-    375    -
Novičar iz raznih krajev.
Iz Dunaja. C. k. dnarstveno ministerstvo je 16. dan t. m. oklicalo, da preklicani š a j n a s t i kupreni d n a r j i, potem stari 3kraj carji in pa ve na rji se morejo vendar še do konca tega leta pri vseh cesarskih kasah in če je potreba tudi pri davkovskih po njih stari vrednosti menjati, pa jih mora najmanj za 1 goldinar starega dnarja biti;   za plačila se pa nikjer  ne  jemljejo.
—  V nekterih deželah našega cesarstva se lani ni nabralo predpisano število re kruto v, in ti bi se bili mogli letos nabrati. Cesar so pa zdaj ukazali, naj se vse to zbriše in za lansko rajtengo letos nobeden ne vzame.
—   ^Svetozor" piše, da je bila 3. nov. na Dunaji slovanska beseda, sklenjena s plesom. V koncertu so se popevale serbske, ruske, češke, poljske pesme in slovenska Vilharjeva „Ipava." Odlikoval se je med pevci sopet slavnoznani gosp. Lukes; pa tudi gospodična Mina Me-dalova se je verlo obnašala. Pela je eno poljsko in Vilharjevo „Ipavo" — kakor „Svetozora piše — s tako čistim glasom, da je segal v serce kakor milo petje slavč-kovo v pomladanski noči. Ona je izverstna pianistka in v vsakem ozeru biser, s kterim se smemo po pravici ponašati.
—   Družba, ki je kupila dunajsko -teržaško železnico, ima zdaj v svojih rokah tudi laako, tirolsko, koroško, horvaško in izhod njo, ki bo peljala do Turškega; gospodarila bo čez 400 milj. in kapitala ima 340 mlijonov gold., je tedaj najmogočniša družba vseh družb v Evropi. Družbiniki sopaRothschild, Talabot, Blount, Ucielli, Galiiera in Laing, zraven teh po-prejšna lomb.-beneška družba in pa kreditnica avstrijanska.
—  Dunajsko kmetijsko družbo je zadela velika žalost: umeri ji je nje visokospoštovani predsednik gospod knez Alojzi Lichtenstein 17. t. m.
— Vse dunajske bolnišnice so zdaj tako polne bolnikov, da nimajo ne postelje več prazne. Mačuh ali tifus še zrni raj najhuje razsaja.
Iz Salcburga. Slovesno posvečenje novega celovškega knezoškofa dr. Valentina Wierry-a je bilo v naši stolni cerkvi 21. dan t. m.; drugi dan so zapustili škof Salcburg in se podali na Koroško.
Iz Prage. Pervi in drugi večer potem, ko je bil Rade c k o v spomenik slovesno odgernjen, so bile mnoge veselice, med kterlmi imenujemo gledišne igre v nemškem in češkem jeziku. 15. nov. je bila igra v nemškem gledišču. Po svečanem predgovoru so igrali pervo in tretje djanje opere wErnani"; po igri je bil ples v Zofinski dvorani, kterega sta tudi presvitla Gosta s svojo nazočnostjo počastila. 16. nov. je bila pa igra v češkem jeziku. Sto in stoteri klic „Slava!" in „At' žiji!" je, kakor ??Praž. Nov." pišejo, donel ob Nju prihodu. Igrana je bila Kolarjeva poslavljena igra: ^Vvsloužilci" (Invalidi), ktero so končali s cesarsko pesmijo. Na to je sledil Klicperov vesel ,,Divotvorny klobouk." Ves čas, kar ga je Cesarju ostajalo, so obiskovali šole, bolnišnice in druge očitne naprave; v češki višji realki so sami govorili po češko z učitelji in učenci. Obiskovali so tudi mnoge fabrike in obertnijstva. Pred odhodom iz Prage so darovali ubogim 1500 fl. v samih novih krajcarjih.
Iz Moravskega. V Pr os ni ca h je kupil perve dni tega mesca nekdo kravo od kmetice za 4 nove krajcarje! Dal ji je namreč v pavoli in papirji zavite svitle nove krajcarje; ženica je mislila, da so cekini in je sleparijo še le spoznala, ko je bila krava iz hleva.
Iz Beneškega. Mestna gosposka v Benetkah je dala postavo, da bo plačal vsak, kteri se brani, kufreni dnar po postavni veljavnosti jemati, 1 do 100 fl. kazni.
Iz Ogerskega. Iz Pusta-Vacsi (jsred Ogerskega) se pišejo 7. dan t. m. žalostne novice zastran letošnje prezgodnje zime, da namreč ondašuji kmetovavci še veliko veliko ozimine niso vsejali, in ker je sneg in mraz za 3 mesce prezgodaj pašo živini zaperl, žugajo gospodarjem zavolj pomanjkanja klaje v teh krajih hude nadloge; več gospodarjev je tistim, ki vzamejo en del njih živine na rejo, obljubilo tretji del goved za darilo, to je, vsaki tretji rep.
