Pokrajinska odbornica Marina Guglielmi sklicala omizje o Slovenski socio- psihopedagoški službi /.7 Staro skladišče bo postalo sestavni del tržaškega potniškega terminala Klop je tokrat poletel s čebelicami in sršeni in satirično preletel sedeže SKGZ in SSO ^Vi^pjk ter njihove It^kSIsm veljake. / 22 Primorski David in Goljat italijanske desnice? Martin Brecelj Včerajšnje zasedanje direkcije Ljudstva svobode v Rimu je bilo prizorišče dramatičnega političnega spopada med premier-jem in predsednikom stranke Silviom Berlusconijem na eni strani ter predsednikom poslanske zbornice in soustanoviteljem stranke Gianfrancom Finijem na drugi. Jasno je prišlo na dan, da se soočata povsem različni politični osebnosti z večkrat diametralno nasprotnimi pogledi, tako da se postavlja vprašanje, kako sta doslej sobivala v isti stranki ter celo v isti vladni koaliciji, a predvsem, kako bosta sobivala v prihodnje. Berlusconi je politik-pod-jetnik, ki najbrž nima prave vizije prihodnosti Italije, Evrope ali česar si že bodi, a ki je v zameno obdarjen z izrednim smislom za trženje oz. za pridobivanje konsenza. S presenetljivo zanesljivostjo izvoha, kaj pričakujejo od-jemalci-volivci, vključno s tem, katere so njihove skrite skušnjave. In jim brez nadaljnjega ustre-že, ne glede na to, če je treba v ta namen včasih spregledati kak paragraf, pa tudi ne glede na to, kakšen bo dolgoročen rezultat takšnega početja. »Za menoj potop,« bi lahko bilo njegovo geslo, tudi zato, ker si je s svojo poslovno-politično uspešnostjo ustvaril imperij, v katerem si lahko privošči manire absolutnega monarha. Fini pa je politik idej ali bolje prepričanj. To že od časov, ko je še verjel v fašizem. A potem je spoznal, da gre za slabo idejo, in se postopoma dokopal do stališč modernih evropskih konservativcev. Imel je tudi pogum in sposobnost, da je za seboj potegnil glavnino italijanske postfa-šistične desnice. V tem zanosu je pristal na spojitev svojega Nacionalnega zavezništva z Berlusco-nijevo stranko Forza Italia, a zdaj je spoznal, da se je prenaglil: Berlusconiju ni mar ideja moderne desnosredinske stranke, ampak hoče uspeh, predvsem lasten uspeh. Tako je prišlo do neizbežnega spopada. Kdo bo prevladal? Trenutno razmerje moči nedvomno govori Berlusconiju v prid. Gre za pregovorni primer pritlikavca, ki se upre velikanu. Berlusconi se je včeraj s pozicije očitne premoči razdraženo spraševal, kako je mogoče, da si ga Fini sploh upa izzivati. In dejansko so Finija medtem že zapustili številni nekdanji privrženci. A, kdo ve, mogoče so prehitro skočili na voz zmagovalca. Mogoče Finijeve ideje le nekaj veljajo. Kaj pa če bi šlo za spopad med Davidom in Goljatom italijanske desnice? dnevnik PETEK, 23. APRILA 2010_ Št. 96 (19.803) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € italija - Dramatično soočenje na včerajšnjem zasedanju direkcije Ljudstva svobode Berlusconi: Če se Fini ne podredi, bo izključen Fini: Ne bom se umaknil in ne bom molčal - Večina stranke s premierom zsšdi - V Doberdobu 39. občni zbor krovne športne organizacije Kritično o reševanju krize Namesto soliranja in izsiljevanja potrebno skupno razmišljanje na podlagi objektivnih meril Reševanje težav manjšinske organiziranosti, ki jo je prizadela gospodarska kriza, zahteva resen, skupen in lojalen pristop vseh dejavnikov, izhod iz krize pa je potrebno načrtovati na podlagi konkretnih analiz in objektivnih meril, ne pa na podlagi »občutkov«, nekorektnih manevrov in izsiljevanj. Poročilo, ki ga je predsednik Jure Kufersin prebral na si-nočnjem 39. občnem zboru Združenja slovenskih športnih društev v Ita- liji, ki je bil sinoči v prostorih KD Jezero v Doberdobu, je zelo kritično obravnavalo zdajšnji položaj znotraj naše narodne skupnosti in usmerilo v več smeri kar nekaj ostrih puščic. Na 20. strani RIM - Kot je bilo pričakovati, sta se premier in voditelj Ljudstva svobode Silvio Berlusconi ter predsednik poslanske zbornice in soustanovitelj stranke Gianfranco Fini ostro soočila na včerajšnjem zasedanju strankinega vodstva. Zaključni dokument, ki podpira Berlusconijevo linijo, je bil odobren z veliko večino glasov (proti je bilo 11 od 172 članov direkcije). Premier je Finija posvaril, da če se ne bo podredil liniji stranke, bo izključen. Fini pa je zatrdil, da se ne umika in da ne bo molčal. Na 6. strani Ankaranu zmanjkal en glas Na 2. strani Pavšič in Štoka pri Molinaru Na 3. strani AREA Science park in MIB bosta sodelovala Na 4. strani V Ronkah ocenjujejo škodo zaradi vulkana Na 4. strani Trst: Severna liga proti regulacijskemu načrtu Na 7. strani V goriški industriji bodo spet zaposlovali Na 15. strani Novogoriške obrtnike zanima italijanski trg Na 16. strani EDILFRIULI S.P.A. RALAZZETTI IL CAL0HI CEE PLACE ALLA. NATUBA tržaška podružnica, trg Legnami, 1 - Trst | tel. 040 3803911 - fax 040 3803930 predstavlja v sodelovanju s Palazzetti S.p.a. 2 Četrtek, 22. aprila 2010 ALPE-JADRAN / ljubljana - Za zakon o ustanovitvi novih občin 45 poslancev, namesto potrebnih 46 Za novo občino Ankaran v državnem zboru en glas premalo Pobudniki za ustanovitev občine Ankaran ne mislijo odnehati - Zadovoljstvo koprskega župana LJUBLJANA - V državnem zboru je za vnovično potrditev zakona o ustanovitvi občin Ankaran in Mirna glasoval poslanec premalo. Za zakon, na katerega je državni svet 6. aprila izglasoval veto, je včeraj glasovalo 45 poslank in poslancev, devet pa jih je bilo proti. Navzočih je bilo 65 poslank in poslancev. Proti noveli zakona o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij, s katero bi določili ustanovitev občin Ankaran in Mirna, je glasovalo sedem poslank in poslancev SD ter poslanca narodnosti. Med tistimi, ki so se vzdržali, so prav tako prevladovali poslanci SD, vzdržali pa so se tudi po en poslanec Zaresa, DeSUS in SDS. Razlog za veto državnega sveta je bilo predvsem nasprotovanje izločitvi občine Ankaran iz Mestne občine Koper. Argumente je poslankam in poslancem predstavil državni svetnik in koprski župan Boris Popovič, ki je poudaril, da gre pri ustanovitvi nove občine za veliko več kot za zadovoljstvo ali nezadovoljstvo s trenutnim županom. Po njegovih besedah gre za nacionalni interes, za vprašanje spoštovanja pravne države in pravic manjšine na multikulturnem in narodnostno mešanem območju, za vprašanje branika slovenstva na zahodni meji in pogajalskih moči ter pozicije države Slovenije v pogovorih s sosednjo Italijo. Pred glasovanjem, v predstavitvi stališč poslanskih skupin, so podporo zakonu ob vnovičnem glasovanju napovedovali v opozicijskih SDS in SLS, pa tudi SNS in koalicijski LDS. Večinoma so poudarjali, da ob predhodnem postopku in izraženi volji ljudi na referendumu drugače ni moč ravnati. V koalicijskih poslanskih skupinah Zares, SD in DeSUS so pojasnili, da so mnenja poslank in poslancev deljena. Med razlogi proti je bilo omenjeno načelno nasprotovanje nadaljnjemu drobljenju Slovenije na manjše občine, posamezni poslanci pa so opozarjali tudi na škodljive posledice takšnega posega v koprsko občino in menili, da je treba nezadovoljstvo z županom reševati na drug način, na volitvah. O ustanovitvi občin Ankaran in Mirna se bo po napovedih vodje pobude za ustanovitev občine Ankaran Gregorja Strmčnika moralo izreči tudi ustavno sodišče. Strmčnik ne dvomi, da se bo ustavno sodišče na podlagi lastne odločbe o neustavnosti občine Koper in upoštevaje referendumsko voljo prebivalcev obeh občin izreklo v prid predlaganima občinama. Koprski župan Boris Popovič, ki je že zbral 10.000 glasov podpore za naknadni zakonodajni referendum v primeru izglasovanja zakona, je izrazil veselje nad zavrnitvijo zakona. Kot je dejal, so poslanci ugotovili, da je šlo pri vprašanju ankaranske občine za nacionalni interes, in se pravilno odločili. Po mnenju poslanca SD in podpornika enotne koprske občine Luke Jurija pomeni zavrnitev zakona o ustanovitvi občine Ankaran zmago za Koper in tudi za Ankaran. Zmagala sta enotnost in solidarnost proti egoizmu in destruktivnosti, meni. Na dolgi rok lahko le močna občina zagotavlja interese vseh občanov, je glasovanje komentiral Luka Juri. Poslanec Zares in eden od pobudnikov postopka za sprejetje zakona o ustanovitvi občine Ankaran Franco Juri pa je opozoril, da je bilo glasovanje sicer zakonito, a politično vprašljivo. Upoštevan je bil predvsem interes koprske občine in Luke Koper, ne pa interes Anka-rančanov, je dejal. (STA) Ankaran za zdaj še ostaja del občine Koper LJUBLJANA - Začetek preiskave na podlagi anonimne prijave Po interpelaciji Kresalova pod drobnogledom kriminalistov LJUBLJANA - Najem prostorov za Nacionalni preiskovalni urad (NPU) na Di-mičevi so pod drobnogled vzeli kriminalisti. Zadeva je v fazi predkazenskega postopka, ki se je začel na podlagi anonimne prijave. Ta ministrici Katarini Kresal očita zlorabo ministrske funkcije, »ker naj bi pri najemu prostorov za NPU omogočila oškodovanje državnega proračuna". Hkrati naj bi anonimnež predlagal preiskavo o tem, kolikšna je razlika med najemnino, ki jo ministrstvo za stavbo plačuje podjetju Igorja Pogačarja, in mesečnim obrokom lizinga, s katerim Pogačar omenjeno stavbo odkupuje od Hypo Leasinga. Da se na policiji ukvarjajo z omenjeno zadevo, so potrdili tudi na Komisiji RS za preprečevanje korupcije. Kot so zapisali, so prejeli dve prijavi proti ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) zaradi najema stavbe za NPU - eno od teh je podala ena od političnih strank, hkrati pa tudi pobudo MNZ za preučitev te zadeve. Iz zunajparlamentarne stranke NSi so sporočili, da so omenjeno ovadbo podali oni. Proti ministrici Kresalovi pa so na ko- misiji prejeli tri prijave, ki se nanašajo na delo v obdobju, ko je bila ministrica. Obenem so letos prejeli še dve prijavi zoper Kresalo-vo, ki pa se nanašata na zadevo iz obdobja pred funkcijo ministrice, ki so jo v komisiji obravnavali že pred časom in v njej niso ugotovili suma korupcije. Kresalova je v izjavi za medije dejala, da je za ovadbo izvedela iz medijev, zato natančnejše vsebine ne pozna. Ob tem je poudarila, da že dejstvo, da je ovadba anonimna, veliko pove, kdo stoji za ovadbo. "Očitno nekdo nima niti toliko poguma, da bi se podpisal pod njo," je menila Kresalova. Potrdila je, da je policija še ni zaslišala. Zagotovila je tudi, da bo policijska preiskava korektna. "Policija je samostojna pri svojem delu, jaz vanjo ne posegam in ona se ne ozira na to, kaj jaz mislim o kakšni stvari," je dodala. Poslanec SDS Vinko Gorenak je zaradi ovadbe ministrico pozval, naj odstopi in s tem omogoči policiji neodvisno preiskavo. Na poziv Gorenaka se je odzval poslanec LDS Anton Anderlič in dejal, da lahko vsak vloži anonimno ovadbo zoper javnega uslužbenca ali funkcionarja in naslednji dan od njega zahteva odstop. Takšno ravnanje zato po njegovem pomeni izigravanje pravne države. O najemu omenjenih prostorov je na novinarski konferenci po seji vlade spregovoril tudi premier Borut Pahor. Povedal je, da je pristojnim ministrom naložil, da preverijo pravne možnosti za to, da vlada s podjetjem Ram Invest, od katerega je MNZ najela omenjene prostore, do konca mandata ne bi več sklepala poslov. Za to se je, kot je povedal, odločil zato, ker lastnik podjetja Jurij Po-gačar ni dovolil razkritja pogodbe o lizingu z Hypo Leasingom. (STA) V Sežani predstavitev treh pesniških zbirk SEŽANA - V Kosovelovi knjižnici v Sežani bodo danes predstavili tri pesniške zbirke, ki jih je pevedla Jol-ka Milič, in sicer pesmi Asterie Fio-re:... vento et rapida aqua...: pesmi, Marine Moretti: Portolano del tempo = Pristani časov in Aleksija Pre-garca: Zavratna usoda = Subdola sorte. Na predstavitvi bodo sodelovali mož pokojne italijanske pesnice Asterie Fiore, Wolfang Motz, tržaška pesnica Marina Moretti in dramski igralec in pesnik Aleksij Pre-garc ter prevajalka Jolka Milič. Večer bodo s svojimi prispevki obogatili udeleženci letošnjega Festivala mlade literature Urška 2010. Poskrbljeno bo za simultano prevajanje. Oddaja Brez meje jutri o Studiu Art KOPER - Z željo obujanja ljubezni do gledališke umetnosti med mladimi, je leta 2007 v okviru društva Slovensko gledališče v Trstu nastala gledališka šola Studio Art. V štirih letih se je izobraževanja udeležilo okoli dvesto mladostnikov iz Benečije, Goriške in Tržaške pokrajine. Pod mentorstvom priznanih gledaliških režiserjevi in igralcev je triletno šolanje lani uspešno zaključilo štirinajst gledaliških zanesenjakov. Njihovi uspehi na domačih in tujih akademijah ter pohvale, ki so jih tečajniki prejeli ob odigranih predstavah, so dokaz kakovosti šole. Ta, ne le vzgaja profesionalni gledališki kader, temveč predvsem dviga raven kulturnega in jezikovnega znanja mladih Slovencev v Italiji. Šolo Studio Art, njene tečajnike in mentorje, boste lahko spoznali ob ogledu oddaje Brez meje, ki bo na sporedu jutri ob 18. uri na TV Ko-per-Capodistria. Aktiv novinarjev Dela podprl imenovanje Dobnikar Šeruge za odgovorno urednico LJUBLJANA - Aktiv novinarjev Dela je podal pozitivno mnenje k predlogu nadzornega odbora družbe, da za odgovorno urednico Dela imenuje Romano Dobnikar Šeruga. Glasovanja se je udeležilo 112 (dobrih 63 odstotkov) članov aktiva. Za predlog je glasovalo 57 članov, proti pa 43 članov, je povedal predsednik izvršnega odbora aktiva Janez Markeš. Nadzorni svet družbe Delo bo o imenovanju Dobnikar Šeruge odločal danes. Delo je brez odgovornega urednika od 5. marca, ko je nadzorni svet družbe s tega položaja kljub nasprotovanju aktiva novinarjev Dela razrešil Darijana Koširja. POVIR - Zgradili naj bi deset različnih poligonov za učenje Načrtujejo center varne vožnje Strokovna pomoč Avstrijcev - Nastal naj bi na območju desno od avtoceste Divača - Sežana - V preteklosti lokacija zanimiva za postavitev dirkališča POVIR - Deset vrst različnih poligonov - poligon osnovnega učenja vožnje za starejše voznike, poligon za motocikle in karting ter vožnjo po mokrem cestišču, za višje hitrosti, za rallycross in supermoto, za vožnjo po neasfaltiranem vozišču, za terensko vožnjo motociklov in gorske kolesarje, pa za off road vožnjo, trial ter gasilce in reševalce. Raztezali bi se na 157 hektarih, izgradnja bi stala 50 milijonov evrov. Zraven bi bila še poslovna cona z motelom, obrtnimi dejavnostmi za domačine, kampom, avtomobilskimi storitvami. Tako je na predstavitvi projektne zasnove centra varne vožnje, ki naj bi se raztezal na povirski gmajni, desno od avtoceste Divača - Sežana, pred nekaj dnevi v Povirju pojasnjeval Slavko Škulj iz ljubljanskega arhitekturnega biroja Archiplan. »Lokacija je primerna zaradi degra-diranosti, saj leži ob avtocesti, čez območje pa vodijo daljnovodi visoke napetosti. Teren je kompakten, ker nima udorov ali jam, je v depresiji, avtocestni nasip bi služil kot bariera pri širjenju hrupa, je primerno razgiban in poraščen s tako vegetacijo, da jo je mogoče ohraniti skoraj v celoti.« Za projektom stoji avstrijska družba Test And Training International, ki v Avstriji že upravlja šest centrov, tudi največjega v Teesdorfu v bližini Dunaja. Vodi jo nekdanji sedemkratni evropski prvak v rallyju Franz Wurz. »Z varnostjo v prometu se ukvarjamo že 25 let. Centre imamo tako v Avstriji kot v drugih evropskih državah. Od leta 2003 zakon nalaga, da mladi po opravljenem izpitu opravijo obvezno testiranje. Zaradi tega se je število prometnih nesreč zmanjšalo za 34 odstotkov. Naša vloga je svetovanje, da bo center pripravljen strokovno, da bo ekonomsko vzdržen in družbeno sprejemljiv. Vanj bomo lahko tudi investirali.« V krajevni skupnosti so zamisli naklonjeni. »Povir je že degradiran z daljnovodi, železnico, avtocesto,« je povedal predsednik Franko Uršič. »Ko smo se nedavno pogovarjali, da bi v nekdanji šoli uredili center za krepitev zdravja, smo ugotovili, da ekološka pridelava hrane v našem okolju zaradi vplivov avtoceste in daljnovodov sploh ni mogoča. Mislim, da smo pripravili nekaj dobrega, če pa ima kdo boljšo idejo, naj jo pove.« V preteklosti je bila ista lokacija zanimiva za postavitev dirkališča, vendar so jo Povirci zavrnili. »Šlo je za to, da je nekdo želel zgolj pridobiti zemljišča in pri tem je krajane sprl. To nam ni bilo všeč. Že takrat pa smo ugotovili, da je za organizacijo ene dirke potrebno vložiti silne milijone, česar pa Slovenija ni sposobna. Zato tukaj dirkališča ne bo,« je še zagotovil Uršič. Škulj, ki je bil pred nekaj leti urbanist na občini Sežana, je povedal, da je za projekt sicer slišal, vendar da ga ne pozna. »Center varne vožnje nima nič skupnega z dirkališčem. Center je skupek različnih poligonov, ki jih povezuje asfaltna površina, dirkališče pa je infrastruktura, ki je namenjena tekmovalnemu športu. Slednji generira hrup, potrebuje tribune in lepo vreme, poligon pa dela vsak dan in ob vsakem vremenu. In nenazadnje, v tujini dirkališča opuščajo, ker je vložek tako visok, da uporaba ne poravna naložbe.« Vseeno bo poligon omogočal tekmovanja, predstavite, testiranja, s povezavo več poligonov lahko nastane tudi do pet kilometrov dolga tekmovalna steza. V razpravi po predstavitvi pa smo slišali različna mnenja. »Ne vem, koliko to spada v naš prostor. Slišali nismo niti ene slabe strani. Podpiram 300-odstotno. Nisem proti, vendar si morate tisti, ki boste imeli nekaj sto metrov stran od svojih hiš tako infrastrukturo, predstavljati, kako bo čez pet ali deset let. Gotovo bomo krajani lahko spremljali, kako se bo center razvijal. Koliko bo onesnaževal okolico?« In še: »Ali bo na tem mestu resnično nastal center varne vožnje ali kaj drugega?« Škulj je zagotovil, da na lokaciji ne bo drugih programov. »V njem bi odprli od 200 do 300 delovnih mest, center je lahko primarni razvojni projekt občine Sežana. Po avtocesti Sežana - Divača se vsak dan v obe smeri vozi šest tisoč tovornjakov, ki so ekološko zelo sporni in onesnažujejo okolje bolj kot poligon. Območje sicer leži v Naturi 2000, vendar drugih varovanj ni.« Večinski lastnik zemljišča je Agrarna skupnost, postopek vrnitve pa še ni zaključen. »Nismo za to, da se zemljišča prodajajo. Najem bo najboljša varovalka, da se na tem območju ne bi zgodilo kaj, česar si ne želimo. Sicer pa verjamem, da bo center strokovno pripravljen,« je še dodal Franko Uršič. Lokacijo so za center varne vožnje na prostorskih delavnicah predlagali tudi v občinski prostorski načrt, ki bo pred sprejetjem moral še enkrat v javno presojo, sicer pa je pred končno odločitvijo voljo ljudi mogoče preveriti tudi na referendumu. Irena Cunja / ALPE-JADRAN Četrtek, 22. aprila 2010 3 manjšina - Pavšič in Štoka pri odborniku Molinaru Dežela po novem pristojna za vidljivost slovenske televizije Priznanje za jasno stališče o špetrski šoli - Kmalu predlog za spremembo financiranja manjšine? TRST - Predsednika Slovenske kul-turno-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij Rudi Pavšič in Drago Štoka sta bila na obisku pri deželnem odborniku za kulturne in manjšinske dejavnosti Robertu Molinaru. Na srečanju so posebej izpostavili prostorske težave dvojezične šole v Špetru, vprašanje vidljivosti slovenskih programov RAI in slovenske nacionalne televizije na celotnem manjšinskem ozemlju ter problematiko sistemskega financiranja manjšine. Predsednika krovnih organizacij sta izrazila podporo in zahvalo deželnemu odborniku za njegovo jasno stališče o bodočnosti dvojezične šole, ki mora ostati skupaj in v Špetru. Takšno je tudi stališče predstavnikov manjšine, ki ga je podprlo skupno zastopstvo na srečanju v Benečiji. Z odbornikom Molinarom sta Što-ka in Pavšič ocenila konkretne možnosti za najbolj primerno prostorsko rešitev beneške šole, ki bi lahko svojo novo lokacijo našla v dijaškem zavodu Paolo Diacono. Glede tega je bil odbornik mnenja, da se mora prvenstveno izreči špetrska Ob- Roberto Molinaro čina, Dežela pa naj bi bila pripravljena finančno priskočiti na pomoč. Odbornik Molinaro je predsednika SKGZ in SSO seznanil s shemo pogodbe med ministrstvom za ekonomski razvoj in RAI za triletje 2010-2012, ki ga je vlada februarja letos posredovala obema vejama parlamenta v odobritev. V tem predlogu naj bi Dežela FJK dobila pristojnosti za rešitev vprašanja vidljivosti slovenskih programov RAI na celotnem manjšinskem teritoriju. Vladna shema obravnava tudi problematiko vidljivosti ljubljanske državne televizije v manjšinskem Rudi Pavšič prostoru, kot izhaja iz zakona 103 iz leta 1975 (radiotelevizijska reforma). Molinaro je bil mnenja, da se bo z novo tehnologijo dalo ugodno rešiti oba problema. Predsednika krovnih organizacij sta na predlog odbornika sprejela pobudo, da bosta skupaj z ostalimi člani deželne posvetovalne komisije ponudila predlog sprememb zdajšnjega sistema financiranja manjšinskih organizacij iz zaščitnega zakona. Molinaro je mnenja, da je treba posebej poiskati primernejšo in bolj racionalno rešitev za tiste sredine, ki dobivajo zelo nizke prispevke in jih je iz leta Drago Štoka v leto vedno več. Štoka in Pavšič ter deželni odbornik Molinaro, ki je na tem srečanju pokazal veliko občutljivost za vsa izpostavljena vprašanja, so posebej obravnavali žgočo tematiko državnih finančnih prispevkov. Zlasti dejstvo, da je za prihodnje leto predviden še hujši rez, ki bo presegel 40 odstotkov zdajšnjih prispevkov za manjšinske organizacije in ustanove. Predsednika krovnih organizacij sta bila mnenja, da je treba poiskati sistemsko rešitev in v tem smislu zaprosila tudi konkretno posredovanje Dežele pri rimski vladi. CELOVEC Enotna lista pri novem predsedniku koroške SPO CELOVEC - Novi predsednik koroške socialdemokratske stranke (SPO) in obenem tudi novi namestnik deželnega glavarja Peter Kaiser je včeraj sprejel delegacijo Enotne liste (EL) pod vodstvom predsednika Vla-dimirja Smrtnika. Poleg Smrtnika sta bila v delegaciji EL še predsednik Politične upravne akademije Janko Kulmesch in novi tajnik Mlade EL Matej Zenz, za SPO pa sta se udeležila razgovora še podpredsednico stranke in predsednica DS »Avstrijske narodnosti v SPO« Ana Blatnik in župan občine Štalenska Gora Andreas Scherwitzl. Kot je EL sporočila v tiskovni izjavi, je pogovor potekal v nadvse odprtem in konstruktivnem ozračju. V ospredju je bilo predvsem vprašanje, kako skupno izboljšati koroško politično podobo in kako najti pot iz slepe ulice v manjšinski politiki. Obe strani sta se dogovorili, da bosta nadaljevali pogovore v korist deželi Koroški in obeh narodnih skupnosti. (I.L.) trst - Zanimiva razprava o odnosih med sosednjima državama »Italija in Slovenija, prijateljici in zaveznici« Stališča zgodovinarja Raoula Pupa in ezulskega vodje Renza Codarina - Stelio Spadaro: Slovenci v Italiji se ne smejo počutiti kot privesek Slovenije TRST - Na odnose med Italijani in Slovenci ter na Italijo in Slovenijo se prevečkrat gleda samo v duhu preteklih tragedij in zgodovinskih konfliktov, premalo pa v luči prihodnosti, ki je v marsičem skupna. To je »rdeča nit« knjige Italia in Slovenija fra passato, presente e futuro (Italija in Slovenija med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo), ki sta jo uredila italijanska zgodovinarja mlajše generacije Massimo Bucarelli in Luciano Monzali. Knjiga je bila povod za sinočnjo razpravo o odnosih med Italijo in Slovenijo v knjigarni Minerva, na kateri so sodelovali senator Miloš Budin, zgodovinar Raoul Pupo, ezulski predstavnik Renzo Codarin ter profesor Stelio Spadaro. Codarin upa, da se bo v Italiji in Sloveniji kmalu uveljavilo spoštovanje zgodovinskih spominov sosednjih narodov ob skupni ugotovitvi, da sta bila fašizem in komunizem velikanski tragediji. Zaradi diktatur so - kot se vedno dogaja - najvišjo ceno plačali revni in preprosti ljudje. Codarin pričakuje spravo med državama in ne mara simbolov, ki ločujejo in ustvarjajo nove konflikte. Izrecno je omenil problem vračanja znanih umetnin v Istro, »s katerim hočejo nekateri le podžigati nove spore«. Umetnine torej kot simbol razhajanj. Zgodovinar Pupo je izhajal iz ugotovitve, da so odnosi med Italijani in Slovenci prišli mnogo prej od odnosov med danes sosednjima državama. Evropska unija si prizadeva za premoščanje ideje nacionalne države, kar ustvarja probleme v odnosih med Italijo in Slovenijo. Medtem ko je v Italiji zgodovinsko gledano ideja nacionalne države zelo šibka in se uveljavlja predvsem v športu, je v Sloveniji kot mladi državi ta nacionalni trenutek zelo občuten in aktualen. Biti prijatelj ne pomeni biti enak, je poudaril Pupo. Po njegovem se v Italiji na srečo uveljavlja zavest, da Slovenija, kot ostale države bivše SFRJ, ni več zgodovinski sovražnik, temveč prijatelj. Na nacionalni čut slovenskega naroda, ki je prvič v zgodovini dobil svojo državo, se je navezal tudi Spadaro. Občuduje skrb Slovenije za koprsko pristanišče (Italija žal ne posveča enake pozornosti Trstu) in tudi za njen dostop do morja, razume tudi usmeritev Ljubljane, da hoče sodelovati predvsem z italijansko državo in torej z Rimom. Zato je bil Spadaro kritičen do politike Riccarda Illyja, ki ni razumel ali ni hotel razumeti, da je Slovenija država in da je zaradi tega upravičeno njen prvi sogovornik Rim in ne Furlanija-Julijska krajina. Spadaro ne verjame v koncept etničnega ozemlja, ne pri nas in niti v Istri, kjer so Piran, Koper in Izola doživeli radikalne narodnostne spremembe. Slovenci v Italiji so prispevali in še vedno veliko prispevajo k razvoju Trsta, Gorice in celotne dežele. Nekdanji politik verjame v aktivno integracijo slovenske narodne skupnosti, obžaluje pa, da se del manjšine (ni pojasnil koga ima v mislih) obnaša kot privesek Slovenije, kar se mu ne zdi dobro. Med sosedi se je lažje prepirati, kot sodelovati, sta naglasila Bucarelli in Monzali, ki menita, da Italijani v glavnem zelo slabo poznajo Slovenijo in nekdanjo Jugoslavijo. Za to ni kriva samo rimska politika (tudi šolska), temveč tudi zgodovinarji, ki italijansko-slovenske odnose ocenjujejo le v luči konfliktov in vojn. Ista kritična ugotovitev velja za slovenske zgodovinarje v odnosu do Italije, je pojasnil Bucarelli. S.T. Renzo Codarin, Luciano Monzali in Stelio Spadaro na soočenju o odnosih med Italijo in Slovenijo kroma italija-slovenija - Miloš Budin »Mladi ne čutijo več teže zgodovine« TRST - Splošni odnosi (tudi na medčloveški ravni) med Italijo in Slovenijo so dobri, državi pa močno zamujata na področju gospodarstva, prometnih povezav in energije. V to je prepričan Miloš Budin, ki meni, da italijansko-slovenski odnosi v zgodovini Evrope ne pomenijo neke izjeme, čeprav so prepleteni s tragedijami in trpljenji. »Mi smo sestavni del te Evrope, čeprav marsikdaj mislimo, da se svet vrti okoli nas,« je dejal nekdanji vladni pod-tajnik. Zavest, da smo sestavni del evropskega zgodovinskega kolesja nam mora pomagati pri premostitvi preteklih konfliktov, o katerih so mladi po Budinovem prepričanju hvala bogu vse manj obremenjeni. Italijanska in slovenska politična kultura še vedno s težavo in s starimi predsodki ocenjujeta soseda in njegovo stvarnost. Vsakdanji odnosi med Italijani in Slovenci prehitevajo odnose na področju ekono- Miloš Budin mije, prometnic in energetike, ki niso dobri. Navedel je primer tržaškega in koprskega pristanišča, ki vse energije namenjata lastnemu razvoju, obdobje sodelovanja pa mora očitno še priti. Budin je prepričan, da je treba v našem širšem okolju razmišljati o odnosih in sodelovanju med Italijo, Slovenijo in Hrvaško, situacija v nekdanji Jugoslaviji pa se bo dokončno normalizirala, ko bodo vse tamkajšnje države postale članice Evropske unije. koper - Partnerstvo Slovenija - Italija Posvet za lažje čezmejno sodelovanje Med partnerji projekta Euradria tudi SDGZ in SKGZ KOPER - Koprska območna enota zavoda za zaposlovanje je včeraj gostila predstavnike centrov za zaposlovanje z italijanske strani meje. Srečanje partnerjev projekta Eura-dria je bilo namenjeno izboljšanju sodelovanja med slovenskimi in italijanskimi službami za zaposlovanje, je dejala direktorica koprske enote zavoda za zaposlovanje Mira Furlan. Spoznavanju dobrih praks in olajšanju iskanja zaposlitve vsem, ki delo iščejo prek slovensko-italijanske državne meje, je namenjen tudi projekt čez-mejnega partnerstva med Slovenijo in Italijo Euradria. Projekt, ki poteka v okviru mreže za sodelovanje med evropskimi zavodi za zaposlovanje Eures, je na Primorskem zaživel leta 2008. Izmenjava iskalcev zaposlitve po navedbah Furlanove že poteka, na zavodu pa bi želeli posodobiti spletno stran, tako da bi iskalcem zaposlitve in delodajalcem dnevno nudila sveže informacije o prostih delovnih mestih in zaposlitvah.Odkar velja za Slovenijo prost pretok dela, je zanimanje za delo čez mejo med iskalci zaposlitve naraslo, opažajo v koprski enoti zavoda. V Italiji so po besedah Furlanove med najbolj iskanimi poklici negovalke, zdravniki in medicinske sestre, inženirji elektrotehnike, gradbeništva in računalništva, omenjeni poklici pa so iskani tudi v Sloveniji. V projekt Euradria so poleg koprskega in goriškega zavoda za zaposlovanje vključeni še obalna sindikalna organizacija KS-90, kraško-notranjska in posoška območna organizacija zveze svobodnih sindikatov, območne enote gospodarske in obrtne zbornice ter Posoški razvojni center. Med italijanskimi partnerji pa so poleg služb za zaposlovanje in dželnih sindikalnih organizacij tudi pokrajinska obrtno-pod-jetniška združenja in trgovinske zbornice, Slovensko deželno gospodarsko združenje in Slovenska kulturno gospodarska zveza. 