaako policijsko ln aodnljako poetops-nje proti ugrabiteljem Izključeno. Edini namen tega koraka je, da dobi Llndbergh svojega otroka zdravega nazaj, Kakor poročajo, Je Llndbergh št izvedel, da Je otrok zdrav in da ae mu nič slabega na godi. Med Um ae vrši IspralsvanJe okrog duceU osumljencev, ki so bili aretirani zadnjo dni. Med Umi je tudi Henrr Johnson, Intimni prijatelj pestunja Llnd* berghovsgs otroka In Undber-ghov Mlvšl šofer. Nekateri moč-no domnevajo, da ja tatvine o-troka "domače delo", to Je delo sedanjih in prejšnjih Undber-. ghov I h uslužbencev. ' » Chieage. — Al Caoone, kralj čfkašklh gangežev, ki oe že nekaj mesecev nahaja v okrajnem zeporu, Je naznanil po ovojih prlsUšlh, da Je pripravljen prispevati $10,000 za poUkanJs Undberghovega otroka. Virglala prve odobrila NprrU<»» admendmsnt Richmond, Ve. — Vlrglnia Je prva država, ki Je rntifidrals Norriaov admendmsnt sa odpravo "kruljavih rac" v hoagresu. Ratifikacija Je bila dokončans v soboto, ko Je nižja zbornica glasovaU 7$ proti 12 zanj. Prej t šnjl den je aenat glaaoval soglasno za amendment. Bankirsko "rešovanjo" polomljenega kapitalizma SteagaM-Gleaaiova predloga aad nje bilka admlnietraclje. Wsll Street ja vsaj aačaaho rešen pred navo paniko. Denar akri vajo bogatink Insull v zagati New Yark. — (FP) — V ozad-ju SteagaU-Claasove predloge, ki je bila nedavno sprejela v obeh zboralcah kongresa s mri Učno nagUoo, kot bi bilo vojno sUnje, I a a katero je vlada poklonila bankirjem dolo dveh milijard dolarjev, je bil atrah pred novo borzno paniko. Bankirji na Wall streetu ao bili prepričani, db mora priti na borzi do novega poloma, ako ne pride Iz, Washtagtona hitra pomoč, ki prepreči katastrofo. Radi Uga mrzlično vrvenje v finančni in politični preotolicl Amerike. Novemu borznemu krahu bi ale4ila veriga novih ban-polomov. V Uj verigi bi bile prlaadaU velike banke In z njimi vrad bi padle oene komo-dlUUm v nov prepad. Da ae to prepreči, ao ae bankirji na Wall atreetu in admlnlatraclja v Waahlngtonu oprijeli zadnjo bilko: InjektlratJ crkajočemu alaUmu robustnih Indlvlduall-atov močno doso "optimizma" v obliki dvoh milijard Iz zvezne blagajno. Tako jo bila Dolarokracija rešena pred hujšim potreaom, Je mnenje na Wall atreetu. V s vazi a Um pa je treba nekaj ukreniti proti tako svanlm "hoarder-jern," končnikom, ki skrivajo milijarde v aUrih nogavicah ln Doataliah. obrabljenih pečeh ln UlmnikUk bogaUjši pa v nostnlh shrambah. Daai jo tekoča kampanja pro-"hoarflerjem" naperjena v proti ljudem s maj bila čnlh bondov ter glavnim komodiU-Um. Upajo in računajo na inflacijo, kar pomeni zvišanje cen življenjskim potrebščmam. ' ( dmmerclal and Financial Chronlcle" — biblija bankirjev — pravi, da se namerava "poplaviti dešelo s kreditom in novim obtokom denarja s namenom, da ae usUvi deflaclja ln napravi podlaga sa stično dobo velikih špekulacij, ki je bila mahoma usUvljona v jesehl 1020," Torej grajenje hišo na pesku. Da-li bo federalna dola bankirjem usUvila gospodarsko pogrešanje dežele, je aedaj še nemogoče reči. Mnenja so dokaj različna. Vaeeno sedaj še nI nobenega znamenja o vračanju "optimizma", kaUrega skušajo pričarati v Washlngtonu kot na VVall atreetu ln s njim ozdraviti razočarani, v rovlčino pogreznjeni narod, ki Je izgubil vse zaupanje vaze In avojo inatltuclje. Tudi ni veliko upanja, da ae to igodl, dokler bo vlada reševala krlso a stališča in v InUraau bankirjev. LaFollettov program bi bil gotovo boljše zdravilo so-per krlso kot pa program administracijo. 7ailssslkl Malih isrA^AV aeeivpsvai msiin nei vnv e kritizirajo japonuo RepreaenUnt Japonske vlada sa* grosll s reelgnacijo ti prvi vrat hnlml pa hran k i, ki ao Izgubili da ao jarde d plrjev, bili na nar pa Shrambe. vero v bankirje —• povsem u-pravičeno <— ao največji hoar« derjl med bogatini. Človek ae lahko čuq(, ampak dejatvo je, ni vnovčlll aa mili-rjev vradnoatnlh pate In bondov, poia-tl In dlvldondo, de-skHtlli v varnostne Med njimi ao tudi U-ki, o katerih ao niti ne alutl. Večjo vlogo v strahu pred novim borsnlm polomom ao igrale tt|dl lnšuranc kompanije, velebanke Ur Samuel Insull, ki Je prllel v finančne zagaU. Glede prvih Je na Wall atreetu znano, da ao evoja letna poroči-la Izdelalo po "dohUrako." Ce« na delnic ln bondov ao navedle i dne 80, Junija In ne po tržnih cenah koncem leU, da ao poročila lKledala v boljši luči. Slične metode ao ae poalužlle tudi vae velika banke na Wall atreetu. JI privoljenjem zveznega kontrolarja so določile samovoljno oeno svojim Investicijam Ako bi se to n« bilo zgo-dilo; bi bfle morala vse U banke porabiti ovoje rezervo za črUnJe Izgub. IU v večji zagati pa je bil Samuel Insull, člkaški magnat. V škripcih sU bila dva od njegov vlh investicijskih trustov; da ju reli poloma, Ja bil prialljen iskati poaojllo v znesku $75,-000,000. Posojila ps ni mogel dobiti pri člkaških bankirjih, nakar as Je zaUkel na Well streat, kJer Je dobil, kot govore v bančnih krogih, le $60,000,000. Na letni seji delničarjev ln-sull UtlHtg ln vest me nt In Cor-peratlon , Securltles trusU Je |M«r«^sl, da oe Je vrednost Uh dveh investicijskih korporaclj /nižala se $2S6,000,000. Delni-čarjem ja omenil, da Je storil vse ker Je bilo v njegovi moči, Ako bi Uh korporaclj ne bil re-šil s (Mjsnpilom In sko bi bilo prišlo 4o poloma, bi bil potres psrsiizlftl tudi čiksške banke ne La Salle cesti. . lian k i rji z administracijo vred upejo, de bodo s pomočjo viedne dole dveh milijard zopet INignell navzor cene delnic In teneva, •— Zaatopnlkl malih držav, ki včaath napravijo prav Uko velik hrup kot zastopniki TFjiilisa, ao aa sobotnem zasoda- nju Ligo narodov oatro napadali JaponakOb ki aa noče pokoriti Ligi narodov ln Ignorira njene apele, Zlaatl glaanl v obsojanju Ja-ponake ao bili zaatopnlkl fivloo, Danako, Švedsko, Flnake In ro-prosenUntt malih držav v latinski Ameriki. ZahUvall ao, da mora Japonska odpokllcati svojo čeU Is Sangaja, prodno ao morejo o-tvorltl pogajanja a KlUJako. Evakuacija klUjakoga ozemlja mora biti htiplstni In nepogojna, Podprli ao aUlIšče kl-Ujake delegacije, da ao pogajanja za končanje iovražnoatl v Sangaju nemogoča, dokler ae nahajajo Japonake ČeU na ki-UJaklh tleh. Japonaka delegacija ae nahaja v nerodni In Užki situaciji. Naotoke flato Je le obveatll toki J ako vlado, da bo moral reelg-nlratl kot zastopnik Japonske, ako v Uda ne revidira avojega atallšča. Brland, francoski državnik, amrl Psriz, 7. marca. — Arlatide Brland, prominentna osebnost v francoskem političnem življenju, Je danes umrl na avojem domu v Clcherelu, kamor ae je bil zadnjo soboto vrnil Is Pariza, kjer Je konferirsi s premljerjem Tar-dleujem. Smrt Je prišla nenadoma, dasi Je bolehal dlje čaaa. SUr Je bil n LASTNINA hLOVBSSBS NABODNB rOOPOB-MS JBMOOTB Otcm «f tW »afcll.S»« hf tS. Narof nina: aa ZSroteM tfrfana (Snb CM«*a) ia I«-S. NN m M*. WW «• s* tf. 91M m tata« Ma. » Cu«m*o in dur« S7.M «a etio Ma. PH «a »al Maj ia i(* w»Mm s« »-r C«m kIho* po dogovoru,—SakapM m aa vraSaJa. AS* jctiaiae ralM aa .....at Maaa—rt»f wUJ »S M 1'KOHVETA MCT-t« SwrtS LawaSak Ar».. CUmm. -—T _ ■■-. MEH SER OF TUB FEDERATED PRESS Glasovi iz naselbin Hm Datum » okl»pa>u. na prli»w «•. Imm aa m*— § turni. f ta S i M Sataaaai poMfcu aa. ******* ^ tnT**! m- Uničujoče dedščine Zdi se nsm, da je bil Lewis H. Morgan, eden prvih socialnih znanstvenikov — ako ni bil prvi — v Združenih državah, ki je brez malega pred šestdesetimi leti pisal o razdirajo-čem učinku privatnih dedžčin na nafode in države že v starim veku. Morgan je prvi odkril sistem socialne organizacije človeških rodov v davnih predzgodovinskih dobah; ta sistem je slonel na krvi sorodovincev in njega ekonomsko bistvo je bil primitivni komunizem. Enota človeške družbe je takrat bila zadruga sorodnikov. Dsnašnje monogsmljske družine takrat še ni bilo. Ta primitivna organizacija se je razbila, ko je prišla privatna last zemlje, živine, orodja in poslopij. 