Iz Serbije. Iz Belega grada naznanja „Svetovid" od 2. t. m., da je zakon o serbski skupščini gotov, in da je bil pred nekoliko dnevi svetlemu knezu na odobrenje predložen; on ga je z nekimi opazkami starašinstvu po-vratil, ki je one opazke brez odloga usvojilo, in ga knezu v poterjenje poslalo.
Iz papeževih dežel. Rimska vlada je v letu 1849 sklenila, skozi 15 let vsako leto 20,000 gold. kot darilo razdeliti tistim kmetom, ki vsadijo določeno število dreves. Izperva se je le malo kmetov poprijelo te za-sadbe, sedaj pa so že več let tako pridni, da od 300,000 gold., ki so bili v vsem skupaj za darila določeni, je zdaj le še malo tega dnarja v kaši; za 100 zasajenih borovcov prejme vsak, kdor jih zasadi, 40 gold., za 100 hrastov 30 gold., za 100 mecesnov ali oljk 20 gold. itd.
Iz Nemškega. Iz Berlina. 12. novembra so bile perve volitve za deržavni zbor. Vseh volivcov v pruskem kraljestvu je tri milijone; polovica njih je prišlo volit. To je lepo pričevanje, da je ljudem mar za deržavljanske reči, ktere zadevajo nazadnje vsakega podložnika. Volitev je padla večidel na može poštenega ustavnega napredka, ki so tako deleč od starokopitnežev kakor od nespametnih prekucnežev. Ti bojo 23. tega mesca volili poslance za deržavni zbor.
Iz Francozkega. V Parizu sedaj vse govori le od tega, kako bo sodba iztekla čez grofa Montalembert-a,
enega najveljavniših pa tudi zmernih mož na Francozkem. Pisal je namreč v nekem časnika neki sostavek, kterega ondašnji cesarski pravdnik obdolžuje, da je poln preku-cijskih namer, in da zatega voljo mora grof Montalem-bert pred sodbo. Zagovarjal se bo sam, zraven pa bota zagovarjala ga še Berrver in Dufaure; dva najslavniša govornika francozka. Ker grof v zgrabljenem sostavku večkrat pravi, kako vse drugač je na Angležkem, kamor je treba človeku, kdor hoče čisto sapo dihati in svoje misli misliti, iz Francozkega pobegniti, kjer zdaj ni „ne pravice, ne svetlobe, ne svobode", se angležki časnik „Times" na vso moč za 3VIontalembert-a poteguje in sila ojstro zoper francozke oblastnije govori, kterim — kakor ;?Times" pravi — bo nazadnje še nevarno, če bi človek od ^spremenljivega vremena" govoril, češ, da pod takimi besedami je skrita misel, da so visoki francozki oblastniki le od danes do jutri itd. Francozi mislijo, da porotna sodba ga bo krivega spoznala, pa ne morejo misliti, da bi visoko spoštovani grof ali v ječo ali v pregnanstvo šel, ampak so terdnega prepričanja, da ga bo cesar pomi-lostil.   4. t. m. se bo začela imenitna sodba.
— Iz mesta Ha vre so pripeljali pred nekimi dnevi sila slanikov (arenkov) v Pariz, kjer jih pa niso mogli prodati. Nazaj so jih mogli peljati, in zavoljo tega so bili tako po ceni, da se jih je dobilo za 18 kraje, toliko, da jih je mož komaj nesti mogel.
Iz Angležkega. Vez prijaznosti med Angleži in Francozi, ali da bolj prav rečemo, med angležko in francozko vlado se vsaki dan bolj rahlja. Iz vseh dosedanjih političnih hlimb se ne da nič druzega posneti, kakor da si svoboda in despocija ne morete serčne prijatlici biti.
Iz Turškega. Turška vlada se je v zadevah černo-gorsko-turške meje osnov francozke in ruske diplomacije udala in je tisto mejo za pravo spoznala, za ktero so, zoper voljo avstrijanske vlade, govorili francozki, ruski, angležki in pruskiv poročnik. Ruski poročnik je še poslednjo uro poskusil Cerni gori tudi luko pri mestu Spi ca pridobiti; al ostali poročniki niso dovolili v to. Nazadnje so se še v tem zedinili, da se boevropejska komisija prihodnjo pomlad še enkrat v Čemi gori zbrala in ondi nove mejnike postavila.
Iz izhodne Azije. Iz Ko sinki ne. Francozje so jo sedaj tudi s to deželo natvezli, in sicer, kakor pravijo, samo zavoljo tega, ker si Francozi že veliko let zastonj prizadevajo, s to deželo v kako zvezo priti, zlasti pa zavoljo tega, ker francozke vojne ladije dosedaj ondi nič niša opravile in ker so bili francozki misijonarji v tej deželi tako kruto preganjani. Tudi spanj s k a vlada se je iz ravno teh uzrokov s Francozi zedinlla. — Odrinili so tedaj Francozi in Spanj o li v te kraje; pa osoda jim ni mila. Obnebje jim je nevarno. Sonce je vroče, da jim ni prestajati; na terdi zemlji morajo ležati, in tema mravelj, komarjev in druzih merčesov jim greni življenje bolj, kakor sovražni prebivavci, kteri dobro vejo, da jih bo njih obnebje bolj rešilo sovražnikov kakor pa vojska.
-----    376   -----