4 Četrtek, 22. aprila 2010 GOSPODARSTVO FESTIVAL MEST PODJETIJ - AREA Science park in MIB School of Management Sodelovanje za poslovno izobraževanje raziskovalcev V ospredju zasedanja načrt za tržaško »evropsko silikonsko dolino« TRST - Tržaški AREA Science park in poslovna šola MIB School of Management sta sklenila sporazum o sodelovanju na področju poslovnega izobraževanja, inovativnosti in prenosa tehnologij. Sporazum sta včeraj med posvetom v okviru Festivala mest podjetij na sedežu tržaške poslovne šole podpisala njen predsednik Enrico Cucchiani in predsednik AREA Science parka Giancarlo Michellone. Sporazum bodo izvajali z uresničevanjem specifičnih izobraževalnih pobud za zna-stvenike in raziskovalce na področju me-nedžmenta in strateškega upravljanja raziskovanja in njegovih rezultatov. Cucc-hiani je ob tem izrazil zadovoljstvo, ker gre za »prvi korak, da se v Trstu po modelu univerze v Stanfordu ustvari nova evropska Silicon Valley za inovativnost«. Michellone pa je dodal, da je filozofija AREA Science parka ta, da je »v času krize za preživetje potrebno sklepati zavezništva z najboljšimi, in ker je eden od naših ciljev podjetniško usposabljanje, je to sodelovanje na najvišji ravni«. Na posvetu v okviru Festivala mest podjetij, ki je včeraj sočasno potekal v več središčih severovzhodne Italije in ki so se ga poleg podjetnikov udeležili tudi predstavniki univerz in znanstvenih krogov, je posebno pozornost zbudil poseg Jacque-sa Perrina, nekdanjega direktorja francoskega tehnološko-znanstvenega parka Sophia-Antipolis, enega največjih na svetu. Sicer so poleg Cucchianija in Michel-lonija med drugimi govorili še rektor tržaške univerze Francesco Perone, deželna odbornica za univerzo in raziskovanje Alessia Rosolen in predsednik tržaške Trgovinske zbornice Antonio Paoletti. Peroni je v ospredje dejavnosti univerz postavil vprašanje njihovega financiranja, medtem ko je Rosolenova napovedala, da bo prišel osnutek deželnega zakona za reformo financiranja univerz v FJK v dokončno odobritev deželnega sveta že v začetku maja. Antonio Paolet-ti, ki je na posvetu posegel kot podpredsednik italijanske zveze zbornic Union-camere, pa je napovedal, da bodo trgovinske zbornice z reformo, ki jo je nedavno odobril parlament (zakon št. 580), postale »motor razvoja v odnosu med raziskovanjem in podjetništvom v Italiji in tujini«. Povedal je še, da imata tržaška zbornica in AREA na programu že pet mednarodnih dogodkov za iskanje investitorjev in podjetij, ki bi prišli na Padriče, v Bazovico (sinhotron) in v tržaški podjetniški inkubator BIC. S tem bi po Paolettije-vih besedah začeli konkretno uresničevati »tržaški Silicon Valley«. Giancarlo Michellone (AREA) in Enrico Cucchiani (MIB) podpisujeta sporazum med ustanovama, ki jima predsedujeta LETALIŠČA - Letališče FJK peto najboljše v Italiji Zaradi vulkanskega pepela v Ronkah ob okrog 10 tisoč potnikov TRST - Deželni odbor FJK bo družbi Aeroporto FVG Spa, ki upravlja letališče v Ronkah, zaupal nalogo izdelave razvojnega načrta za izgradnjo intermodalnega pola, ki bo povezan z letališčem, je včeraj v prvi komisiji deželnega sveta napovedal deželni odbornik za infrastrukture Riccardo Riccardi. Družba Aeropor-to FVG Spa bo morala pripraviti varianto urbanističnega načrta za notranje povezave med letališčem in in-termodalnim polom. Hkrati bo morala pripraviti projekte in realizirati notranje prometne povezave, vključno s parkirišči in navezavo na prometnice v pristojnosti Pokrajine Gorica in železniškega podjetja RFI. Sicer pa se je letališče v Ronkah nepričakovano dobro odrezalo v raziskavi, ki jo je združenje potrošnikov Altroconsumo izvedlo med uporabniki italijanskih letališč. S točkovanjem med 1 in 100 so uporabniki deželnemu letališču prisodili oceno 71 (60 za infrastrukture, 53 za dodatne storitve, 72 za vkrcanje in 51 za dostop), s čemer se je uvrstilo na 5. mesto lestvice najboljših med 25 italijanskimi letališči. Prvo mesto je zasedlo letališče v Bologni, sledijo pa mu letališča v Olbii, Cagliariju (obe na Sardiniji) in Turinu. Po prevzemu celotnega lastništva letališča čaka zdaj deželno upravo Furlanije-Julijske krajine dokapi-talizacija letališke družbe in iskanje strateškega partnerja. To vlogo bo skoraj gotovo prevzelo beneško letališče Marco Polo oziroma družba Save, ki ga upravlja. Njen predsednik Enrico Marchi je na včerajšnji skupščini delničarjev ocenil, da se z letom 2010 odpirajo nove možnosti razvoja družbe s širjenjem na sosednje letališke infrastrukture. Po letališčih v Benetkah in Trevisu, ki jih Save že upravlja, je najbljižje letališče v Ron-kah, v zvezi s čemer je Marchi dejal, da bi bilo »zanimivo imeti integriran letališki sistem v interesu prostora, na katerega gravitira«, vendar resničitev tega načrta »ni odvisna samo od nas«. Iz letališke družbe v Ronkah so medtem včeraj sporočili, da so zaradi zaprtja zračnega prostora v severni Italiji izgubili približno deset tisoč potnikov. Zaradi pepela iz islandskega vulkana so morali na deželnem letališču odpovedati 115 poletov, zato je poleg potnikov ostalo na tleh tudi približno tona tovora. V ta prvi obračun ni všteta škoda zaradi odpovedi poletov aerotaksijev in drugih ne-programiranih poletov. Gospodarsko škodo ocenjujejo na približno 50 tisoč evrov dnevno. Včeraj so vsi predvideni poleti potekali normalno, vključno z Rya-nairovimi povezavami s severno Evropo. Letališke službe so sicer tudi v dneh zaprtja zračnega prostora normalno delovale, predvsem za pomoč potnikom, tako kot je bila sproti osvežena tudi letališka spletna stran. Tržaško pristanišče z inovativnim informacijskim sistemom TRST - Black Box se imenuje inovativni informacijski sistem, ki ga je realizirala tržaška Pristaniška oblast v sodelovanju z Agencijo za carine in s katerim je mogoče spletno nadzorovati logistične tokove in zagotavljati sled-ljivost blaga v prostih conah tržaškega pristanišča. S tem sistemom je tako zagotovljena rešitev prednosti teh con pri uskladitvi z novimi evropskimi predpisi na področju varnosti. Nov evropski sistem, ki bo sicer začel veljati šele januarja 2011, predvideva namreč kontrolo pri pretovarjanju blaga in obvezno informatizacijo podatkov s telematskim posredovanjem carinskih deklaracij pred prihodom oziroma odhodom blaga prek državne meje. Pristaniška oblast tako prevzema vlogo garanta informacij znotraj prostega pristanišča. Pomorski potniški terminal v Kopru se vse bolj uveljavlja KOPER - Kot so sporočili iz Luke Koper, se njihov potniški terminal vse bolj uveljavlja na svetovnem zemljevidu destinacij križarjenja. V letu 2009 se je v Kopru ustavilo 53 turističnih ladij z 31 tisoč potniki, medtem ko bo letos prišlo na enodnevne obiske v Koper in oglede turističnih znamenitosti v njegovem širšem zaledju približno 40 tisoč potnikov z belih ladij. Glede na povečan promet in pozitivne povratne informacije se slovenski pomorski potniški promet razvija v pravo smer, so sporočili iz Luke Koper. NAVTIKA - Konec tedna uvod z regato Shipman Cup V Portorožu vse nared za 15. sejem Internautica PORTOROŽ - Navtični sejem Internautica, ki bo v Portorožu med 11. in 16. majem, bo poleg razstave plovil in navtične opreme postregel z vrsto zanimivih dogodkov, regat in predavanj. Po pričakovanjih organizatorjev bo 15. Internautica na ravni lanske, ko se je predstavilo približno 200 razstavljavcev, obiskalo pa jo je 18.000 ljudi. Ker prijave še prihajajo, je o končnem številu razstavljavcev po navedbah organizatorjev prezgodaj govoriti. Kljub temu računajo, da se jih bo sejma udeležilo približno toliko kot pred letom, je na včerajšnji predstavitvi Internautice pojasnil izvršni direktor sejma in kapetan Marine Portorož Marjan Matevljič. Po besedah direktorja Studia 37 in izvršnega direktorja Internautice Jurija Korenca bo letošnji sejem morda obiskalo celo nekaj več ljudi kot lani, ko je obiskovalce odgnalo slabo vreme. Cena vstopnic ostaja nespremenjena, in sicer bo v predprodaji znašala 10 oziroma 7 evrov, v času sejma pa 12 oziroma 10 evrov. Na sejmu, ki bo letos potekal pod častnim pokroviteljstvom predsednika vlade Boruta Pahorja, se bodo po napovedih organizatorjev predstavili vsi pomembnejši predstavniki navtične industrije iz Slovenije in blagovne znamke iz tujine, ki so jih na sejmu gostili že prejšnja leta. Če bo šlo vse po načrtih, bo Internautica po napovedih direktorja Marine Porto- EVRO 1,3339 $ -G,3 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 22. aprila 2010 evro (povprečni tečaj) valute 22.4. 21.4. ameriški dolar 1,3339 1,3373 japonski jen 124,03 124,65 ruski rubel 38,9285 59,3680 38,9845 59,5830 danska krona 7,4420 0,86675 7,4421 0,86900 švedska krona 9,6152 7,8995 9,5954 7,8955 češka krona 25,365 25,286 estonska krona 15,6466 264,50 15,6466 poljski zlot 3,8795 3,8713 1,3335 avstralski dolar 1,4390 1,4387 romunski lev 4,1416 3,4528 4,1370 3,4528 latvijski lats 0,7075 0,7074 2,3426 islandska krona 290,00 290,00 hrvaška kuna 7,2600 7,2571 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 22. aprila 2G1G 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,2625 0,31578 0,48219 0,96297 LIBOR (EUR) 0,36688 0,58375 0,89 1,19625 LIBOR (CHF) 0,0825 0,2425 0,33083 0,62833 EURIBOR (EUR) 0,404 0,644 0,955 1,223 ZLATO (999,99 %%) za kg 27.584,84 € -1g1,45 I TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 22. aprila 2G1G rož Marjana Božnika kmalu gostila tudi novejše proizvajalce iz Indije, Kitajske in Tajske, ki po njegovih besedah veljajo za »vzhajajoče tigre na navtičnem področju«. Ob tem je Božnik izrazil pričakovanje, da se bo v prihodnosti uresničila širitev akvatorija portoroške marine, s čimer bi pridobili privezna mesta za večje jahte. To bi koristilo tudi Internautici, saj bi se lahko predstavila plovila do velikosti 200 čevljev. Najboljše razstavljene jadrnice in motorne jahte bodo tudi letos nagradili z nazivom naj plovilo Internautice, izbrali pa bodo tudi najboljši navtični projekt leta. Nagradili bodo tudi razstavljalca z najboljšo izvedbo razstavnega prostora. Uradno vozilo letošnje Internautice bo BMW, ki bo na sejmu predstavil svoja hibridna vozila. Med spremljevalnimi dogodki bo največ pozornosti pritegnila razstava starodobnih plovil in regata Internautica Cup. Dogajanje bodo zaznamovali še fotografska in slikarska razstava ter posveti o nav-tičnem turizmu in ekologiji. Elan bo na sejmu pre-mierno predstavil jadrnici elan 350 in impression 444, sejem pa bo tudi startna točka projekta 24 hours Adriatic Challenge. Uvod v Internautico bo že ta konec tedna, ko se bo na regati Shipman Cup med Portorožem in Miljami pomerilo devet plovil znamke Shipman. (STA) vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 14,46 +0,63 KRKA LUKA KOPER LUKA KOPER 69,52 -0,57 MERCATOR PETROL 161,04 +0,41 TELEKOM SLOVENIJE 299,66 120,19 +0,17 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 28,40 DELO PRODAJA - +0,18 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - NOVA KRE. BANKA MARIBOR 12,02 -0,25 KOMPAS MTS - - PIVOVARNA LAŠKO 23,00 +1,14 PROBANKA - - SAVA 210,20 +0,99 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 84,10 23,25 +3,08 -0,18 +1,88 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 22. aprila 2G1G -1<85 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ 1,32 88,95 -0,89 -2,15 BANCO POPOLARE 5,13 -3,92 -2,28 BCA POP MILANO 4,57 -2,21 -3,33 ENEL ENI 4,12 -1,08 FIAT 10,3 -0,40 -2,83 GENERALI 16,68 -2,43 -1,77 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,71 -1,72 LUXOTT1CA 21,31 -2,26 +0,24 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 6,09 7,45 -3,64 -1,26 PIRELLI e C 2,03 0,44 -1,56 SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 28,02 -4,63 -5,02 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,72 7,7 -2,65 TENARIS TERNA 15,15 -2,44 -2,07 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,16 -0,72 -3,29 UNICREDIT 9,95 2,14 -2,40 -2,72 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 83,84 $ +G,17 IZBRANI BORZNI INDEKSI 22. aprila 2G1G indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 956,79 3.921,83 +0,06 +0,35 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb 2.170,88 -1,91 FIRS, Banjaluka - - SRX, Beograd 321,39 -0,87 -0,66 NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.698,29 -0,28 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt 11.134,29 2.045,16 1.208,67 1.225,36 6.168,72 +0,08 +0,52 +0,23 -0,22 -0,99 CAC 40, Pariz 5.665,33 3.924,65 -1,33 PX, Praga 1.276,5 2.897,59 -0,89 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 10.949,09 2.980,69 21.454,94 2.999,48 17.573,99 -1,27 +0,43 -0,26 +1,11 +0,58 / MNENJA, RUBRIKE Petek, 23. aprila 2010 5 ŽARIŠČE Zanimivo in uspešno soočanje o slovenskem šolstvu Peter Močnik Pred kratkim je skupina mladih organizirala zanimivo in uspešno soočanje na temo slovenskega šolstva. Gre za občuteno in občutljivo tematiko, saj se vsi strinjamo s trditvijo, da je brez slovenskih šol naša narodnostna skupnost obsojena na propad. Vse mednarodne in evropske listine o pravicah manjšin postavljajo na prvo mesto pravico do rabe manjšinskega jezika v javnosti in do izobrazbe v jeziku manjšine. V slovenski šoli se naučimo slovenskega jezika in pridobimo slovensko kulturo ter zgodovino. V današnjem globali-ziranem svetu pa so prav jezik, kultura in zgodovina tiste prvine, ki razlikujejo en narod od drugega. Za predavateljsko mizo je sedla skupina oseb, ki jih združuje dejstvo, da so vsi šolniki oziroma vzgojitelji ali strokovnjaki na tem področju. V naši družbi, predvsem, žal, v politiki, se ne dogaja prav pogosto, da bi o neki tematiki spregovorili prav tisti, ki so jo vsak dan doživljajo na lastni koži. Polna dvorana openskega Prosvetnega doma, v kateri so sedeli dijaki, učitelji in profesorji, ravnatelji in vodje šolskih struktur, je pokazala, da tistim, ki živijo in delajo v šoli, ni vseeno, kaj se v njej dogaja. Pa čeprav so jo zadnje reforme, ki so usmerjene le v grobo varčevanje in ne razkrivajo nikakršnega načrtovanja in perspektive, močno načele v njeni strukturi in verodostojnosti. Večkrat se sprašujem, zakaj naša družba, tudi manjšinska, tako pohlevno sprejema razdiranje enega od njenih okopov in hkrati stebrov. Za vsako izgubljeno delovno mesto v tovarni ali v uradu smo priča popolnoma upravičenim množičnim protestom z gladovnimi stavkami na strehah in žerjavih; ko pa gre za šolo, ni mase, ki bi šla na ulico, da bi rešila ogrožena mesta učnih kadrov, ki so po dolgih letih študija in specializacije ostali čez noč na cesti, ker si je trenutni minister izmislil, da šola ne prinaša dobička in da je preveč učnega osebja. Ali pa, da je v šolah preveč ur, ki preveč stanejo in da je treba zato zmanjšati znanje mladih. Morda zato, da bodo lažje žrtve potrošništva in demagogije? V naših šolah se gradijo bodoči državljani, pa naj bodo umetniki, znanstveniki ali tehniki, ki bodo jutri nosilci naroda in družbe. Zato so bila pričevanja diskutan-tov občutena, kar velja tudi za krajšo debato, ki se je razvila in ki je dokazala, da so prisotni prišli na posvet prepričano. Vsi so potrdili, da mora biti slovenska šola še naprej slovenska in da ni to kraj, kjer se samo učimo slovenščine, saj v njem pridobimo tudi kulturo in zgodovino, če ne celo zavest našega naroda. Zato moramo uokviriti vzgojni pristop do dijakov, ki nepopolno obvladajo slovenski jezik, čeprav se je izkazalo, da ta okoliščina ni problem za dober uspeh na slovenski šoli. Osebno sem se posveta mladih o šolstvu udeležil kot vzgojitelj, a tudi kot politik, saj je slovenska šola za našo politično delo nadvse pomembna. In v tej dvojni vlogi ne morem mimo nekaterih ugotovitev. V prvi vrsti bi rad izpostavil, da so bili na posvetu odsotni manjšinski politiki, razen predstavnikov Slovenske skupnosti. Med prisotnimi so bili sicer pripadniki tudi drugih političnih sil, a verjetno kot vzgojitelji. Mislim, da je bila to napaka, saj je tudi De Gasperi trdil »conoscere per deliberare« - moramo poznati, da lahko ukrepamo. Da politika lahko odloča o šoli, mora poslušati predvsem šolnike in vzgojitelje. Avtore-ferenčnost je velikokrat napaka politike. Ali so bili nekateri odsotni zaradi časopisne polemike, ki je nastala na dan posveta? Upam, da ne. Drugič ugotavljam, da so mladi pokazali zrelost in sposobnost, saj so organizirali posvet o tematiki, ki zanima celo našo narodno skupnost in o kateri se pri nas dalj časa ni organiziralo širše debate, kljub ogromnim spremembam, ki so nastale v zadnjih letih. Tako da so šolski dejavniki morali v glavnem odločati posamezno in brez širše koordinacije, kar je slabo za ustanovo, ki je za manjšino bistvena. Mladi so tudi povabili širšo paleto diskutantov, ki so prikazali precej popolno sliko položaja in perspektiv slovenskega šolstva. Nenazadnje pa so mladi, kljub vsemu, znali sodelovati med različnimi skupinami, ki so bile povabljene, da pripravijo posvet. Mislim, da smo zato lahko bolj optimisti, kar se tiče vprašanja, kdo bo v bodoče sprejel odgovornosti v naši družbi. Zato, če se morebiti kaj ni v celoti posrečilo, si verjetno ne zaslužijo javne graje. Če dijak kaj zgreši, a v dobri veri, da bo dal prostora svobodnemu izražanju, ga po navadi okaraš osebno ali v razredu in ne daš vsega v šolski dnevnik ali na oglasno desko šole. KULINARICNI KOTIČEK Bosanska eksotika To rubriko pišem že nekaj let, sam ne vem koliko, vem pa, da sem v tem času objavil približno 150 receptov, ki so bili nekaterim všeč, drugim manj, nekateri pa se z mojim pisanjem sploh ne strinjajo. Tega sem se zavedal od vsega začetka, saj tisto, kar pišem, ni biblija, o receptih ima lahko vsak svoje mnenje, kar je popolnoma normalno. »Tot capita tot sententiae«, so pravili Latinci. Tako se zgodi, kot se mi je zgodilo pred dnevi, da mi je stara znanka povedala, da ji moji recepti niso všeč, pravzaprav »nekateri«, saj je hotela najbrž omiliti kritiko, ki pa jo sprejemam in se nad njo ne hudujem. Večkrat se mi je tudi zgodilo, da me je nekdo ustavil po cesti in mi dejal, da pri njih to in to jed kuhajo drugače, kar je tudi povsem normalno, še zlasti pri naših domačih jedeh, ki jih v vsakem gospodinjstvu kuhajo na svoj način, ki se slej ko prej razlikuje od načina, ki velja v kuhinji najbližjega soseda. Seveda mi je v večje zadoščenje, ko mi nekdo pove, da je sledil mojemu receptu in da so ga vsi pohvalili, ne zamerim pa niti tistim, ki bolj ali manj upravičeno kritizirajo. A vrnimo se na delo: z današnjim receptom se selimo v Bosno, od časa do časa se malo balkanske eksotike prileže: kuhali bomo »begovo čorbo«, slastno juho, ki jo, seveda z vsemi variantami, dobimo v vsaki bosanski gostilni. Ena bistvenih sestavin tega recepta je okra, ali bamija, plod rastline, ki je v sorodu s hibiskusom in je nekje podoben manjšemu stročje-mu fižolu, pri nas pa ga še nisem našel. A tudi brez okre ali bamije bo juha najbrž uspela. Za juho potrebujemo: celo kokoš ali tudi samo slabše kose, por, steblo zelene, 2-3 korenčke, 2 stroka česna, čebulo, lovorov list; za zakuho 3-4 korenčke, 4 pesti narezane okre ali zelenega stročjega fižola, pol gomolja zelene, steblo zelene, za legiranje juhe pa 2 rumenjaka, kozarec sladke smetane, ščepec kurkume, kar pa ni obvezno, maslo, moko, sol in poper. Iz kokoši in jušne zelenjave skuhamo krepko osnovo, zato kuhamo juho vsaj poldrugo uro. Po 45 minutah kokoš vzamemo iz juhe in ji odstranimo meso na prsnem košu, ki ga prihranimo za zakuho. Ostalo damo spet v juho, ki jo po poldrugi uri precedimo. V loncu razpustimo maslo in dodamo vse sestavine za zakuho, zre-zane na kockice. Če najdemo okro jo dodamo v juho samo na koncu, potem ko smo jo dobro oprali. Če imamo stročji fižol, ga kuhamo z ostalo zelenjavo, ki jo prepražimo in potem potresemo z žlico ali dvema moke. Dobro premešamo in dolijemo juho ter kuhamo, dokler se zelenjava ne omehča. Ko je kuhano, odstavimo in po potrebi solimo in popramo. Kokošje meso narežemo na 1,5 cm velike kocke in dodamo v juho. Rumenjake zmešamo s smetano in zaradi barve dodamo ščepec kurkume. Zmes prilijemo v juho, ko se slednja nekoliko ohladi. Dober tek! Ivan Fischer PREJELI SMO Uradni predlagatelj za podelitev naziva častni občan mesta Ljubljane za Borisa Pahorja je bil novinar ljubljanskega Dela Marijan Zlobec, ki nam je v objavo poslal svoj predlog. Uradni predlog za priznanje Borisu Pahorju »Spoštovani, ob javnem razpisu za letošnje nagrade Mestne občine Ljubljana, sem se odločil, da predlagam svetovno znanega zamejskega Slovenca; pisatelja Borisa Pahorja za naziv in priznanje častni meščan MOL. Boris Pahor si tak naziv, čeprav ne živi v Ljubljani in z njo ni neposredno povezan, vsekakor zasluži, še zlasti v letošnjem letu, ko postaja Ljubljana Svetovna prestolnica knjige, ko obhajamo devetdesetletnico požiga Narodnega doma v Trstu, katere priča je sam bil, in ko mu Trst pogojuje podelitevnaziva častni občan Trsta s tem, da zamolči svojo fašistično komponento in zgodovino, proti kateri se je Pahor boril vse življenje. Boris Pahor si nagrado zasluži kot celovita umetniška osebnost, povezana s slovensko književnostjo in kulturo skozi vsa desetletja, v zadnjih letih pa s svojimi številnimi javnimi nastopi prav v Ljubljani, od nagovora ob odkritju spomenika Edvardu Kocbeku v Tivoliju, do lanskih nastopov v okviru Vilenice v Ljubljani in svojega življenjskega jubileja v nabito polnem Cankarjevem domu ter zatem predavanja v državnem svetu. Mesto Ljubljana je upravičeno dati priznanje antifašistu, humanistu, borcu za narodne manjšine v Evropi in še posebej slovenske v Italiji, kritiku in pole-miku, esejistu in uredniku lastne revije Zaliv, v zadnjih letih pa še posebej aktivnemu piscu novih knjig ter avtorju izbranih del in še posebej njihovih prevodov v italijanščino, francoščino, angleščino in nemščino, s čimer se uvršča med najboj prodorne pisatelje sodobne Evrope. Boris Pahor je bil lani kandidat za Nobelovo nagrado za književnost, dobil je najvišja državna odlikovanja, tako v Sloveniji kot dvakrat v Franciji, nazadnje red viteza legije časti, pa tudi priznanja v Ita- liji, kjer je bil prevod njegovega romana iz taboriščnega življenja med drugo svetovno vojno Nekropola na vrhu najbolj prodajanih tujih leposlovnih knjig in je dosegla celo vrsto ponatisov in različnih izdaj, pisatelj Pahor pa intervju za RAI z neverjetnim odmevom. O Pahorju je pisal ves najpomembnejši italijanski tisk, zlasti v Rimu (La Repubblica, L' Espresso) in Milanu (Il Corriere della Sera). Zadnje, najvišje državno odlikovanje, veliki častni križ za znanost in umetnost prvega reda, pa je prejel v Avstriji. S priznanjem častni meščan Ljubljane se mesto navezuje na celotni ali skupni slovenski kulturni prostor, za katerega se je Boris Pahor boril in si prizadeval vse življenje. V Ljubljani je namreč vedno videl narodno središče, ki pa, tako iz njegovih kritik, prepogosto pozablja na položaj Slovencev v zamejstvu in zdomstvu. Boris Pahor je bil kritik polit-ke, tako poprejšnje jugoslovanske kot sedanje slovenske, in to na temeljih čvrstih spoznaj o človekovi pokončni drži, do-stojanstvu,svobodi, pravici do lastne nacionalne in jezikovne pripadnosti, delovanja in bivanja ter demokracije. Že konec šestdesetih let je, zlasti v esejih, zbranih v knjižici Odisej ob jamboru, spregovoril o pravici slovenskega naroda do odcepitve in uresničitve nacionalne svobode v slovenski državi. Prizadeval si je za politično samostojnost in povezanost Slovencev, zlasti z opozarjanjem, da če je ranjeno slovensko zamejstvo, je z njim ogrožen tudi obstoj slovenskega naroda kot celote oziroma centralna Slovenija, kot je njegov pojem. Boris Pahor se ni nikoli odrekel pravici biti Slovenec, kjerkoli in kadarkoli. Prav tako je v sedemdesetih letih objavil knjižico Edvard Kocbek, pričevalec našega časa - intervju s pesnikom Kocbekom, v katerem je v obliki spraševanja spregovoril o povojnih pobojih vrnjenih domobrancev, za kar si je prislužil kazen v obliki triletne prepovedi vstopa v Jugoslavijo, knjižici pa sta bili v Jugoslaviji prepovedani. Boris Pahor je bil aktivni an-tifašist, udeleženec NOB na partizanski strani, še prej simpatizer TIGR in sopotnik vseh žrtev prvega in drugega tržaškega (rimskega) procesa. Boris Pahor je pisatelj Trsta in ga sedaj s številnimi prevodi v italijanščino spoznavajo Italijani, pa tudi Trst sam, kot svojega dragocenega pisatelja, a še vedno, kot rečeno, z nekim zadržkom, kar kaže tako na fašistični pedigre v samem mestu kot na strah pred slovensko resničnostjo Trsta, ki je bil pred sto leti s skoraj 60 tisoč Slovenci največje slovensko mesto, z zahtevo po prvi slovenski univerzi že leta 1904. Naziv častni meščan Ljubljane za Borisa Pahorja lahko razumemo tudi kot odgovor mesta Ljubljane na politiko mesta Trsta do slovenske manjšine, ki se, kot kažejo letošnje in lanske številne re-strikcije (SSG), manifestira zunaj in z neprikrito ignoranco meddržavnih sporazumov in še posebej mimo samih državnih obvez Republike Italije, v Trstu pa s samovoljo mestnega parlamenta in župana Roberta Dipiazze, ki je že sprejeti naziv častnega meščana Trsta za Borisa Pahorja preklical. Fašisti v mestu namreč niso dovolili, da bi bilo v utemeljitvi omenjeno, da je bil Boris Pahor žrtev in je trpel pod fašizmom, ampak je »smel trpeti« samo pod nacizmom! Seveda to ni jedro ali bistveno za samo odločitev MOL, saj si Boris Pahor naziv častnega meščana Ljubljane zasluži ne glede na zadnje peripetije v Trstu! Z nazivom častni meščan Ljubljane mesto Ljubljana namreč odpira Svetovno prestolnico knjige 2010 na najlepši in odmevni način!