8 privatno lastnino zemlje je prišle monogsmijska družina, pravo prvorojenstvs, pravo dedščln, suženjsko delo in sistem političnih mestnih držav, alonečlh na teritoriju. Vse to je Lewis H. Morgsn podrobno razložil in njegovo odkritje je še danes neovrženo. Na to Morganovo odkritje je En-gela postavil svoj "Postanek družine" In Marks je utrdil svoj zakon ekonomskegs determlniz-ma (materialistično pojmovsnje zgodovine). Kot rečeno, je Morgan že takrat ugotovil, da je pravo prvorojenstva (prvorojenl sin je bil dedič vsega očetovega imetja in njegovi bratje In sestre so bili njegovi sužnji) povzročalo ekonomsko uničenje celih narodov. To despotno pravo Je bilo v moči do konca fevdalne dobe. Imeli so ga tudi ameriški kolonijalci do začetka 19. stoletja. Washington, prvi predsednik Združenih držav, ga je puatil ne-dotaknjenega. Odpravili so ga šele demokratje (Jeffersofr, Madison, Monroe, Paine etc.) In določili, da imajo vsi otroci enake pravice do očetove zapuščine. Pred okrog dvajsetimi leti je nemški sociolog F. Mueller-Lyer spissl knjigo, v kateri je dokazovsl, da so privatne dedščine uničile stari Rim. O vzrokih razkroja grško-rimake civilizacije v starem veku je že veliko napisanega, a večinoma Je to bunk. Omenjeni avtor poudarja dejstvo, da je kopičenje takratnega bo-bastva v vedno manjšem in manjšem številu družin od generacije do generacije privedlo «msko cesarstvo do razpsds. Avtor svari, da •dščlne privatnega kapitala ogrožajo tudi današnjo civilizacijo, ako ne bodo pravočaano odpravljene. Mueller-l,yer postavljs v "družinski epoh" stari Rim ln naš vek In pravi: "Glavni vzrok smrti narodov v vsej tej družinski dobi je bila koncetracija lastnine, kl je bila logična posledica postsvnlh ln neomejenih družinskih dedščln." (Mueller-Lyerjeva knjiga z naalovom "The Famlly" je pred kratkim izšla v angleškem prevodu v Ameriki.) Zgodovinsko dejstvo je. da Ima družina avoj izvor v privatni laatninl zemlje. Ko Je bila rsmlja še glavni vir privatnega bogaatva, je bila institucija družine najmočnejša. Danes je privatna lastnina zemlje samo še postranski vir; industrijski, finančni In trgovinski kapital so glavni viri bogastva. TI viri ao pa preveliki, da bi se mogli koncetrirati v posameznih družinah, dasl je dedinsko pravo še vedno v moči. Posledica je demorallzaclja družine, ki je danes že močno v razkroju. Največje razkrajanje pa je v razredu proletariata. Nekdanji auženj in tlačan sta živela od zemlje in laatnlk je skrbel sa njun obstanek; moderni mezdni delavec živi od industrije toda nihče mu ne jamči stalnega zaslužka in njegova dru-ftlna se nima na kaj naaloniti. Institucija družine se je razvila v agrarni družbi in tej se je prilagodila; ta družba pa zdaj propada In z njo vred propada tudi stara oblika družine. Moderno bogastvo se bolj koncentrira v kor-poradjah kskor v družinah. Kapitalistov! sinovi sicer podedujejo očetov delež v korpora-cljl In U delež lahko znaša milijone dolarjev, toda v tretji generaciji je dele« lahko še Izgubljen Moderno bogsstvo Je največ v premičninah (tudi tovarne premikajo) in tendenca Je. da se najrajši steks tja. kjer ao največji ktipf kapitala ne glede na krvno sorodatve lastnikov. Naše mnenje je. da odprava dedščln velikega privatnega kapitala čeprav bi kapitalistična država hotela razdeliti kapltallstove otroke, t enar pa ne bo atorll« — še ne reši ekonomskega vprašanja. Dedšt lne so danes obdavčene, daai je davek na velik«* dedščine proporčno zelo nizek. Vse to pa nič ne pomaga. Kolikor čaaa ostane v vsi javi pravo privatasgs kapitala. toliko časa bo tudi prav« dedovanja v . družinah in med posamezniki »ploh. M Račka na vsdT < leveland. O. — fUčka na vodi" (iz igre "Trije vaški avetni-kD, urednik Prosvete. v soboto večer (21. febr.) se mi je sanjalo, da sem hotel prebreati naš Euclid Creek. ki je šetrt milje oddaljen od mojega atanovanja. Ko sem prišeJ do sredine, je voda strašno nsrasla in poeta la deroča. da sem se moral vrniti, in eden prijateljev mi je pomagal na breg. Pozneje mi je dobra žena razložila moje Banje, da me sovražniki obdajajo. Odgovoril sem, naj me, pa "račka na vodil" Saj je še tudi precej treznomislečih rojakov delavcev v Ameriki, te se pozna po njih mišljenju in izražanju v naših delavakih listih in znajo tudi dobro zagovarjati i-dejo socializma. So pa drugi W>lj vročekrvni in bolj taktikni, ki se ne morejo prilagoditi razmeram In verjamejo domišljijam in bibličnim pravljicam o rustvaranju sveta po fcožan-atvu v šestih dneh. Oni nočejo verjeti, da je vzelo milijone let procesa potom »evolucije v evolucijo, ampak razmere od dne do dne, od leta do leta po šle preko teh ljudi in bodo šle tudi v bodoče, pa če je njim prav ali ne. Narava gre naprej brez vsakega zavijanja po svoji začrtani naravni poti. Naš Kari Trinaatič je malo drugačen od narave. Zopet nam pove v Prosveti (22. febr.), da "Jugoslovanski svet"(?) ni politične organizacija. Ampak na 22. sept. 1931 je Kari imel govor na 15886 VVaterloo rd. pod avspicijo "International Labor Defenae," za "Jugoslov. svet" ali odbor, kakor ga on imenuje. Torej I. L. D. je pa aekcija komunistične partije in komunistična stranka Je del prejšnje "Workers* Psrty." Po domsče rečeno Je to sveta trojica—gnojne- vile, trije rogll in en držaj. Ali 3 In 8 — shoe pollsh. Vse ps kar ml želimo je: jasnost brez aaeijsnjs. "Rsčks na vodi." Tovariš Mlačni* v Illinoisu bi rad vprašal, kaj ie JRZ in njega premoženje. Cltff naj zapisnik zadnje konvencije SNPJ, koliko je še pretanka. Vpraša pa naj tudi ftuth MoCormick iz IUInoisa, zakaj je potrošila za kandidaturo aeaatorice $252,000, (tako Je paročal komunistični "Dally Wiorker"), kar je pač mnogo več kot je potrošilo JRZ za republikansko idejo v Jugoslaviji. In Če še,ne, pa izve, da sta tudi Pašič In kralj Peter oglašala v listih in med prijatelji za monarhijo. Potrošila sta mnogo več kot Etbln Kristan od tistih $62,000, ki ni dobil drugo kot nekai plače. Ampak dokler jebll Etbln ^parlamentu, je bilo tam vssj malo svobode, sedaj, ko ga nI, tudi svobode nI. In ko je on odšel, so ostali tam hrvaški komunisti. Pa zakaj ni bflo revolucije, tovariš MlaČnikf "Rsčks na vodi/* Kamerad Burkljica iz Libra-ryja. Pa., me hoče prikazati kot oboževalca uradnikov United Mine Workers In American Fe-derat ion of Labor, ali da odobravam taktiko teh unijsklh*vodij. Ce bi prijatelj Burkljica prav či-tal moj dopis, bi bil opazil, da nisem nikjer omenil vodij, pač pa nisem odobraval razbitja unije In dp je še vedno 1*wis boss blagajne UMW. Kar sem mielit. rojak Burkljica, je to, da bi bilo bolje Imeti oek> unijo UMW, od štavKi ps ls uradnike. To bi bila pravilna taktika psmstnih rudarjev. Ako mlall Frank Burk Ijtca, ali pa kateri drugi delavic. da laz odobravam naše unijakc voditelje, se Jako moti. Tukaj na i člta. kaj pile neka ženska d naa 'foreignrrs', posebno pa o vas kamuniatih. ln Jas sem Imel potem zagovarjati v "Cleveland CUiznu" (tinijaki list) nas tujoe tn< vas komunista. To njeno pismo je bilo priabčeno 23. jan. V082 ia moje 90. jan. 19.1t. kjer sem tudi povedal, *{bi ae morali tudi naši delavski vodje predramiti. Njen dopis fte glasi tskole: ,J |n Tha Cittass, .tki* moralna. I rn^kre a poem wriftan hjr (ieorg* Hovlaad r« t It Ud "iona of tka Ps»»-|tw W«u. I «ast to »a>. Mr. Rdi tor. lf-you wiab to prtat U»* rooimunUttr tdea* of mm foeolga-im« w H ti aaa as tto m«! of » 'laot h« g« M to vkses ko sesii fr»»m* 1 ara ia ijrapatkji sritk vm* at Mr. ao«lsiMto vU>w, a« I ara a vato« ari/a «nyoatf and also s momb^r of tka Cnion Bajrara* Club, bul vhao a man con uso a uaion papar aad plajr on tha sympathy of tka uaioaa to «s-p rasa kia radical ideas in proso I ba-Jlova it i* about tkao Sds anios* wake up. • Now, I don't hoppen to to M* of thoae fortunate ono« thst havo toen atrack lightlp by thia dapraaaion, bat I trn ono of the miilioes tkst kavo gona tkrough tb* atrugglc aad strtfo ot it sli, and urhon i-m • /ali «a-velope again I wiU go on tag tondad knaos, as I do «v«ry day of my lifs. aad thank God that H« ha« kcip«d m« to carry on, aad, aftor ali, f know Hi» reward will to worth tke price. H op ing ln tke future, Mr. Cditor, tkat yov will print somcthiag vrorth whila, as t bere ia nothing I 'anjoy mor« than a real American poom, tho kind, I m«an, that d«al« witk sourag« and bravory aad not a Comamnibt'« cry.