« * * * Pismu s to vsebino sem dodal še nekaj najpomembnejših del, tri moje velike inervjuje s Pahorjem iz zadnjih dvajsetih let ter še drugo zlasti biografsko in bibliografsko dokumentacijo. Nekaj najpomembnejših literarnih del Borisa Pahorja: Moj tržaški naslov (1948), Mesto v zalivu (1955), Vila ob jezeru (1955), Nomadi brez oaze (1956), Kres v pristanu (1959),Onkraj pekla so ljudje (1961, Nekropola (1967) (v francoščini je naslov Pèlerin parmi les ombres, Romar med sencami),Varno naročje (1975), Zatemnitev (1975), Spopad s pomladjo (1978), V labirintu (1984), Zibelka sveta (1999),Dihanje morja (2001), Notranji odmevi (2003, Trg Oberdan (2006). Dodajmo še nekatere druge knjige, kot Skarabej v srcu, Odisej ob jamboru, Edvard Kocbek, pričevalec našega časa, Srečko Kosovel, Ta ocean strašno odprt. * * * Dodajam še moje naknadno pismo županu Zoranu Jankovicu, na katerega nisem prejel odgovora! Boris Pahor ne bo častni občan Spoštovani, v zvezi z nepodelitvijo naziva častni občan pisatelju Borisu Pahorju in utemeljitvijo, češ da priznanja ni dobil zato, ker »ni bilo pridobljeno njegovo soglasje« oziroma »soglasja Borisa Pahorja, da se strinja s kandidaturo, ni bilo«, kot piše Dnevnik (17. aprila), moram kot predlagatelj reagirati. Tajnica komisije za priznanja Mateja Kavka me je ob-mojem predlogu poklicala in dejala, da mora predlagani kandidat dati soglasje k priznanju, sam pa sem ji odgovoril, da naj soglasje pridobi komisija, saj ona daje priznanje, ne jaz, s čimer se je tajnica strinjala. Zato sem priskrbel Pahorjev naslov in kar tri različne telefone. Žal mi je Pahor v telefonskem pogovoru pred pol ure zatrdil, da noben član komisije ali kdo drug iz MOL, njega nikoli ni poklical, da bi ga vprašal, če se strinja s kandidaturo za častnega občana Ljubljane, tako kot je bilo dogovorjeno med ga. Kavko in menoj. Še več. V odgovoru ga. Kavke meni piše: »Če pobudnik ne pridobi soglasja, bo komisija sama pozvala kandidata, sicer bo pobuda izločena iz nadaljnje obravnave«. Torej, komisija svojega dela ni opravila v skladu s svojo pristojnostjo in svojo obvezo meni kot predlagateju, zato zavračam vse očitke kot spletkarske in lažne, hkrati pa vas obveščam, da bom o tem vašem do gospoda akademika Borisa Pahorja skrajno žaljivem postopku obvestil domačo in mednarodno javnost! V Parizu denimo o tem že vedo, prav tako na Dunaju, kamor se g. Pahor 26. aprila odpravlja po njihovo najvišje državno odlikovanje veliki častni križ za zasluge za znanost in umetnost prvega reda. Marijan Zlobec, Delo PLISKOVICA Jutri dan odprtih borjačev PLISKOVICA - Razvojno društvo Pli-ska in Mladinski hotel Pliskovica prirejata v sodelovanju z Občino Sežana že tradicionalni dan odprtih borjačev, ki bo jutri potekal v Pliskovici od 10.ure dalje. Tudi letos so organizatorji poskrbeli za bogato ponudbo, v kateri bo sodelovalo šest vinarjev, kamnosek, čebelarka, turistična kmetija in mladinski hotel. Obiskovalcem bo na voljo voden ogled vasi (ob 10. in 13.uri), učne poti (ob 11.uri) in sprehod do bližnjega kala Mlačna (ob 14.uri). Start vseh ogledov bo izpod Latnika evropskega prijateljstva. Domači kamnosek Jernej Bortolato bo predstavil kamnoseške obrti (ob 14. in 16.uri), družina Petelin pa (ob 12.in 15.uri) čebelarstvo in kraški med. V mladinskem hotelu bodo odprli razstavo akad. slikarke Nu-še Lederer, lesenih umetnin Leona Pango-sa, slik Žive Dolenc in gobelinov Darja Aro-čna. Tu bo tudi prikaz tkanja tkanin, vezenja in slikanja na tkanine ter izdelave blazin z zelišči, z akar bodo poskrbele članice KD Sokol iz Nabrežine. Društvo Planta pa bo v hotelu tudi letos postreglo s šparglje-vimi dobrotami. Vstopnina znaša 10 evrov in vključuje vse naštete oglede ter degusta-cije na kmetijah, razglednico, zgibanko z zemljevidom vasi Pliskovica. (O.K.) Prireditve ob dnevu upora SEŽANA - Sežansko Združenje borcev za vrednote NOB v sodelovanju z Občino prireja danes ob 18. uri v Kosovelovem domu slavnostno akademijo. Slavnostni govornik bo poslanec Franc Žnidarčič, p, kulturni program pa bodo oblikovali člani Kraške godbe Sežana pod vodstvom dirigenta prof. Iva Bašiča. V nedeljo pa se bodo tudi letos sežanski borci udeležili tradicionalne borčevske proslave pri spomeniku pri Abramu na Nanosu, ki se bo pričela ob 11.50. Proslava bo potekala v spomin na eno prvih partizanskih bitk na Primorskem, ki je bila na Nanosu, 18. aprila leta 1942 ter v počastitev dneva OF. Slavnostni govornik bo predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Tiirk. (O.K.) 6 Petek, 23. aprila 2010 ITALIJA / POLITIKA - Dramatično soočenje na včerajšnjem zasedanju direkcije Ljudstva svobode Frontalen spopad Berlusconi-Fini Velika večina na strani premiera Berlusconi: Če se Fini ne podredi liniji stranke, bo izključen - Fini: Ne bom se umaknil in ne bom molčal RIM - Silvio Berlusconi in Gianfran-co Fini sta se fTontalno spopadla. Na včerajšnjem zasedanju direkcije Ljudstva svobode v Rimu je predsednik vlade in stranke posvaril predsednika poslanske zbornice, naj se odpove aktivni politiki ali pa naj zapusti predsedstvo spodnjega doma parlamenta. A Fini se je kot soustanovitelj Ljudstva svobode uprl. Dvignil se je s sedeža v parterju ter se približal govorniškemu odru in Berlusconiju zalučal: »Zakaj in čemu bi moral zapustiti predsedstvo poslanske zbornice? Mar me boš izgnal?« To je bil mogoče najbolj dramatičen od prizorov, ki so se včeraj zvrstili v avditoriju v Ul. della Conciliazione pred očmi zaprepadenih delegatov, pa tudi pred kamerami številnih televizij. Gre za eno na-jostrejših političnih soočenj v novejši italijanski zgodovini. Zasedanje direkcije je uvedel Berlusconi. Takoj je postavil pregovorne pike na »i«. Pohvalil se je z volilnim uspehom, zanikal je, da bi bila stranka podrejena Severni ligi, poudaril je, da je sklical direkcijo stranke, še preden bi se za to zavzel soustanovitelj Fini, izrazil je prepričanje, da v stranki vlada popolna demokracija, in ugotovil, da osebno uživa veliko podporo tako v javnem mnenju kot v sami stranki. Sicer pa se je premier v svojem uvodnem nastopu mestoma približal Finijevim stališčem, npr. ko je dejal, da je treba ustavne reforme po možnosti izpeljati skupno z opozicijo, pa tudi ko je predlagal, da bi se članstvo stranke še letos zbralo na izrednem kongresu. Po premierju so se na govorniškem odru zvrstili koordinatorji stranke Denis Verdini, Ignazio La Russa in Sandro Bondi, pa tudi zunanji minister Franco Frattini in drugi. »Režiserji« zasedanja so na tak način najbrž hoteli preprečiti, da bi prišlo do sicer napovedanega frontalnega spopada s Finijem. A to se je kljub vsemu zgodilo. Fini je začel spravljivo. Poudaril je, da ne namerava postavljati v dvom Berlusco-nijeve vodilne vloge in da ga niti ne namerava »izdati« ali delovati proti stranki, svojo strujo pa da ne ustanavlja za delitev oblasti. A takoj je dodal, da bi bilo otročje, če bi skušali pomesti smeti pod preprogo. In nato je podrobno naštel, katere naj bi bile te smeti. Tako je omenil podrejenost stranke Severni ligi, obžaloval je, da Ljudstvo svobode nima pravega načrta za ustavne in druge reforme, stranki je očital, da s predlogi, kot je tisti o skrajšanju sodnih procesov, tepta načelo legalnosti, omenil je razkol, ki je nastal v njenih vrstah na Siciliji, itd. Po Finiju bi bil moral govoriti minister Claudio Scajola, a nastopil je Berlusconi in Finija, kot uvodoma rečeno, pozval, naj ki se mu mu iz parterja ugovarja pusti predsedstvo poslanske zbornice, če se hoče ukvarjati z aktivno politiko. Premier je tudi napadel nekatere Finijeve privržence, češ da v svojih televizijskih nastopih smešijo stranko. Verjetno se je tudi zaradi tega napada dvanajst Finijevih privržencev odreklo besedi v nadaljevanju splošne razprave. Sicer pa je v njej več predstavnikov nekdanjega Nacionalnega zavezništva podprlo Berlus-conijevo linijo. To je prišlo do izraza ob glasovanju zaključnega dokumenta. V njem je med drugim rečeno, da so struje »v nasprotju s samo naravo Ljudstva svobode« in da vsi pripadniki stranke morajo spoštovati sklepe, ki so sprejeti z večino. Proti temu dokumentu se je izreklo le 11 od 172 članov direkcije, 1 pa se je vzdržal. Fini je ob koncu zasedanja dejal, da nima namena odstopiti kot predsednik poslanske zbornice, pa tudi ne zapustiti stranke, v kateri se namerava še naprej boriti za svoje ideje. Berlusconi pa je svojim najožjim sodelavcem zaupal, da bo Fi-nija treba izključiti iz stranke, če se ne bo podredil njeni liniji. ansa SPOPAD BERLUSCONI-FINI - O medijih Fini: Napada me Giornale Berlusconi: Kar kupi ga! RIM - Besedni spopad med Silviom Berlusconijem in Gian-francom Finijem na včerajšnjem zasedanju vsedržavnega vodstva Ljudstva svobode je zadeval tudi vlogo Berlusconijevih medijev pri napadih na Finija s posebnim ozi-rom na pisanje dnevnika Il Giorna-le, ki ga vodi Vittorio Feltri. Pri tem je Fini dejal, da je bil predmet »medijskega napada s strani kolegov, ki jih krepko plačujejo časopisi, katerih lastniki so premierjevi ožji sorodniki (mišljen je bil tu Berlusco-nijev brat Paolo). Vsi vemo, katera so lastništva časopisov in da založ- niki plačujejo urednike.« Svojem političnemu zavezniku in sedanjemu največjemu nasprotniku Berlusconi ni ostal dolžan, saj je v svoji repliki Finiju dejal, da z urednikom dnevnika Il Giornale ne govori in da nanj ne more vplivati, poleg tega da je brata prepričal, naj ga proda: »Če je kak podjetnik, ki je blizu tebi, lahko vstopi v lastništvo,« je pikro dejal premier, ki je k temu še dodal, da je lastnik dnevnika Libero poslanec Ljudstva svobode Antonio Angelucci, ki je Finijev prijatelj, a da je Fini kljub temu tudi v tem časniku pogosta tarča kritik. ODZIVI »Plastika se je razblinila« RIM - »Plastika se je razblinila, in to v živo po televiziji!« Najbolj efekten komentar k včerajšnjemu političnemu dvoboju med Sil-viom Berlusconijem in Gianfran-com Finijem je posredovala evropska parlamentarka in deželna tajnica Demokratske stranke v Furla-niji-Julijski krajini Debora Ser-racchiani. »Nisem pa pričakovala, da se bo to zgodilo tako, na odprtem odru,« je pristavila. Po njenem mnenju bo sedaj pomembno razumeti, do kod bo segel proces dozorevanja v Ljudstvu svobode. »Ko je "padre padrone" napaden, postane bolj nevaren,« je namignila in izrazila zaskrbljenost za »raven demokracije«. Tajnik Demokratske stranke Pier Luigi Bersani je menil, da se v Ljudstvu svobode premalo poglabljajo v odprte zadeve, bodisi v institucionalne reforme, bodisi v gospodarske in družbene reforme. Po njegovem mnenju bodo razkoli in vse večje razlike v vrstah največje vladne stranke onemogočile sprejem reform. S tem je dejansko zavrnil roko, ki jo je na včerajšnjem zasedanju direkcije svoje stranke simbolično podal Silvio Berlusconi opoziciji, da bi nekako sodelovala pri sprejemanju potrebnih reform. Ob tem je bil zelo piker: »Po mojem mnenju Berlusconi zjutraj vstane in si reče: "Danes je na vrsti opozicija, jutri, kdo ve ..."« Na vprašanje, ali bi moral Fini zapustiti predsedstvo poslanske zbornice, da bi se spet vrnil v politično areno, pa je Bersani svetopisemsko odgovoril: »Kdor ne politizira, naj prvi zaluča kamen...« Serracchianijeva je po razkolu v Ljudstvu svobode omenila tudi možnost predčasnih volitev. »Kot pripadnica opozicijske stranke bi lahko pozdravila predčasne volitve, ne bi pa hotela, da bi bili nanje nepripravljeni in da bi se Severna liga spet okrepila,« je ocenila. RIM - Industrijski načrt predstavili ministru Fiatovi »čudeži« V petih letih investicije za 20 milijard evrov - Povečanje proizvodnje v Mirafioriju (200 tisoč vozil letno) RIM - »Ste videli? Delamo čudeže!« Tako je pooblaščeni upravitelj Fiata Sergio Marchionne komentiral predstavitev novega industrijskega načrta turinske tovarne avtomobilov ministru za gospodarski razvoj Claudiu Scajoli. Srečanje se je po njegovem mnenju izteklo »odlično«. Fiat je napovedal podvojitev avtomobilske proizvodnje v petletju 2010-2014. Družba bo investirala kakih 20 milijard evrov, »kar naj bi zadovoljilo sindikate,« je pristavil Marc-hionne. Pooblaščeni upravitelj je napovedal povečanje števila zaposlenih v Italiji, ni pa pojasnil, ali so v ta račun vključena tudi delovna mesta v sicilski tovarni v kraju Termini Imerese. »Zadeva Termini je že zaključena,« je odgovoril odrezavo novinarjem po srečanju z ministrom. Menedžer je izkoristil priložnost za novo opozorilo sindikatom: treba bo dobiti dogovor o prožnosti dela v obratu v kraju Pomigliano d'Arco. Brez dogovora ne bo predvidenih investicij, je Pooblaščeni upravitelj Fiata Sergio Marchionne (levo) in novi predsednik turinskega koncerna John Elkan po srečanju z ministrom za gospodarski razvoj Claudiom Scajolo ansa zažugal. Na pladnju čaka kakih 700 milijonov evrov, a potreben je dogovor s sindikalnimi organizacijami. Marc-hionne ni pojasnil, ali bi bil dovolj ločen dogovor le z nekaterimi sindikalnimi organizacijami, na primer brez največjega sindikata CGIL. Demantiral pa je krčenje delovnih mest v obratu Mirafiori. »Potenciranje Mirafiorija bo neverjetno, tam moramo proizvesti več kot 200 tisoč vozil letno,« je optimistično pristavil. Minister Scajola je ugodno ocenil industrijski načrt in zaželel novopeče-nemu predsedniku Elkanu obilo uspehov. Confindustria: Gospodarska rast se utrjuje RIM - Gospodarska rast se v Italiji utrjuje. Tako meni združenje italijanskih industrijcev Confindustria, katere študijski center je v prvem trimesečju letošnjega leta ugotovil 1,7-odstotno rast industrijske proizvodnje, kar v primerjavi z istim obdobjem lani znaša odstotek več. Po mnenju Confindustrie bo zato v letošnjem letu prišlo do krepitve bruto domačega proizvoda, kar pa ne pomeni, da prihaja do naraščanja zaposlovanja, nasprotno, v februarju so dosegli preko 28-odstotno brezposelnost mladih v starostnem pasu od 15 do 24 let, kar pomeni, da ravno mlada generacija ima največ težav pri pridobivanju zaposlitve. Samomor upokojenca ob splošni ravnodušnosti LECCO - V mestnem središču Lecca je v sredo 70-letni upokojenec storil samomor s skokom iz tretjega nadstropja, dejanje pa očitno ni motilo ljudi, ki so takrat posedali pri mizah pred tamkajšnjimi lokali. Policisti in reševalci službe 118, ki so prihiteli na prizorišče in so pokrili nesrečnikovo truplo z belo rjuho, so namreč naleteli na skoraj popolno ravnodušnost navzočih: ljudje so mirno ostali pri mizah in sledili dogajanju ter sočasno jedli sendvič, nekateri japonski turisti pa so celo poskusili fotografirati dogajanje. Ciampi zapušča odbor za 150-letnico zedinjenja Italije RIM - Na koncu so leta opravila svoje: bivši predsednik republike Carlo Aze-glio Ciampi je premieru Silviu Berlusconiju in ministru za kulturo Sandru Bondiju sporočil, da zapušča mesto predsednika odbora garantov za proslavo 150-letnice italijanskega zedinjenja. Ciampi, ki bo letos dopolnil 90 let, je zapisal, da spričo starosti v zadnjih časih čuti pomanjkanje energij ter fizično in psihološko utrujenost. Koga bo na njegovo mesto imenovala vlada, ni znano, med kandidati pa so bivši predsednik ustavnega sodišča Giovanni Conso, predsednik Akademije Lincejev Lamberto Maffei in predsednik enciklopedije Treccani Giuliano Amato. Petek, 23. aprila 2010 ~J Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu ZDRAVSTVO IN SOCIALA - V sredo potekal sestanek o Slovenski socio-psihopedagoški službi Reorganizacija in možnost večje prisotnosti na teritoriju Sestanek sklicala tržaška pokrajinska odbornica za socialno skrbstvo Marina Guglielmi Tržaško podjetje za zdravstvene storitve je opravilo reorganizacijo Slovenske socio-psihopedagoške službe, preučilo pa bo tudi možnosti za krepitev njene prisotnosti na teritoriju. To izhaja s sredinega omizja, ki so se ga udeležili odborniki za socialno skrbstvo Pokrajine Trst in občin, ki delujejo na njenem teritoriju, z novim direktorjem zdravstvenega podjetja Fabiom Samanijem. Omizje je sklicala pokrajinska odbornica za socialno skrbstvo Marina Gu-glielmi, potem ko je z več strani prišlo do pozivov k zagotovitvi ustreznih delovnih pogojev in razširitvi delokroga službe, ki je bila ustanovljena leta 1982 na pobudo ravnateljev slovenskih šol s ciljem zagotoviti otrokom oz. mladim od 0 do 18. leta starosti z najrazličnejšimi težavami spremljanje in rehabilitacijo, ki bi potekala v slovenskem jeziku. Problem socio-psihopedagoške službe je privrel na dan novembra lani, ko je javnost izvedela za kadrovsko podhranjenost službe spričo le določenega števila stalno zaposlenih oseb, dalje za krčenje števila ur nudenja psihološke in druge oskrbe, začasno odsotnost figure koordinatorja z znanjem slovenskega jezika ter za potrebo po širitvi delokroga službe tudi na Goriško. O tem se je takrat deželni svetnik Igor Ga-brovec pogovarjal s takratnim direktorjem zdravstvenega podjetja Francom Rotellijem, kmalu zatem je tudi obiskal sedež službe v Ul. Farneto, kjer je tudi sedež drugega tržaškega zdravstvenega okraja, v okvir katerega spada tudi Slovenska socio-psihope-dagoška služba. V začetku letošnjega marca se je Gabrovec, skupaj s kolegom Igorjem Kocijančičem in senatorko Tamaro Blažina, tudi ponovno srečal z nameščenci slovenske službe ter z ravnateljico drugega zdravstvenega okraja Mario Grazio Cogliati Dezza in odgovorno za službo za otroke in mladostnike Danielo Vidoni, nekaj dni zatem pa je bil objavljen poziv za sklic pokrajinskega delovnega omizja, ki sta ga poleg Blažinove in Kocijančiča podpisala še pokrajinska odbornica Guglielmi-jeva in zgoniški župan Mirko Sardoč. Na sredinem sestanku so predstavniki zdravstvenega podjetja zagotovili, da je prišlo do reorganizacije slovenske službe, ki zdaj razpolaga s štirimi psihologi, ki skupaj nudijo 75 tedenskih ur strokovne oskrbe, kar pomeni, da je prišlo do določenega povečanja števila ur. Poleg tega v Bodo sprejeti oz. nakazani ukrepi pripomogli k utrditvi in širitvi delovanja Slovenske socio-psihopedagoške službe? kroma okviru službe s polnim delovnim urnikom (36 tedenskih ur) delujejo še logopedinja, strokovnjakinja za nevropsihomotoriko in medicinska sestra, medtem ko je druga medicinska sestra zaposlena s polovičnim urnikom 18 ur tedensko. Služba razpolaga tudi s fizioterapevtko. Pri tem je zdravstveno podjetje v lastnih vrstah opravilo interno raziskavo, da bi med že zaposlenimi osebami našlo ustrezne poklicne profile z znanjem slovenskega jezika, obenem bo poiskalo tudi primerne lokacije, da bo služba delno na razpolago tudi na teritoriju. Zaradi omejitev, ki jih prinašata državni in deželni finančni zakon, pa niso obnovili pogodb nekaterim osebam, prav tako ostaja zaenkrat nezasedeno mesto koordinatorja službe, ki jo zdaj trenutno vodi odgovorna za službo za otroke in mladostnike pri drugem zdravstvenem okraju Daniela Vidoni. Vendar pri zdravstvenem podjetju poudarjajo, da so storili vse, kar je bilo možno, poleg tega pa odbornica Gu-glielmijeva meni, da je pomembno to, da so vprašanje postavili na institucionalno raven in da zdaj lahko spremljajo razvoj dogodkov. Če bodo družine opozarjale na težave, se bo omizje ponovno sestalo in skušalo razumeti, kako ukrepati. (iž) OBČINA TRST - Kljub zamudi Obračun bo Opozicija pristala na občinsko sejo pred iztekom roka za odobritev obračuna 2009 Tržaška občina je - po mnenju agencije za rating Fitch Ratings - zanesljiva, njena uprava pa nekoliko manj. Tako je ocenil načelnik Demokratske stranke v mestni skupščini Fabio Omeropo včerajšnji seji načelnikov skupin. Na srečanju so razpravljali o občinskem obračunu za leto 2009. Po zakonu ga mora občinska skupščina odobriti do 30. aprila. Če bi tega ne storila, bi ji Dežela črtala zadnji obrok prenosov, kar bi občino stalo več sto tisoč evrov. Ampak: po veljavnih določilih morajo občinski svetniki prejeti poročilo o obračunu najmanj deset dni pred obravnavo v mestni skupščini. K dokumentaciji sodi tudi poročilo revizorjev, ki pa so ga svetniki prejeli šele včeraj. Pomeni, da bi morali o obračunu razpravljati ... 32. aprila, je hudomušno ugotovil Omero. Toda: krivdo za zamudo ne gre naprtiti revizorjem, temveč sami občinski upravi. Ta je odobrila obračun 12. aprila. Po tem datumu so imeli revizorji 20 dni na razpolago za izdajo svojega poročila, ki pa so ga izdelali v polovičnem času, v desetih dneh. Opozicija se je na včerajšnji seji načelnikov svetniških skupin odločila zelo odgovorno: kljub temu, da bi lahko »prizadela« desnosredinsko občinsko upravo, je pristala na sklicanje seje občinskega sveta v četrtek, 29. aprila, dan pred iztekom roka za odobritev obračuna. Tako bo lahko občina prejela vse deželne prispevke, Omero pa je ob tej priložnosti ostro obsodil neodgovorno ravnanje župana in odbornikov in njihov omalo-važevalni odnos do občinskih svetnikov. nabrežina - Srečanje v Grudnovi hiši Nabrežinski breg se pogreza Geološke ekspertize ne napovedujejo nič dobrega - Občina nima denarja za sanacijo območja Srečanja v Grudnovi hiši se je udeležilo veliko ljudi kroma Nabrežinski obalni pas zaradi nestanovitnih tal postaja vse bolj nevaren. Razne ekspertize pričajo o nevarnosti zemeljskih usadov na celotnem območju med nekdanjim hotelom Europa (danes tam gradijo stanovanjske objekte) in nabrežinskim portičem pri Čupah. Tam sta dve cesti in kar nekaj hiš, katerih lastniki so upravičeno zaskrbljeni. Občina Devin-Nabrežina za sanacijo nima denarja, breme za tako zahtevno nalogo bi morala prevzeti civilna zaščita, problemi finančne narave pa se prepletajo z birokratskimi zapleti. Zemljišča so že zdavnaj razlastili, lastninski postopki pa niso bili nikoli formalno vknjiženi, tako da bi morali stroške za sanacijo vsaj delno kriti lastniki zemljišč, po katerih peljeta danes dve cesti. Gre za pravni paradoks, ki ustvarja splošne težave. O tem je tekla beseda na sredinem srečanju v Grudnovi hiši v Nabrežini, ki ga je sklicala občinska leva sredina. Njeni predstavniki so prisluhnili zaskrbljenosti in pritožbam zlasti lastnikov hiš pod obalno cesto, ki so zbegani tudi zaradi nekaterih stališč občinske uprave. Zaradi tega bo opozicija na prihodnji seji občinskega sveta zahtevala od župana Giorgia Reta ne samo poročilo o tem kočljivem problemu, temveč tudi obveze za premostitev teh težav. APrimorski ~ dnevnik OBČINA TRST Regulacijski načrt buri Severno ligo Pičlih 57 ur potem, ko je tržaški občinski svet z glasovi desno-sredinskih koalicijskih partnerjev zavrnil vse popravke Severne lige o oborožitvi mestnih redarjev, je njen načelnik v mestni skupščini Maurizio Ferrara vložil nujno resolucijo, ki ne bo Dipiazzovi večini prav nič všeč. V njej v bistvu zahteva, naj občinska uprava spremeni osnutek novega občinskega regulacijskega načrta in naj posledično omogoči občanom ponovno možnost za predstavitev ugovorov in pripomb k spornemu urbanističnemu dokumentu. Ferrara je na včerajšnji tiskovni konferenci uvodoma zanikal, da naj bi bila zavrnitev popravkov o oborožitvi mestnih redarjev in resolucija o regulacijskem načrtu kakor koli povezani. Malo verjetno pa je, da bi jo predložil, če bi desnosredinska koalicija na ponedeljkovi občinski seji ustregla li-gaškim željam po oboroženih redarjih, ki bi nosili orožje na dom. Bossijeva stranka se je dejansko odločila za nov način pritiska na Dipiazzovo koalicijo. Severna liga avgusta lani sicer ni podprla sprejema novega občinskega regulacijskega načrta, to je treba priznati. Ga je pa pozneje, na deželni ravni, pod taktirko liga-ške odbornice Federice Seganti, zradirala z osemnajstimi obvezujočimi priporočili in s tem postavila občinsko upravo v nezavidljiv položaj. Občina bo morala upoštevati priporočila, ki pa so tako vsebinska, da bo prisiljena korenito spremeniti sporni regulacijski načrt. V drugačnem primeru tvega, da ga deželna uprava zavrne. Severna liga bo torej lahko okrog regulacijskega načrta vedri-la, kot ji bo drago. Regulacijski načrt je zanjo velik politični kapital, ki ga je začel Ferrara pomalem že unovčiti. V spremstvu enajstih somišljenikov je ponovil, da Bossijeva stranka avgusta ni podprla regulacijskega načrta iz treh razlogov. Prvič, ker je kar čez noč spremenil namembnost številnih zemljišč od zazidljivih v nezazidljiva in tako povzročil ogromno škodo občanom, ki povrhu vsega o tem niso bili predhodno obveščeni, kot bi - po Ferrarovem mnenju - morali biti. Drugič, ker so bili zavrnjeni amandmaji Severne lige, ki so zadevali kraško območje. In tretjič, ker je občinska uprava ovila načrt v tajnost vse do razprave v mestni skupščini. Načelnik Severne lige je spomnil, da je deželni svet novembra lani odobril zakon, po katerem morajo krajevne uprave sporočiti prizadetim občanom morebitne spremembe glede namembnosti njihovih nepremičnin. Pomeni, da bo morala to storiti tudi tržaška občina in uradno sporočiti prizadetim, kaj čaka njihove nepremičnine, »kajti upravni postopek o novem regulacijskem načrtu še ni zaključen.« Ferrara je napovedal, da bo na seji načelnikov skupin zahteval uvrstitev nujne resolucije na dnevni red naslednje občinske seje. Seja načelnikov je bila dve uri po tiskovni konferenci predstavnika Severne lige, a na dnevnem redu ponedeljkove seje mestne skupščine ni razprave o njegovi resoluciji ... M.K. 8 Petek, 23. aprila 2010 TRST / POMOL BERSAGLIERI - Začetek preureditve skladišča 42 Nov potniški terminal za sodobne turistične izzive V nekdanjem skladišču bodo v prihodnosti sprejemali potnike ladij za križarjenje Tržaška pristaniška oblast je včeraj uradno sporočila, da so stekla dela, s katerimi bodo opuščeno skladišče 42 na pomolu Bersaglieri preuredili v prostor za prihode novega potniškega terminala. Investicija, vredna deset milijonov evrov, bo pripomogla k uresničitvi sodobnega terminala, primernega za potrebe potnikov ladij za križarjenje. Nova pomorska postaja bo primerna za varno in funkcionalno sprejemanje večjega števila potnikov. Načrt za preureditev skladišča je podpisal arhitekt Ugo Camerino, ki je skušal povrniti stavbi njene prvotne arhitektonske značilnosti. Spomeniško varstvo pa je odobrilo tudi del načrta, ki predvideva namestitev tekočih stopnic, dvigal in zasilnih stopnic zunaj stavbe same. Terminal bo varnejši od stare pomorske postaje, ki je bila zgrajena v začetku 20. stoletja in zadnjič obnovljena v 80. letih. vse večje število pomorskih potnikov in vse večje ladje za križarjenje zahtevajo nove kopenske objekte z višjimi varnostnimi in funkcionalnimi standardi. Novi terminal bo lahko sprejemal več ladij naenkrat, po- DOLINA Leva sredina: referendum o odpadkih naj bo! Tajništva strank, ki podpirajo večino v Občini Dolina (Demokratska stranka, Komunistična prenova - Italijanski komunisti, Slovenska skupnost in Občani za Dolino) so izdala tiskovno sporočilo, v katerem so se obregnila ob »nekatere opozicijske stranke v občini Dolina, ki trmasto nadaljujejo z napadanjem občinskega odbora v zvezi s storitvami, ki jih nudi občanom zlasti glede sistema zbiranja odpadkov.« »Po mučnem začetku v prejšnjem mandatu se je služba zbiranja odpadkov od vrat do vrat utrdila in dosegla pomemben napredek. Gotovo ni bilo lahko, a stalno prizadevanje županje in odbora je pripomoglo k premostitvi in izboljšanju včasih kritičnega stanja. Služba sedaj deluje, četudi nekateri problemi še obstajajo in se zato morajo rešiti. Pomembna je ugotovitev, da je sodelovanje občanov, tudi z opozarjanjem na nekatere pomanjkljivosti, v veliko pomoč upravi, katera jih je tudi vzela na znanje in takoj ukrepala,« so zapisala tajništva le-vosredinskih strank v dolinski občini. »Določitev o odnašanju odpadkov po sistemu od vrat do vrat«je bila sprejeta v prejšnjem mandatu in takoj naletela na ugoden odmev pri političnih silah večine, ki je že od takrat pokazala skupno voljo po nadaljevanju službe. Prepričanje v veljavnost sistema potrjuje okrepljena politična enotnost strank večine v sedanjem mandatu. Kar zadeva predlog glasnika občanske liste Združeni v tradicijah o referendumu, stranke večine menijo, da vsaka oblika ljudskega izjavljanja predstavlja odraz demokracije in torej vrednoto za skupnost. Naj le pride do referenduma: stike z ljudmi gojijo ne samo tisti, ki v tisku stalno objavljajo puščice, ampak tudi predstavniki večine so slišali mnenja občanov, ki so zadovoljni s sistemom od vrat do vrat. To bo gotovo potrdil referendum med občani,« so prepričana tajništva levosredinskih strank v dolinski občini, ki so ob koncu pozvala, »naj se prenehajo neplodne polemike in akcije, ki nimajo nič opraviti s politiko, ker so zgolj propagan-dističen manever, in naj se raje tudi z vodenjem resne opozicije postavljajo v ospredje pobude, ki stvarno koristijo ljudem.