—Mm. P. Drain (Bricklayer's Wifs). Na ta dopis sem jaz odgovoril rledeče: Wh«n I raad Mrs. P. Drain'« epntri-bution I thought at flrat thst «ho wss tb« wtfo of som« mon«y magnats and a mentor of tb« Daagbters of tho Americsn Revolution. I was nur-prised to find thst h«r husbaad is a bricklayer, a union man, aad, as I understand, in th« line of tto unem ployad. , % 4 Furtbermore, I wish to say tkat the po«t, RoVland, and «very radical, for«lgn-bom American citisoa wa« not only criticiicd, but also insultod for aoniothing tbis good lady calls "com-muntstic," and which she dosa not anjoy. But she sympathisas wlth him ia some of his view*. In takiag the dole syntem ? You bet, But the thought that he is foreign-bora causes hor to loae ali her sympathy, svon if to is right. Thia is not the question. If s foroign-born citzen doo« not like the U. 8. A. government, he aho^ld be giv«n th« right, with native-born citi-zon«, to demand how the govsrnment shall to rua. 8hall we continu« with tto present form of government, by, for, and with tho rich, or shsll it to S government of, by, and for tke peo-ple, as Jefferson and Lineola favored T You ssy that it is about tlme that our uniont wake up and slso our union l«aders, Green, Woll, Lewi» and Harry McLaughlin. Right! But the«e boys are not a bit radical; yet every tirne they make a spsech it ls brandod aa a radical one. Tslking sgsinst bosses and promising things to work-ers is s radical polnt of vieir, aceord-ing to th« financlers, and it doe« not mak« any difference who Is the »peaker. Čari Mara, r«m«mb«r, wss a SociaU lat who taid th« work«rs must organ-Is«. Ev«ntuslly carpenters, brickl«y-«rs, plumtors, minem, etc., formed union«, and ar« now getting $1.80 per hour, more or l«as, where th«y might to worklng for only 50 e«nts, and th« labor l«ad«rs would to out of jobs sa w«ll. Did you «v«r notic« that Th« Clav«-land Citiscn is s "radlcsl" paper? It certalnly is not for big busineas, like the P. D. or the N«ws, As for s dole, let's as« whst Oswsld Gsrrison Villsrd, editor of th« Nation, had to say to th« City Glab, at Hotol HolUndcn. Jan. 23. "I would rather take reli«f from my government tban from snyon« dae. If the govertlment can take llfo in time of *ar, certslaly it haa the obligatibn ln time of psaee to preaerve lifs." As Villsrd is Americsn bom from wayback, the questlon arisei for Mrs. P. Drain, wh«r« ahould sto s«nd him for hi« radical lacture? By the way, tb« Piain Dealer did not objest tu printing this locture.—Frank Harbic, Divlsion No. S6*. Tu pač ni dokaza, da sem "prijazen" napram Lewisu. Psč pa Jrrih lm, iiaTft bolJŠ^TSvef! unijo kf pa biti bres nje aii jo pa gra-dni. Kakšno "naklonjenost" pa Je izkazal prijatelj Burkljica med socialisti na dan 26. julija 1931 v Rybakls gtovu? Ce je prišel kolek tat za National Mine Workers, mu je Mlo gotovo p<> vedano, da bodo (in so) socialisti sami pobirali prispevke in jih odposlali na pristojno mesto. Jaz sam sem pobiral med rojaki v Cdllinwoodu in med uslužbenci v St. Clair Car Barna, ter iz»očil Joe. Skuku, ki je bil blagajnik, oa pa je izročil nabrano vaoto državnemu tajniku aoc. stranke in ta je poalal v Pittsburgh, Pa. kaj nardbe? "Račka na BTZ TOREK, 8. m je vodi." 'In oglasil se je tudi tovariš Anton Logar, ki je na junaški način poslal 500 buržujev v Rusiji na "oni svet" v večna lovišča. In pravi v Prosveti, da bi ae moralo moje dopise in Podgori-čanove v koš metati. Ali ne bi bil urednik bolj pametno naredil, če bi bil vrgel tisti Logarjev dopis v koš, ko je pisal Anton o rabeljskem poslu? Kajti takega posla ljudstvo ne odobrava, čeravno ao bili oni buržuji, kajti pomisli^ moramo, da so bili la*-Ijddje. In pa naš urednik Pire bi ne' imel strahu sedaj v metropoli, pa čeprav je le vse skupaj "rački na vddi!" Kar on piše v od 20. febr. o Mussoliniju, to je že svet pozabil. Saj sem že jaž o tem poročal lansko leto. Da, Logar, Mussoli-ni- je bil socialist, ekstremist, Mr znači, da je "bil podoben komunistom. Socialistična stranka ga je izključila še leta 1914, ker je postal patriot, pač je bil njegov oče trezen socialist. Da naše" ljudstvo trpi pod peto fašizma (in tudi nemški Tirolci), tudi to sem že lansko leto povedal Amerikancem v "The Cleveland Preasu." Ko se je vržila a-fera Buttler-Mussolini, je italir janski kjtalj odlikoval šest deve-landskih državljanov z medaljami, da bi se pozabila Mussolini-j*jva blamaža. In takrat sem tudi, poslal v The Cleveland Press* tale dopis, ki je bil priobčen 8. aprila 1981 In tako je svet malo izvedel, ksko se godi našim ljudem. To th« Editor of the Pross: .l&ussolini is enforciag *spl«ndld incipline, but this is not th« bread h i«h th« Italianp neod most. H« has organissd 1,800,000 Fasdsti to-sid«s the tianding artag. Tto Fasei-st| are w«ll paid.-but not the «Und-ing army; and tn« Italian pdaaants are h«avily burdaned with tax«s that th«y can not farry. Th« 76,000,000,000 lira* loanod tp Italy show that sh« Is in s poor finsncisl stat«. Mussollni was boasting that h« had »olvcd the labor psobl«m, wher« «v«rybody srould work. Italy, with fsw Industries, tod 760,000 unemployed in Jspusry, 1981r to *rhich'was added 43,030 in* February. Th« toiniater from Rom« r«torts tkat tto exports in' Jsnuary in F«bruary this y«ar war« 600,000,000 lira« l«ss tkan th« Jaauary-F>brtisry report« of 4080. , The standard of living in Italy for p«a»ants and workm«n ls smong tto lo#«st of Europe. I wa« told this by men who had tralrolod in narthern ltaly laat luie^tcr. Tho«« wko suf-i«f«d most wor« th« G«rmans in Boothom Tyrol and th« 8lov«a«s on thH Adriatic. They w«re deprived of ttolr rights which were giv«n by th« fo*m«r lltoral Italian govorpmont. They are sralting for a m i raci« to (foe them from Musaolini'« Faad«ta' ji w Novi sakladai tajnik %dfn L. M Mla Cbaries R. C rlsp si bsllta glavo, kje M sv< da pekri> delici (lova) op pre« »i on and tyrsnny and are dy ing ad thalr gott«aal-iure death. Tke Jugoala* Cstbolics began to prag for tto«« oppvcssed by Musso- j Hm But it d*** tolp. for Mu»««lini ne nt a protest te tke Jugoslsv gov-11 sam nt, th« Pope fa Rome, and no doubt to tto H«Sv«nly Father. H Don t espect the Cleveland citl-aeas who havo reeeivod the higtost bonors from Um Klng of Italy to loave the U. 8. A. for tto good disci-ptined country of Massolini. F.Barbic. Torej tudi mi Slovenci lahko povemo malo po malo d/ttgim narodom o Mussoliniju, naši Jugoslaviji, delavski solidarnost in o združenju delavcev vsega sveta, po besedah Kari Markss, da ne bomo delavci vedno "rače na vodi" Pa brez zamere, če se ne bom oglasil kmalu. Se to-le: V pondeljek 22. februarja sem či£al v "Clevteland Plain Dealerju" sledeče: ky with 36 ot^ers stripped of 8oviet cltigenahip. Trotzky wss banished after an open aplit with Joaeph Stalin, Kussia's strong man. He became a leader of the left~wingers, preached world revolutloft as a neoeesity before socialism coutd be bullt in one country " Torej niti v Rusiji ne dopustijo agitirati Sa svetovno revolucijo, ker sp lahko zgodi, da te kdsnujejo t Izgonom. Ce kršilce tudi fotografirajo in jim odti-skajo prste, poročilo ne pove. In Trinastičev "odbor" še tudi ni poslal nobenega proteata. Frank Baitič. S« al prepozno . Presto-TKoms Ran, Pa. — Na vse načine ugibljemo, v teh slabih časih, kaj bi bilo najboljše storiti, da bi se zamogli preživljati in vzdrževati svoje družine, a vse zaman. Čital sem dopis in ideje rojaka Frank Zimmermana iz Port Arthurja, Tax., s katerim se tu di jaz popolnoma strinjam. Po mojem mišljenju ni treba pošiljati nobenega zastopnika v Rusijo v svrho, da bi Slovenci šli tja obdelovati zemljo ali pa delati v industrije. Tukaj v A-meriki imaipo zadosti zemlje, dobre in s}abe, hribovite in ravne, samo da bi se je oprijeli in z združenimi močmi pričeli far-marfti. Posebno bi bilo priporočljivo! kakor navaja Zimmerman, da bi si Ustanovili zavetišče pri SNPJ s par tiaoč akri zemlje. To bi bilo nekaj najizvrstnejše-ga kar bi napravili. To smo imeli že precej dolgo v programu, ali izpodrinile so naa Še dobre induatrijake razmere ali vsaj mnogo boljše kakor so danes. Na taki zavetiščni farmi bi zamogll* preživljati mnogo onemoglih in starih ljudi, poleg tega bi si pa lahko napravili še nekaj dobička. Takih krajev je mnogo, posebno pripravni kraji so v Illinoisu, Ohiju in tudi v nekaterih krajih v Penni. Imamo tudi drugod mnogo pripravnih krajev m tako akupno podjetje. Ozirati se bi morali v p.rvi vrsti na take kraje, kjer je ravna In dobra zemlja, da jo je lažje in cenejše obdelovati. Vrtnarstvo bi bilo tudi priporočljivo, da bi lahko pridelovali tudi najboljša semena sa svoje tiane. Redili bi lahko tudi ogromno množino raznih kokoši (h bi lahko imeli zaposlene rasne onemogle in stare člane. Prodajni! in razpošiljali bi lahko piščance, jajca za valjenje, mlado perutnino svojim članom. Imeli bi lahko na stotine panjev čebel, katere tudi dobro uspevajo v nekaterih krajih drŽave ln ne potrebujejo mnogo dela. Napravi« bi tudi lahko veliko saj-čarno in gojili razne vrste zajcev, od katerih bi prodajali mladiče avojim članom. Dalje bi redili, kolikor bi mogli dobrift krav mlekaric itd. V tej deželi se prideluje tudi mnogo raznovratnlh zdravilnih zelišč po farmah in nekatera prinašajo lepe dobičke. Zš vpogled si lahko naročite zastonj od U. S. Dept. of Agriculture, WaaWngton, D. C.. Farihera' Bal letin No, 668, "Drug Planta Under Cultivation." Izplača se gojiti tudi domače ptiče, razno divjačino za košuhovino itd. Izplačalo ae bi napraviti tudi veliko tovarno,za konzerviranje sadja, sočivja, mesa itd. V taki tovarni bi imeli sapoetene svoje člaae »NPJ. Pripravljali bi lahko razne kuhinjake dišave na farmi ln jih poaušili, ter prodajali članom. . (Dalje aa S. strani.) Dihanje Od vsega vdihanega zraka izkoristi u»l kakšnih 21 odstotkov, ki predstavljaj! S Kisik rabi sa zgorenje, ali kakor p^, UUl njak, oksidaeijo raznih hranil, rabi tor, sredno kot vir energije za delo, ki ga Hranila sestojijo iz kompliciranih skih spojin, ki jih imenujemo masti Ju?" vina in ogljikovi hidrati. Njih milS? zgrajeni pretežni del U ogljika in vodik. J molekule iaoksidira kisik, to se pravi * členi v preprostejše del«, tako da o8tin, dik končno le v vodi, ogljik pa v ogljiLS dvokisu. Celokupnost teh oksidaeijoih h janj - 1----- nje. etanici imenujdmo tudi stanično di£ Kako izvrši atanica to dihanje, nam Je v H vejšem času pojasnil podrobneje nemški r»Sj skovalec In Noblov nagrajenec profesor iT burg. Stanično dihanje je tako zvan katalitie« pojav, pod čemer razumemo pojave, pri rlh povzroči fli pospeši neka snov kemičn« tn, cese pri določenih drugih snoveh, ne da bi a navidezno sama udeleževala teh procesov. Tik. Ima o»t#kt« m^o *--- ----* - l-._A._lf___a m inega absorpcijskega spektra lahko o kemični gradnji kakšne snovi. šna snov se imenuje katalizator in v orranii. mu vsebovani katalizatorji se imenujejo iS mi ali fermenti, Warburg je v stanici odkril ferment, ki povzroči in pospešuje zgorenje fa! niv. Drugo njegovo važno odkritje je bilo ts da je ugotovil komplicirano kemično »truktin tega "dihalnega fermenta", katerega gUvm sestavina je — železo, kar ni presenetljiv«, saj je ta prvina izredno sposobna sprejemati in spet oddajati kisik, oksidirati in spet redu. cirati. V vsaki stanici se nahaja torej čeprav m znansko majhna količina železa. Profeior Warburg je Iznašel zelo duhovito metodo, d* j< ugotovil, ali je to železo v stanici v prosti obli. ki aH v kakšni kemični spojini. M Ce položiš živo stanico v zmes zraka in oj kovega oksida, ne more več tako prosto kakor v čistem zraku: ogljikov oksid 8e v* namreč z dihalnim fermentom. A to se donji le v temi, v svetlobi se spojina ogljikovega okli-da namreč razglobi in dihanje postane manj normalno. Učinek svetlobe je odviiea tudi od njene barve, ker absorbira ferment ft. lične barve različno. S primerjavo učinka runih barv (raznih svetlobnih valovnih dojiin) dobimo absorpcijski spektrum dihalne« fa. men ta. n Iz takši sklepamo o kemični gradnji "kakšne snovi. f*. ko je Warburg ugotovil, da jO dihalni fenmit sorodnik rdečega krvnega barvila hemoflobi na, katerega glavno sestavino hemin so pridelali že na umeten način. Po drugi strani je a* roden tudi klorofilu, rastlinskemu zelenilu. Di-' halni ferment je kemično nekako v sredini ngtf -krvnim rde^ilom ln rastlinskim zelenilom, ki sti^' kakor znanb, nad vae Važni snovi ta va življenjaka dogajanja v organizmih. Warbuff celo sklepa, da je dihalni ferment skupni na vojni prednik obeh snovi. V tem primeru bi lahko postavili ka življenje stavek: V začetki je bilo železo! ^ ■.■ ■ ■ Pomanjkanje aimi(je^a je vzrok kriie... i» ■■ . Tržaški škof le izdal pastirsko pismo, v 1» terem pravi, da je vgrok krize pomanjkanji usmiljenja. Počno je izšla ta konststscija, ker so celo v Rimu, hegiede ha gospodarske strokovnjake, sociologe in znanstvenike sploh mnenja, da so Ifrize krive krivična razdelitev dobrin, sebičnost in egoizem kapitalizma. Zemeljska dobra so zato, da jih uživajo vsi, to j«, di se pridelujejo hi porabljajo za vse, ne pa, Tretji požar je nastsl spet v podstrešju neke hiše v mestni koloniji na Vodovodni cesti, ki pa so ga stanovalci sami poga sili. Škode je tu krog 3000 Din. Tri in pol milijona kg apega Pri kidanju snega z 1 j pijanskih ulic in ceat je mestna občina zaposlila krog 150 brezposelnih. Sneg odvažajo v strugo Ljubljanice s 100 vozovi. V dveh dneh so odpeljali v Ljubljanico že krog 3 in pol milijona k(l M* '! '. V ' tV I Občinski odborniki odstopajo Demokratski' slovenski minister dr. Kramer je baje v Beogradu predlagal, naj ae vse klerikalne občinske odbornike, ki so še ostali na svojih mestih, zamenja z drugimi ljudmi. Klerikalci so to seveda zvedeli in so začeli sami polagati svoja od-borniška mesta po mnogih občinah. Tako je samo v Zagorju ob Savi odstopilo devet klerfkahiih občinskih odbornikov. Stari socialist Melhijor CobaJ, ki je bil dolgo vrsto let zagorski občinski odbornik, je odstopil že novembra ob volitvah v Narodno skupščino. Tako bodo tudi občinski odbori docela režimski. Velik požar na Viru Dne 9. febr. je pogorela fco-cijančičeva tovarna na Viru pri Domžalah, zvečer pa je že izbruhnil nov požar in sicer v velikem kozolcu-dvojniku posestnika Vinka Hribarja. V kozolcu je bilo nad dva "vagona detelje in druge krme in je ogenj besnel tako močno, da so gasilci iz okoliških vasi usmerili ves svoj na* por le v lokaliziranje požara in obrambo sosednih objektov, ki stoje tik kozolca. Kozolec je pogorel do tal z vso zalogo, z raznim orodjem in Atlrfmi vozovi, sosedne stavbe pa so bile obvs-rovane. Posestnik ima krog TO,-1 poroke aH testamenta? sne- selnost avtorja, ki je prepričevala, da je vzlic klavrnosti današnji svet vendar še vreden posmeha, ki ozdravlje" — to je držalo vsakogar v Stalni pozornosti. Kritik potrjuje Golouhov testerski temperament in pravi, da ao Golo^hova dela v neki meri propagandni spisi, a v umetniški obliki. Avtor je torej uspel. Snežni viharji po Sloveniji Po vsej Sloveniji je zadnja dva dni zapadel velik sneg, ki Je povzročil zamude vlakov in preprečil na mnogih krajih obratovanje avtobusov. Snega je padlo krog pol metra, snežilo je v torek in sredo 10. febr. ves dan, šele zvečer je prenehalo. Na Dolenjskem je ponokaterih krajih namedlo do enega metra snega. | Ta novi mrzli val je zajel vso srednjo Evropo, kjer je povsod snežilo. Nastopil je tudi hud mraz. Stari vremenski prerok Herschel napoveduje za drugi dve tretjini februarja sneg in mraz. Napoved se je ureshičila in je le Želeti, da bi koncem februarja sneg tudi skopnel in da bi tudi v tem napoved bila potrjena/ * Falež obsojen na vešala Dne 12. februarja jo mariborsko sodišče obsodilo roparja Štefana Faieža, ki je ubil posestni-co Heričevo v Ggčniku ter izvršil več vlomov, tatvin (n posilstev, na smrt vešali(i. Falež je umor Heričeve priznal, zago-varjs pe se, ds je ni Imel namena ubiti, marveč je vdrl ponoči v njeno hišicp le z namenom, da bi ukradel kaj živil, ker je bil lačen. Ubil da jo je v silobranu. Nekaj manjših vlomov priznava, posilatva pa zanikava. Sodišče je verjelo pričam in Faleževlm pr vjm priznanjem ter obeodilo obtoženca na smrt. Umrli so Na Jesenicah je umrl ravnatelj meščanske šole Ivan Magerl po kratki, mučni bolezni ; v Voj niku je unyrla 19 letna Kristina Zdolšek. V •Ljubljani je umrl u pokdjeni profesor Aufošfin We-ster, star 89 let, v Ljubljani je umrla vdova Marija Babnikova, v Babincih pa posestnik Janez Polanič, star 4« let, na Mariji Reka je umrl najstarejši tamkajšnji posestnik Jsnez Dolsr, star 75 let. V Duplici pri Kamniku 74-let-na Marjeta Zagarjeva, na Jesenicah 49-letni delavec Martin Sest, v Skofji Loki 67-letns Frančiška Osredkarjeva. šks Isszmbm wm krw oporoko * ^ i mmmmm^m Kaj se godi, sko priseljenec, katerega družina živi v inozemstvu, umre, ne da bi zapustil o- Din škode. Gasili ps so gasilci do polnoči, celih pet ur. Vsi so mnenja, da gre za požig in je orožništvo že aretiralo dva o-sumljenca, ki je bilo o njih znano, da sovražita Hr!barj*t Požar iz majhne naarsče Na posestvu Amalije Panger-«'ič v Benetku v Slov. goricah je izbruhnil ,požar. Poeestnica je krmila živino ter šla v skedenj p" krmo. Pri tem ji Je petrolejka padla na tla, se razbila in zanetila slamo. Skedenj je bil nenadoma ves v plamenih. Pogasiti ni bilo mogoče. Prihiteli ao Sofije, gasilcev pa radi oddaljenosti vasi ni bilo. Skedenj in hlev *U pogorela do tal in ima potnica, ki se težko preživlja na svojem