« Skladišče 42 na pomolu Bersaglieri kroma stopki za prihode in odhode bodo hitrejši, postaja pa bo še vključevala kongresne in razstavne dvorane. »Poseg se harmonično uokvirja v načrt, po katerem bo Trst s svojim di- rektnim dostopom do morja edinstveno mesto v Evropi,« je na včerajšnji predstavitvi zadovoljno podčrtal predsednik Pristaniške oblasti Claudio Bo-niciolli, ki je pristavil, da bo novi po- tniški terminal zelo primeren za potrebe ladij za križarjenje in turizma, pa tudi za organizacijo kongresov, za katere je Trst pomembna referenčna točka. SKUPINA 85 - Enodnevni izlet Po poti tipičnih istrskih živali Istro radi obiskujemo. Zlasti njene plaže v poletnih mesecih, ali njena vsepovsod posejana gostišča. In ob tem si domišljamo, da jo poznamo. V resnici pa skriva ta dežela neverjetne naravne in zgodovinske lepote, ki jih v naglici svojih površnih izletniških in počitniških pohodov mimogrede prezre-mo. V Istro, kakor sicer v vsako drugo pokrajino, lahko pokukamo na različne načine, iz različnih zornih kotov in vsakokrat bomo odkrili kaj novega in zanimivega. Pristop ali zorni kot, ki ga je večji skupini izletnikov ponudila prejšnjo soboto Skupina 85, je lep primer tega, kako lahko nek kraj doživimo na izviren in hkrati intenziven ter prijeten način. Priredila je avtobusni izlet v severnozahodno Istro, v kraje med Dragonjo in Mirno, v vasice, ki se kot drobni biseri odzvanjajo med prvim pomladnim zelenjem z enega grička do drugega in vedo povedati marsikaj zanimivega pozornemu obiskovalcu, ki zna prisluhniti njihovemu šepetu. Nekakšen kažipot tokratnega potovanja v naravo in zgodovino zgornjega delčka Istre, so bile glavne domače živali istrskega izročila, ki so skozi stoletja v popolnem sozvočju s človekom nekako krojile usodo te navidez revne, v bistvu pa bogate dežele. Te živali so bile koza, ki je tudi simbol Istre, ovca, osel in boškarin, ali la cavra, la piegora, el mus in el bos-carin, kot je pisalo v vabilu na izlet. Namenoma sem za te živali uporabil pretekli čas, ker jim je novi gospodarski in družbeni razvoj odvzel nekdanji pomen, jih potisnil na rob dogajanja in krepko zmanjšal njihovo število. Del tega živinskega bogastva pa se je le ohranil, za kar gre zahvala ljudem, ki se zavedajo njegovega pomena. Koza je bila zaradi svoje skromnosti, a hkrati sposobnosti, da je oskrbovala vsako istrsko družino z mlekom in njegovimi proizvodi, pomemben pojav v istrskem življenju. Osel je bil glavno prevozno sredstvo in so ga uporabljali za pretovarjanje raznega blaga. Med drugim tudi rib, ki so jih jedli tudi v bolj oddaljenih krajih notranje Istre, glavno, da so bili toliko oddaljeni od morja, da je oslu uspelo priti do pristanišča in se vrniti v vas z ribjim tovorom v teku enega sončnega dneva. Poglavje zase je bil boškarin, čudovita žival bele barve z ogromnimi rogovi, ki so jo pripeljali v jadransko območje iz Ukrajine. Bila je pravi motor istrskega gospodarstva. Ljudi je oskrbovala z mlekom in mesom in je služila na polju kot traktor. Včasih je bilo tega goveda več sto tisoč, konec osemdesetih let prejšnjega stoletja pa se je njihovo število skrčilo na 22 enot. Danes njihovo število spet raste. Boškarina so zaščitili ter ga spet naselili v nekaterih krajih Istre. Ogled živali (osle so si izletniki ogledali na neki domačiji v Kaštelu, ovce pri Zrenju, boškarine na kmetiji v Petroviji, kakšen primerek koze pa tu in tam med vožnjo) je spremljal tudi ogled nekaterih krajev (slap in požiralnik v bližini Šterne, čudovito naselje Oprtalj, mesto umetnikov in mednarodne glasbene mladine Grožnjan in še marsikaj). Predvsem pa je prijetno potovanje spremljala razlaga izjemnega vodiča izleta, nekdanjega nabrežinskega župana Marina Voccija, ki pozna svojo rodno Istro kot lastne žepe in jo zna čudovito približati obiskovalcu z vseh zornih kotov, naravoslovnega, gospodarskega, zgodovinskega, političnega, kulinaričnega in še bi lahko naštevali. Ljubezen, ki jo goji do svoje rodne zemlje (pa tudi do vsega, kar zbližuje ljudi različnih jezikov, kultur in navad, kar je tudi načelo Skupine 85), zna prikupno preliti na poslušalca, tako da je postal izlet po Istri nepozabno doživetje. (du.ka.) Poklon ženskam, ki so padle za svobodo Skupina Ženske se soočajo, ki je nastala v okviru Federacije levice, je v minulih dneh priredila že nekaj srečanj, na katerih so občinstvu postregli s pričevanji o ženskah v odporništvu. Jutri, na predvečer praznika osvoboditve, pa se bo skupina poklonila ženskam, ki so padle za svobodo. Jutri, 24. aprila, se bodo ob 10.30 zbrale pred spomenikom padlim od Svete Ane, Škednja in Kolonkovca, od koder bodo krenile proti zloglasni Vili triste v Ulici Bellosguardo. Nato bodo ob 11.45 na openski Man-driji (Villa Carsia) počastile spomin prebeneških kurirk, ki so bile tam ustreljene, popoldne pa se bodo pridružile svečanostim pred Narodnim domom pri Sv.Ivanu, od koder se bodo podale še k spomeniku Al-mi Vivodi, na kraju, kjer je bila ustreljena - v Bošketu nad Ulico Pindemonte. DAN ODPORNIŠTVA Pesmi, besede in cvetje za 25. april Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič čuti kot svojo dolžnost, da se ob 25.aprilu, dnevu zmage nad nacifašizmom, s pesmijo spomnil vseh, ki so se borili v narodnoosvobodilnem boju in žrtvovali svoja življenja, da bi lahko bodoče generacije živele v miru in v boljšem ter pravičnejšem svetu. V ta namen prireja zbor krajši koncert, ki bo v nedeljo, 25. aprila, po uradni slovesnosti v notranjosti Rižarne pri Sv. Soboti, na kateri bosta govorila tržaški župan Roberto Dipiazza in v zgoniški župan Mirko Sardoč v slovenščini. Namen organizatorjev je s pesmijo in recitacijo iz obdobja narodoosvobodil-nega boja posredovati vrednote miru, svobode, bratstva in solidarnosti; vrednote, na katerih je zgrajena italijanska republika, ki je nastala iz upora naci-fašizmu . Člani zbora vabijo udeležence, naj prinesejo s seboj cvet v poklon in spomin vsem, ki so umrli pod zločinsko roko nacističnih morilcev in njihovih fašističnih sodelavcev. Ob dnevu odporništva bodo potekale še številne druge svečanosti. Stranka komunistične prenove, krožek Kras-Altipiano bo jutri ob prisotnosti deželnega svetnika Igorja Kocijančiča polagal vence ob spomenike padlim na Vzhodnem Krasu, in sicer ob 14.45 na Opčinah, ob 15. uri v Trebčah, ob 15.15 v Gropadi, ob 15.30 na Padričah in ob 15.45 v Bazovici. Zgoniška občinska uprava pa bo ob 65. obletnici osvoboditve polagala vence ob spomenike in spominska obeležja v petek, 30. aprila, in sicer dopoldne ob 10. uri na proseškem pokopališču in ob 10,15 na Proseški postaji. Popoldne pa se bo občinska delegacija zbrala ob 18. uri v Zgoniku in nato bo položila vence ob 18.15 v Repni-ču, ob 18.25 pri Briščikih, ob 18.40 v Gabrovcu, ob 18.50 v Samatorci, ob 19. uri v Saležu in ob 19.15 v Zgoniku. Pri spomenikih bo zapel moški pevski zbor Rdeča zvezda. POSVET - Jutri Psihoanaliza in kultura V avditoriju Muzeja Revoltella bo jutri od 9. do 17. ure štud-jiski dan z naslovom "Psihoanaliza in kultura: življenje in umetnost ob meji". Docentka zgodovine v Trstu Luisa Accati bo uvedla temo s predavanjem "Brezmejna mati". Nato bo psihoanalistka Rita Corsa, Tržačanka, ki živi in dela v Bergamu, govorila o tem, kar je izsledila v kliničnih carto-ni, ki jih je o svojih pacientih v tržaški umobolnici pisal psihoanalitik Edoardo Weiss v letih po prvi svetovni vojni. Kasneje bo rimska psihoanalistka Simona Ar-gentieri skušala povezati Weisso-ve raziskave o agorafobiji z obmejnimi vojnami, nakar bo psihoanalitik iz Padove Marco La Scala podal svoje misli o notranjih in zunanjih mejah. Popoldan bo posvečen umetnosti. Maria Ma-sau Dan, ravnateljica gostujočega muzeja, bo orisala delo Leonor Fini, tržaške slikarke iz prejšnjega stoletja, o kateri je bila lani v Trstu uspešna razstava, medtem ko bo psihoterapevtka Giuliana Marin na njeno delo pogledala skozi prizmo psihoanalize. Psihoana-listka Vlasta Polojaz bo nato spregovorila o tem, kako je delo našega Vladimira Bartola razpeto med literaturo in psihoanalizo. Zaključke študijskega dneva bo povzel Hektor Jogan. Matjaž Hmeljak v Narodnem domu V Galeriji Narodnega doma bodo danes odprli razstavo Sprehodi Matjaža Hmeljaka. Odprtje bo ob 19.30, avtorja in dela bo predstavila prof. Jasna Merku. Matjaž Hmeljak se je rodil v Trstu leta 1941, kjer je matu-riral na realni gimnaziji in diplomiral iz elektronike na tržaški univerzi; tu je nato skoraj štirideset let tudi poučeval informatiko. Od leta 1970 dela na področju računalniške ali »algoritmične« umetnosti, kjer avtor opiše potek nastajanja slike v obliki navodil za računalnik (program ali algoritem). Imel je več osebnih razstav v Italiji, Sloveniji, Avstriji, Avstraliji, Bolgariji, Hrvaški in Nemčiji. Razstavo prireja Društvo za umetnost KONS, na ogled bo do 11. maja, od ponedeljka do petka, med 9.30 in 11.30 in 17. in 19. uro. »Škedenjske« razglednice v Galeriji TK Nadaljuje se razstavna dejavnost Tržaške knjigarne. Jutri bodo v Galeriji TK odprli razstavo razglednic, ki jo pripravljajo v sodelovanju s škedenjskim etnografskim muzejem. Slednji namreč hrani okrog dva tisoč razglednic, za tokratno razstavo pa so pripravili poseben tematski izbor. Na ogled bodo razglednice, katerih protagonisti so otroci in zaljubljenci, a tudi božična in velikonočna voščila. Prava poslastica pa so razglednice, ki jih je slovenski slikar Ernest Žer-jal (po letu 1900 se je podpisoval Ernesto Zeriali) pošiljal hčerki Alice, ki se je kasneje prav tako posvetila umetniškemu ustvarjanju; gre za originalne ročno poslikane razglednice. Odprtje bo jutri ob 18. uri. Jutri pohod Objemi občino Dolina V okviru praznovanj ob 65. obletnici osvoboditve bo jutri potekal pohod po mejah občine Dolina. Jutri se bodo pohodni-ki zbrali ob 8. uri v parku v Prebenegu, od koder bodo ob 9. uri krenili v smeri Vrha Griže, mimo Botača, Drage in Peska vse do Gročane, nato vzpon na Kokoš, sestop v smeri Jezera in Boršta; zaključek okrog 15. ure na križišču med kolesarsko potjo nad Ricmanji in pokrajinsko cesto št. 11. Prav tu se bodo pohodniki zbrali tudi v nedeljo (ob 8. uri), odhod ob 9. uri v smeri Ricmanj, nadaljevanje mimo Loga, Pulj, Domja, Frankovca vse do Dolge Krone, Trmuna in Križpota. / TRST Petek, 23. aprila 2010 9 zgodovina - Raul Pupo - Trieste 1 945 Prikaz Trsta leta 1945 namenjen predvsem italijanskemu bralstvu Trieste 1945. Tako se glasi naslov najnovejše knjige izpod peresa tržaškega zgodovinarja Raoula Pupa, ki so jo v sredo številnemu občinstvu predstavili v veliki dvorani Narodnega doma. Dobro obiskano srečanje so priredili tržaška univerza in njen Oddelek za politične in družbene vede ter knjigarna Einaudi, ki bo v kratkem odprla svoje novo prodajno mesto na območju tržaškega univerzitetnega campusa. Za predavateljsko mizo so se zvrstili posegi ravnatelja tržaškega Oddelka za družbene in politične vede, profesorja Giovannija Del-li Zottija, zgodovinarja Roberta Spazzalija, zgodovinarke Marte Verginelle in avtorja knjige Raoula Pupa. Kot je uvodoma povedal Delli Zotti, se Oddelek za družbene in politične vede tržaške univerze prvič uradno predstavlja javnosti, saj je nastal pred kratkim, in sicer v začetku letošnjega leta, ko so zaradi spremenjenih finančnih razmer združili dva oddelka v enega. Nekoliko daljši je bil poseg zgodovinarja Roberta Spazzalija, ki je zgodovinsko uokviril obdobje, katerega Pupo obravnava v svoji knjigi. Leto 1945 je bilo za Trst brez dvoma prelomnega pomena, Pupo pa je pri njegovem opisovanju imel pred seboj vse delo, ki so ga pred njim opravili drugi zgodovinarji. Založba Laterza, pri kateri je knjiga izšla, je namreč Trstu in tukajšnjim temam že posvetila nekaj zanimivih publikacij, med katerimi velja omeniti zgodovinske zapise Elia Apiha, ki so izšli v osemdesetih. Knjiga je seveda namenjena širšemu italijanskemu bralstvu, Spazzali pa je njeno rdečo nit našel v konfliktu, ki je pred več kot šestimi desetletji nastal, ko sta trčila jugoslovanska želja, da v svoje ozemlje zajame vsa slovensko govoreča območja, ter italijanska sla po tem, da se ohrani predvojno razmejitveno stanje oziroma, da ostane italijanskega čimveč ozemlja ob njeni vzhodni meji. Spazzali se je nato obregnil ob poiskus, da bi ustvarili nek skupni zgodovinski spomin, v katerem naj bi se vsi prepoznavali. Tega še danes ni mogoče storiti, je pa seveda potrebno z zgodovinskimi raziskavami poskušati ugotoviti, kaj so tedanji Tržačani sploh hoteli za svoje mesto. Tržaške družbe, kot jo poznamo iz prvih povojnih let, danes namreč več ni. Je pa bil to čas, ko se je v Trstu začel razvijati pravi demokratični duh, in sicer s tem, da se je na političnem prizorišču pojavila katoliška oziroma krščanska komponenta z duhovnikom Marzarijem na čelu. Zgodovinarka Marta Verginella je v svojem posegu osvetlila nekatere vidike, ki so po njenem mnenju v Pupovi publikaciji premalo obravnavani. Pupo namreč obravnava politično in diplomatsko zgodovino, zato je morda kdaj premalo pozoren na družbena vprašanja. Knjiga Raoula Pupa je seveda zelo ambiciozen projekt, ki pa po mnenju tržaške zgodovinarke v dovoljšnji meri ne obravnava problematik, kot so kolaboracionizem nekaterih Tržačanov z nemškimi oblastmi med letoma 1943 in 1945, pa tudi preplet kmečke stvarnosti in mestne družbe. Slovencev seveda ne moremo enačiti s po-deželani, saj je v Trstu že od nekdaj prisotna slovenska meščanska komponenta. Morda bo italijansko zgodovinopisje postalo popolnejše tedaj, ko bo začelo segati tudi po študijah slovenskih zgodovinarjev, ki se tičejo tega prostora. To bo mogoče, ko bodo le-te prevedene v italijanščino, oziroma ko bodo italijanski zgodovinarji obvladali slovenščino v dovoljšnji meri, je povedala Verginellova. Sam avtor je v svojem posegu podčrtal dejstvo, da je knjiga namenjena širši italijanski publiki, ki o Trstu ve zelo malo, pa še to znanje je na splošno precej nejasno. Zgodovina Trsta je seveda zelo zapletena, saj se ta, še posebno v povojnem času, umešča v mednarodno dimenzijo. V Trstu se tedaj ne odvija samo narodna, temveč tudi in predvsem politična konfrontacija, ki svoj više doseže med letoma 1945 in 1948, torej od konca druge svetovne vojne do resolucije In-formbiroja. V tem času v Trstu vsaka po svoje delujeta dve komunistični partiji. Leti 1918 in 1945 sta si v marsičem podobni, saj za nekatere predstavljajo trenutek zmagoslavja, za druge pa popoln polom. Tudi metode, ki so jih zmagovalci uporabili proti poražencem, so si bile med seboj podobne, od političnega čiščenja, diskriminacije, prepovedi javnih shodov idr. Leto 1945 pa je bilo od 1918. različno po svojem revolucionarnem naboju, je še dejal Pupo. (ps) ZGODOVINA - Spomini Manlia Finzija Tržaški antifašist, pričevalec z gore Monte Grappa m s^ ____ J_______atofe&ti TmZjfy □ ..ifrüiail____ i_11j ____ rfiKh'rt ^-^jjjl . -„. M ■ :.-. :i|i|iiiilH-iilg n p h:i mur ■ n ; _1_J^rjl^.^f hmhjiID Mu itivU. ¿AtIAJL___ '.'J vodu i^ninEH)«!---- lun* . Deželni inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja v FJK je pred dnevi v Državni knjižnici v Trstu predstavil video intervju z dragocenim pričevalcem. Priložnost za obnovitev zgodbe Manlia Fin-zija, 86-letnega Tržačana z judovskimi koreninami, ki se je kot mladenič znašel na gori Monte Grappa in je preživel krvoločno nemško hajko na partizane, je 65-le-tnica osvoboditve. Do 30. aprila je v Državni knjižnici na ogled razstava »Dedicato a chi disse no«. Posvečena je deportiran-cem, ki niso hoteli sodelovati z nacisti. Z Manliom Finzijem (na sliki je njegova izkaznica združenja italijanskih partizanov ANPI) se je v njegovi hiši v Freudovi ulici na Opčinah pogovarjal Stefano Fat-torini, srečanje pa je uvedel Franco Cecot-ti. Finzi se je rodil v Trstu leta 1924, bil je član meščanske družine z judovskimi koreninami, njegov oče Gino je bil trgovec. Že od malih nog je bil Manlio vključen v tokove fašističnega režima, najprej kot »balilla«, pozneje kot član alpinskega odseka mladinske ustanove Gioventu Italiana del Littorio (GIL). Ljubil je gore. Toda leta 1938 so rasni zakoni prvič globoko ranili njegovo družino: očeta so izključili iz zbornice uvoznikov in izvoznikov, brate in strice so pregnali s konservatorija, iz zavarovalnice Generali in raznih podjetij. Trije člani družine so pozneje umrli v Auschwitzu. Manlio je rasizem BOLJUNEC - V priredbi Skupine 35-55 S Petrom Gedeiem v čudoviti podzemni svet Skupina 35-55, ki deluje pri SKD France Prešeren v Boljuncu je prejšnji petek gostila Petra Ge-deia, jamarja in fotografa, člana Jamarskega društva Železničar iz Ljubljane. Na prijetnem večeru, ki je potekal izjemoma v Sprejemnem centru Doline Glinščice, smo se udeleženci virtualno podali v podzemni svet s pomočjo izrednih posnetkov, ki so sad izjemne avtorjeve strokovnosti in potrpežljivosti prijateljev - jamarjev, ki mu ob takih akcijah zelo radi priskočijo na pomoč. Peter Gedei je svojo ljubezen do jam in fotografije združil; spušča se namreč v podzemlje, da bi občudoval njegovo lepoto, in hkrati, da bi to bogastvo posredoval drugim. V dobrih dvajsetih letih je v svoj objektiv ujel večino slovenskih jam, predvsem tistih, ki so dostopne le jamarjem. Zlasti te skrivajo v sebi neokrnjeno lepoto: čudovite kapniške tvorbe, jamske bisere, sigaste ponvice in »zavese«. Zelo lepe fotografije so nastale tudi v jami, ki so jo po naključju odkrili med vrtanjem tunela pri Padričah. Ta nas je presenetila s svojo obsežnostjo in razvejanostjo. Gedei se je podal v Francijo, na raziskovalno ekspedicijo, kjer je s skupino nemških jamarjev preživel dva tedna v majhni zakotni vasici, ki je znana po svojih jamah. Tu je posnel nenavadne aragoni-te, ki so zaradi mineralov v apnenčastih tleh svetlo modre barve. Izkušeni jamarski fotograf se pogosto udeležuje tudi raznih fotografskih natečajev in njegovi posnetki so velikokrat tudi nagrajeni. V zadnjih časih pa se ukvarja s 3D fotografijo in s serijo projektov, pri katerih sodeluje s fotografi iz vsega sveta. Zvesti obiskovalci so imeli priložnost preživeti res izjemen fotografski večer. Kot je že navada na predavanjih, ki jih prireja Skupina 35-55, se je gost še dolgo zadržal s prisotnimi v prijetnem pogovoru in ob prigrizku domačih dobrot. (so) SALON NAT - Do 8. maja Razstava ročno tkanih izdelkov Jutri se bo prodajni salon Nat - Spazio Corti v Ul. Corti št. 2 prelevil v pravi rokodelski razstavni prostor, v katerem bodo svoje stvaritve predstavljali umetniki in umetnice, ki se ukvarjajo z ročnim tkanjem in izdelavo statev različnih oblik. Tu bo namreč med 24. aprilom in 8. majem potekala prva izvedba mednarodne delavnice, v sklopu katere bodo obiskovalci lahko občudovali in tudi kupili kaj iz bogate ponudbe ročno tkanih izdelkov. Razstavo so njeni idejni snovatelji naslovili Per Filo e per Segno, do njenega zaključka pa bo mogoče med drugim tudi prisluhniti predavanjem, za katera bodo poskrbeli sami avtorji stvaritev. Na ogled bodo unikatne tapiserije, preproge, pokrivala, pogrinjki, prti, šali in tudi statve za tkanje tapiserij in namizne ročne statve. Naj povemo, da se bo prodajna razstava uradno začela danes po 11. uri, ko se bodo odprtja udeležili vsi razstavljavci. Že v popoldanskih urah (začetek ob 16. uri) pa bo na sporedu prva delavnica, ki jo bo oblikoval gost iz Slovenije, priznani izdelovalec ročnih tkanin Aleš Oman, ki bo prisotnim predaval o tem, kako nastajajo statve, razložil pa bo tudi vse podrobnosti o slovenski tkalni tradiciji. Med 17. in 20. uro bo nato sledil krajši tečaj o tehnikah tkanja. Niz srečanj se bo nadaljeval v torek, 27. aprila, in sicer ob 16. uri, ko bo svoje obrtniške veščine predstavila Tržačanka Cristina Salari. Do konca prireditve se bodo predstavili še drugi umetniki in umetnice tkanja, med katerimi naj izpostavimo tudi našo Magdo Tavčar, ki bo v prostorih Nat - Spazio Corti nastopila v torek, 4. maja, in v petek, 7. maja. Naj ob koncu še povemo, da bodo vsa srečanja s tkalci na sporedu v popoldanskem času, in sicer od 16. ure dalje. Do 8. maja pa bo skrivnosti ročnega tkanja in njegove tehnike skupno odkrivalo osem rokodelcev, ki prihajajo iz Italije, Slovenije in Latvije. Ogled razstave je brezplačen. (sč) okusil v šoli, kjer so ga vrstniki pretepali, leta 1942 pa ga je poveljnik izključil iz ustanove GIL. Približal se je gibanju Giustizia e Liberta, v Ul. Ghega je delil protifašistične letake, leta 1943 pa je z očetom zapustil Trst in odšel v Veneto k partizanom. Na skrito se je vrnil samo nekaj dni v septembru, ko je s pomočjo pogumnega profesorja filozofije Brugerija, ki ga je gostil, maturiral na li-ceju Oberdan. Iz družinskega stanovanja na Trgu Umberto I. (danes je to Trg sv. Antona) je skozi streho odnesel več knjig, iz Trsta pa je zbežal 9. septembra 1943, ko so se po Ul. Commerciale spuščali v mesto Nemci. Na goro Monte Grappa je Finzi prispel s prvimi partizanskimi enotami. Vodil je odred in med utrjevanjem gorskih postojank je skrbel za oskrbovanje z živili. Na železniški postaji v Montebelluni je doživel prvo nemško hajko, odpeljali so ga na prisilno delo, po nočnem begu pa se je vrnil v gore. Nekega dne se je na ukaz vodstva narodnoosvobodilnega odbora CLN iz Pado-ve pridružil nemški organizaciji Todt, ki je utrjevala nemške pozicije. Finzi, ki je govoril nemško, se je kot vohun izkazal in v objektiv malega fotoaparata je ujel več gradbenih načrtov. Septembra 1944 so se Nemci odločili, da polovijo partizane, saj so morali utrditi »modro« obrambno linijo, ki je vodila proti Karniji. Bojev skorajda ni bilo, partizani so v glavnem bežali, Nemci pa so med samo akcijo pobili nekaj sto ljudi. Po hajki so 400 ljudi (med njimi mnogo civilistov) de-portirali, 171 oseb pa so usmrtili. 31 ljudi so obesili na drevoredu v Bassanu. Finzi, ki se je s preživelimi zatekel na gore nad mestom Feltre, se je pogumno spustil v Bassano, da bi identificiral žrtve: »Nekateri niso bili prepoznavni«. Tudi tokrat ga Nemci niso zalotili. Osvoboditve pa se Manlio Finzi živo spominja: »Zagledal sem pet zavezniških tankov. Na enem je bil napis 'Kein Reich, Kein Volk, Kein Führer. Acht Juden kommen.' Oficirja, ki je prvi stopil iz tanka, sem brez premisleka pozdravil: šalom.« (af) V Nabrežini jutri pravljična urica in razstava V sodelovanju s Knjižnico iz Komna bo jutri ob 15. uri v SKD Igo Gruden še zadnja pravljična urica v letošnji sezoni. Tokrat bodo malčki in otroci iz osnovne šole prisluhnili glasbeni pravljici, ki jo bo kot vsakič pripovedovala Marija Umek. Ob njej bodo nastopale še solopevka Milena Košuta, flavtistka Ana Uršič in Damjana Čo-ralič z lutkami. Sledila bo tematska delavnica v sodelovanju z dekleti DPZ Kraški slavček. Ob 18. uri pa vabijo še na otvoritev razstave akvarelov Klavdije Marušič Kraški samotarji. V prostorih kavarne Gruden jo bo predstavila Tatjana Križmančič. Sanjal sem banko V knjigarni Feltrinelli bodo danes predstavili knjigo Ho sognato una banca, ki jo je napisal Fabio Salviato, eden ustanoviteljev »etične banke« in pravične trgovine. Pričetek ob 17. uri. 10 Petek, 23. aprila 2010 TRST / Zveza cerkvenih pevskih zborov-Trst Zveza pevskih zborov Primorske • Zveza slovenskih kulturnih društev Trst-Gorica-Videm Zveza slovenske katoliške prosvete-Gorica • Javni sklad za kulturne dejavnosti RS -vabijo na koncert revije- Primorska poje 2010 . ■--■, danes 23. aprila 2010, ob 20.30 v dvorani KD Igo Gruden v Nabrežini ' ■-^-4' Nastopili bodo: ŽeAPZ Pedagoške fakultete Koper, MoPZ Lipa - Ravnica, MePZ Trnovo - Nova Gorica, MePZ Mačkolje, Vokalna skupina Goldinar - Postojna, DPZ Radost - Godovifi. Včeraj danes Danes, PETEK, 23. aprila 2010 VOJKO Sonce vzide ob 6.06 in zatone ob 20.01 - Dolžina dneva 13.55 - Luna vzide 14.10 in zatone ob 3.16. ZNANSTVENI LICEJ FRANCETA PREŠERNA obvešča, da bo v ponedeljek, 26. aprila, ob 18.00 v dvorani Zadružne kraške banke psiholog dr. Bogdan Polajner, strokovnjak na področju preventive proti zlorabi drog, predaval na temo »Celostna vzgoja in mladostniku koristni vzgojni slogi«. SKD Slovenec in sekcija VZPI-ANPI Boršt-Zabrežec vabita danes, 23.4. 2010, ob 20.30 v srenjsko hišo v Boršt na večer posvečen 65-letnici napada na bunker i» 65-letnici osvoboditve Sodelujejo: zgodovinar prof. Jože Pirjevec, kvartet Nomos, domači višješolci, MePZ Slovenec-Slavec Odborništvo za kulturo Občine Dolina, v sodelovanju z občinsko civilno zaščito, kulturnima društvoma KD Krasno polje iz Gročane in SKD Rapotec iz Prebenega prireja v okviru praznovanj ob 65. obletnici Osvoboditve izpod nacifašizma 2. izvedbo pohoda po mejah občine Dolina OBJEMI OBČINO DOLINA z naslednjim programom SOBOTA, 24.04.2010 ob 8. uri: zbirališče v parku v Prebenegu; ob 9. uri: odhod v smeri Vrha Griže, nadaljevanje mimo Botača, Drage in Peska vse do Gročane, vzpon na Kokoš, sestop v smeri Jezera in Boršta; ob 15. uri pribl.: zaključek na križišču med kolesarsko potjo nad Rlcmanji in pokrajinsko cesto št. 11. NEDELJA, 25.04.2010 ob 8. uri: zbirališče na križišču med kolesarsko potjo nad Ricmanji in pokrajinsko cesto št. 11; ob 9. uri: odhod v smeri Ricmanj, nadaljevanje mimo Loga, Pulj.Domja, Frankovca vse do Dolge Krone, Trmuna in Križpota; ob 14. uri pribl.: zaključek v Prebenegu. TOPLO VABLJENI! Jutri, SOBOTA, 24. aprila 2010 JURIJ VREME VČERAJ: temperatura zraka 16,8 stopinje C, zračni tlak 1013,6 mb ustaljen, veter 29 km na uro vzhodnik seve-ro-vzhodnik, vlaga 54-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 14,4 stopinje C. [13 Lekarne Do sobote, 24. aprila 2010 Običajni urnik lekarn:od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Oširek Sonnino 4 (040 660438), Ul. Al-pi Giulie 2 (040 828428), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Oširek Sonnino 4, Ul. Alpi Giulie 2, Trg Sv. Ivana 5, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim tel. pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Sv. Ivana 5 (040 631304). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. 9 Šolske vesti NIŽJA SREDNJA ŠOLA S. KOSOVELA na Opčinah in na Proseku vabi starše na predavanje: dr. Daniele Quarel- 10 »Nasilje na šolah in pasti interneta«, v sredo, 5. maja, ob 17.30 na sedežu na Opčinah. Kakšno je bilo življenje leta 1945? Kakšni občutki so spremljali prebivalce naših krajev, ko je bilo 1. maja končno vojne konec? Kakšne spomine hranijo na tiste prve povojne mesece? Posodite nam svoje fotografije, posredujte nam svoje spomine! Spoštljivo in z veseljem jih bomo iztrgali pozabi. Zglasite se v naših uredništvih ali pošljite nam svoje fotografije na www.primorski.eu! Ai Čestitke Danes bo v Zabrežec ena ptička priletela in SARI tako zapela: 10 let praznuješ ti in zato ti obilo sreče in smeha želimo mi. Kdo? Ugani ti! Vse najboljše. V Devinu slavi danes 70. rojstni dan nona GENI. Da bi bila še naprej tako vedra in polna energije, da bi se ji hrbet upogibal kot jadro v vetru in da bi skupaj preživljali še veliko srečnih dni ji želijo Peter, Veronika, Tina, Špela in Jan. Danes praznujeta CLAUDIA in MIRO 60 let skupnega življenja. Še mnogo zdravih, veselih in (potrpežljivih) let jima voščijo Silvana, Lai-la in Starčevi. Danes se sreča z Abrahamom naš dolgoletni član Bruno Kneipp Iskreno mu vošči in želi vse najlepše KD F. Venturini Pred 60. leti sta si obljubila večno zvestobo Claudia in Miro Še mnogo srečnih skupnih let vama želijo Marko, Erika, Aleksander in Adi m* Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La citta verra distrutta all'alba«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Departures«. CINECITY - 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »La citta verra distrutta all'alba; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Matrimoni e altri disastri«; 16.30, 19.40, 22.00 »Agora«; 16.00, 17.30, 18.30, 20.00, 21.15, 22.10 »Scontro tra titani 3D«; 20.00 »From Paris with love«; 16.30, 22.00 »Green Zone«; 19.30, 22.00 »L'uomo nell'om-bra«; 16.00, 18.00 »Dragon trainer 3D«. FELLINI - 17.00, 20.20 »Happy family«; 18.30, 22.10 »Basilicata coast to coast«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »L'uo-mo nell'ombra«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Matrimoni e altri disastri«. GIOTTO MULTISALA 3 - 15.30, 17.00 »Il piccolo Nicholas e i suoi genitori«; 16.30, 18.15, 20.00, 22.00 »Simon Konianski«. KOPER - KO LOSE J - 17.20, 19.10, 21.00, 22.50 »Romanca v Rimu«; 16.50, 19.00, 21.10, 23.20 »Spopad titanov 3D«; 17.10, 21.20, 23.30 »Ne pozabi me«; 19.20 »Predobra zame«. KOPER - PLANET TUŠ 19.30 »Alica v čudežni deželi 3D«; 21.50 »Avatar 3D«; 15.10, 17.20 »Kako izuriti svojega zmaja 3D«; 16.00, 18.20, 20.40, 23.00 »Lovec na glave«; 16.50, 19.00, 21.10, 23.25 »Predobra zame«; 16.50, 18.50, 20.50, 22.50 »Romanca v Rimu«; 15.40, 18.00, 20.20, 22.40 »Spopad titanov«; 16.35, 18.55, 21.15, 23.35 »Spopad titanov 3D«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Agora«; 18.20 »From Paris with love«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Scontro tra tita-ni 3D«; Dvorana 3: 16.30, 20.15, 22.15 »Misure straordinarie«; Dvorana 4: 16.30, 22.15 »Green Zone«; 18.20, 20.30 »Gatti persiani«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.00, 22.00 »Matrimoni e altri disa-stri«; Dvorana 2: 18.15, 20.15, 22.15 »Scontro tra titani 3D«; Dvorana 3: 17.45, 20.00, 22.10 »La citta verra di-strutta all'alba«; Dvorana 4: 17.30 »Fantastic Mr. Fox«; 19.50, 22.10 »L'uomo nell'ombra«; Dvorana 5: 17.45, 20.00, 22.10 »Green Zone«. S Izleti PODPORNO DRUŠTVOV ROJANU IN KROŽEK KRUT vabita v nedeljo, 9. maja, po slikoviti obali na otok Rab z obiskom koncentracijskega taborišča v Kamporju in ogledu mesta Rab. Dodatne informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, Trst, tel. 040-360072; pri g. Darku Kobalu, tel. 040-826661 in pri g. Antonu Boletu, tel. 040-417025. SKD TABOR ZOPČIN prireja v četrtek, 13. maja, avtobusni izlet v Mantovo z ogledom čudovitih palač in umetnin vojvodske rodbine Gonzaga. Na razpolago je še nekaj mest. Zadnji termin za vpis zapade 29. aprila. Informacije nudi med 13. in 15. uro tel. 3483628234. SKD IGO GRUDEN vabi na krožni pohod »Kje so tiste nabrežinske stezice« v nedeljo, 9. maja. Zbirališče na trgu v Nabrežini ob 8.45, odhod ob 9.00. Obiskali bomo: jamo Pod kalom, Sli-venski gradec, frnažo pri Šempolaju, Ostri vrh, Lišček - največjo dolino na Tržaškem Krasu - in vojaško pokopališče iz 1. svetovne vojne. Pohod je primeren za vsakogar, traja pribl. 4 ure; vodil bo Paolo Sossi. Informacije na tel. št. 040-200924 (Zulejka). SKD IGO GRUDEN prireja krožni pohod »Spoznajmo našo Učno pot Na-brežina« v nedeljo, 16. maja. Zbirališče na parkirišču pri Srednji šoli Igo Gruden ob 8.45, odhod ob 9.00. Pohod je primeren za vse in traja pribl. 3 ure. Vodi Zvonko Legiša. Za info 040-200924 (Zulejka). 50-LETNIKI IZ BREGA, TRSTA IN KRASA zbudite se! V soboto, 19. junija, organiziramo celodnevni izlet v Savinjsko dolino. Za informacije in vpisovanje pokličite na tel. št. 040-226517 (Nives) ali 040-226687 (Marinka) najkasneje do četrtka, 20. maja. AGENCIJA 58 organizira v soboto, 22. maja, celodnevni izlet na Gorenjsko. Poskrbljeno je za zdravo počutje, zabavo in ples. Za informacije in prijave na 347-9604775 (Igor) in 3470396371 (Nadja) ali po e-pošti igor.majalon@gmail.com in nadja-sossi@gmail.com. Soletniki, ne zamudite priložnosti. KRUT prireja 7-dnevno potovanje od 24. septembra do 1. oktobra v Uzbekistan po Poti svile v spoznavanju starodavnih tradicij ter zgodovinskih in arhitekturnih zanimivosti v Khivi, Buhari in Samarkandu. Program, dodatne informacije in vpisovanje na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8/b, tel. št. 040-360072. GALERIJA NARODNEGA DOMA Vabimo Vas na odprtje razstave Matjaž Hmeíjak SPREHODI v galeriji Narodnega doma v Trstu, Ul. Filzi 14, danes ob 19.30 3 Poslovni oglasi HI Osmice SKD TABOR v sodelovanju z Sindikatom upokojencev SPI CGIL -Kraško območje ter Novo delavsko zbornico NCCdL iz Trsta vabi DANES, 23.4.2010, ob 18.00, v Prosvetni dom na Opčinah na odprtje fotografske azstave Fotografije Walter Böhm in Umberto Laureni. TRI SOBNO STANOVANJE v centru Sežane oddam. 00386-(0)31617838 ali 00386-(0)41617838 S Mali oglasi PRODAJAM zazidljivo parcelo v bližini Sežane s priključki (voda in elektrika). Tel. št.: 338-7412320. PRODAJAM renault twingo 1.2, 75 hp, letnik 2003, sive metalizirane barve s klimo, edini lastnik. Tel. 040-226284. PRODAM STANOVANJE s svetlimi prostori v 3. nadstropju (63 kv.m.) z dvigalom, v bližini trga Perugino. Vsebuje hodnik, kuhinjo z jedilnico, veliko dnevno sobo, spalno sobo, kopalnico. Avtonomno ogrevanje. Informacije: 328-3178555 ali 040364187 (v večernih urah). PRODAM hišo v Krogljah. Vse informacije na tel. št. 335-5749609. PRODAM novo stanovanje na Hrvaškem v kraju Novi Vinodolski, 40 kv.m. s teraso in dvoriščem, v bližini morja s čudovitim razgledom na otok Krk. Cena: 79.000 evrov. Tel. 346-9520796. VESPO 125 v katerem koli stanju iščem; važno je, da so dokumenti v redu (maksimalna cena 700,00 evrov). Tel. št.: 329-9289251. OSMICO je odprl Paolo Pernarčič, Medja vas 21. Tel. št.: 040-208601. OSMICO je odprla družina Laurica v Dolini, 445. Tel. št.: 040-228511. OSMICO je odprla kmetija Kraljič, Pre-beneg 99. Tel. št.: 040-232577. OSMICO V BAZOVICI sta odprla Nada in Boris. Tel. 040-226382. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. V KLETI PAROVEL v Boljuncu je odprta pomladanska osmica. Tel. 3467590953. Ei Turistične kmetije OSMICA ABRAM-ŽERJAL, Sveto pri Komnu 69 (Slovenija), odprta od 23.4. do 2.5.2010 Loterija 22. aprila 2010 Bari 66 43 14 3 13 Cagliari 63 71 72 82 26 Firence 79 75 44 21 59 Genova 15 6 84 38 66 Milan 63 5 43 39 76 Neapelj 81 40 8 14 85 Palermo 7 87 36 79 47 Rim 85 44 81 46 28 Turin 48 71 50 40 41 Benetke 75 36 4 62 33 Nazionale 56 66 71 73 80 St. 48 DENIS IN KATJA sta odprla osmico v bližini Rižarne, Ul. San Sabba 6. Nudita domač prigrizek. Tel. št.: 3483077185. DRUŽINA FRANDOLI je odprla osmi-co, Slivno št. 25. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. Tel. št.: 040-200750. IVAN PERNARČIČ ima odprto osmico v Vižovljah. Tel. 040-291498. OSMICA je odprta pri Škerku v Pra-protu. Tel. št.: 040-200156. OSMICA je odprta pri Štolfovih. Nudimo domače dobrote, Salež 46. Tel. št.: 040-229439. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. št.: 040-229198. 6 25 29 44 68 74 jolly 76 Nagradni sklad 3.308.971,14 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 63.413.417,83 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 26 dobitnikov s 5 točkami 19.090,22 € 1.643 dobitnikov s 4 točkami 302,09 € 60.830 dobitnikov s 3 točkami 16,31 € Superstar 88 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 14 dobitniki s 4 točkami 30.209,00 € 269 dobitnikov s 3 točkami 1.631,00 € 4.034 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 25.683 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 55.757 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Petek, 23. aprila 2010 1 1 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE OSNOVNI ABONMA Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana: Jean-Baptiste Poquelin Molière m v Veliki dvorani SSG Predstavi bosta opremljeni z Italijanskimi nadnaplsl Izbira sedežev je prosta. Vstopnice pri blagajni SSG vsak delavnik od 10. do 17. ure in uro in pol pred pričetkom predstave. Brezplačna telefonska številka: 800214302 ÜK Obvestila Zadruga Naš Kras vabi na odprtje fotografske razstave Rafka Dolharja podobe S PREHOJENIH POTI n o avtorju in delih bo spregovoril Deziderij Švara glasbeni uvod: MARTINA FERI - glas in MARKO ČEPAK MAKI-kitara danes, 23. aprila 2010 ob 20.00, v Kraški hiši v Repnu pokrovitelji večera Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Dežela FJK - Pokrajina Trst - Občina Repentabor DRUŠTVO ZA UMETNOST KONS vabi danes, 23. aprila, ob 19.30 v galerijo Narodnega doma v Trstu, Ul. Filzi 14, na odprtje razstave Matjaža Hmeljaka »Sprehodi«. Dela bo predstavila Jasna Merku. JADRALNI KLUB ČUPA vabi vse člane na 38. redni občni zbor danes, 23. aprila, v dvorani ZKB, Ul. Ricreatorio 2 - Opčine, ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicanju. Dnevni red: 1. Otvoritev - poimenovanje organov občnega zbora; 2. Poročila upravnega in nadzornega odbora, odobritev obračuna za leto 2009 in proračuna za leto 2010; 3. Razno. SKD PRIMOREC vabi vaščane in vse vaške organizacije, da se pridružijo slovesnosti ob 65-letnici osvoboditve danes, 23. aprila, ob 19. uri pri spomeniku padlih na trgu v Trebčah. Za VZPI bo spregovorila Kostanca Miku-lus. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - krožek občine Dolina sporoča, da pobuda »Od-porništvo včeraj in danes« načrtovana za danes, 23. aprila, v prostorih KD V. Vodnik v Dolini iz tehničnih razlogov odpade. SVETNIKI RAJONSKEGA SVETA ZA ZAHODNI KRAS bodo polagali vence na spomenike padlih danes, 23. aprila, s sledečim urnikom: ob 18.00 Prosek, ob 18.15 Konto-vel in ob 18.30 Križ. ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK KON-TOVEL sklicuje redni občni zbor članov v drugem sklicu danes, 23. aprila, ob 20. uri v krožku nogometnega društva Primorje, Prosek št. 2, s sledečim dnevnim redom: poročilo predsednika; branje poročila revizije; poročilo blagajnika; branje finančnega stanja in bilance ter volitve; izvolitev novih članov v upravni svet; razprava. KROŽEK AUSER ZA KRAŠKO OBMOČJE vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 24. aprila, s pričetkom ob 16. uri. Igra duo Melody. Srečanje se bo odvijalo v prostorih »dopolavoro ferroviario« v Nabrežini. ODBOR ZA POČASTITEV PADLIH V OSVOBODILNEM BOJU Sv. Ivana in Kolonje ter KD Slavko Škamperle prirejajo počastitev padlih za svobodo v soboto, 24. aprila, ob 18.30 pred Narodnim domom pri Sv. Ivanu. Sledilo bo polaganje cvetja pri spomeniku Alme Vivode v Ul. Pindemonte ter pri nagrobnem spomeniku v Podlonjerju, Ul. Masaccio 24. Polaganje cvetja bo nadaljevalo tudi v petek, 30. aprila, s sledečim redom: ob 17.00 Ul. dello Scoglio 197 (bivše društvo Hass); ob 17.15 v Ul. Orsenigo 7 - Kolonja; ob 17.45 pri spomeniku Franca Azzara (monte Valerio); ob 18.15 v društvu Pecar v Ul. Fleming. Proslava bo potekala tudi v slučaju slabega vremena. OBČINA ZGONIK obvešča, da od ponedeljka, 19. aprila, do zaključka del, predvidoma v roku 15 dni, bo zaradi vzdrževalnih del zaprt železniški prehod v zaselku Proseška Postaja. SLOVENSKO AMATERSKO KONJENIŠKO DRUŠTVO »Skuadra Uoo« prireja 24. in 25. aprila, v Vižovljah dvodnevni tečaj sožitja s konji »Parelli Natural Horsemanship« z inštruktorji Teama Parelli Italia (ni tečaj jahanja). Udeležba je možna z lastnim konjem ali kot slušatelj. Število mest je omejeno. Za informacije www.parelli.com ali www.istrut-toriparelli.it, tel. 329-2010356. KD ROVTE KOLONKOVEC Ul. Monte Sernio 27 vabi danes, 23. aprila, ob 20. uri na večer z Biserko Cesar in lojeno Afriko. Tokrat nam bo v sliki In besedi predstavila »Dobrodošli v Gano« SOCIALNO SKRBSTVO OBČIN Devin-Na-brežina, Zgonik in Repentabor, ter Zadruga La Quercia, v sodelovanju s KRD Dom Briščiki, organizirajo v mali dvorani zgoraj omenjenega društva, v Briščikih št. 77, v soboto, 24. aprila, ob 15.30 tekmovanje v risanju in ob 16.30 predvajanje risanke (v ital. jeziku) »Pošasti proti nezemljanom«, ki sta namenjena otrokom, ki obiskujejo vrtce in osnovne šole, bivajoče v treh občinah (info: četrtek, od 16.00 do 19.00 na tel. št.: 0402028028). SKD VALENTIN VODNIK DOLINA in Sekcija VZPI-ANPI Dolina - Mačkolje-Prebeneg vabita v nedeljo, 25. aprila, ob 17. uri pri spomeniku padlim na Taborju na svečanost ob 65. obletnici osvoboditve. Nastopila bosta pihalni orkester Breg (kapelnik Maurizio Co-drich) in MoPZ V. Vodnik (zborovodja Anastazija Purič). Priložnostna govora bosta podala Jože Pirjevec in Roberto Birsa. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE vabi v soboto, 24. aprila, in v nedeljo, 25. aprila, na praznik osvoboditve v Ljudski dom v Pod-lonjer. V soboto, 24. aprila, večer mladih s skupinami »Green house effects«, »Debito Formativo« in »Milena & Gabry«. V nedeljo, 25. aprila, ob 13. uri odprtje kioskov in kosilo; sledi komemoracija ob plošči padlim. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v soboto, 24. aprila, ob 11. uri nastopil v spominskem parku v Kopru ob odkritju spomenika narodnemu heroju Karlu Maslu (odhod avtobusa iz Padrič ob 9.30). V nedeljo, 25. aprila, okoli 12. ure nastop v Rižarni. V ponedeljek, 26. aprila, ob 14. uri odhod avtobusa za nastop na državni proslavi v Novi Gorici. V torek, 27. aprila, ob 19. uri koncert v Kulturnem domu v Komnu. V soboto, 1. maja, ob 16. uri odhod avtobusa za nastop na prazniku v Števerjanu. V nedeljo, 2. maja, ob 17. uri na Opčinah skupen koncert s pevskim zborom »Kombinat«. VZPI - ANPI, ANED IN ANPPIA bo v soboto, 24. aprila, polagala vence na vse tržaške spomenike in obeležja padlih za svobodo. Zbirališče bo ob 9. uri v Ul. Massimo dAzeglio. V nedeljo, 25. aprila, pa bo delegacija položila venec v Rižarni na osrednji proslavi. ZDRUŽENJE »ODBOR ZA SPOMENIK PADLIM V NOB« iz Škednja, od Sv. Ane in s Ko-lonkovca vabi na svečanost ob prazniku Osvoboditve v nedeljo, 25. aprila, ob 9.30 pri spomeniku padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca (Istrska ulica 192). Slavnostna govornica Stanka Hrovatin, predsednica tržaškega pokrajinskega odbora VZPI/ANPI. Sodeluje Moški pevski zbor Lopar iz Kopra pod vodstvom Vladislava Korošca. Polaganje vencev: sobota, 24. aprila, ob 15.30 na Vojaškem pokopališču (Ul. della Pace), ob 16.30 na Glavnem pokopališču pri Sv. Ani. KRUT sporoča, da je še nekaj prostih mest za skupinsko vadbo v termalnem bazenu v Ankaranu in tudi v Gradežu. Dodatne informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. KRUT-NATURA prireja delavnico za zdravo glavo »Krepimo spomin za boljši jutri«. Pomladanski sklop pod mentorstvom prof. Vali G. Tretnjak, spec. klin. psihologije in neu-ropsihologije bo ob ponedeljkih s prvim srečanjem 26. aprila, nato 10. in 31. maja. Za vse dodatne informacije o tečaju, urnikih in prijavo smo na razpolago na društvenem sedežu v Ul. Cicerone 8/b v Trstu, tel. 040-360072. ODBORNIŠTVO ZA KULTURO OBČINE DOLINA v sodelovanju z občinsko civilno zaščito in kulturnima društvoma KD Krasno polje iz Gročane in SKD Rapotec iz Prebe-nega prireja v okviru praznovanj ob 65. obletnici Osvoboditve izpod nacifašizma 2. izvedbo pohoda po mejah občine Dolina »Objemi občino Dolina« s sledečim programom: sobota, 24. aprila, zbirališče ob 8. uri v parku v Prebenegu, odhod ob 9. uri v smeri Vrha Griže, nadaljevanje mimo Botača, Drage in Peska vse do Gročane, vzpon na Kokoš, sestop v smeri Jezera in Boršta, zaključek ob 15. uri pribl. na križišču med kolesarsko potjo nad Ricmanji in pokrajinsko cesto št. 11. Nedelja, 25. aprila, zbirališče ob 8. uri na križišču med kolesarsko potjo nad Ricmanji in pokrajinsko cesto št. 11, odhod ob 9. uri v smeri Ricmanj, nadaljevanje mimo Loga, Pulj, Domja, Frankovca vse do Dolge Krone, Trmuna in Križpota, zaključek ob 14. uri pribl. v Prebenegu. Toplo vabljeni! SZSO-TRST vabi na tradicionalno Jurjevanje v nedeljo, 25. aprila, na travniku pri Trebčah. Zbiranje na travniku ob 8.30. Sledi sv. maša in obred obljub, ob 12.00 bo kosilo, ob 16.00 pa zaključni taborni ogenj. Parkirni prostor je med nogometnim igriščem in pokopališčem v Trebčah (nad krajšim avtocestnim predorom). Od parkirišča bo označena steza, ki pelje do travnika, kjer bo potekalo Jurjevanje. Od parkirišča do travnika je približno 10 minut hoje. Vabljeni vsi člani, starši in prijatelji! TPPZ P. TOMAŽIČ vabi ob 65. obletnici osvoboditve na tradicionalni koncert »Pesmi, besede in cvetje za 25. april« v nedeljo, 25. aprila, okrog 12. ure (po uradni slovesnosti) v Ri-žarni v Trstu. V NEDELJO, 25. APRILA, bo Občina Devin-Nabrežina v sodelovanju s krajevno sekcijo VZPI, polagala vence pred spomenike padlim s sledečim urnikom: ob 7.30 Županstvo, ob 7.40 Slivno, ob 7.50 Medjevas, ob 8.00 Devin, ob 8.05 Vižovlje, ob 8.10 Cerovlje, ob 8.15 Mavhinje, ob 8.25 Prečnik, ob 8.40 Trnovca, ob 8.45 Praprot, ob 8.55 Šempo-laj, ob 9.10 Križ, ob 9.15 Nabrežina. Ob koncu polaganja vencev bo pred spomenikom na nabrežinskem trgu krajša spominska svečanost s sledečim programom: pozdrav župana, priložnostni govor Edvin Švab (podpredsednik VZPI - Trst), zborovski nastop, branje poezij, nastop nabrežinske godbe. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v sodelovanju s SLORI-jem vabi v ponedeljek, 26. aprila, v Peterlinovo dvorano, Donizet-tijeva 3, na večer na temo »Podoba našega otroka na Tržaškem«. O istoimenski raziskavi Danila Sedmaka in Emidija Susiča bosta poleg avtorjev govorila Marijan Kravos in Lorena Ravbar. Začetek ob 20.30. OBČINA REPENTABOR zbira gradivo za naslednjo številko občinskega časopisa »Glasilo občine Repentabor«. Članke, obvestila, opozorila, fotografije ipd. lahko oddate v občinskem tajništvu do ponedeljka, 26. aprila. Tel. št.: 040-327335. PIHALNI ORKESTER RICMANJE obvešča vse člane, da se bo v ponedeljek, 26. aprila, odvijal redni občni zbor v prostorih babne hiše v Ricmanjih ob 20. uri v prvem in ob ob 20.30 v drugem sklicanju. KD IVAN GRBEC vabi na letni občni zbor v torek, 27. aprila, v društveni dvorani, v 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicanju. Dnevni red: predsedniško poročilo, blagajniško poročilo, razprava, odobritev obračuna za leto 2009, odobritev proračuna za leto 2010, razno. KRD DOM BRIŠČIKI vabi člane na 14. redni občni zbor, ki bo v društvenih prostorih v torek, 27. aprila, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM sklicuje svoj redni občni zbor v sredo, 28. aprila, ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicanju, v prostorih telovadnice OŠ F. Bevk, Nanoški trg 2 na Opčinah. UPRAVNI ODBOR SLOVENSKEGA RAZISKOVALNEGA INŠTITUTA SLO.R.I. sklicuje XXXIV. občni zbor v sredo, 28. aprila, ob 16.30 v prvem in ob 17.00 v drugem sklicu, v razstavni in konferenčni dvorani Narodnega doma v Trstu, Ul. Filzi 14. SLAVISTIČNO DRUŠTVO sporoča, da bo četrto in zadnje predavanje prof. Andreje Žele v četrtek, 29. aprila. V BARKOVLJAH bomo počastili padle na pokopališču v četrtek, 29. aprila, ob 11.30. Na sporedu polaganje vencev, recitacije in petje učencev OŠ Finžgarja, priložnostna misel Klara Bevilacqua. Vabljeni! OB 65. OBLETNICI OSVOBODITVE bo občinska uprava v petek, 30. aprila, polagala vence na spomenike in obeležja, postavljena v spomin Padlim, na območju občine in sicer po sledečem razporedu: 1. Proseško pokopališče (ob 10.00); 2. Proseška Postaja (ob 10.15); 3. Zgonik - zbirališče (ob 18.00); 4. Repnič (ob 18.15); 5. Briščiki (ob 18.25); 6. Gabrovec (ob 18.40); 7. Samatorca (ob 18.50); 8. Salež (ob 19.00); 9. Zgonik (ob 19.15). Pri spomenikih bo nastopil moški pevski zbor Rdeča zvezda. UPRAVA OBČINE DOLINA bo kot vsako leto polagala vence na spomenike padlim po vaseh dolinske občine v petek, 30. aprila, po sledečem vrstnem redu in s sledečim urnikom: ob 14.45 - Zbirališče pred županstvom ob 15.00 - Spomeniški park v Dolini. Ob priložnostni misli županje Fulvie Premolin bo zapel MPZ Upokojencev iz Brega pod vodstvom Manuela Purgerja. Ob 15.30 - Dolina: spomenik padlim »Na Taborju« in pokopališče (5 kurirk). Ob 15.45 - Prebeneg: spomenik padlim; ob 16.15 - Mačkolje: spomenik padlim, ob 16.30 - D o m j o : spomenik padlim, ob 16.40 - Ricmanje: spomenik padlim na pokopališču, ob 17.00 -Boršt: bunker in spomenik padlim na pokopališču, ob 17.15 - ročana: spomenik padlim ob 17.30 - Boljunec: spomenik padlim. Za dodatne informacije obrnite se na občinski Urad za upravljanje kulturnih in spor-tnih prireditev na tel. št. 040 8329 281-230. ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGATISKA obvešča, da bo v petek, 30. aprila, v Domu Alberta Sirka v Križu potekalo fotografiranje del Alberta Sirka. Prijazno prosim vse lastnike, da se oglasijo v domu od 10. do 17. ure. Za vse informacije me lahko pokličete na 040368892 ali na 339-156 4147 (Alina Carli). Hvala! SK DEVIN sklicuje 36. redni letni občni zbor v nedeljo, 9. maja, v prostorih Gostilne Bita v Križu ob 15. uri v prvem in ob 16. uri v drugem sklicanju. Občnemu zboru bo sledilo društveno nagrajevanje kolesarjev, tečajnikov smučarske šole in članov, ki so sodelovali na društveni tekmi ter družabnost. Zaradi pomanjkanja prostora bomo ostala obvestila objavili v naslednji izdaji. 0 Prireditve KULTURNO DRUŠTVO ROVTE KOLONKO- VEC Ul. Monte Sernio 27, vabi na večer z Biserko Cesar in njeno Afriko. V sliki in besedi je sedaj na vrsti »Dobrodošli v Gano« danes, 23. aprila, ob 20. uri. SKD SLOVENEC IN SEKCIJA VZPI-ANPI BORŠT-ZABREŽEC vabita danes, 23. aprila, ob 20.30 v srenjsko hišo v Boršt na večer posvečen »65. letnici napada na bunker« in »65. letnici osvoboditve«. Sodelujejo zgodovinar prof. Jože Pirjevec, kvartet Nomos, domači višješolci in MePZ Slovenec-Slavec. SKD TABOR v sodelovanju s Sindikatom upokojencev SPI CGIL - Kraško območje ter Novo delavsko zbornico NCCdL iz Trsta vabi danes, 23. aprila, ob 18.00 v Prosvetni dom na Opčinah na odprtje fotografske razstave »Ljudje 1. maja«: 30 let praznika dela v Trstu. Fotografije Walter Bohm in Umberto Laureni. Razstava bo odprta od ponedeljka do sobote, med 16. in 19. uro ter ob prireditvah, do 8. maja. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi danes, 23. aprila, ob 20.00 v Kraško hišo v Repen na odprtje fotografske razstave Rafka Dolharja »podobe S PREHOJENIH POTI«. O avtorju in delih bo spregovoril Deziderij Švara, glasbeni uvod Martina Feri - glas in Marko Če-pak Maki - kitara. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabi na koncert revije Primorska poje danes, 23. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu Igo Gruden v Nabrežini. Nastopajo: ŽeAPZ Pedagoške fakultete Koper, MoPZ Lipa - Ravnica, MePZ Trnovo - Nova Gorica, MePZ Mačkolje, Vokalna skupina Goldinar - Postojna, DPZ Radost - Godovič. MLADINSKI KROŽEK DOLINA vabi na koncert klasične glasbe skupine »Mixture« v soboto, 24. aprila, ob 20.30 v cerkvi sv. Martina v Dolini. Toplo vabljeni! VTOREK, 27. APRILA, bodo v baru - knjigarni KNULP, Ul. Madonna del Mare 7/1 - Trst, ob 18. uri predstavili knjigo Marina Vocci-ja »Fughe e approdi« (Begi in pristani). Z avtorjem se bodo pogovarjali Fabiana Martini, Melita Richter in Patrizia Vascotto, glasbena spremljava Stefano Bembi. SKD IGO GRUDEN vabi na otvoritev razstave akvarelov Klavdije Marušič »Kraški samotarji« v soboto, 24. aprila, ob 18. uri v kavarni Gruden v Nabrežini; poetična predstavitev Tatjana Križmančič. SKD IGO GRUDEN, v sodelovanju s Knjižnico iz Komna, vabi malčke iz vrtca in otroke, ki obiskujejo osnovno šolo, na glasbeno pravljično urico v soboto, 24. aprila, ob 15.30 v društvene prostore. Nastopajo knjižničarka Marija Umek, solopevka Milena Košuta, flavtistka Ana Uršič in Damjana Coralič (lutke). SKD LIPA IN MEPZ LIPA vabita na dobrodelni koncert za sklad Lucchetta, Ota, DAngelo, Hrovatin, ki bo v sredo, 28. aprila, ob 20.30 v športnem centru Zarja v Bazovici. Koncert bodo oblikovali MePZ Lipa, MePZ Igo Gruden iz Nabrežine ter pevska skupina Studenec iz Pivke. SEKCIJA VZPI EVALD ANTONČIČ - STOJAN IN SKD VESNA vabita na proslavo ob Dnevu osvoboditve, ki bo v petek, 30. aprila, ob 20.00 v Kulturnem domu Alberta Sirka v Križu. Sodelujejo: OŠ Alberta Sirka, ŽePZ Kombinat in MoPZ Vesna. Slavnostni govornik Jože Šušmelj. Sledita baklada do spomenika in kres. Prispevki Namesto cvetja na grob Marije Zemljen - Gu-štin daruje Ivanka (Gabrovec 26) 30,00 evrov za SKD Rdeča zvezda. V spomin na Pepija Pegana daruje Ivanka (Gabrovec 26) 20,00 evrov za SKD Rdeča zvezda. V spomin na Pepija Pegana darujejo Mara, Igor in Rado z družinama 80,00 evrov za SKD Rdeča zvezda. Namesto cvetja na grob moža kolegice Ide daruje Marčela Ban z družino 25,00 evrov za KD Prosek - Kontovel. Misli, želje in sanje svobodne v večnosti Naša ljubljena mama in babica dr. Valentina Jenko vd. Mahnič ÍF- živi v naših srcih. Franc, Bobana, Marko in Mina Zadnji pozdrav bo v ulici Costalunga v soboto, 24. aprila, od 10.30 do 12.00. Pridružila se bo svojemu ljubljenemu Andreju v petek, 30. aprila, v Povirju ob 14.00. Darujte v dobrodelne namene! Trst, 23. aprila 2010 Ciao, babi! Tvoja Markec in Minica Spomin prelepega prijateljstva je vedno z nama. Milka in Ilija Iskreno sožalje izreka ob izgubi drage mame in none Maja z družino Ob smrti drage mame g.e Mahnič izrekamo Francu globoko sožalje družine Rolich, Kocman, Pegan, Marino Košuta in Klanjšček Ob izgubi drage mame Valentine izrekamo globoko sožalje Francu Mahniču in družini. Jadralni klub Čupa 488 Četrtek, 22. aprila 2010 KULTURA / MILJE - V Muzeju moderne umetnosti Ugo Cara Manolo Cocho, mehiški predstavnik »land arta« Na ogled so avtorjevi posegi v naravo V Muzeju moderne umetnosti Ugo Cara v Miljah se do 25. aprila odvija razstava z naslovom Geografica -Arte de la tierra / Land Art. Pobudo, ki je podprla Skupina 78, spada v načrt PRACC 2010 (Progetto Arte Contemporanea al museo Cara), ki so ga spodbudile miljska občinska uprava in kulturne ustanove Photo-Imago, Gruppo 78 in Juliet z namenom, da bi ovrednotile nove oblike sodobne umetnosti . Manolo Cocho, avtor razstave, živi in dela v Mehiki, kjer se je rodil leta 1968. Leta 1991 je v Ciudad de Mexico dokončal Državno šolo za oblikovanje. Doslej je imel številne samostojne razstave po Mehiki in sodeloval je na skupinskih razstavah, bodisi v domovini kot v tujini. Razstavo sestavljajo fotografije in video, ki beležijo avtorjeve posege v naravi, kot so na primer risanje po vo- di ali pa ustvarjanje skulptur s kamenjem. Avtor ustvarja na primer v mehiški puščavi, na karibskih plažah in na plažah Tihega oceana. V miljskem muzeju je prisotna tudi prostorna postavitev, ki jo je umetnik ustvaril s kamenčki, nabranih na miljski plaži. V središču pozornosti je obravnavanje teme zemlje v okviru pojmov univerzalnosti in večnosti. Avtor se je v tem slučaju povezal s filozofijo gibanja land arta, ki se je razvilo med šestdesetimi in sedemdesetimi leti. To gibanje, predvsem anglosaškega izvora, se je zavzelo za ponovno obuditev večnega odnosa med človekom in naravo. Pri tem pristopu, kjer sredstvo in subjekt sta prostor in narava, vsak predmet, kraj ali dejanje lahko postaneta umetnina. Umetniki land arta so posegali na različne načine: skopali so jarek v puščavi, ovili čeri kot pakete ali fotografsko zabeležili linijo, ki jo je ustvaril osebni prehod po preriji. Na tak način so vzpostavili nova merila za definicijo dela in projekta na svetu in v svetu, kar je bilo v nasprotju s tradicionalnim umetniškim pristopom in tradicionalnim sistemom širjenja umetnosti. Jasno pa jim je bilo, da se bosta, kljub velikemu posegu, narava in svet vedno zdela večja in močnejša. Zgledujoč se po komaj omenjenih prvinah se je Manolo Cocho usmeril v spiritualno - notranjo poglobitev odnosa med človekom in naravo. Raziskovanje in doživljanje krajine v sklopu posegov postaneta zanj sredstvo za spoznavanje samega sebe. Eksponati torej izpričujejo poetično izmenjavo med vidnim in notranjim svetom. Razstavo si je mogoče ogledati od torka do sobote med 17.in 19. uro, ob četrtkih tudi med 10. in 12. uro, ob nedeljah med 10. in 12. uro. Štefan Turk ASSOCIAZIONE PER LA DI FESA DI OPICINA ZDRUŽENJE ZA ZAŠČITO OPČIN COMUNE DI TRIESTE ASSESSORATO ALLO SVILUPPO ECONOMICO OBČINA TRST ODBOR ZA EKONOMSKI RAZVOJ 2010 i> &&&&& aaaaaaifciitii aaaact aifaitctaaaaaaaaaa 'ctaaaaactaaa crsr POBUDA OKRASI OPCINE S CVETJEM TRŽNICA CVETJA IN RASTLIN OPČINE - IV. NATEČAJ Pobuda, ki je namenjena vsem bivajočim na Opčinah, začne v soboto, 24. aprila, od 9.00 do 17.00 s tržnico cvetja, rastlin ter vrtnih garnitur na Nanoškem trgu. Vpisne pole so na razpolago v trgovini COBEZ na Narodni ulici št. 30 ter v trgovini Avtodeli SIMIC na Dunajski cesti št. 50/a na Opčinah. Nagrajevanje je predvideno dne 24. julija ob 18.00 na Nanoškem trgu. Natečaj je razdeljen na sledeče kategorije: I. IV. JAVNI OBRATI (TRGOVINE, GOSTILNE, URADI) BALKONI IN PROČELJA VIDNI VRTOVI S CESTE OKRAŠENA VHODNA VRATA Fondazione F0NDAZI0NE CRTRIESTE Pod pokroviteljstvom ZKB# C C C i> x> x> x> i> x> S> x> x> S> i> i> x> x> x> i> i> S> i> í> x> i> x> x> x> i> i> SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Ti in jaz mali medo že vrsto let zabava najmlajše gledalce Ti in jaz mali medo je prava uspešnica Slovenskega stalnega gledališča, s katero se mali gledalci zabavajo že deset let. Priredba otroške novele irskega pisatelja Martina Waddella v režiji Katje Pegan je v teh letih zaživela v slovenskem in v italijanskem jeziku in je gostovala v Sloveniji, Italiji in na Hrvaškem. Veliki in Mali medo (igralca Danijel Malalan in Vesna Pernarčič, na sliki) se v tej zgodbi na zabaven način soočata z najbolj preprostimi, vsakdanjimi izkušnjami odraščajočega otroka, s katerimi se učita prvih korakov v družbi in v življenju odraslih. Pogovore protagonistov popestrijo otroške pesmi, ki jih je napisal Mirko Vuksanovic po besedilih Miroslava Košute. Zaradi povpraševanja po ljub- ki zgodbi simpatičnih medvedkov je gledališče priredilo nov sklop ponovitev, ki gostujejo po slovenskih gledališčih in kulturnih domovih. Predstava je 8. in 9. aprila navdušila najmlajše abonente otroške ponudbe Kulturnega centra Janeza Trdine v Novem mestu, ta teden pa so se porednemu malemu medvedku nasmejali otroci v Kulturnem domu v Domžalah. Slovensko stalno gledališče se v tem mesecu predstavlja otroški publiki tudi z drugimi hišnimi produkcijami; v vrtcih in šolskih prostorih se namreč odvijajo ponovitve predstav Olgica in Mavrica po beneški pravljici Mjute Povasnice in najnovejša produkcija SSG Ciciban, ki jo je po Župančičevih otroških pesmih sestavil in zrežiral Primož Bebler. Znani polfinalisti za 20. nagrado kresnik Za 20. Delovo nagrado za najboljši roman leta kresnik se potegujejo avtorji Gabriela Babnik, Evald Flisar, Nejc Gazvoda, Borut Golob, Tadej Golob, Milan Kleč, Lojze Kovačič, Matej Kranjc, Andrej E. Skubic in Jani Virk, ki jih je žirija po treh mesecih branja izbrala med 115 literati. Za kresnika se poteguje roman Opazovalec pisatelja Evalda Flisarja (Cankarjeva založba), Gabriela Babnik pa je avtorica romana V visoki travi (Študentska založba), ki je prav tako med kandidati za Delovo nagrado. Nejc Gazvoda se je med pol-finaliste uvrstil z romanom V petek so sporočili, da bo v nedeljo konec sveta (Študentska založba), Borut Golob z delom Smreka bukev lipa križ (založba Modrijan), Tadej Golob pa s knjigo Svinjske nogice (Litera.) Na seznamu polfinalistov so tudi romani Snežne krogle (Študentska založba) Milana Kleča, Requiem za gospo Gor-šičevo (Litera) Mateja Krajnca, Ljubezen v zraku (Študentska založba) Janija Virka, Zrele reči (Študentska založba) Lojzeta Kova-čiča in Lahko (Študentska založba) Andreja E. Skubica. Kot veleva tradicija, bo žirija mesec dni pred podelitvijo razglasila pet finalistov, zmagovalca pa bo izbrala na kresni večer, 23. junija, na Rož-niku.