majhnem gri^ntu, hudo »kodo. Pri gašenju je dobil kmet ^ranc Rep iz Stare ceste tako težke poškodbe, da so ga morali Popeljati v bolnico v Ormož. O (ioiouhovi "Groteski sede- n joe ti" 4 Mariborsko gledališče je uprl* " rilo novo Gokmhovo odrsko de* "Groteska sedanjosti," v ka-'•ri se norčuje iz mednarodne čuje v Društvu naredev, da '"•■*diči o problemih in prireja 'ankete. Mariborski "Jutrov" »I« dallški kritik V. K. piše o ["dstsvl. ds je našlo delo nej-Mšl kontskt s občinstvom, kar " pri izvirnih novitetah redko ''"Ksja. "Ono, kar je toplo velo vseh prizorov, simpatična, '•vol^ta^d V takih slučajih državna oblast potom "javnega upravitelja" (Public Administrator) prevzsme v svojo oskrbo zapuščino (estste) pokojnike. Najprej mora uravnati zapuščino (settle the estate), t. j. prodati nepremičnine, ako jih je kaj, in osebno lastnino ter potegniti iz benk vloge In prihranke pokojnika. Nato mora plačati njegove obveze, vštevši pogrebne stroške. Končno mors poiskati dediče ln poslati jim čJati preostanek zspuščlne. To postopsnje pa je žallbog večinoma jako potratno, slasti ako gre sa msjhne zapuščine, tako da mnogokrat jako malo preostane ka porazdelitev med dediče. Ako "inozemec" umre, ki je imel precejšnjo bančo vlogo in se ne zns za njegove nsj-bližje sorodnike, se kaj radi nabirajo računi na breme zapuščine, predno*javni upravitelj prevzame zapuščino ali predno konzul one dežele, h kateri je pokojnik spadal, je v stanu na-stopsti v Interesu njegovih dedičev. 8mrt, nenedns in nepričeko-vana, odnaša vsako leto veliko število Inosemcev in večina izmed teh umre brez testamenta (inteeUte). Zlasti med tnje-rodci prevlsduje mnenje, ds o-poroks je neksj, kar ae tiče le bogatih ljudi. Kdor ima Is psr sto dolarjev na strani, je mnenja, ds. sko bi nsenkrst umri. šs njegovi prijetelji paaiii na to, da njegova skromna za-1 puščlna pride V. prave roke. Tega mnenja je bil seveds tudi niki priseljenec slovanake *rvi/ ki je umrl tekom Influen-ee v nekem mestu na osrednjem ta Padu. Njegovi prihranki so znašali kakih $800. Ko je po-grebnik v dotičnem kraju izVe-del, da ima toliko denarja, je takoj poakrbel *a prvoklasen pogreb In napravil toliko nepotrebnih stroškov, da je njefrov račun znašal $450, Ko je tošll zapuščino, je bilo k temu dodanih še $100 na odvetniških stroških. Potem je bilo zapuščlnsko-sodnijaklh stroškov' (probate feea), otroško v javnega upravitelja in končno od $800 je preostalo $112 za delavčevo ženo, ki je živela v Evropi. V nekem nedavnem slučaju, o katerem je Fbreign Language Information Service izvedela, je neki priseljenec zapustil $1100. Stroški pofrrebnika, sodnije, u-pravitelja itd. ao znašali več kot polovico V8e zapuščine in družina v Evropi je dobila le $475, Da je bila oporoka v obeh alučajih in da je pokojnik v tej oporoki imenoval kakega zaupnika kot "executorja" TOrl ali še Več vse zapuščine bi bilo o-stalo na razpolago dedičem. Ako priseljenec, ki je umrl bre« oporoke, nI bil ameriški državljan, tedaj njegov konzul pavadno nastopa kot upravitelj (^ecutor) zapuščine in, ako ae konzul poprime te zapuščinske Zadeve pravočasno, utegne preprečiti, da se zapuščina potrati prvovrstne nepotrebne pogreza druge stroške. Ubravitelj zapuščine, ki se imenuje v oporoki, utegne biti kak prijatelj, do katerega je pokojnik imel popolno zaupanje. V zadnjem času mnogi Ameri-kanci imenujejo za "executorja" ali "Trustee" kako bančno uata-novo; seveda žo se mora izrecno navesti v oporoki. Sestava oporoke Spisati oporoko je jako enostavna stvar, i | V večini držav mora pravo-veljavna oporoka biti »Pi"ai*| roko (nekaj držav pripoznava tudi ..oporoke apiaane s pisalnim strojem). Zapustnik jo mora sam podpisati ali ps kdo drugi na njegovo zahtevo ln njegovi prisotnosti. Dve priči (v nekaterih državah tri priče), ki morajo biti prisotne, morajo podpisati poroko. Adrese prič morsjo biti navedene v oporoki. Vsakdo lahko' kupi tiskovine zs oporoko* ki jih trebs izpolniti. Ali posebne forme sploh ni treba. Enostavns navedba, da dotičnik hoče zapustiti svojo premoženje Ufcu sli enemu, je ravno tako pmvoveljavna oporoka kot vsaka druga spisana z t* in visokodonečimi pravniškimi frazami. Jako važno je, da zapustnik navede ime upravitelja, zapuščinska aodnija (Probate ali Surrogate Court) aama imenuje "eksekutorjs." Najbolj praktično je, da se oporoko sestavi v angleščini. Ali ako je pisana v drugem jeziku, je ravnotako veljavne. Ni treba oporoke niti registrirati nI overoviti potom notarja. Podpisi prič zadostujejo, da Je»oporoka veljavna. Ako kdo hoče uničiti prejšnjo oporoko, naj ae napravi noVa. Prejšnjp je najboljše rastrgstl. Lahko je tudi popraviti prejšnjo« oporoko ali dodati k isti. TI dodatki k oporoki se imenujejjo kodicil". Zapustnik in priče morajo podpisati tak kodicil. KLI8. (Nadaljevanja « Jt. otrani.) Drugi bl lahko isdelovali razno poljedelako orodje po nsši Šegi: kgse, grablje, ribežnike, nože zs zelje, aude.itd. ter prodali članom SNPJ., Ker bi bilo mnogo ljudi članov; ki bi radi delali za kratek čaa, bi naaadlli tudi mnogo jagod in nizkega ja-godovega grmičevja ln lahko jagode doma konzervirali in jih rabili v zavetišču, preoatanek pa prodali Članom. Ker bi imeli mnogo atarih in onemoglih državljanov v zavetišču, bl brqz dvoma po,magala sporazumno njednoto tudi neko-' liko država. Palje bi imeli v tem zavetišču veliko farmarako knjižnico o farmaratvu. To ai bl zastonj lahko nabavili od U. S. Dept. of Agrlcuiture, ali pa selo po nlski ceni. Lahko bi imeli v zavetišču tudi svojo farmarako šolo, kjer bl se podučavalo ob prostih urah o farmaratvu, reji razne Živine, vrtnarstvu, aadjar* atvu itd. Za gojenje mladih piščancev bi lahko imeli gojilnlk, ki bi eno pečjo na toplo vodo. lahko gojili kar 12,000 piščancev. Ko-Ukor bl, porabili sa atroje in o-rodje, bi vedno lahko prodali blaga, drugo preostalo blago bl pa lahko rasdelill med siromašne člane, kar ga ne bi uporabili na zavetittni farmi. Na farmi bi lahko,, prlrfejala plese, igre, veselice itd. druga društva SNPJ. Samo pomiallmo, koliko čla nov bi lahko imeli zapoalenlh na taki farmi, ki bi delali le kolikor bi mogli* Ob priliki bi lahko sa-poallll mnogo brespoaelnih članov. Vsak cent denarja bi bil Blguren pri jednoti; vložen v tako podjetje ln poleg bl člani rea podpirali aami sebe In avoje družine. Poglejte, sobrstje, kaj Imamo danes, ko morsmo fehtarlti aem ter tja, da prežlvlmo sebe In svoje < družine. Kaj je nam treba, da se moramo mučiti lačni, brez dela, po stanovanjih in senci, l^kor da bi pričakovali smrti? Na deželi je zelo lepo živeti in delati, če nI človek lačen. Kaj je nam treba glado-vati, ker imamo bresštevllno a-krov zemlje prazne brez pridnih rok? Vsak človek rad dela, ssmo da ne gladuje. Kako se bi člen dobro počutil, ko bl prišel na tako farmo ali pa v zavetišče. Mislil si bl: "Tu-kaj je tudi del mojega dela ln življenja." Vse vodstvo o zave-tišču naj bi imel v prvi vrsti glavni odbor SNPJ, poeebej naj bi pa imeli še zavstiščni ln f*r-maraki odbor, kateri naj bl bil pod okriljem gl. urada SNPJ. Za'farmarako glaailo in giaailo zavetišča naj bi bila naša Pro-sveta. , I Clanl, premislite malo in malo ^podebati raj te sa mesto, kje bi bilo najprimernejše ln glasuj-mo za zavetišče In farmo potom iniciative. Še Je čas, ps bo potekel, ako 'si kmalu ne umlsllmo kaj takega. Recimo, če bi vlošlll milijon dolar je v% posmrtn« nekega Skls-ds v tako podj<*tJe. Kaj bl to bilo? £MMa jaz ne mislim, ds bl dali fHnjon, pač pa le dam primero, Mako bi prebližno to Izpadlo. . Recimo, da bi v Illinoisu kupili 200<^akrov revna zemlje po $50 a ker, bi zneslo $1000,000. Zfdsno poslopje zs čla ris $20,000 za enkrftž. Hlev za krave $10,-000. Kdfcošnjak xa 2,000, koko- ši z napravami in slektriks (domača) in živalmi $4,000. Zaj-čarne za 1,000 zajcev « napra vami $3,000, 200 panjev čebel a panji po $15.00, $3,000 Gnojila za vrtove $2,000, 1,000 zajcev ta gojenje $3,000. Zajcev bi bilo preveč spočetka 1,000 za rejo. Razna semena 1,000, 50 dobrih krav in dva biks $16,000, dva traktorja $2,000, Vae drugo orodje sa obdelovanje in ves drugi pripomoček $5000, To vse skuosj bi stalo približno $169,000 s nsjmoder-ne j ^i mi poslopji in priprsvami in 2000 akrov zemlje. Sedaj pa naj kdo približno preračuna pridelek in dohodek za prvo leto. To ae bl zamoglo danes sigurno napraviti za to ceno. Pri jednoti imamo mnogo zidarjev, tezar-jev itd., katere bl lahko porabili za gradnjo teh stavb. Frank Lukanclch. Član društva 166, Muslke pa dovolj! La Salle, IU.