(STA) Nominiranci za nagrado desetnica Žirija Društva slovenskih pisateljev (DSP) je za nagrado desetnica, namenjeno otroški in mladinski književnosti, nominirala dela Dušana Čatra, Mateta Dolenca, Nika Grafenauerja, Ferija Lainščka, Matjaža Pikala, Primoža Suhodolčana, Binoe Štampe Žmavc, Anje Štefan, Janje Vidmar in Dima Zupana. Nagrajenca bodo razglasili 20. maja ob 18. uri na DSP. (STA) / SVET Petek, 23. aprila 2010 13 ZDA - Ameriški predsednik se boji nastanka nove finančne krize Obama Wall Streetu očita tvegano ravnanje Z novo zakonodajo naj bi uveljavili strožji nadzor nad finančnim sektorjem NEW YORK - Ameriški predsednik Barack Obama je včeraj ponovno pozval k močnejšemu nadzoru finančnega sektorja ter newyorškemu centru Wall Streetu očital tvegano ravnanje. Obama ob tem zagovarja uveljavitev posodobljenih oziroma zdravorazumskih pravil, s katerimi bi preprečili nastanek kakšne nove finančne krize. Strožja pravila na finančnem področju so postala prednostna tema za Obamo, potem ko je uspel z zdravstveno reformo. Demokrati ob tem upajo, da bodo unovčili nezadovoljstvo volivcev nad reševanjem finančnih institucij s strani prejšnje, administracije Geogrea Busha, in to uporabili proti republikancem na novembrskih kongresnih volitvah. Predsednik sicer priznava razhajanje mnenj glede tega, kako najbolje zaščititi davkoplačevalce, vendar zavrača kritike nekaterih republikancev, ki trdijo, da naj bi s strani demokratov podprt zakon prej opogumljal kot zaviral reševanje velikih bank v prihodnosti. Kot je Obama včeraj še povedal v svojem govoru na newyorškem kolidžu Cooper Union, bo načrtovana zakonodaja, s katero naj bi uveljavili strožji nadzor nad finančnim sektorjem, zavrla reševanje bank z davkoplačevalskim denarjem. Govor je sicer poslušalo okoli 700 študentov, predstavnikov finančne industrije in potrošnikov, predsedniških svetovalcev in drugih. Omenjena zakonodaja naj bi med drugim uveljavila mehanizem za ukinitev velikih, medsebojno povezanih finančnih ustanov, ki so tako velike, da bi njihov nenaden zlom pretresel gospodarstvo. S to bojaznijo pred očmi so vlade na čelu z ameriško reševale številne banke in druge finančne ustanove v finančni krizi, ki je izbruhnila leta 2008. Poleg tega naj bi uvedel nadzor nad trgom izvedenih finančnih instrumentov ter poseben organ, ki bi oprezal za morebitnimi grožnjami širšemu finančnemu sistemu, in agencijo za zaščito potrošnikov, ki bi bila nekakšen vmesni člen med potrošniki na eni ter bankami in drugimi finančnimi ustanovami na drugi strani. Barack Obama ansa IZRAEL - Ob prihodu odposlanca ZDA Netanjahu: Ne bomo zamrznili novih gradenj JERUZALEM - Izraelski premier Benjamin Netanjahu je včeraj ponovno poudaril, da Izrael ne namerava zamrzniti gradnje izraelskih naselbin v vzhodnem Jeruzalemu. "Nikakršne zamrznitve gradnje v Jeruzalemu ne bo," je poudaril Netanjahu, medtem ko je na nov obisk v Izrael prispel posebni ameriški odposlanec za Bližnji vzhod George Mitchell. Kar zadeva palestinske zahteve o zaustavitvi gradnje izraelskih naselbin pred neposrednimi mirovnimi pogajanji pa je Netanjahu še poudaril, "da obstaja popoln sporazum o tem, da ne sme biti nobenih predpogojev za pogajanja". Do izjave izraelskega premiera prihaja med obiskom ameriškega posebnega odposlanca Mitchella, ki naj bi se sicer v okviru obiska v regiji med drugim v petek v Ramali na Zahodnem bregu srečal s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom. Pogovarjala naj bi se predvsem o po- Benjamin Netanjahu ansa novnem pričetku mirovnih pogajanj z Izraelom. Izraelska vlada doslej ni sporočila, če se bo ameriški odposlanec srečal tudi z izraelskim premierom. Washington že več mesecev pritiska na izraelsko in palestinsko stran, naj obnovita pogajanja, vendar so bila njegova prizadevanja doslej neuspešna. Mitchellu je sicer uspelo strani prepričati v začetek posrednih pogajanj, vendar so tudi ta padla v vodo, ko je Izrael marca oznanil, da namerava v vzhodnem Jeruzalemu zgraditi 1600 novih stanovanj. (STA) PEDOFILIJA - Opravičilo v Veliki Britaniji Papež sprejel odstop tretjega irskega škofa VATIKAN/LONDON - V luči škandala s spolnimi zlorabami otrok, ki je pretresel Katoliško cerkev na Irskem, je papež Benedikt XVI. včeraj sprejel odstop škofa Jamesa Moriartyja, ki je vodil škofijo Kildare-Leighlin v bližini irske prestolnice Dublin. Zaradi spolnih zlorab otrok pa se je včeraj opravičila Katoliška cerkev v Veliki Britaniji. BENEDIKT XVI Moriarty je tretji od štirih irskih škofov, ki so zaradi škandala s preteklimi spolnimi zlorabami na stotine otrok odstopili v zadnjih štirih mesecih. 73-letni Moriarty, ki mu očitajo, da je prikrival spolne zlorabe mladoletnih otrok v nadškofiji Dublin, je odstop papežu ponudil decembra lani. Kot je dejal, je odstopil, ker je spoznal, da se mora "obnova začeti s sprejetjem odgovornosti za preteklost". Marca je papež sprejel odstop irskega škofa Donalda Murrya iz Lime-ricka, decembra pa je odstopil škof John Magee iz Cloynea. Javnost pa je naklonjena zahtevam po odstopu še več škofov, vključno z irskim prelatom, kardi- ansa nalom Seanom Bradyjem, ki mu očitajo, da je pomagal prikrivati kazniva dejanja pedofilskih duhovnikov. Katoliška cerkev v Veliki Britaniji pa se je včeraj opravičila zaradi spolnih zlorab. Westminstrski nadškof Vincent Nichols je ob tem izjavil, da so zločini nekaterih duhovnikov "hud škandal, ki zelo sramotijo celotno Cerkev". "A sramota ni dovolj. Zloraba otrok je velik greh proti Bogu," je dejal Nichols in izrazil "iskreno opravičilo in globoko obžalovanje vsem, ki so bili žrtve zlorab". (STA) V Belgiji nova vladna kriza Odločitev o burkah preložena BRUSELJ - Belgija se je včeraj spet znašla v politični krizi, potem ko je po izstopu flamske liberalne stranke Open VLD razpadla njena le pet mesecev stara vladna koalicija petih strank. Razlog so nesoglasja med francosko in flamsko govorečo skupnostjo glede pravic v bruseljski regiji. Belgijski premier Leterme, vodja največje flamske politične stranke v Belgiji, je kralju Albertu II. popoldne že ponudil svoj odstop, a ta ni takoj sprejel odločitve o razpustitvi vlade, temveč je začel posvetovanja s ključnimi predstavniki političnih strank. Zaradi krize je bila sicer preložena odločitev o prepovedi burke v javnosti. Nato pred odobritvijo članstva BiH v Map TALLINN - Zunanji ministri Nata so včeraj, prvi dan neformalnega zasedanja v Estoniji, osrednjo pozornost namenili novemu strateškemu konceptu zavezništva, govorili pa so tudi o članstvu BiH v Akcijskem načrtu za članstvo v Natu (Map). Slovenski zunanji minister Samuel Zbo-gar je za STA dejal, da bo Nato BiH po vsej verjetnosti pogojno odobril članstvo v Map. 17 članic je po Zbo-garjevih besedah pri tem izrecno podprlo predlog, da zavezništvo BiH odobri članstvo v Mapu. "Predvsem države iz regije smo zelo močno nastopile in sam sem poudaril, da Nato ne sme izgubiti te priložnosti, saj je ta zadnja pred volitvami v BiH, ko se zadeve tam lahko zakomplicirajo," je dejal Zbogar. Ameriški senat za članstvo Srbije v EU WASHINGTON - Ameriški senat je včeraj soglasno sprejel resolucijo, v kateri izraža podporo Srbiji pri priključevanju Evropski uniji in EU poziva, naj glede Srbije zavzame jasno stališče. Resolucija pa tudi pozdravlja napredek Srbije in njena prizadevanja na področjih demokracije, svobodnega trga, strpnosti in pravne države. Ameriški senat spodbuja "EU, naj v razumnem času zavzame jasno stališče glede napredka Srbije kot države kandidatke". Poleg tega v resoluciji senat srbsko vlado spodbuja, naj okrepi prizadevanja v iskanju haaških ubežnikov Gorana Hadžica in Ratka Mladica, ki ju Mednarodno sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji obtožuje vojnih zločinov. Senat poleg tega pa EU poziva, naj "ostane aktivna v stiku" z državami Balkana v luči njihovega približevanja in vključevanja povezavi. (STA) TAJSKA - Razmere se zaostrujejo V Bangkoku več eksplozij BANGKOK - Varnostne razmere na Tajskem se vedno bolj zaostrujejo, saj je včeraj v bližini finančne četrti v Bangkoku odjeknilo več eksplozij, pri čemer je najmanj ena oseba izgubila življenje, približno 75 ljudi je ranjenih, med njimi tudi en tujec. Vzrok eksplozij še ni znan. Razmere so se zaostrile v bližini bogataškega dela tajske prestolnice, kjer so se privrženci nekdanjega premiera Thaksi-na Shinawatre soočili s provladnimi protestniki, v bližini katerih sta odjeknili prvi eksploziji. Nato pa jih je sledilo še več. Tajski premier Abhisit Vejjajiv je medtem že sklical izredno srečanje s predstavniki varnostnih sil, na katerem naj bi govorili o nastalih razmerah. Tajska politična kriza se je po več kot mesecu dni sicer iz Bangkoka razširila tudi na podeželski severovzhod države, kjer so protivladni protestniki v sredo med drugim zaustavili vojaški vlak in zajeli več sto vojakov. Protestniki, znani tudi pod vzdevkom rdečesrajčniki, so včeraj na Združene narode naslovili peticijo, v kateri zahtevajo, naj organizacija na Tajsko napoti mirovne sile, ki bi preprečile nove krvave spopade med protestniki in vladnimi silami. Peticijo so, kot so sporočili, že predali pristojnim oblastem. Protestniki podpirajo nekdanjega premiera Thaksina Shinawatro, ki so ga odstavili z državnim prevratom leta 2006 in živi v izgnanstvu, da bi se izognil prestajanju zaporne kazni zaradi korupcije, medtem ko je sedanja vlada zanje nedemokratična. (STA) ARMENIJA - Zaplet v odnosih Zamrznjena ratifikacija sporazuma s Turčijo EREVAN - Tri stranke, ki imajo večino v armenskem parlamentu, so včeraj sporočile, da so ustavile ratifikacijo sporazuma o normalizaciji odnosov s Turčijo. Za to so se odločile, ker "Turčija zavrača ratifikacijo protokolov brez pogojev in v razumnem časovnem okviru". "Menimo, da je nujno treba ustaviti ta proces in razpravo o tem vprašanju umakniti z dnevnega reda narodne skupščine, dokler turška stran ne bo pripravljena nadaljevati procesa brez pogojev," so vladajoče stranke zapisale v izjavi. Republikanska stranka, Uspešna Armenija in Država prava poudarjajo, da je ključen problem, ker Turčija spravni proces povezuje z armenskim sporom z Azerbajdžanom glede odpadniške pokrajine Gorski Karabah. Nedavne izjave turškega premiera Recepa Tayyipa Erdo-gana, ki je dejal, da je ratifikacija protokolov povezana z rešitvijo spora glede Gorskega Karabaha, je koalicija označila za nesprejemljive. Armenski predsednik Serž Sarkis- jan, ki se je minuli teden v Washingtonu sestal z Erdoganom, je v zvezi z odnosi s Turčijo včeraj nagovoril narod. Sarkisjan je potrdil, da se je Armenija odločila začasno ustaviti ratifikacijo sporazuma, saj je to po njegovih besedah v najboljšem interesu naroda. Obenem je poudaril, da se Armenija vendarle povsem ne umika iz mirovnega procesa. Se je pa na zaustavitev ratifikacije v armenskem parlamentu že odzval Erdo-gan, ki je ponovil, da je Turčija zavezana miru z Armenijo, a je hkrati dal vedeti, da za to obstajajo tudi pogoji. "Večkrat smo pojasnili, kako bi bilo mogoče doseči napredek v ratifikacijskem procesu in kako bi lahko dosegli vsestranski mir v regiji. Naša odločenost ostaja nespremenjena," je dejal Erdogan. Kot pojasnjuje francoska tiskovna agencija AFP, Erdoganovo navezovanje na mir v regiji odraža stališče Turčije, da v prizadevanjih za mir z Armenijo ni mogoče napredovati brez napredka v sporu Armenije z Azerbajdža-nom glede Gorskega Karabaha. (STA) EUROSTAT - Podatki za 2009 Primanjkljaj Grčije večji od napovedi BRUSELJ - Javnofinančni primanjkljaj Grčije je bil lani večji od napovedi, saj je znašal najmanj 13,6 odstotka bruto domačega proizvoda, je sporočil evropski statistični urad Eurostat. V primerjavi z letom 2008 se je lani bistveno zvišal primanjkljaj v celotnem območju evra, in sicer z 2,0 na 6,3 odstotka BDP. Po dosedanjih napovedih naj bi primanjkljaj Grčije lani znašal 12,7 odstotka BDP. Viri pri EU so v Bruslju pojasnili, da je razlika v napovedih in dejanskih številkah sicer normalna, a poudarili, da ima Eurostat tudi tokrat zadržke glede kakovosti podatkov, ki so jih posredovali grški organi. Eurostat skupaj z grškimi statističnimi organi še preučuje nekatere elemente za izračun primanjkljaja in dolga, kar bi lahko privedlo do revizije statističnih podatkov za leto 2009 in razlike za od 0,3 do 0,5 odstotne točke. To po navedbah virov pomeni, da bi lahko bil primanjkljaj Grčije na koncu še za toliko višji. Tudi podatki o grškem javnem dolgu v letu 2009, ki naj bi bil po poročilu Eurostata 115,1 odstotka BDP, bi se lahko spremenili, in sicer bi se lahko zvišali za od pet do sedem odstotnih točk. V EU in območju evra je javnofinančni primanjkljaj lani znašal 6,8 odstotka oziroma 6,3 odstotka BDP, kar je bistveno več kot leto prej, ko je v EU znašal 2,3 odstotka, v območju evra pa 2,0 odstotka BDP. Javni dolg se je v EU lani v primerjavi z letom prej zvišal z 61,6 na 73,6 odstotka BDP, v območju evra pa z 69,4 na 78,7 odstotka. (STA) 1 4 Petek, 23. aprila 2010 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu SOVODNJE - V občinskem svetu izglasovali spremembo proračuna Novi sedež ambulante v prostorih telovadnice Odobrena tudi lanski proračun in sklep o zmanjšanju varovalnega pasu pokopališča na Peči Sovodenjska zdravniška ambulanta, ki trenutno deluje v občinskem poslopju, bo dobila nov sedež v spodnjih prostorih telovadnice v Prvomajski ulici. Kdaj bo do selitve prišlo, zaenkrat še ni določeno, so-vodenjski občinski odbor pa je medtem že sprejel spremembo št. 1 proračuna za leto 2010, na podlagi katere bodo del sredstev, ki so bila predvidena za obnovo ambulante pod županstvom, vložili v ureditev prostorov v stavbi občinske telovadnice. »Pri sestavi letošnjega proračuna smo predvidevali, da bomo okrog 35.000 evrov namenili obnovi zdravniške ambulante, ki deluje v spodnjih prostorih občinske stavbe. Glede na to, da na županstvu že primanjkuje prostora za občinske urade, smo sklenili, da preverimo tudi alternativne možnosti. Izkazalo se je, da bi bili za delovanje zdravniške ambulante najbolj primerni spodnji prostori v poslopju telovadnice, ki so dostopni s spodnjega parkirišča in za ureditev katerih bomo porabili še manj denarja, kot je bilo sprva predvideno,« je povedala sovodenjska županja Alenka Florenin. Po njenih besedah bodo obnovitvena dela izvedli v prihodnjih mesecih, o terminu selitve pa je zaenkrat težko govoriti. »Najprej moramo ugotoviti, kdaj in kako bo potekal poseg za prekvalifikacijo hitre ceste Vileš-Gorica v avtocesto. Zaradi gradbišča, ki bo zajelo tudi območje blizu telovadnice, bi lahko bila namreč zdravniška ambulanta težko dostopna. Morda bo pred selitvijo najbolje počakati, da se dela za širitev hitre ceste zaključijo,« je poudarila županja. Na dnevnem redu sredine seje so-vodenjskega občinskega sveta so bili tudi odobritev lanskega proračuna (opozicija se je vzdržala), sklep o sprostitvi obveznosti državne posesti na Peči za gradnjo avtoceste, ustanovitev služnosti plinovoda, ki ga gradi družba SNAM, ter sklep o zmanjšanju pokopališčnega varovalnega pasu na Peči. »Vanj je danes vključen tudi del ko-talkarske plošče, ki jo nameravamo pokriti. Pogoj za načrtovanje in gradnjo strehe pa je dovoljenje za zmanjšanje varovalnega pasu pokopališča, ki ga bomo znižali na 50 metrov,« je povedala županja. Občinski svet je soglasno sprejel tudi spremembo pravilnika za upravljanje z odpadki, na podlagi katere bodo občani lahko odvažali v zbirni center v Moraro tudi baterije in akumulatorje. (Ale) GORICA - Tržnica Coldiretti po novem na dveh prizoriščih Sveži kmetijski pridelki z majem tudi v Ulici Garibaldi Četrtkova tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov, ki jo je sredi marca začela prirejati zveza neposrednih pridelovalcev Coldiretti pred Ljudskim vrtom v Gorici, bo od maja dalje izmenično potekala na dveh lokacijah. Glede na odličen odziv, ki ga je pobuda imela v prejšnjih tednih, so pobudniki sklenili, da bodo s stojnicami vsak drugi četrtek poživili tudi pred nedavnim obnovljeno Ulico Garibaldi, kjer bo kmetijska tržnica sveže dobrote prvič ponujala 6. maja. Ko bo tradicionalna goriška četrtkova tržnica potekala v Ljudskem vrtu in bližnjih ulicah, bodo na Verdijevem korzu prisotni tudi pridelovalci zveze Coldiretti, ko pa bo tržnica oblačil pri Rdeči hiši, bodo stojnice s kmetijskimi pridelki in izdelki čakale na kupce v Ulici Garibaldi. Pri pobudi, ki spada v vsedržavni projekt zveze Coldiretti »Campagna ami-ca«, v okviru katerega so v deželi Furlani-ji-Julijski krajini organizirali že deset tovrstnih tržnic, trenutno sodeluje sedem kmetijskih podjetji iz goriške pokrajine. Na stojnicah ponujajo sezonsko zelenjavo in sadje, pa tudi sveže in zrelejše domače sire, vino, med, sadne sokove in cvetice. Pobudo si je zveza Coldiretti zamislila, da bi kmetijskim podjetjem ponudila dodatno priložnost za zaslužek, predvsem pa zato, da bi zbližala kmetovalce in potrošnike, ki imajo s tem lažji dostop do kakovostnejših in bolj zdravih pridelkov. »Tržnica, ki smo jo priredili poskusno, je imela nadpovprečen uspeh, ki je presegel naša pričakovanja. Zgodilo se je celo, da so kupci čakali na prihod kmetovalcev v Ljudskem vrtu že ob 7.30 zjutraj,« je povedal goriški predstavnik zveze Coldiretti David Muc-ci in nadaljeval: »Kmetijska podjetja, ki so se odzvala na našo pobudo, prodajajo le lastne sezonske pridelke. Potrošniki so zadovoljni, ker lahko kupujejo kakovostno hrano in imajo neposreden stik s pridelovalci; ob tem so cene sadja in zelenjave nižje od tistih v pokriti tržnici. Manj je mo- goče plačati le v marketih, kvalitete pa ni mogoče primerjati.« Mucci je pristavil, da si še večji obisk kupcev obetajo od nove lokacije v Ulici Garibaldi, saj bo sprehod med stojnicami v obnovljeni pešconi še bolj pri- jeten in vabljiv. Kmetijska tržnica bo prihodnji četrtek, 29. aprila, v Ljudskem vrtu na Verdijevem korzu, 6. maja pa bodo stojnice prvič postavili v Ulici Garibaldi. (Ale) V Ljudskem vrtu je stojnice s kmečkimi pridelki in izdelki obiskalo veliko Goričanov bumbaca GORICA Sporazum za urejeno mestno središče Ettore Romoli bumbaca Goriški župan Ettore Romoli in goriški predsednik zveze trgovcev Ascom Pio Traini sta včeraj podpisala sporazum o smernicah za nakup urbane opreme, s katero bodo olepšali in poživili obnovljeno pešcono v goriškem mestnem središču. Da bi mestno središče imelo čim bolj urejen videz, se bodo trgovci pri izbiri sončnikov, zunanjih mizic ter stolov kavarn in trgovin držali pravil, ki so jih določili skupaj z občinsko upravo, s katerimi želijo preprečiti, da bi pešcona izgledala kičasta in zanemarjena. O projektu za lepši videz mestnega središča so se v prejšnjih tednih dogovarjali predstavniki delovne skupine, ki je bila ustanovljena na pobudo župana Ro-molija in v kateri ob predstavnikih uprave sodelujejo goriški trgovci in zveza Ascom. »Sporazum je nov korak v smeri sodelovanja med občinsko upravo in trgovci, s katerimi želimo doseči, da bi bilo naše mestno središče čim bolj prijetno in vabljivo,« je povedal župan Ettore Romoli, Pio Traini pa je poudaril, da bodo le novi projekti pripomogli k oživitvi trgovskega sektorja v Gorici. Smernice sporazuma določajo, da morajo biti sončniki, mizice in stoli barov premični, ter da mora biti oprema iz lesa ali kovine. Sončniki ne smejo ovirati prehoda in morajo biti svetlih barv, na njih pa ne sme biti reklamnih napisov. Cvetlična korita bodo trgovci lahko postavili tudi v bližini izložb ali pri vhodu v trgovino, le-ta pa bodo morala biti kamnita oz. kovinska (podobna tistim, ki jih je občina že namestila v Ulici Garibaldi). »Pred koncem meseca pa bomo na goriško Trgovinsko zbornico vložili še eno prošnjo po prispevku v višini 50.000 evrov, s katerimi nameravamo nabaviti dodatne klopi, koše za smeti in cvetlična korita, ki jih bomo namestili v obnovljenih mestnih ulicah,« je povedal Romoli. (Ale) ŠTMAVER - Usad Družina izseljena, vzrok plazenja zemlje preverjajo izvedenci V sredo je stopila v veljavo odredba, s katero je goriški župan Ettore Romoli razglasil začasno neuporabnost hiše v bližini cerkve v Štmavru, ki jo ogroža zemeljski usad. Na podlagi županovega ukrepa se je morala družina Robazza, ki jo sestavljata starša in mladoletna hčerka, kot napovedano izseliti iz poslopja. Iz varnostnih razlogov bodo morali Robazzovi pravzaprav le zvečer zapuščati svoj dom, kljub temu pa je razumljivo, da je družini vse prej kot lahko pri srcu. V sredo so Robazzovi prvič prespali pri sorodnici v sosednji hiši, upajo pa, da bodo pristojne ustanove čim prej pojasnile vzrok usada in poskrbele za sanacijo. »Računamo na to, da bomo prve odgovore s strani izvedencev dobili že prihodnji teden,« je povedal goriški občinski odbornik za civilno zaščito Francesco Del Sordi in poudaril, da je odredba o izselitvi v takih primerih nujen ukrep. Usad sicer ni poškodoval hiše, zemlja pa se je udrla le nekaj metrov od poslopja. Usad se je prvič pojavil ob močnih nalivih, do katerih je prišlo decembra lani, v zadnjih časih pa se je položaj poslabšal. Ob hiši družine Robazza sta ob usadu še dve stavbi, ki pa zeankrat nista bili vključeni v županovo odredbo. Del Sordi je podčrtal, da geolog in civilna zaščita preverjajo, kje je vzrok plazenja zemlje, ko bodo to razčistili, pa bodo načrtovali poseg in izvedli sanacijo. Med možnimi vzroki usada, ki so jih izvedenci evidentirali v prejšnjih dneh, so podtalne vode, ki pronicajo iz Sabotina. (Ale) ČEPOVAN - S skupnimi močmi so zbrali denar za novo streho Zgledno hitra pomoč Družina sama popravil ne bi zmogla - Edina potrebovala socialno pomoč ob nedavni orkanski burji Hiša zakoncev Marjana in Dragice Šuligoj z novo streho foton.n. Za družino Šuligoj v Čepovanu je bil včerajšnji dan nekaj posebnega. Obiskali so jih predstavniki vseh institucij, ki so poskrbele, da je bila streha njihove hiše, ki jo je orkanska burja v začetku marca dobesedno snela z zidov, obnovljena v rekordno hitrem času devetih dni. Kot je v kratkem nagovoru povedal novogoriški podžupan in predsednik komisije za pomoč socialno šibkim občanom, prizadetim zaradi naravne ujme - orkanske burje, Matej Arčon, se je komisija, v kateri so poleg predstavnikov občine tudi predstavniki Rdečega križa, Karitas in centra za socialno delo, sestala na nekaj hitrih, konstruktivnih sestankih. »Evidentiranih smo imeli več družin, saj je bilo problemov ob burji več, a se je le družina Šuligoj odločila za uveljavitev socialne pomoči preko centra za socialno delo, kar zahteva določene postopke,« je povedal Arčon in dodal, da so skupaj zbrali nekaj manj kot 15 tisoč evrov, potrebnih za prenovo strehe. Mestna občina je prispevala 6.600 evrov, Rdeči križ in Karitas vsak po 3.200 evrov, 1.600 evrov je zraven pristavil Center za socialno delo, 500 evrov pa še krovec Slovenko Makuc iz Gorenje Trebuše, ki je opravil vsa gradbena in krovska dela. Arčon se je zahvalil tudi družbi Esal iz Anhovega, ki je priskočila na pomoč s stotimi ploščami za kritino. »Imeli smo tudi plan B. Če bi bilo pomoči potrebnih več družin, bi šli v širšo akcijo iskanja pomoči, a smo ugotovili, da je res kritično samo tu v Čepovanu,« je pojasnil Arčon. »Pomoč je prišla prej, kot smo mislili. Na začetku je bilo res hudo, saj je dan po tem, ko smo ostali brez strehe, tu v Če-povanu snežilo,« je povedala Dragica Šuligoj in dodala, da sami popravila nikakor ne bi zmogli, saj je sama brez dela, njen mož prejema nizko pokojnino, od dveh sinov pa je eden brez službe, drugi pa sicer dela, a plače kljub temu ne prejema redno. (nn) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 22. aprila 2010 15 GORICA - Javni posvet v organizaciji mladih industrialcev Skoraj polovica industrijskih obratov bo spet zaposlovala Ciriani: Banke zavirale izhod iz krize - Guidi: Evropski vzhod naravni pristan za italijansko industrijo Deželni odbornik Luca Ciriani ob predsedniku goriških industrialcev Gianfrancu Di Bertu med včerajšnjim posvetovanjem v Gorici bumbaca GORICA - Trafike 60-odstotni upad prodaje cigaret Od leta 2004, ko je Slovenija vstopila v EU, so trafike, ki delujejo v bližini slovensko-italijanske meje, prodale od 40 do 60 odstotkov manj cigaret v primerjavi s prejšnjimi leti. Podatek, ki zadeva tudi goriške trafike, so posredovali na včerajšnji avdiciji sindikalne organizacije Confe-sercenti in goriškega združenja upraviteljev trafik, ki sta problematiko predstavila drugi komisiji deželnega sveta v Trstu. Da bi krizo omejili in omilili »beg« kadilcev v Slovenijo, so goriški upravitelji trafik že naslovili na deželo Furlanijo-Julijsko krajino prošnjo po ukrepih, predlagali pa so tudi angažiranje Evropske Unije, ki bi lahko poskrbela za poenotenje pravil v Sloveniji in Italiji. Zveza Confe-sercenti je predlagala tudi državno pomoč za davčni izgubo, ki so jo utrpeli na deželni ravni zaradi znižanja prodaje cigaret. Letna davčna izguba znaša po podatkih zveze Confe-sercenti kar 60 milijonov evrov. GORIŠKI KRAS 27 arhitektov želi načrtovati kraški muzej Kar sedemindvajset arhitekturnih studiov se je prijavilo na razpis goriške pokrajine, ki išče načrtovalca za kraški muzej na prostem. Prijavili so se arhitekti iz dežele Fur-lanije-Julijske krajine, med katerimi izstopa Dimitri Waltritsch, sicer goriški rojak s studiom v Trstu, pa tudi drugi italijanski arhitekti z zvenečimi imeni (na primer Gae Aulenti) in arhitekti iz Španije. Pokrajinski razpis predvideva ovrednotenje Debele Griže in načrtovanje tamkajšnjega muzeja, izgradnjo razgledne točke nad Do-berdobskim jezerom, prekvalifikacijo območja okrog spomenika v Redipulji in več manjših posegov, ki jih bodo izvedli na raznih območjih goriškega Krasa (npr. popravilo jarkov in pešpoti). V okviru projekta Kras 2014+ s bodo potekali tudi razni kulturni dogodki. Goriška pokrajina v teh dneh že odpira kuverte s ponudbami. Na Goriškem 43 odstotkov industrijskih obratov računa na to, da bodo v teku enega leta ponovno začeli zaposlovati. Tako izhaja iz ankete, ki jo je goriška zveza in-dustrialcev Confindustria izvedla med 30 družbami, ki delujejo na ozemlju goriške pokrajine. O tem in drugih podatkih, ki so povezani s položajem krajevnega gospodarstva, je tekla beseda na včerajšnjem posvetu v palači De