—Delo na tukajš-j nji reki Illinois se je deloms pričelo, delavci pa pridejo s kon-traktorjem. Tudi to je postalo avtomatično. Minimalna plača Volilni boj in drugo MHwaukee. Wla. — Volilna kampanja je v polnem teku. Vsak dan ae vršijo ahodi, sklicani po soclaiiatični stranki, katerih se udeleii vselej ogromno Število občinstva. Se nikdar v zgodovini tega mesta ni med ljudstvom vladalo toliko ssni-manje sa volitve. Posebno ras veeeljlvo je dcjatvo, da vlada ns vaakem shodu slino navdušenje ln da se politično prebujenje A rl z vsakim dnem. V tem volilnem boju ae opaža predvsem zmeda v nasprotni vrstah; kapitalističnim kandida tom, kakor tudi časopisom, primanjkuje bojnega materljala in ao prlmOranl, da ae poalušujejo selo prdsornlh laži, katere ne vlečejo niti med njih laatnim privrženci. Večkrat je bilo na tem mestu še poročtno glede grsdltve viadukta, ša katerega je bil denar le davnb pripravljen. Komisar u javna dela, Keith, Je raskrin kal drulbo, ki je varala meato pri gradnji kanalizaciji in je pogodbd za graditev viadukta preklical. Družba je vložila proti meatu tošbo In jo zgubila potem pa aa je obrnila na višjo sodišče ln Uko delov savlekla več ko 600 delavcem pa vsela saslušek. Keith (socialist) je vo- je 35c. Konstrukcijski načrt je,. urediti to reko sa mavlgacljo * kin*Mfa?Ji (plovbo) narnikov med Chlca- Ua In našel krog 80 takih del, k (plovbo) parnlkov med Chlca gom ln Mehiškim zalivom. To delo je aedaj le deloma dovršeno, je še dosti mostov in drugih ovir, ki ne odgovarjajo temu načrtu. 2eleznlške družbe ao baje že apelirale za odlog, s izgovorom, da ao v finančnih atlskah. Sploh ne marajo nobene kompetlcijc. Brez dvoma bodo tudi uslišane. Po orlgalnem načrtu bl moralo biti to delo dovršeno do svetovne rasstave v Chicagu 1938 I Vlada je zopet Izkazala kakšne simpatije ima do dola v cev, je preponosna, da bi nakazala brezpoeelnlm kakšno pomoč. Torej imajo tl le eno solu cijo: beračiti, krasti sil pa u mreti lakote. Sedaj Živimo v dobi strojev, snanstvo pa koraka hitrih korakov naprej, dosti hitreje kot ga naša civilizacija zapopade, in ne bo dolgo, ko bo dosti drugih v istem položaju. Nezavedne mase se ps ne sdrsmljo nikoli po-prsj, da jim teče voda v grlo. so bila izvršena Zelo slabo ln proti vsem predpisom mestne u prave. Razkrinkana družba je ssdaj nenadoma preklicala pri siv na višje sodišče In tukajšnj kapitalistični časopisi so prlob-pavom do- tlčni družbi, češ, ker družbe noče, da **radl velike brespo-solno zavlačevala delo še daljs jo storila U "plemeniti" korak Sedaj, ka ja sima že skoro mini la, pa se jočsjo nsd usodo brez* Zadnja časa so rasne drušbe pričele ponovno odšlavljatl de* lavo«. Ker sa v celoti gospodar skl položaj nekoliko laboljšuje, je pač Jaeno, da so U odslovltve delsvcev. ssmo predigra ponov nema zattavanju mezd. V krogih * organiziranega delavstva vlada pvapričanje, da Imajo raa-Učne dražbe dovolj naročil na rokah, toda predVWbodo pričele t deloma hočejo delavce prisiliti, da spriljmsjo nižje plačs. V mnogih dkičaJUi znižujejo mes-■■ ■ . ■ , de polagaiha na ta način, da od- Ce je Človek optimističen, po-|s|ov|jo gotovo število delavcev naenkrat In Jih potem sopst pokličejo na delo, snega sa dru glmt nk ta način1' preprečijo skupni nastop proti snlžsvanju plač, Ratums se, da prsstrsžsn! delsvci sprejmejo vsako ponud bo, sam*"de si sopet sagotovijo delo, Tito bo kapitalizem dosegel, da bodo plačs padle nazaj na predvojno atopnjo, nakar se bodo kdlsaa industrije zavrtela ss nekaj1 tnasscev. | To se bo v bodoče ponsvljslo tsko dolgo, dokler se ameriško tem se Imsmo v naši Ameriki sedsj čisto fsjn. Dan na dan trobijo na radio, da imamo vse ga dosti, še celo preveč, zrsven tega pa še muslko. Vzrok, da imamo depresijo, js, ker Je postalo ameriško IJud stvo prevsč konservativno. Niš konsum daleč zaostaja ss produkcijo. Zakaj skrivata denar doma? To nI praktično, vložlts ga v banks, ali pa kupita radio, avtomobil ali pa eroplan (n pro aperiteta bo tukaj čez noč. To- m w m________ Ji, i rej ns akrivajte denarja doma, delavstvo ne bo predramilo In nstsnčno prelščite svojs žepe, pa| organizirano silo nastopilo proti densrjem ns dan, da ne bomo ovirali prosperltete. Oni dobro vedo, kje so skriti tisti bilijoni. Delsvsko življenja js preveč trnjevo In grenko, tratnomlsleč človek težko prebavi Ve« ta bunk. Pa na i imajo Vesslje ln naj častijo slategsj alons; čs je človek sit, Je lshko humorist. Zsvednl delavci lma-1 jo pa drugs, bolj fundamentalns principe v življenju. Pres. Hoover Je precej rsdodsren s to rs-bo, mogoče podsri brezposelnim kakšen morstorlum. f. Petek, psaivni član društva št. 2. vrhu stavba 'Tempel godbe" ns svetovni razstsvl v Chfcsfa v prihodnjem letu. zunsj, v sredi js ps notranji avditorij, v katerem bo 4000 sedež** la na odru bo prostora ža 100 muzi kan tov ia $00 pevcev. V tem avditoriju bodo vsak večer koncerti, pri katerih bodo sodelovali najznamenitejši godbeni fn pevski talenti jz vseh dežel sveta. Hertorii Wlfherspoon na fteeni Je podpredsednik člkaške civične opere fn on W di n ktor odbora ss te prireditve, Frrderlrk Stock ne levi, kooduktor Chiesgo 8> mphony orkestre, bo pe muzikalnl direktor. tem rs m« ram, Znani rojaki Joe Vidmar, kaUri Hna veliko število pri jate I Jev po ratnfh premoge rak I h naselbinah, je prejel U dni ls sU rega kraja žalostno novico, da mu je umrla mati dne 2. februarja. Pokojna je žlvcU v vasi Mali trn, fara sv. Duh pri Krškem. Sin Joe jo je zapusti le-U 1018, ko se Js podsl v Ameriko, kjer Je vedno sUl v vraUh ns pred nege delavstva. • Hperiak. Kako Izgine človek New Vork, N. V,—Ker se večkrat sliši, ds jf izginila kaka osebe, želim sledeči komentsr, trdno sem prepričsn, da Je tukaj neka smoU, kajti Užko verujem, posebno glede mlsdlh deklet, da bl Jih moglo toliko Izginiti. Ae nI dolgo odkar aem videl stalaj mladega dekleU. Govorilo se je kakor Je pri naših ljudeh navada s zaničevanjem. da js pobegnila, nato so dobili v rte k I kleti okostjs. kamor Js Mla odpeljsns Kar je res, sst* ne smemo zsmolčstl, ds se po UJ poti zgubi dosfl na-šfh ljudi ln ss jih nlkdsr vsč ne nsjds po ^rsej poizvedbi poMeije. Ksko Je mogoče, ds ae toliko oseb htotn* vsem pronsjdbsm policije, ki vendar razpolaga s Uko čndtfvitlm aparaUm In Ime za vse tako Unka tuleče ušeaa In ki ob vsekam novem slučaju Ukoj prične s vso vestnostjo In energijo preiskoveti In sasledo- vati. Vsekakor ie dejstvo (In teh Je v današnji dobi precej), da ostane tiho akrito. Gotovo je, ds vsi tl. ki ao izginili, niso tegs storili prostovoljno. StsJno či-tamo, ds ao v tem in tem kraju našli nesnancs. Kdo je in ksko je? Nihče ne ve. Vašen korak bi bil sa naše orgeniaacije in 6aUnove, to je pevake zbore, čitalnice In druga društva, da bi, ko član opuati dotično društvo, šel uradnik na njegov naaiov In ae Informiral ta vzrok. Tako bi se posrečilo veliko odkritij, ne kakor je navada (ni ga več, pa that'a ali). Znan ml je alučaj, ko ae je ras-glaailo, ds je šla oseba v sUri kraj, ravno v isUm kraju, kjer Je isginlls. Ker je skoraj vsak naš človek pri Um ali onem društvu, je mogoče alične dogod-Ijaje rešiti. Tbne Hrenovee. Grdlna napada Brldieport, O.—Seveda ao tukaj slabe delavske rasmer«, na društvenem polju pa še precej dobro napredujemo kljub Umu. Pred kratkim je društvo št. 88 KSKJ dobilo A. Grdino ls Cle-velanda, ki Jim je kasal filmske allke ls Jugoslavije. To je bilo o. k., njegov govor pa nI bil o. k. Tisti Štsjerskl bik, ki nsm ga Js kasal na sliki, je Imel več olike kot Jo Je pokazal Grdlna na odru. Zakaj pa nI Grdlna povedal članom omenjenega dru|tva. da ne smejo prodsjatl vstopnic drugim kot le 100% katoličanom. On naj se niksr ne brlfs sa našo molitve, pa tudi na 18 Hočevarjeve brate, ki so na mestu. Ako ps bodo tako sgago sa agiutorja Grdlna, ne bodo isvoljsnl. na s svojimi nastopi nai rasdor. V glavnem jas glodam na č|( vsks ksr js, ne ksr on veri to Je njegova osebna zadeva, ko bl Imela K8KJ samo Uko grisenoe kot je G., predla. Nerada se javnoatl, pa ker Je Grdlna neslane klatil, se čutim dolžni da stvar omenim Javno, daj vedel, da nismo Uko sarukai kot on mlall, ksr nas Je napadal. Clanl osnačsnsgs društva so prodajali vstopnlos po hišah, pa Jih potem U Grdlna v dvorani napada. QUka pa taka! Mary Potnik, članica društva št. 18 SNPJ,_ Zahvala Htrabane, Pa.-K!jub slabim Časom so mi prijatelj! in snancl dno 27. fsbr. priredili veselo partijo In presenečenje k mojemu rojatnemu dnevu. Prinesli so razna darila ln Jedila, godec pa Je na harmoniko zslgrsl poskočno polko. Kaj takega še nisem došlvela, kot je bilo to vese-o Ifnensdenjo. J'rsv iskrene hvala vsem sa izkazano naklonjenost na prireditvi In vsem, tl so mi za časa mojs bolesnl šli na roke, posebno ps moji sestri, ki Je Ukom bolesnl Štiri Udne skrbels sa mojs otroke. Mary Tomšič. umrnn . Univerze obdane s srednjim Mens, Ark. — Ameriške uni-verse in kolegiji se v duhu še vedno nahajajo v srednjem vt-ku, Je bil zaključek študentov delavske šote Commonweelth Collegs, ki so rszprsvljali o iredmstut "KsJ Je nsrobe s ns* imi univerzami." "Naš šolski sistem je osUl daleč za časom," Js dejsl Inštruktor BIH Cunninghsm. "Unlverse srsdnjegs veks so skušsle napraviti Iz vernikov grške flloso-fs; angleške višje šole 16. ato let j s so skušale napraviti srednjeveške učenjske is sinov gre-ščakm ; s meril k s vseučilišča pa skašsjo nspravltl la študentov angleške gentlemsne, nsmesto da bi Jih sesnsnjsla ln vsposab-lala ss rsšsvsnje dsnsšnjlh pro-Hemov." - , Avto ns leiezeišktnt Um dess-gsl rekord Jsckaonvllle, FU. — Poskuš-nja S avtomobilom, ki ima pnsv-matična kolsss t robom kskor šeleznižki vsgonl In teče po že* eznlškem tiru, ae Je Izvrstno obnasls zsdnjo rtsdeljo ns progi Saabord telesnloe. Avto s sedmimi potniki Jp drvel po tiru s 'najvišjo brzino §7 milj v url ln povprečno brzino 84.M mIIJ Ur je prevozil 406 milj v 878 minutah bres vsake nesgeds. Elija* pajmmnd: ' g®T| PUN V ZAPADNI EVROPI (Prikaz iz bodočnosti evropskega velemesta.) Za "Proaveto" prvvedal a avtorjevi m do vol jan jam Fr. W. "Ali naj dopovedujem, d* je ogenj dobrota, ce ga koristno usmerimo, a nesreča, če ga prepustimo namerno sebi ter zlobnim rokam? Prav tako W z v aem drugim. Ako je znanost doslej korintila aamo pelčici izvoljencev in danes preti vm mu zemeljskemu življenju, ni td njeno zlo, temveč zloba tistih, ki so jo smeli uporabljati ter« določevati smer njenega izhodišča. Znanstvenik raziskuje, pretvarja in ustvarja, sledi in mora brezobzirno slediti nabigom duha, klicu delujočega uma, toda nikogar ne more pri-tnoiati, da se zaduši z njegovimi izsledki. Ne zanikam današnje nevarnosti, vem, da smo preti poginom, ako se takoj ne zaustavi preteča vihra. Mislim pa, da je drugam udar potreben." "Kam?" je v veliki tišini vprašala Alma. . "Vladajoči »o pobesneli. Obsedeni so. Za ustvarjanje sporov jim je vse dobrodošlo. Vi-Aek blaznega užitka jim bo ponoreli metež. Ako je naAe mestd središče in prvači pri naklepih, potem za v rimo drveči tok Um, kjer bo Ukoj učinkovalo." M učnost razpoloženja je presekal Robert. Čutil je, da mora tudi on povedati svoje. "Vzlic navideznemu premoru se nikar ne obotavljaj mo. Naš obzir mora veljati nezaščitenim. Tisti, ki se sami igrajo z ognjem Ur bodo opečeni, tisti nam nič mar. Imamo pa množice, ki že Uko dovolj trpe, ki poravnavajo vse račune sveta, prenašajo vsa njegova bremena. Njim, ki prikovani s trdim delom v tovarne, na zemljo in pod njo, z Žrtvovanjem / Iravja in življenja, gromadljo blagosUnje, njim smo posvečeni. Radi njih smo zbrani, zanje, za njihova razbičana bitja se zopet meše-tari, a moramo preprečiti kupčije. Vsi, ki smo tu, vemo, kakšno je življenje na delo vezanega človeka. Iz tega življenja prihajamo, zato ga znamo ceniti. Mi sami smo dovolj presUli, po ječah so nas vlačili, zato glejmo, da vse to ne bo zastonj. Ker ljubimo življenje, se borimo proti smrti." "Proti smrti in za smrti" je klical Leo. Julij pa je njegov klic razjasnil: "Za smrt sUrega sveU!" "In vstajenje novega!" je dodala Alma. * Tudi Hilbert nI ostal v ozadju pri Uj važni pravdi. • Govoril je: r j "Za skromno življenje! Prav za prav je na-ša borba amešna. Če ravno je človek že Uko uspežno premagal že samo naravo, Jo nešUto-krat ukrotil, obvladal zemljo, vodo in zrak, dosegel silovite uspehe v različnih smereh, vendar v bistvu ni stopil koraka dalje. Niti toliko se ni dvignil, da b!'Spoštoval samega sebe. V današnji prosvetljeni dobi nima človeško sožitje poštene, pravične, dostojne oblike. Vsa zgodovina je zgolj krvava lisa na belem papirju. In če je že kaUrikrat bilo klanje upravičeno, je danes medsebojna morija sramotna. 8 rs motno je vse, kar obstoja. Namesto skupnega dela za skupno srečo, izsesavamo drug drugega. Na vse mogoče načine smo učeni, a ravnamo, slabše ko bebci. Tako nizkotno je, bran|ti samega sebe pred samim seboj. V tem je moje mišljenje srpešnoeti. Pa moramo biti na braniku. Radi odgovornosti pred zgodovino!" "Tako Je!" Je vneto pritrdil Riko. "Velika Je naša odgovornost, Mogoče kdo dvomi. Lahko si misli: vse bo uničeno, nihče in ničesar ne osUne, kaj zgodovina in odgovornost! A ni Uko. Zemlja le ni majhna in tu ali tam se življenje morda ohrani. Ej, to se bodo amejali zanamci. Vse' večje norčevanje bo u-pravičeno, kakor pa je naše iz prošlosti. Kloti je bilo razvlečeno modrovanje odveč. "Vrnimo se k stvari K' Je zahUvala. Določimo si delo, potreba naših dejanj je iUk utemeljena!" Riko je zmajal z glavo. "Dejanjem moramo dati svoj smisel. SIcer so brezpomembna. Ozkosrčen pogled bi škodil. Gola obramba je že nekaj, a vae še zdaleka ne. Ce se to, kar bi zdaj preprečili, vseeno nekoč zgodi, potem naj se kar takoj. Le Uda j, če se posreči posUviti nove temelje, za večno končati ponižujoče nesramnosti, zgraditi iz človeške družbe sUvbo pravilnega sožitja, kar je prav mogoče; le tedaj dobi borba višji in trajni pomen. Skrajni čas je že, da posUnemo ljudje. PosUvimo resničen mejnik. Doslej se Je izmislilo marneče »Uvilo budalostl, ljudje na vseh koncih ln krajih so si tekom časov postavili bajne bogove, se strašili s hudobami; različne laži, v modrost in resnico ovite, so že preplavljale svet, le to se še ni zgodilo, da bi bil pošten zemljan deležen poštenega \kruha. Si morete misliti in predsUvljati večjV glupost? Ob izobilju, ki lahko vse zadovolji, »račija njenih, stvariteljev." ( Protej se Je zganil, da tem besedam doda še svoje misli. 'Največja glupost je pač v tem, da človeška golazen sploh obstoja. Zdi se mi, da je to tudi madež vesoljstva, toda vzlic našemu poznanstvu in razumevanju ne upam povedati svoje domislice do kraja." S pritrjevanjem vseh je Llja zahtevala, da ne zamolči svojih misli. "Le.daj, Protej! Ne bomo napačno umell!" Protej se je vnovič zbral k razlaganju. "Ce bi zaplavali daleč v ozvezdje in se ozrli krog sebe, bi šele spoznali, kako ničeva je naša zemlja. Ob večjem približanju bi zapazili, da nosi mnogo vrst in oblik življenja. Ker smo na njej, vemo, da je človeška vrsU številna napram drugim neznansko domišljava. Vse osUle hoče krotiti, podjarmljati, pa še sebe ne uredi. Zveri, ki jih lovi in spravlja v kleti, ne vedi, da se zvijačni krotilec prav Uko plodi, da enako poginja in akrbi za ohranitev svoje pasme. A se čuti vzvišenega, pa je Uko nizko-Un. "Goreča zvezda" vrši prav za prav ?osel samoohranitve. Veruje v boljšo ureditev Človeške družbe. Toda kaj,.če kljub možnosti U ureditev odpade? Kaj tedaj? Bolje bo, da našim sedanjim sovragom pomagamo iztrebiti člAVeško nesnago s sveta in od iztrebitve Izločimo samo pragozdove. Naj zakraljujejo zveri, naj bo življenje našega planeU čisto, zavlada naj v svojih prvotnih, nepolhehkuženih, naravno zdravih oblikah!" Nove misli so zarotnike presenetile in jih za nekaj minut odtrgale od pravega dela. XV.) Nov večer. Zabavišče. V intimnem prostoru tega zabavišča se pogovarjajo s priUjenim šepetom Gina, Hugo Kloti in Leo. Na plesišču zabavišča igra godba ip zabava zabave željne ljudi. 1. Gina je svojim bratom in vsemi prav domača. Tudi trezno misleča je. "Kolikor bomo prostodušni, toliko smo tudi varni," jim dopoveduje. "Le bojazni ln zadrege ne pokazati." (Dalja prihodnji«.) i! E O S V E T A*_ ■«iWmilL__j_.. i——i« ■ zneje ni dala poljubiti, ko je nežno stopil k njej v sobo. Mrzlo in uporno se mu je izvila iz rok, da je ves prepaden obsUl. Ne razumem, kaj je s teboj — sicer pa, kakor želi*!" S temi besedami je segel po neki knjigi na polici in se zatopil vanjo — Uka "brezsrčnost", se je sama pri sebi zgrozila Erna. Zdajci — bilo je okoli sedmih zvečer — pa je pozvonilo. Pi-smonoša je prinesel veliko košaro. Fedor jo je prevzel od služkinje, jo odprl in povedal svoji ženi: "Nove cvetlice so prišle za najin vrt." Pri besedi "cvetlice'' je Emo izpreletelo. Vendar tega ni pokazala in je pomagala pri izla-ganju krasnih rastlin z višnjevimi cvetovi. Evo, račnn je priložen!" je rekla in vzela ovitek v roke. Odprla ga je in prebrala.. "Račun. Umetna vrtnarija Kari Hermann," je čiUla, "40 kosov Mie Lobate. Dvanajst mark hvaležno prejel. Kari Hermann." Ernf se je izvil iz grla glasen krik. Omahnila je nazaj. Začuden jo je .Fedor pogledal. "Kaj ti je?" je vprašal. "Kaj se je zgodilo?" "d, nič! "Tale rastlina se imenuje Mia Lobata?" "Da. Ali ni lepa?" "Torej to ni plesalka?" "Plesalka7" je začudeno vprašal mož. Erna se mu je vrgla na prsi. "O, kako neumna aem bila!" je zaihteU. "Kako neskončno neumna!" In izpovedala se mu je, vsa. Ko sU potem sedela pri večerji, je Erna dvignila čašo in na zdravila: , ."Naj živi Mia Lobata!" In smeje se je dd||6lnil mož: "Naj živi plesalka 1" i ■ 1 Dekle z bolnimi očeti Napisal B. Rihteriič PLESALKA Sapinnl Fr. Wifking S solzami na trepalnicah je gledala Krnu za avojim možem, ki ji je ravnokar še poslednjlč pomahal v slovo In potem izginil zu vogalom. Komaj |m>I leta sta bila poročena in kolikokrat jo je že pustil samo! f'a baš v Berlin mora vedno! Kot ravnatelj podružnic? neke berlinske veleban-ke je ravno zadnje čase imel tam dosti opravkov. Tako ji je doftikiat razlagal in ona mu ni iint la čc«a oporeči. I'u vendar s«* ji je zdelo, da se ne z drugimi rečmi ukvarja. otem tiho splazila v svojo »pa In leo. Da jo Fedor tako grdo vara — to Je atrašno! Ves dan je premišljala, kaj bi bllit poisvedovala o njem — | tak ^ ■><• ]>« tudi pri njej ,tori." Naponoči vzela spanec, toda obenem je oaUlo v njej tudi sovraštvo. Ce je ne prosi odpuščanja. če ee resno ne poboljša — potem, oh. potem se loči od njegs — kako strašna misel! Toda nič drugega ne bo pomagalo. o Proti večeru ae je Fedor vrnil. Zelo ga je začudilo, ko je videl, ds ga njegova žena nI sprejela Uko nežno kakor drugače. "Kaj ti je, arčeb?" je vpra-šal. "Ali si bolna T Ni mu naravnost odgovorils. Nato )e šla is sobe. Kakor mu je ob aprejemu od- Ne vem, kaj bi vam danes povedal. Preveč misli je v meni. Komaj da jih sam pregledam. Kadar hodi človek med ljudmi, se ga primejo, da sam ne ve kdaj in kako, z njim gredo kakor sence. Ne more jih pregnati. M njegovo srce se zagrizejo, slednja je kri, in če •jo hoče iztrgati, gre z njo kos srca. ' Taka je usoda VBeh misli vseh zgodb. Tudi mojih. Tudi te. e , Živelo je nekoč dekle, ne vem kdaj in kje, ie to vem, da sem jo srečal.' Bledo je bilo njeno lice, dosti preveč bleda, da bi moglo biti zdravo. In vendar ni tega nihče opazil. Zato, ker ni nihče gledal lica, ker je vsakdo gledal samo lepoto. Na njenih ustnah je obvisel slednji pogled, na le-skečočlh se rdečkastih laseh, na rokah, ki so bile kakor dve nemi prošnji. in vendar je bilo to dekle lepo samo takrat, kadar je gleda-o izza priprtih oči. In kakor bi )ila vedela — le malokdaj jih je razprla, da pogleda v avet, boječe, skrivnostno. In potem so takoj spet padle veke na zenice — bala se je. Stanovala je daleč in vsak dan sem prihajal mimo njenega okna. Zaradi nje. Kaj me je brigala dolga pot, če sem videl njen obraz. Obnemel sem pred njim. Morda bi se bil razjokal, da ni bilo ljudi. Potem pa sem pobesil oči in šel nazaj. Strašna je bila U pot, ne bi je bil prehodil, če bi ne bilo misli na drugi dan, na vrnitev. Potem Je dolgo nisem videL SU1 sem pod njenim oknom in čakal. Sesti dan sem vedel. Nikdar več je ne bo k oknu. Takrat sem bil mlad. Kadar je človek mlad, pravijo, je močan. Pa lažejo. In v tej laži ga prepuste samemu sebi. Dosti premalo je že v njem moči, da bi mu smeli iztrgati roko, ki ga je dotlej vodila. Pošljejo ga v luč, pa oslepi in pade. $redi poti omaga, ne more naprej. Tudi jaz sem omagal. Obolel sem. Ne vem, kakšna bolezen je bila. Ne najdeš ji latinskega imena, ne našega. Smrti sem čakal. , Pa ni bilo smrti — ona je prišla. V noči, ko sem bil Uko sam, da se je še duša zbala in zbežala od mene. Ko sem najbolj trpel, je stopila v sobo. NI odprla vrat, ni jih za seboj zaprla, nenadoma, sam ne vem kdaj, je stala pred menoj in njena roka je počivala na mojem čelu. a------v— ■ ------— -• — --------v^rini, <•«• am posiia: toda razen nekaj Idi Krna brez pornišljanks vrgla 'bila poljub, uko se mu tudi po- H. Ainalojr Hiftiaian. New n. Y Mr. H. Ainalev Hlghman je novo naaUvlJvni potniški upravitelj Fronch Line (Coutpa*nis Gone-rale Tran»atlantlqua). Jo »Ur mor-, nar in poln akninja In zmotnosti zs t« njegov urad. Ka *ata vojne Je bil mr. H. Hi*h-man pomoftnl slavni Auditor aa United Htatos Hhlpplitc Bosni, nastavljon v Washinst«nu, Bostona in Phtlndel-phiji. In imel Jv tudi rasna drug« vaina urade. Mr. Highnisa J« bil skoai 18 lat u po« trn pri Ragmond k WMteomb kot potnlAM Hvetovalor aa vso dola svata e to pow«e»e ta Evropo. Nad al j« J« mr. Hiffkman iasol i vose • W. R (iraea and Ce.. kjer imel polno prilika w.,motnim glavnim jiprnvitetjom po Jonn TU-lieru, in promoviran sa «pl»4n«en upravitelja sd Kepndn« Indijo in Se verna otreija J išao Amer k v~(Adv.l "Kdaj si prišla? Kako si prišla?" 2alosten nasmešek je bil odgovor. "Zakaj te tako dolgo nisem videl? Si bila bolna? Si umirala?" "Nisem bila bolna, nisem u-mirala." Sklonila se je k meni. Kakor v megli sem jo videl. Ni bilo luči v sobi, le cigareU mi je tlela v roki. In ko je bil njen obraz tik mojega, sem potegnil cigareto, da sem v žare-čem soju videl njen obraz. Takrat me je obšel strah. Njene oči sem videl, in vedel sem, zakaj jih je vedno skrivala, kadar aem jih iskal. Bolne so bile. "Zdaj vem," sem ji šepnil. "Zdaj veš. Slepa sem kakor si bil slep ti, ki si hodil k meni. Sleherni dan si hodil k meni. Vedela sem in sem te čakala. Nisem te videla .. ." Glava ji je zdrknila na blazino, da sem začutil njene lase ob svojem licu. "Tudi tebe so prezgodaj poslali v luč. Luč žge v oči. Umori jih.. ." "Da, luč žge v oči. Umori jih. Meni jih je umorila . . ." "Tudi meni jih bo." "Tudi tebi jih bo . . ." o Danes sem slep, kakor smo slepi vsi, ki smo premladi stopili v luč. Res je, sami smo si želeli luči, izpustili roko, ki nas je vodila — zdaj Uvamo v temi, iščemo, iščemo, trpimo .. . Pa ne tožimo. Tudi dekle bolnimi očmi ni tožilo. Samo njene ustnice so bile molitve, njene bele roke prošnja. Tudi ti nikar ne toži. TOESp, g, MARCA Z« kratek eas Dialog v ranem juiru ' ] "Prosim lepo, gospod gtriL nik, nekaj bi vas rad vprašali ' bi mi dovolili in bi bili Uko «2 jazni, da bi mi odgovorili" "Kaj pa bi radi?" "Prosim lepo, rad bi vprašaj gospod stražnik, koliko bo zdajle ! ura?" i "Pet." "Najlepša hvala, gospod strni. I nik, zelo ljubeznivo, toda še eno vprašanje bi imel, če dovolite ia če smem vprašati . . "Kaj pa še?" , "Prosim lepo, pet zjutraj ali' pet zvečer?" /Tako, najlepša hvala, zdaj n ! bi vas samo še nekaj maleis vprašal: danes ali včeraj?" ;] * Zunanja znamenja Mirtič je od včeraj kakor temu pravijo, slamnat vdovec. V« vesel je spremil svojo ženo n* postajo, in ko je vlak odpihal, * je jadrno odpeljal domov. "Tako, to bi bilo opravljeno,*! se je oddahnil. "Zdaj pa hitro prstan « prsU, hlače zlikati, krt-vato zakrpati in gumbe priaiti na hlačah — potem živa duša ne bo več vedela, da sem oženjen." VI imata lahko atočse organ Nuga-Ton« daj« novo mol in ailo o,UW> ' Hm islrpanlm organom in pomaga k prt*«« delovanju. Oitoti iivot bol«Mntkih glivi« „ potem ko ,t« ga Jemali nekaj dni m pritg*, počutiti bolje, bolečine v ialodeu, črtvih. mili.. oah in aklepih prenehajo, vale obfiti pud*. nejo moč ne j fte, vafti organi dobe več tivl> 9 nja in vi ae počutite nova oseba. Nu(,-T*m aa prodaja v lekarnah. Gotovo »i ga nabavit, nekaj. Ako ga lekarna nima, tedaj mu recit* naj sa naroči aa vaa od trgovca na debaU. NAROČNIK^ POZOR! Znamenje (Fjeb. 28,1932), pomeni, da vam Je naročnina potekla U dan. Ponovite jo pravočasno, da vam HeU ne usU-vimo.. Ako ItaU ne prejmete, je mogoče usUvljen, ker ni bil plačan. Ako je vaš Ust plačan In ga ne prejmete, je mogoče usUvljen vsled napačnega naslova, pišite nam dopisnico in navedite stari in novi naslov. Naši zastopniki ao vat drn-itveni Ujniki in drugi saatopni-ki, pri katerih lahko plačate naročnino. Naročnina sa celo leta je $6.00 in sa pol leU pa $3.00. Člani SNPJ doplačajo $4.80 aa leto, za pol leU $£.40. Za mesto Ghlcago in Cieero sa leto $7.60, pol leta $$.75, sa člane $6.30. Za Evropo etans n pol leU $4.50, sa vae leto pa $9.00. Tednik stane za Evropo $1.70. Člani doplačajo samo $1.00 aa pofttnino. Mladinski List sUne sa celo leto $1.20. Upravniitvo "PROSVETA" 2«R7 8. Lewn