Bassa v Gorici. Na temo teritorija, institucij in podjetništva so ga priredili mladi industrialci pri zvezi Confindu-stria. Za to priložnost je bila dvorana nabito polna, poleg gospodarskih operaterjev pa so bili med publiko tudi krajevni upravitelji. Uvidoma je spregovorila predsednica deželnega odbora mladih industrialcev Arianna Bellan, za njo pa je pozdravil goriški župan Ettore Romoli. Deželni odbornik za proizvodne dejavnosti Luca Ciriani je prinesel pozdrav predsednika deželne vlade FJK Renza Tonda. V imenu sku- pine mladih pri goriški zvezi Confindustria je predsednik Simone Cagidiaco podčrtal, da sta za konkurenčnost goriškega teritorija in ostalih pokrajin dežele FJK potrebna sodelovanje in integracija med vsemi gospodarskimi in političnimi akterji. »"Sistem Furlanija-Julijska krajina" si mora zavihati rokave, saj se vsi soočamo z istimi interesi in problemi. Rešitve je treba iskati na deželni in državni ravni,« je povedal Cagidiaco. Mladi goriški industrialci so še izpostavili, da mora dežela FJK na podlagi svoje avtonomije težiti po poenostavitvi postopkov za pridobivanje dovoljenj, kar bi privabilo investitorje iz tujine. Menijo, da se mora dežela tudi zavzemati za energetsko neodvisnost, potenciranje intermodalne mreže, uresničitev deželne logistične platforme, internacionalizacijo in infrastrukturni razvoj v turističnem smislu. Ključ ponovnega razvoja v sistemu, ki ga je gospodarska kriza močno prizadela, je tudi vlaganje v projekte za izobraževanje mladine ter ažurira- nje in motiviranje docentov. Da so zaznavni pozitivni signali v gospodarstvu, je potrdila državna predsednica mladih industrialcev pri zvezi Confindustria, Federica Guidi, ki je predvsem izrazila prepričanje, da evropski vzhod predstavlja naravni pristan za italijansko industrijo. Ciriani je poudaril, da je deželna uprava FJK skušala kljubovati krizi »z daljnovidnostjo in zdravo pametjo«, saj je skušala zagotoviti podjetjem in delavcem socialne bla-žilce, da bi spodbujala potrošnjo in prihodke. Ciriani je spomnil tudi na pobude, ki jih je dežela FJK namenila podjetjem (omenil je npr. financiranje deželnega zakona 23/2001 in sklad za podjetja, ki so investirala na deželnem območju, vlagala v inovacijo in zaposlovala). »Če pa se po eni strani nekateri trudimo, da bi se dežela izvlekla iz krize, so drugi pritisnili na zavore,« je o bančnih zavodih povedal Ciriani in spomnil tudi na potrebo po racionalizaciji na nekaterih področjih, kot je sistem sejmišč. (Ale) GORICA - VZPI-ANPI Informatizirali osebne fascikle Danes predstavitev na pokrajini Pokrajinska sekcija VZPI-ANPI bo danes predstavila delo, ki ga je opravila z ureditvijo in računalniško obdelavo oziroma informatizacijo svojega zgodovinskega arhiva osebnih fasciklov. Predstavitev bo potekala v pokrajinski sejni dvorani v Gorici, na Korzu Italia, z začetkom ob 18. uri. Sodelovali bodo predsednik goriške sekcije VZPI-ANPI Mirko Primožič in predsednik pokrajinske sekcije Paolo Padovan, ob njiju pa še Enrico Gherghetta, predsednik goriške pokrajine, Silvano Bacicchi, častni predsednik VZPI-ANPI, in Marina Dorsi iz tržaške zadruge arhivarjev. Zaključke bo potegnil Dario Mattiussi, tajnik študijskega centra Leopoldo Gasparini iz Gradišča. Gre za pomembno in dragoceno zbirko pričevanj preko štiri tisoč oseb, ki so po drugi svetovni vojni naslovili na italijansko državo zahtevo po priznanju vloge oziroma statusa v vojnem času. Bili so možje in ženske italijanske in slovenske narodnosti, ki so se od septembra 1943 do pomladi 1945 organizirali v brigade in bataljone, ti pa so se nato večinoma vključili v divizijo Garibaldi Natisone in v vrste Na-rodno-osvobodilne vojske Jugoslavije (NOVJ). Osebni fascikli pripovedujejo življenjske zgodbe goriških borcev in pa civilistov, ki so bili aretirani ali deportirani v koncentracijska taborišča. Zaradi občutljive narave hranjenih dokumentov - zagotavljajo pri VZPI-ANPI - bodo omogočili konzultacijo fasciklov, sicer ob upoštevanju zakonskih norm s področja varovanja zasebnih podatkov, ne da bi pa pri tem omejevali svobode izražanja in mišljenja, ki ju zagotavlja italijanska ustava. Gherghetta z upokojenci Predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta in odbornica za socialo Licia Rita Morsolin sta se srečala s predstavniki sindikatov upokojencev SPI-CGIL, FNP-CISL in UIL Pensionati glede možnih ukrepov proti krizi, pri čemer so se dogovorili za ustanovitev omizja in podpis protokola. Od pokrajinske uprave pričakujejo predvsem olajšave na področju koriščenja javnih prevozov in pomoč na področju urejanja administrativne plati plačevanja družinskih pomočnic vsem družinam, ki za to zaprosijo. Gherghetta in Morsolinova bosta opravila tudi pregled storitev in ukrepov za ostarele s krepitvijo pokrajinskega observatorija za socialne politike, ki je na voljo na spletni strani http://opps.provincia.gorizia.it. GORICA - Drevi odprtje razstave v centru Bratuž Skozi plakate prerez političnega nastopanja Slovenske skupnosti Bukovški kulturni dom z Mušičevo dvorano Letošnji praznik občine Renče-Vogrsko bodo zabeležili z odprtjem prenovljenega kulturnega doma v Bu-kovici. Stavba je bila sicer zgrajena med letoma 1950 in 1955 s prostovoljnim delom domačinov, celo opeke zanjo so izdelovali udarniško v tedanji bukovški frnaži. Prenovljen objekt, naložba je veljala 775.000 evrov, ima veliko večnamensko dvorano z dobrimi tristo sedeži, v manjši dvorani, posvečeni domačinu, slikarju Zoranu Mušiču, pa je pro- stora za sto obiskovalcev. Slednja je še posebej zanimiva zaradi kamnitega dela tlaka, v katerega je akademska slikarka, sicer tudi domačinka, Rene Rusjan, vklesala dele ene od grafik umetnika (na fotografiji, foto Bumbaca). V dvorani nameravajo gostiti literarne in glasbene večere, zato so v ta namen vanjo postavili obnovljen star klavir, na treh informacijskih točkah pa si bo moč ogledati video in avdio predstavitev življenja in dela Zorana Mušiča. Kulturni dom bodo namenu predali danes ob 19. uri. Ob tej priložnosti bo organizirana slavnostna akademija in koncert orkestra Big Band Nova z gostjo Damjano Golavšek. (km) Strankin plakat iz šestdesetih let minulega stoletja z izvirnim znakom lipove vejice fotol.k. »Razstavljeni plakati so dokument naše prisotnosti, organiziranosti in delovanja ter predvsem zavzemanja za slovenskega človeka.« Tako pravi pokrajinski tajnik stranke Slovenske skupnosti (SSk), Julijan Čavdek, o razstavi političnih in volilnih plakatov, ki jo bodo odprli danes ob 19. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž. Razstavo prirejajo ob 35. obletnici strankine ustanovitve. »Obletnica je primeren trenutek, da si ogledamo naše lepake in sporočila, ki smo jih preko njih posredovali javnosti. Ob pogledu nanje ugotavljamo, koliko zavzetosti in truda je bilo z naše strani vloženega v ohranjanje slovenske zavesti, jezika in kulture. Tudi plakati dokazujejo našo bogato politično tradicijo,« pravijo pri SSk. Po stenah preddverja so razobesili 75 plakatov, računajo pa, da bo razstava spodbudila posameznike, ki morda hranijo manjkajoče plakate - pogrešajo na primer plakate ob občinskih volitvah v Gorici -, da stopijo na dan z njimi. Nameravajo namreč urediti in ovrednotiti strankin arhiv, pravi občinska svetnica SSk Marilka Kor-šič. V mislih pa imajo tudi publikacijo, v kateri naj bi s plakati pri- kazali prerez delovanja SSk na Goriškem, pojasnjuje Čavdek. Plakate so razobesili po tematskih sklopih, večina se jih seveda nanaša na Goriško. Omembo zasluži plakat v desnem kotu preddverja, ki je med razstavljenimi najstarejši. Sega v šestdeseta leta, na njem pa se znak lipove vejice nekoliko razlikuje od današnjega. Gre za izvirni znak, ki je nastal po osnutku Goričanke Lori Ri-javec. Nato so zbrali plakate s političnimi gesli, plakate za evropske volitve, dalje plakate pokrajinskih in deželnih kongresov ter občinskih, pokrajinskih in deželnih volitev. Čavdek opozarja na plakat iz leta 1993, ko je SSk nastopila z lastno listo na pokrajinskih volitvah, dosegla zase rekordno število glasov, a vsekakor ni izvolila svojega kandidata v pokrajinski svet. Zanimivi so plakati tudi po jezikovni plati. »Starejši so izključno slovenski, s časom pa so dosledno dvojezični,« razlaga Čavdek. Nekatere so natisnili v italijanski različici. Med temi izstopa neobičajni plakat s politično-okoljskim sporočilom: »Contro il degrado ambientale e politico - Contro la discriminazione delle minoranze. Ramoscello di tiglio.« 16 1 6 Četrtek, 22. aprila 2010 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Na sejmišču štirideseti Expomego z mednarodnim pridihom Novogoriške obrtnike zanima italijanski trg Vse bolj povprašujejo, kako bi lahko opravljali svojo dejavnost tudi čez mejo« Zaprti zaradi zavetnika J t! J J ' i J J J J Zaradi praznovanj krminskega zave Drevi občni zbor SPDG V mali dvorani Kulturnega doma bo drevi ob 20. uri, v drugem sklicu, redni občni zbor Slovenskega planinskega društva iz Gorice. Na skupščini bodo predstavili v lanskem letu opravljeno delo, program za leto 2010 ter glasovali o finančnem poslovanju. / letom 2009 se je zaključil dveletni mandat članov statutarnih organov, zato bodo na skupščini izvolili tudi novo vodstvo. » Na sejemskem razstavišču v Gorici se danes začenja 40. vzorčni sejem Expomego. Najavljenih je 150 razstavljavcev, med katerimi bodo tudi Slovenci in Avstrijci, kar govori o tem, da neguje goriški sejem svojo mednarodno vlogo in da skuša priklicati obiskovalce iz čim širšega prostora. Tretje leto zapored se bodo na Expo-mego predstavili tudi obrtniki iz šestih goriških občin, združeni v območni obrtno-pod-jetniški zbornici Nova Gorica. V okviru sejma, ki poteka med 23. in 25. aprilom ter 30. aprilom in 2. majem, bo jutri, 24. aprila, od 15. ure dalje v hali D »Goriški dan« v organizaciji slovenskih obrtnikov. »Gre za dodatno aktivnost, ki jo pripravljamo v sodelovanju z goriškimi občinami, da privabimo obiskovalce na naš razstavni prostor,« pojasnjuje namen Goriškega dne Boža Loverčič, sekretarka no-vogoriške območne obrtno-podjetniške zbornice. Jutrišnji program v hali D se bo začel s pozdravnimi nagovori županov Nove Gorice in Brd, Mirka Brulca in Franca Mužiča, zbrane pa bo pozdravil tudi predsednik novogo-riške obrtno-podjetniške zbornice, Aljoša Fiegl. V kulturnem sporedu bodo nastopili briški harmonikarji, Društvo žena iz Dornberka ter plesni par. Letos se bodo Novogoričani predstavili na večjem razstavnem prostoru kot doslej, saj bo obsegal 170 kvadratnih metrov. Skupno bo prisotnih 24 razstavljavcev, večina je članov obrtno-podjetniške zbornice. Gre za predstavnike kovinarjev, lesarjev, kozmetičnih storitev, gradbenikov, keramičarjev, trgovcev, turistične ponudbe, prisotni pa bodo tudi predstavniki Turistično informacijskih centrov. Goriški obrtniki si na sejmu obetajo navezavo poslovnih stikov čez mejo. »Z udeležbo na sejmu delamo prve korake k promociji naših obrtnikov, velika večina se namreč niti ni navajena predstavljati na velikih sejmih. V času gospodarske krize pa še toliko bolj vidijo, da morajo iskati takšne priložnosti,« dodaja Loverčičeva. Prisotnost na sejmu nameravajo nadgraditi še 18. maja s predavanjem na sedežu zbornice v Novi Gorici. Predavatelji bodo predstavniki Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, s katerimi imajo podpisan sporazum o sodelovanju. Podjetjem bodo predstavili, kako odpreti podjetje v Italiji, kakšni so tam davčni pogoji in delovno-pravna zakonodaja. »Novogoriški obrtniki na- mreč vse bolj povprašujejo, kako bi lahko opravljali svojo dejavnost tudi v Italiji,« dodaja Loverčičeva. Po že znanem scenariju bo Expomego ponujal pohištvo, opremo za udobno bivanje, zavese, klimatske naprave, izdelke za dobro počutje, naprave za kurjavo, varnostne naprave, bazene, računalnike, telefone, artikle za šport itd., ob tem pa še spremljevalni program. Uradno odprtje sejma bo danes ob 17. uri. Letošnja novost so tudi urniki: danes in 30. aprila bo sejmišče odprto od 15.30 do 20.30, v ostalih dneh (24. in 25. aprila ter 1. in 2. maja) pa med 10.30 in 20.30; vstop je prost. (km) NOVA GORICA - Evropski regionalni gospodarski forum Jrnm vi • • • • ■ «v« Človeški viri najpomembnejši potencial razvojnih strategij V Novi Gorici bo od 7. do 8. junija potekal šesti Evropski regionalni gospodarski forum (EREF). V luči globalne gospodarske krize bo tematsko osredotočen na potrebo po visoko usposobljenih in mobilnih človeških virih, sposobnih z znanjem ustvarjalno oblikovati visoko dodano vrednost. Foruma, ki bo potekal pod pokroviteljstvom Evropskega odbora regij, se bodo med uglednimi domačimi in tujimi gosti predvidoma udeležili predsednik slovenske vlade, Borut Pahor, evropski komisar za regionalni razvoj, Johannes Hahn, predsednica Odbora regij Evropske unije, Mercedes Bresso, in drugi. EREF se je v nekaj letih razvil v dejavno mrežo že sedemnajstih evropskih regij, ki jih združujejo napori za razvoj družbe znanja in za dvig na znanju temelječe konkurenčnosti. Pomembna vloga EREF-a je v povezovanju med jugovzhodno Evropo in članicami Evropske unije. Nosilec regionalne mreže EREF za jugovzhodno Evropo pa je novogoriška mestna občina, ki dogodek vsa leta skupaj s partnerji tudi organizira. Novosti letošnjega dogodka bodo, kot pojasnjuje direktorica občinske uprave, Elvira Šušmelj, da bo manj časa namenjenega plenarnemu delu, zato pa so ga več po- Boris Cizeli fotok.m. svetili okroglim mizam, kar deset se jih bo zvrstilo. Vzporedno s Forumom pa se bo odvijalo še prvo srečanje regionalnih razvojnih agencij jugovzhodne Evrope. »Rezultati EREF-a sicer niso neposredno merljivi, a gre za dragoceno povezovanje, sodelovanje in promocijo udeleženih akterjev. S Forumom vzpostavljamo t.i. gospodarsko diplomacijo, katere pomena smo se zavedli in kar skuša Slovenija v zadnji desetletjih postaviti na noge. Mi to počnemo na ravni lokalnih skupnosti in regij,« je povedala Šušmeljeva, ki v ponovnem povezovanju z Balkanom ne vidi koraka nazaj v neke pretekle čase, temveč kot priložnost za občino in regijo, da je posrednik za ostalo Evropo z območjem, ki /aradi praznovanj krminskega zavetnika sv. Adalberta bodo danes zaprti občinstvu občinski uradi in zdravstveno središče z ambulantami v Krminu. X ga pozna od nekdaj. Letošnjega Foruma, ki je v zadnjih nekaj letih pritegnil veliko zanimanje evropskih ustanov, se bodo udeležili predstavniki iz gospodarskega, raziskovalnega, inovacijskega, kadrovskega in izobraževalnega področja, prisotni pa bodo tudi predstavniki regij in držav Evropske unije ter regij jugovzhodne in vzhodne Evrope. Tema letošnjega EREF-a se, kot rečeno, nanaša na razvoj človeških virov. »Dejstvo, da predstavljajo človeški viri v Evropi in njenih regijah najpomembnejši potencial razvojnih strategij, politik in vsakodnevne inovativne dejavnosti, je prepogosto spregledano,« poudarja Boris Cizelj, direktor Slovenskega gospodarskega in raziskovalnega združenja v Bruslju, ki opozarja tudi na to, da se pogosto zanemarja, da je treba za polno sprostitev potenciala žensk storiti več in da to ni le stvar politične korektnosti. Na letošnjem Forumu bodo udeleženci skušali oceniti tudi, kako naj bi pospešili uresničevanje bolonjskega procesa ter katere vrednote so potrebne za mlade strokovnjake, da bodo sposobni prispevati k traj-nostnemu razvoju. (km) V Gabrjah »Niso letele ptice« Kulturno društvo Skala iz Gabrij prireja v okviru kulturnih večerov, posvečenih praznovanju 100-letnice ustanovitve društva, nocoj ob 20.30 v društveni dvorani projekcijo dokumentarnega filma »Niso letele ptice« režiserk Nadje Velušček in Anje Medved; uvodoma bo spregovoril Vili Prinčič. Začenja se Mesto mladih V Novi Gorici se začenja eden izmed večjih festivalov v Sloveniji, Mesto Mladih, ki ga organizira Klub goriških študentov v sodelovanju s Festivalom Pomladi. Med 23. aprilom in 1. majem se bo odvilo več prireditev, povezanih z glasbo, športnih in kulturnih delavnic. / nastopom skupine Ka-talena se bo festival začel nocoj ob 22. uri v novogoriškemu baru Center. (km) V Gradežu nočejo parkirnin Deželni svetnik Ljudstva svobode Roberto Marin napoveduje, da bodo Gradežani 29. aprila stopili protestno na ulice proti odločitvi občine, da povsod uvede parkiranje proti plačilu. /a Marina bo ukrep oškodoval lokalno gospodarstvo in prizadel zlasti krajane. Ustanavljajo literarni klub V Novi Gorici vabijo vse ljubitelje in ustvarjalce leposlovja, da se udeležijo ustanovitve novogoriškega literarnega kluba danes ob 14. uri v Goriški knjižnici Franceta Bevka. (km) Tečaj jamarstva v Gorici Goriška speleološka šola, skupina Berta-relli in sekcija CAI prirejajo 31. začetniški tečaj jamarstva od 23. aprila do 4. junija; informacije so na voljo na sedežu v Ulici Rossini v Gorici ob petkih med 21. uro in 22.30 (tel. 349-7205815, speleobertarel-li@yahoo.it). NOVA GORICA-GORICA - Gledališko tekmovanje Čezmejni odri Sodelujejo šole iz Gorice, Tržiča, Ajdovščine, Nove Gorice in Vipave Letošnjega, že 15. srečanja šolskih gledaliških skupin, ki bo potekalo od 4. do 8. maja, se udeležuje osem srednjih oz. višjih srednjih šol: tri prihajajo iz Gorice, dve iz Tržiča, tri pa iz Ajdovščine, Nove Gorice in Vipave. Gre za še eno izmed čezmejnih pobud z lepo tradicijo, ki pa je namenjena mladi generaciji. »Mladim skušamo dati možnost izražanja, in to ne le skozi gledališko igro, temveč tudi na drugih umetniških področjih, kot sta slikanje in glasba, saj jih vzpodbujamo, da sami pripravijo tudi scenografijo in glasbeno podlago za dela, ki jih uprizorijo,« poudarja Alessandro Romano, predsednik kulturnega društva Mattatoioscenico, ki je organizator srečanja. Srečanje šolskih gledaliških skupin, ki je tudi tekmovalnega značaja, je že od samega nastanka čezmejno naravnano, pomembno podporo pa mu ves čas nudi goriška pokrajina. »Srečanje je dokaz, da so mladi zelo sposobni, če jim damo možnost, da se lahko izrazijo,« je na novogoriški predstavitvi dogodka včeraj poudarila pokrajinska odborni-ca Licia Rita Morsolin in pozdravila čezmejnost srečanja. »Ne počutimo se, kot da bi k vam prišli z druge strani meje, temveč kot da prihajamo iz druge mestne četrti tega skupnega prostora. Da ta prostor doživljamo tako, je tudi zasluga prireditev kot je ta,« pa je dodal pokrajinski odbornik Marko Marinčič, ki je v nadaljevanju poudaril, da je generacija mladih, katerim je dogodek namenjen, tudi simbolna: gre za prvo generacijo, ki dejansko doživljajo čez-mejni prostor brez meje, takšne, kot je bila desetletja. Prav zato je po njegovih besedah pomembno medsebojno poznavanje vrstnikov s tistega območja in preseganje predsodkov, s katerimi so zaznamovane starejše generacije. Ravnatelj novogoriške gim- nazije, ki je bila gostiteljica predstavitve in je tudi ena izmed udeleženk letošnjega srečanja šolskih gledaliških skupin, pa je poudaril pomen udeležbe njihove gledališke gimnazije na tovrstnih srečanjih. Poleg njih se dogodka udeležuje še ajdovska srednja šola Veno Pilon in vipavska škofijska gimnazija, tri goriške šole: ISIT Galilei-Fermi-Pacassi, licejski pol Dante Alighieri - podružnici Slataper in Duca de-gli Abruzzi in IPSSC Cossar - IPSIA Da Vinci ter tržiški šoli ISIT Einaudi-Marconi in ISIP. /a društvo Mattatoioscenico je srečanje priložnost za vzpostavitev dejanske mreže šol goriške pokrajine in se-vernoprimorske statistične regije. Srečanje bo potekalo na petih prizoriščih: v Novi Gorici, Tržiču, Gradežu, Gradišču in Gorici. Tudi komisija, ki bo ocenjevala uprizoritve mladih gledališčnikov, bo mednarodna: sestavljajo jo fotograf Primož Bizjak, umetnik in scenograf Anton Spazzapan, igralec Paolo Fagiolo, igralka in režiserka Marcela Seri, pisatelj Giorgio Mosetti in operaterka CISI Erica Gasparinic. Pridružila se jim bo še komisija mladih, ki jo sestavljata po dva predstavnika dijakov za vsako sodelujočo šolo. Komisiji bosta podelili več nagrad: nagrado Michelstaedter za prvo najboljšo predstavo, nagrado za drugo najboljšo predstavo, za najboljšo moško in žensko vlogo in nagrado za gledališče drugačnosti. Podeljeni bosta še nagradi pokrajinske konzulte za mir in posebna nagrada za inovativnost. Kot zanimivost naj dodamo še, da bo v času uprizoritev organiziran brezplačni prevoz, Paliobus, ki bo gledalce in člane komisij prevažal na zaključne predstave. Prva iz niza bo v torek, 4. maja, v Novi Gorici, zaključni večer pa bo potekal 8. maja v Gorici. (km) ŠTEVERJAN - SkupinArt v Tednu kulture Štirje člani Skupine 75 s črno-belimi posnetki Avtorski posnetek Igorja Pahorja, enega izmed štirih udeležencev števerjanske V okviru Tedna kulture, ki poteka na pobudo italijanskega ministrstva za kulturo, se je goriškim organizatorjem prireditev z združenjem Graphiti na čelu pridružil tudi Fotoklub Skupina 75. Na sedežu kluba v Galeriji 75 na Bukovju v Šte-verjanu bo namreč jutri odprtje druge fotografske razstave SkupinArt, ki je vključena med pobude Tedna kulture. V števerjanski galeriji se bodo s svojimi deli predstavili štirje člani Skupine 75, in sicer Sergio Culot, Igor Pahor, Loredana Prinčič in Enzo Tedesc-hi, ki bodo ponudili na ogled črno-bele fotografije v tradicionalni in digitalni tehniki. Čeprav so vsi pos- netki »brezbarvni«, jim avtor s svojo tehniko in pogledom na motiv vdahne razpoznaven ekspresivni naboj, jih po svoje »obarva«, da nam ob pogledu nanje sploh ne pride na misel, da jih zaradi vsem skupne črno-bele tehnike pravzaprav veže krepko sorodstvo. Večer bo uvedel predsednik fotokluba Silvan Pittoli, fotografe, njihova dela in tehniko pa bo predstavila kritičarka Giulia Giorgi. Odprtje razstave SkupinArt bo jutri ob 20. uri v Galeriji 75, v prostorih kulturnega doma na Bukovju, kjer si jo bo mogoče ogledati do 2. maja po urniku prvomajskih praznovanj in po dogovoru (tel. 0481-884226, info@skupina75.it). / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 22. aprila 2010 17 PODGORA - Natečaj cerkvenega petja Zbori prepevali in dvakrat molili Pevski zbor v podgorski cerkvi, pred njim komisija bumbaca V podgorski cerkvi je v nedeljo potekal peti natečaj cerkvenega zborovskega petja, posvečen Bogomirju Špacapanu, v organizaciji prosvetnega društva Podgora in Združenja cerkvenih pevskih zborov iz Gorice. Namesto napovedanih šestih je nastopilo pet zborov, saj je skupina s Kobjeglave zaradi bolezni odpovedala udeležbo. Uvodni nagovor je imela števerjanska županja in predsednica Zveze slovenske katoliške prosvete, Franka Padovan. Izhajajoč iz pregovora, da »kdor poje, dvakrat moli«, je svoje besede uglasila na pomen slovenskega cerkvenega in posvetnega petja. »Kaj pomeni, da dvakrat moli? Pomeni, da moli z besedami in melodijo. Pesem - melodija - je razširjena deklamacija. Če besedi dodaš melodijo, si ji pridružil čustveni element, ki pomaga izraziti to, kar beseda v sebi krije, a na prvi pogled ni očitno. S petjem pevec moli sam, hkrati pa tudi druge razpoloži in spodbudi za molitev. Dobro peti pomeni torej pravilno in lepo peti. Samo tako petje je dvojna molitev ... Cerkveno petje - je v Podgori še poudarila govornica - je nujna in neločljiva sestavino bogoslužja. Cerkvena glasba bo zato svetejša, kolikor tesneje bo povezana z bogoslužnim dejanjem, ko bo izražala molitev ali spodbujala k ubranosti ali pa obrede obdajala z večjo slovesnostjo ... Pevski zbor v župniji ni skupina poklicnih in izurjenih solistov, temveč pastoralna skupina ljudi iz župnije, ki imajo voljo in veselje za petje in predvsem tudi pripravljenost, da nekaj dobrega in spodbudnega store za svoje župnijsko občestvo. Gojiti je treba cerkveno in posvetno petje. Obe zvrsti sta naši, slovenski.« Po nagovoru je stopilo v živo pevsko tekmovanje. Pevke in pevci ter zborovodje udeleženih zborov so po splošni oceni z večino odpetega programa prepričali občinstvo. Izbor cerkvenih skladb je bil raznolik tako iz slogovnega kot iz avtorskega vidika. Večina izvajanih skladb je sodila na srednjo zah- tevnostno stopnjo. Mnenje članov ocenjevalne komisije je bilo, da vsi zbori - skladno s svojimi možnostmi - v svojih župnijah in krajih gojijo presenetljivo visok raven pevske kulture. V večini primerov gre za starostno hete-rogeno strukturo zborov, izstopa pa veliko število mladih pevk in pevcev, ki predvsem starejše pevce navdajajo z upanjem, da ne vztrajajo zaman. Komisija ni imela težkega dela, saj so se kriterijem, objavljenim v razpisu, najbolje in dokaj izenačeno odzvali zbori iz Šempetra pri Gorici, Brezovice pri Ljubljani in iz Deskel. Le z malo zaostanka sta sledila zbora iz Ilirske Bistrice in Otlice. Pevski zbor iz Šempetra pri Gorici je prepričal s programom, ki je zboru »ležal«, in zasluženo pristal v vrhu. Drugouvrščeni zbor iz Brezovice je program interpretiral občuteno in se le malce precenil z izborom najtežje skladbe iz celotnega na-tečajnega programa. Tretjeuvrščeni zbor iz Deskel je predstavil latinsko mašo, ki je bila - predvsem po zaslugi tenkočutne zborovodkinje - odpeta doživeto in iz vidika liturgičnega čutenja prepričljivo. Zbora iz Ilirske Bistrice in Otlice pa sta ravno tako dokazala, da za dobro odpetim programom stoji velik napor, predvsem pa navdušenje. Poleg denarnih nagrad za prve tri uvrščene, za katere sta prispevali tudi Zadružna banka iz Doberdoba in So-vodenj ter Čedajska banka - Kmečka banka, je vseh šest skupin prejelo v dar umetnostno izdelan spominski krožnik, delo domačinke Albine Pintar, ter zbirko knjig. Nagrade sta izročila Franka Padovan in podpredsednik prosvetnega društva Podgora Milan Jarc. Napovedoval je in program povezoval Jurij Klanjšček, v pričakovanju na rezultate pa je zaigral trobilni trio centra za glasbeno vzgojo Emil Komel, ki ga sestavljajo Elisa Gerolimetto, Gabriele Boscarato in Roberto Caterini. Tekmovanju je sledila družabnost v nekdanji osnovni šoli, kjer je prostore dala na razpolago Krajevna skupnost Podgora. GORICA - Snovanja centra Komel Pianist in orkester s penečo klasiko Škofjeločanom se bo pridružil komorni zbor ArsAtelier Gost drugega srečanja letošnjih Snovanj, ki jih center za glasbeno vzgojo Emil Komel prireja v sodelovanju z ArsAtelierom, bosta jutri mladi celjski pianist Tilen Draksler in Godalni orkester Arseia iz Škofje Loke. Draksler je absolvent ljubljanske akademije za glasbo, trenutno na študiju v Budimpešti. V Sloveniji je poznan tudi po izvirnih projektih, ki jih namenja predvsem mladim poslušalcem. Originalno zveni tudi naslov jutrišnjega koncerta, ki bo ponudil nekaj biserov klasične glasbe: Bachov Koncert za klavir in orkester BWV 1052, Mozartov KV 414 in njegovo večno lepo Malo nočno glasbo. Orkester je v program vključil še Bartokove Romunske plese, uvodoma pa se bo orkestru pridružil goriški komorni zbor ArsAtelier, tokrat pod vodstvom Mirka Ferlana. Škofjeloški ansambel se je iz šolskega orkestra raz- Tilen Draksler vil v kvalitetno izvajalsko skupino, ki dosega zavidljive uspehe tudi na mednarodni glasbeni sceni. Vodi ga priznani violinski pedagog Armin Sešek. Program nadvse poslušljive glasbe bo zadovoljil okus tudi širše publike, ki jo organizatorji vabijo, da se njim prodruži jutri, 24. aprila, ob 20. uri v dvorani Kulturnega centra Lojze Bra-tuž v Gorici. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE OSNOVNI ABONMA Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana: Jean-Baptiste Poquelin Molière Tartuffe Predstava Je opremljena z Italijanskimi nadnaplsl Info in rezervacije na blagajni Kulturnega doma Gorica, ul. Brass 20 9.00-13.00/ 15.00-18.00 (Ponedeljek/Petek) Tel. 0481.33288 SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDEN TI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU SORC, Trg Montesanto 1, tel. 048180023. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, Ul. Dante 41, tel. 0481-99214. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. [H1 Osmice KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78125. PRI CIRILI v Doberdobu je odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78268. S Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da je še nekaj mestza avtobusni izlet v Beograd, Vukovar, Novi Sad itd., ki bo od 30. maja do 3. junija. Vpisovanje čimprej po tel. 0481-390688 ali 349-6708562 do zasedbe razpoložljivih mest na avtobusu. Na račun 200 evrov. IZLET V DOLINO REKE IDRIJE v sodelovanju s SPDG bo v nedeljo, 25. aprila. Spremlja Mirko Radinja. Hoje bo približno 3 ure. Prevoz z lastnimi sredstvi, odhod ob 8. uri izpred šole v Pevmi. SPDG priredi v soboto, 22. maja, avtobusni izlet na Golico (cvetoče narcise), zmerne hoje slabi dve uri, kosilo iz nahrbtnika. Društvo obenem obvešča, da bo v nedeljo, 9. maja, vsakoletni pohod Sabotinske družne poti, primeren za vsakogar, na Banjško planoto. H Čestitke 23. aprila sta si JULKO in FANI iz Doberdoba pred 50 leti skupno zvestobo obljubila. Ob tej lepi obletnici jima iz srca čestitamo in voščimo vse najboljše ter da bi ob zdravju, sreči in ljubezni še naprej osrečevala drug drugega. To jima iz srca želita sinova Silvano in Fabrizio z družinama. Velik poljub pa pošiljata Lara in Ines. 0 Mali oglasi PRODAM svetlo in razgledno stanovanje v Štandrežu: dnevna soba, jedilnica, kuhinja, dve spalni sobi, dve kopalnici, dva balkona, shramba in garaža, cena 132.000 evrov; tel. 3288872507. V DOBERDOBU, naselje Mikoli, prodajamo hišo, štalo in senik potrebni prenove; tel. 334-6366767. S Poslovni oglasi ZAPOSLIM mladega usposobljenega mehanika. Pokličite na tel. 0481-21915 m* Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.00 »Scontro tra Titani«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.15 »Ago-ra«. Dvorana 3: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Matrimoni e disastri«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.00 »Matrimoni e disastri«. Dvorana 2: 18.15 - 20.15 - 22.15 »Scontro tra Titani« (Digital 3D). Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.10 »La citta verra distrutta all'alba«. Dvorana 4: 17.30 »Fantastic Mr. Fox«; 19.50 - 22.10 »L'uomo nell'ombra«. Dvorana 5: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Green Zone«. □ Obvestila KRUT sporoča, da je še nekaj prostih mest za skupinsko vadbo v termalnem bazenu v Gradežu ob sredah dopoldne; informacije in obvezna prijava na sedežu krožka v Trstu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE opozarja, da se izteka rok za vložitev prošenj za financiranje dejavnosti v letošnjem letu. Prošnje je treba poslati oz. oddati na sedežu fundacije v Ulici Carducci 2 v Gorici najkasneje do petka, 30. aprila letos. PROSVETNO DRUŠTVO RUPA-PEČ prireja v Rupi Praznik frtalje: 25. aprila ob 16.30 nastop otroških pevskih zborov, tekmovanje v cvrtju najboljše frtalje, nastop starejših članic ko-talkarskega društva Vipava in ples z ansamblom Hram; 1. maja ob 16.30 govor deželnega svetnika SSk Igorja Gabrovca, enodejanka ženske dramske skupine društva Oton Župančič iz Štandreža, ples z ansamblom Happy day; 2. maja ob 16.30 nastop mlajših plesalk društva Vipava in KD Oton Župančič pod vodstvom Jelke Bogateč, nagrajevanje ex-temporeja, tombola z bogatimi nagradami in ples z ansamblom Souvenir. SOVODENJSKA OBČINSKA UPRAVA vabi prebivalce Vrha na informativno srečanje o projektu ovrednotenja jarkov iz 1. svetovne vojne v sredo, 28. aprila, ob 20.30 v centru Danica na Vrhu. PRVOMAJSKO PRAZNOVANJE V ŠTEVERJANU v organizaciji Briškega griča: spominski pohod od Tržiča do Števerjana v soboto, 1. maja: zbirališče na Jeremitišču ob 4.30, s kom-bijem do Tržiča, ob 5.15 start izpred ladjedelnice; postanki pri spomenikih v Doberdobu ob 7. uri, v Jamljah ob 8. uri, na Palkišču ob 9. uri, na Poljanah, ob 9.30 in na Vrhu ob 10.15, po premoru proti Gabrjam ob 11.30, v Sovodnjah ob 12. uri, na Peči ob 12.30, v Rupi ob 12.45, na pokopališču v Gorici ob 13.45, v Štandrežu ob 14.15, v Podgori ob 15. uri, v Pevmi ob 15.30, cilj pri spomeniku v Šte-verjanu ob 17. uri; informacije in prijave na tel. 0481-884226. Tradicionalno slavje na Bukovju bo v soboto, 1. maja, ob 17.30 z nastopom zbora Pinko Tomažič. Tretja izvedba Brdau-ta bo v nedeljo, 2. maja: zbirališče ob 9. uri pred županstvom v Števerjanu; informacije in nujna prijava na tel. 334-2294517. Koncerti »DA BI NE POZABILI« je naslov pevskega srečanja, ki bo potekalo v soboto, 8. maja, ob 19.30 na društvenem sedežu v Gabrjah. Združena zbora Skala in Jezero bosta predstavila re-pertuar pesmi, ki jih bosta izvajala na prihodnjem spominskem obisku preminulih v posebnih bataljonih na Sardiniji. Sledil bo kratek govor so-vodenjske županje Alenka Florenin. Večer sta združena zbora priredila v sodelovanju s KD Skala Gabrje, KD Jezero Doberdob, sekcijami VZPI iz Štandreža, Sovodenj in Vrha ter SPI-CGIL iz Gorice. 0 Prireditve KNJIGA OB 18.03: 24. aprila, je na programu avtobusni izlet na Dobrovo v družbi Nicole Skerta, ki bo predstavil svojo knjigo »Pus underground«; odhod ob 11.03 s trga pred železniško postajo, informacije in rezervacije po tel. 335-1765415. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo v soboto, 24. aprila, ob 16. uri predstavitev dveh knjih o fašizmu: »Compa-gno Duce« Ivana Buttignona in »Fa-sciste« Sergia Vicinija. OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE in Založništvo tržaškega tiska vabita na literarno srečanje z Matjažem Klem- 62. REDNI OBČNI ZBOR Člani so vabljeni na letno skupščino, ki bo danes 23. aprila v Kulturnem domu v Gorici, ulica I. Brass 20 ob 19.30 v prvem in ob 20.00 uri v drugem sklicanju. DNEVNI RED: 1. Otvoritev občnega zbora 2. Poročila 3. Blagajniško poročilo: odobritev obračuna za leto 2009 In proračuna za leto 2010 4. Pozdravi gostov in razprava 5. Podeljevanje priznanj smučarskim učiteljem 6. Poročilo nadzornega odbora In razrešnica staremu odboru 7. Volitve novega odbora 8. Razno šetom, ki bo predstavil svoj prvenec V zakrpanih gojzerjih. Srečanje bo v ponedeljek, 26. aprila, ob 20. uri. NARIŠI NOV DAN Zavoda 7 iz Solkana je projekt v sklopu kampanije Ne-odvisen.si, ki ga organizira ZSKD na pobudo SKGZ-eja, v sodelovanju s Kulturnim domom, Glasbeno matico, ZSŠDI-ijem, športnim združenjem Dom in Dijaškim domom. Jutranjo prireditev, ki bo potekala 28. aprila v Kulturnem domu v Gorici si bo ogledalo okoli 900 učencev in dijakov didaktičnih ravnateljstev Gorica in Doberdob, zvečer ob 20.30 pa bo na vrsti interaktivno srečanje namenjeno odraslim; brezplačne vstopnice lahko dvignete v uradu Kulturnega doma od ponedeljka do petka, od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure, ter na ZSKD (Korzo Verdi 51) med 9. in 12. uro ter med 15. in 17. uro. V OBČINSKI KNJIŽNICI V TRŽIČU prirejajo ob 5. obletnici odprtja novega sedeža v soboto, 24. aprila, med 15.30 in 17.30 laboratorij slovenščine za otroke med 5. in 11. letom starosti z naslovom »La mia piccola lutka«; obvezna prijava. Pogrebi DANES V LOČNIKU: 11.00, Carmela Feresin vd. Cargnel (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V GRADIŠČU: 09.30, Antonio Finotto s pokopališča v cerkev Sv. Duha in na pokopališče v Ločniku; 14.00, Teresa Carmela Vera por. Calligaris v cerkvi Sv. Duha , sledila bo upepeli-tev. DANES V TRŽIČU: 11.00, Vinicio Gratton iz bolnišnice na pokopališče; 11.00, Maria Bersa vd. Pacor v kapeli bolnišnice, sledila bo upepelitev. DANES V ŠTARANCANU: 11.00, Angelo Angelini s pokopališča v cerkev, sledila bo upepelitev. 1 4 Sreda, 21. aprila 2010 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu »Calciopoli? Ne vidim nobenih novosti« O Triestini, Barceloni in Lippijevih izbirah pred svetovnim prvenstvom Le še šest (ali morda osem?) tekem loči Triestino do konca prvenstva. Po zadnjih štirih zaporednih porazih se je stanje na lestvici precej poslabšalo in v tem trenutku bi bili Tržačani prisiljeni odigrati še dve dodatni tekmi za obstanek. S prihodom tretjega trenerja letošnje sezone, Danieleja Arrigonija, se je že zdelo, da bo lahko Triestina segla po mirnem obstanku, vendar se je nato spet zataknilo. Ponavlja se tisto, kar se je pred njim dogodilo že z Gottijem in Sommo. Po nekaj uspešnih nastopih je sledila kriza, tako v igri kot rezultatih. Sedanji trener Triestine se strinja, da to ne more biti slučaj: »Tudi jaz sem večkrat pomislil na to. Mislim, da če se ista zgodba trikrat ponovi, to nekaj pomeni. Jaz pa sem edini, ki mora razumeti, kaj se za tem skriva oziroma katere so možne rešitve problema. Gotovo je vezano na psihologijo igralcev oziroma na značilnosti te ekipe. Poudariti moram, da se fantje na treningih trudijo, so koncentrirani, tako da s tega vidika jim ne morem ničesar očitati. Morda igralci pretirano občutijo prvi poraz in se prehitro predajajo malodu-šju.« V Trstu ste pred 16 leti preživel sezono kot igralec. Kako se je spremenilo mesto v tem obdobju? »Mislim, da popolnoma. Zlasti v ožjem centru so nekatere predele popolnoma prenovili in spremenili, tako da je Trst precej lepši danadanes kot je bil pred petnajstimi leti. Vsekakor moram poudariti, da sem kot igralec imel precej več časa na razpolago, da bi si ogledal čare mesta. Kot trener mi časa vselej zmanjkuje.« Kaj pa društvo? So med takratno in sedanjo Triestino precejšnje razlike? »Nedvomno. Takrat smo doživljali na društvenem nivoju precej težke trenutke, sedanje vodstvo pa je s strokovnega vidika na zelo dobri ravni. Ferrari, De Falco, to so veliki poznavalci nogometnega sveta in ni pogosto, da v nogometnih društvih imaš osebe, ki se na nogomet tudi spoznajo. Mislim, da je Trst tudi primerno okolje, da se nogometu posvetiš brez odvečnih pritiskov.« Katera je največja razlika med sedanjim obdobjem, ki ga doživljate kot trener, in takratnim, ko ste bili še igralec? »Ogromna razlika. Če bi zadevo poenostavili, bi tako odgovoril: kot igralec se je tekma končala, ko je sodnik trikrat zažvižgal. Za trenerja pa se glavno delo takrat šele začenja. Moraš analizirat celotno tekmo, preštudirat vse napake, organizirat delo med tednom, itd.« Takoj po vašem prihodu v Trst ste opozoril, da se bo morala Triesti-na boriti vse do zadnjega kroga. Vaše napovedi se uresničujejo. »Mislim, da je bila napoved dokaj enostavna. Prepričan sem, da ekipa, ki tri četrtine prvenstva »preživi« na spodnjem delu razpredelnice, pomeni, da tja sodi. Težko je torej misliti in verjeti, da bo zadnja četrtina prvenstva različna od prvih treh. Če bi napovedoval karkoli Daniele Arrigoni (50 let) je v osemdesetih letih igral pretežno v B in C-ligi, kariero pa končal ravno pri Triestini v sezoni 1992/1993. Treniral je enajst klubov, med temi tudi Messino, Palermo, Cagliari, Frosinone, Livorno in Bologno ansa drugega, bi lagal. Vedel sem, da bo trda, a ostajam prepričan, da se bomo rešili, ker ima ekipa ves potencial, da se iz nastale situacije pobere.« Več sezon ste treniral v B-ligi. Kako ocenjujete letošnje ekipe? Je srednja kakovost nižja od prejšnjih let? »Mislim, da je prvenstvo zelo izenačeno, a res na nižji kakovostni ravni. Malo je ekip, ki navdušuje. Šele zdaj prihaja na površje tistih pet-šest ekip, ki imajo bolj kakovostno garnituro igralcev.« Preidimo na čisto drugačno tematiko. Kako ocenite Interjev nastop v ligi prvakov proti Barceloni? »Ze v nedeljo sem gledal derbi med Barcelono in Espanyolom (druga ekipa iz katalonske prestolnice, op.p.) in sem opazil, da je po zmagi v Madridu proti Realu Barcelona popustila. Zlasti mentalno so se mi zdeli igralci »prazni«, brez motivacij. Espanyol bi si zaslušil tekmo zmagati, a ne razpolaga s tehnično tako dobrimi igralci kot Inter, tako da se je moral zadovoljiti z neodločenim izidom. In v Milanu se je slaba igra Barcelone ponovila. Mislim, da bolj kot zmaga Mou-rinha proti Guardioli je to posledica slabše forme Kataloncev in tudi nekaterih odsotnosti. Opazi se odsotnost Inieste in Toureja, dveh ključnih igralcev vezne vrste.« Čez niti dva meseca se bo začelo v Južni Afriki svetovno prvenstvo v nogometu. Lippi je pred težkimi izbirami zaradi slabe sezone Juventusa, kjer igra večina igralcev, ki so jedro reprezentance. »Nedvomno bo moral Lippi narediti določene težke izbire. Mislim, da sta Buffon in Chiellini nedotakljiva, medtem ko sta Grosso in Cannavaro redkokdaj prepričala. Ne vem, ali jih Lippi ocenjuje za zelo izkušene in pomembne člene »skupine«. Bomo videli, za kaj se bo selektor odločil. Vsekakor sem pred svetovnim prvenstvom zelo optimist, nekateri mlajši igralci bodo zelo pozitivno presenetili. Na primer sem prepričan, da bo Borriello imel odločilno vlogo v Južni Afriki.« Zadnji dve tematiki, ki sta »žal« vezani na nogomet. Novo poglavje v t.i. aferi »calciopoli« in neredi po der-biju med Laziom in Romo. »Glede afere calciopoli bi si upal trditi, da gre v glavnem za besedičenje. Zdi se mi, da ni nobenega novega telefonskega pogovora, ki bi lahko spremenil dosedanje interpretacije te afere. Morda imajo športni časopisi težave polniti strani, tako da so se ponovno posvetili tej zadevi. O neredih pa bi rekel, da presegajo nogomet oziroma šport. Ko sem prebral intervju s fantom, ki so ga zabodli na derbiju, sem ostal brez besed. Ko nekdo izjavi, da se pač take stvari lahko zgodijo, da je to del »igre«, pomeni da je to problem italijanske družbe. Če bi moj sin izjavil kaj takega, mislim, da bi jaz znorel, da bi me morali zapreti v psihiatrično bolnišnico. Imam 25-letnega sina. Taka izjava bi zame pomenila, da sem popolnoma zgrešil pri njegovi vzgoji.« (Iztok Furlanič) NOGOMET Maldini vpleten v goljufijo RIM - Živa legenda Milana Paolo Maldini je vpleten v davčni škandal velikih razsežnosti. Za razliko od mnogih njegovih kolegov, ki so davke le uta-jevali, Maldinija namreč obtožujejo korupcije in nezakonitega vstopa v in-formatski sistem agencije za davke. Že pred nekaj meseci so v zvezi s to preiskavo aretirali funkcionarja davčne uprave, vpletena pa je tudi Maldinije-va žena Adriana Fossa in 41 drugih oseb. Maldini je lani po 24 letih končal aktivno kariero, v kateri je med drugim odigral 126 tekem za Italijo in več kot 600 ligaških dvobojev za Milan. NJABOGATEJŠI - Ameriška revija Forbes je objavila seznam najbogatejših nogometnih moštev na svetu. Prvo mesto je zasedel angleški Manchester United, njegovo vrednost pa je Forbes ocenil na 1,8 milijarde dolarjev. Na drugem mestu je španski Real iz Madrida (1,3 milijarde dolarjev), na tretjem pa je angleški Arsenal (1,1 milijarde dolarjev). Milan zaseda 7. mesto (800 milijonov evrov), Juventus osmo (656 milijonov), Inter pa 10. mesto (413 milijonov). Vseh 20 najbogatejših klubov na svetu je evropskih, kar sedem pa jih je angleških: Manchester United, Arsenal, Liverpool, Chelsea, Tottenham, Manchester City in Newcastle. NOGOMET - Evropska liga: polfinale (1. tekma): Atletico Madrid -Liverpool 1:0 (Forlan v 8. min); Hamburger SV - Fulham 0:0. HOKEJ NA LEDU - Na svetovnem prvenstvu divizije I v Ljubljani je pred hokejisti le še zadnje dejanje. Najprej za obstanek na tej ravni svetovnega hokeja med Hrvaško in Južno Korejo, zvečer pa še težko pričakovani obračun za prvo mesto med Slovenijo in Madžarsko. Slovenci imajo točko zaostanka za Madžarsko, kar pa v medsebojnem obračunu ne pomeni veliko: ker na SP ni neodločenih izidov, bo končno prvo mesto in s tem napredovanje na elitno svetovno prvenstvo leta 2011 na Slovaškem dobila reprezentanca, ki bo drevi zmagala. KOLESARSTVO - Italijan Ales-sandro Bertolini (Androni Giocattoli) je zmagovalec tretje etape kolesarske dirke po Trentinu. Vodstvo v skupni razvrstitvi je zadržal Kazahstanec Aleksander Vinokurov (Astana), Slovenec Tadej Valjavec (AG2r La Mondiale) pa je pridobil eno mesto in je z osmega napredoval na sedmo mesto (+1:06). NOGOMET - Spolni škandal Bosta Ribery in Benzema ob SP? PARIZ - Francosko športno javnost pretresa spolni škandal, v katerega naj bi bila vpletena tudi francoska nogometaša Franck Ribery in Karim Benzema. V francoskih medijih se že vrstijo ugibanja o njunem nastopu na svetovnem prvenstvu v nogometu v Južnoafriški republiki.Ribery se je znašel v središču pozornosti zaradi domnevne vpletenosti v škandal, ki v teh dneh dobiva velike razsežnosti, ker je bila ena od vpletenih prostitutk mladoletna. Policija je z nogometašem nemškega nogometnega velikana Bayerna iz Munchna že opravila informativni pogovor, Benzema-ja pa naj bi šele povabili na zaslišanje. Ne glede na to, da ni potrjena njuna domnevna vpletenost v seksualni škandal z mladoletno prostitutko v tren-dovskem pariškem nočnem klubu oziroma ni dokazano, da naj bi imela spolni odnos z mladoletnico, se v medijih že pojavljajo ugibanja, kako bo zadnji škandal vplival na trenerja francoske izbrane vrste Raymonda Domenecha pri dokončni potrditvi ekipe. Skupni imenovalec vseh teh špekulacij je, da je ome- njena afera izbruhnila v najslabšem možnem trenutku. Po podatkih novinarja francoskega časnika Le Mond naj bi imel z maroško prostitutko, ki je komaj dapolnila 18 let in naj bi mesečno z ukvarjanjem z «najstarejšo obrtjo» zaslužila približno 20.000 evrov, leta 2008 spolni odnos francoski napadalec madridskega Reala Benzema. Takrat naj bi bila stara komaj 16 let, Benzema pa jih je takrat imel 20. Ribery naj bi imel spolni odnos z mladoletnico leta 2009, nato pa naj bi njene usluge iskal še en francoski repre-zentant Sidney Govou, igralec moštva Olympique iz Lyona. Po neuradnih informacijah naj bi Ribery policiji priznal, da je imel spolni odnos s prostitutko, vendar naj ne bi vedel, da ni polnoletna. Nogometaš Bayerna Ribery je bil sicer v sredo na polfinalni tekmi lige prvakov izključen zaradi nevarne igre in je še pred koncem tekme in pred zadetkom Ar-jena Robbena zapustil stadion Allianz Arena. Francoz je prejel rdeči karton, ker je nevarno startal na nogo oziroma gleženj Lisandra Lopeza. KOŠARKA - V Zagrebu od danes finalna faza lige NLB Prvenstvo, ki zaostaja le za španskim in italijanskim LJUBLJANA - Zagrebška športna dvorana Arena s 16.000 sedeži bo od danes do nedelje prizorišče zaključnega turnirja košarkarske lige NLB. Med štirimi najboljšimi ekipami je tudi Union Olimpija, ki bo petič nastopila na zaključnem turnirju regionalne lige. V polfinalu jo čaka domača zasedba Cibone. Jadranska liga, ki je leta 2001 ob svojem nastanku naletela na številne zapreke in imela nemalo nasprotnikov, zlasti v Srbiji, se je v devetih sezonah učvrstila na evropskem košarkarskem zemljevidu. Liga NLB, kakor se tekmovanje imenuje od leta 2006, je brez dvoma eno najmočnejših na stari celini; po mnenju košarkarskih strokovnjakov se lahko z njim kosata le španski in italijanski prvenstvi. Preboj na zaključni turnir je zato lepa nagrada za trud in zmage v šestindvajsetih krogih rednega dela, še zlasti za ekipo, kot je v letošnji sezoni Union Olim-pija. Ljubljančani, ki so se na vrh regionalnega tekmovanja zavihteli le v uvodni sezoni leta 2002, bodo petič nastopili na zaključnem turnirju. V letih 2003 in 2004 so izpadli v polfinalu (Maccabi Tel Aviv, Cibona), leta 2005 je na zaključnem turnirju v Beogradu nastopilo osem klubov, Union Olimpija pa je klonila v četrt-finalu proti Reflexu. Dve leti kasneje je bil zmagovalec znan po končnici oziroma «playoffu», zadnji nastop zeleno-belih na zaključnem turnirju pa je bil 2008 v Ljubljani, kjer so Zmaji v polfinalu izgubili proti kasnejšemu zmagovalcu Partizanu. Beograjčani s trenerjem Duškom Vujoševicem so z naskokom najuspešnejši klub regionalnega tekmovanja. Po dveh neuspešnih finalnih nastopih (2005, 2006) zadnje tri sezone kraljujejo na področju bivše skupne države; 2007 so v finalu na-digrali FMP, leto kasneje so bili prepričljivo boljši od Hemofarma, lani pa so pred svojimi navijači zmleli še Cibono. Ugotovitve strokovnjakov so, da naj bi se v dvorani Arena v Zagrebu ponovil lanski finale. Danes ob 17.15 se bosta namreč v polfinalu srečala Partizan in Hemofarm, ob 20.15 pa še Union Olim-pija in Cibona. Zmagovalca se bosta za ročno izdelan pokal iz Steklarne Rogaška udarila v nedeljo ob 17.15. A pokal še zdaleč ne bo vse, kar bodo prejeli zmagovalci. Pripadel jim bo največji del pogače iz 100.000 evrov nagradnega sklada, bolj natančno 40.000 evrov. Deset tisoč evrov manj bodo prejeli poraženci v finalu, tretje in četr-touvrščeno moštvo pa se bosta zadovoljili s po 15.000 evri. V Zagrebu se obeta popoln košarkarski praznik. Dvoboje na parketu si bodo na tribunah ogledala največja imena evropske košarke, generalni sekretar FIBA Nar Zanolin, predsednik ULEB Eduardo Portela, generacija zlatih košarkarjev Cibone iz osemdesetih let prejšnjega stoletja ter številni drugi eminentni gostje, med njimi predsedniki vseh sodelujočih ekip ter župani mest, od koder prihajajo nastopajoči klubi. Pred velikim nedeljskim finalom se bodo v finalu prve sezone regionalne košarke na vozičkih pomerili tudi najboljši košarkarji invalidi. Nastop sta si zagotovili ekipi Stele iz Zagreba in KiK Sane iz Sanskega mosta. (STA) / ŠPORT Četrtek, 22. aprila 2010 19 DOBERDOB - Predsednikovo poročilo na 39. občnem zboru športne krovne organizacije ZSŠDI »pokazalo« več rumenih kartonov Reševanje krize zahteva lojalen in skupen pristop na podlagi objektivnih meril in analiz Reševanje težav manjšinske organiziranosti, ki jo je prizadela gospodarska kriza, zahteva resen, skupen in lojalen pristop vseh dejavnikov, izhod iz krize pa je potrebno načrtovati na podlagi konkretnih analiz in objektivnih meril, ne pa na podlagi »občutkov«, nekorektnih manevrov in izsiljevanj. Poročilo, ki ga je predsednik Jure Ku-fersin prebral na sinočnjem 39. občnem zboru Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, ki je bil v prostorih KD Jezero v Doberdobu, zelo kritično obravnava zdajšnji položaj znotraj naše narodne skupnosti in usmerja v več smeri kar nekaj ostrih puščic. ZSŠDI je zelo kritično do načina kako se (ne)rešuje krizo. Javno izpostavljanje samo nekaterih kriznih področij, izsiljevanje rešitev v javnosti preko občil, individualno romanje po pomoč v Slovenijo, so slaba vizitka za našo skupnost, ki bi nasprotno potrebovala omizje, ob katerem skupno iskati rešitve, ugotavlja Ku-fersin. Vendar morajo rešitve temeljiti na ocenah in objektivnih merilih o realni vrednosti in pomembnosti posameznih ustanov. »Nam se zdi, da je eden bistvenih ključev predvsem tisti, ki naj pokaže, koliko javnih finančnih sredstev usmerja vsaka ustanova v posameznega človeka, v njegovo rast in v njegovo utrjevanje narodne zavesti. Občutek imamo namreč, da je danes vse preveč prepuščeno, pri odmerjanju "kruha', nekim osebnim občutkom, zakoreninjenim tradicijam, ki so preživete. Pri dodeljevanju sredstev bi morali tudi upoštevati, koliko energij vlagajo posa- S sinočnje skupščine v prostorih KD Jezero v Doberdobu bumbaca mezne interesne sfere v vsakodnevno intenzivno iskanje alternativnih finančnih sredstev,« je zapisal Kufersin. Če v šport ne bi bilo vključenih toliko ljudi, ki povsem za-stonjsko kapilarno delujejo po celem teritoriju, kjer smo naseljeni Slovenci, če bi samo čakali na javna sredstva, bi verjetno že zdavnaj izginili s površja, kaj šele, da bi se lahko ponašali s tako razvejano dejavnostjo kot jo danes še vedno premoremo, je bilo rečeno v Doberdobu, pri tem pa je Ku-fersin poudaril, da ZSŠDI nudi društvom le pomoč za mladinsko dejavnost, za vse to, kar zaobjema populacijo nad 18. letom starosti, pa si društva sredstva priskrbijo sama. BAVISELA - M. Bombač Nasveti za tekače: trening, prehrana, pijača in raztezne vaje Do tekaških preizkušnjah letošnje Bavisele manjka še nekaj dni. Nasvete za tekače, ki želijo preteči maraton, polma-raton in 7-kilometrski netekmovalni tek, je za nas podal športni terapevt Matej Bombač iz Divače, ki že tri sezone spremlja tudi nogometaše repenskega Krasa. Bombač je sicer zdravstveni tehnik in absolvent Fakultete za šport, pravkar pa izpopolnjuje znanje v Milanu, kjer obiskuje specialistični študij za športne poškodbe. Izkušnje na športnem področju je Matej pridobival v slovenski košarkarski mladinski reprezentanci in v 1. ligi pri Kraškem Zidarju, zdaj pa bo spremljal tudi reprezentanco športnega plezanja Slovenije. Ob delu v repenskem klubu pa je zaposlen v športnem in spro-stitvenem centru v Divači. Kaj bi svetoval tekačem, ki bodo tekli 21 km in 42 km? Zadnji teden je najpomembnejši, psihično pa najtežji: večinoma so vsi napeti, razmišljajo o tekmovanju in vsi bi radi še trenirali. Pomembno pa je, da se količina treninga zmanjša, saj se v zadnjem tednu ne morejo izboljšati in ničesar ne morejo pridobiti. Postopoma treba intenzivnost zmanjšati že približno tri tedne pred nastopom, zadnji teden pa prve dni lahko pretečejo enakomerno po 6 km, nič več, zadnje tri dni pa 3 ali 4 km. Tek mora biti v teh dneh lahkoten, samo kot sprostitev. Kaj pa dan pred prireditvijo? Če so napeti in polni energije, lahko tečejo tudi dan pred tekmo lahkotno 3 km. Ali se lahko netekmovalnega teka (7 km) udeleži kdorkoli? Lahko. Važno je, da se vsi zavedajo svojih sposobnosti in sebe ne precenjujejo, saj bodo sicer na cilju imeli različne težave: od bolečin v kolenih do visokega pritiska, dehidracije ali glavobola. Kaj pa prehrana? Zadnje tri do štiri dni je treba povečati vnos ogljikovih hidratov: torej te- kači naj jejo pašto in riž, puranski zrezek raje kot svinjskega. Za podrobnejše nasvete pa je seveda treba vprašati dietolo-ge. Kdaj pa treba jesti na dan tekmovanja? Zajtrk tri do štiri ure pred tekom, če pa pred startom zmanjka energij, lahko uro ali uro in pol pred tekmo vsak poje še beli kruh z marmelado, kar daje vse pomembne snovi za napor. Pijača? Tekočine so pomembne že pred tekom in seveda med tekmovanjem. Med tekmom je priporočljivo piti približno vsake pol ure. Važno je, da pijemo preden smo izčrpani, saj je sicer prepozno in se bo telo s težavo regeneriralo. Pijemo vodo ali hidratne napitke. Ali lahko jemo med tekom? Seveda. Popularni so geli ali pa ogljikove hidratne čokoladke. Pazimo, da se ne najemo. Kdaj pa izvajamo raztezne vaje? Pred tekom priporočam dinamične raztezne vaje: npr. nihalne vaje (v razkoraku nihamo, da raztezamo kvadriceps). Po naporu pa je treba popiti vsaj 1 liter regeneracijskega napitka, važno je statično raztezanje, pomembna je sprostitev in ohladitev vseh sklepov tako, da damo hladilne obkladke na kolena, ahilovo tetivo, gležnje, ne glede, ali kaj boli. (V.S.) Naša športna krovna organizacija meni, da sta za reševanje problemov v prvi vrsti poklicani krovni organizaciji SKGZ in SSO, vendar ugotavlja, da njuno sodelovanje ni zmoglo velike vsebinske rasti in konkretnih korakov v smeri pomoči ljudem, ki ustvarjajo naš vsakdan. ZSŠDI je sinoči tudi apeliralo na politične dejavnike, naj se vnovič začnejo dogovarjati o sestavi skupnega zastopstva, ki naj bo sposobno izdelati temeljite vsebinske načrte. »Brez vsega tega bomo ostali reveži in si bomo nekako stalno žagali vejo, na kateri sedimo, kar je pravi paradoks. Če se hočemo drobiti po nespodbudnem modelu naših koroških bratov, potem nam prav od tam prihaja slika, kako se na tak način ne doseže nič,« je še zapisano v predsednikovem poročilu, ki odraža mnenje izvršnega odbora ZSŠDI. FINANČNA STISKA - Združenje je zaradi krčenja finančnih prispevkov zmanjšalo letni proračun kar za 80.000 evrov. Nagrajevanje uspešnosti društev (30 tisoč evrov) so ukinili že prej, k temu so dodali 50 tisoč evrov novih krčenj, »pod sekiro« pa je padel tudi Zbornik slovenskega športa v Italiji, ki ga letos ne bodo izdali. DELOVANJE DRUŠTEV - Kufersin je ugotovil, da gospodarski krizi navkljub delovanje njegovih članic ostaja na zelo visoki ravni, predvsem kar zadeva dela na mladinskem področju, pa tudi število aktivnih športnikov ostaja nespremenjeno, množile so se tudi čezmejne pobude in poskusi meddruštvenega sodelovanja, več naših odbornikov kot prej zaseda funkcije v različnih športnih zvezah. KRIZA »VRHUNSKOSTI« - ZSŠDI ugotavlja, da so nekatere naše ekipe že dosegle svoj vrhunec, v individualnih športih pa se naše »zvezde« bližajo koncu svojih karier. Združenje meni, da je strokovno delo na mladinskem področju v društvih na visoki ravni, kar bo še obrodilo rezultate tudi na članski ravni, vendar je zaskrbljeno, da nove generacije morda za svojo uveljavitev ne bodo imeli takšnih pogojev, kot so jih imele nekatere prejšnje. OBJEKTI - Stanje je dobro, čeprav obstaja nekaj kriznih žarišč (1. maj, dvorana pri Briščikih), potrebno pa je najti tudi bolj sistemske rešitve za njihovo upravljanje in morebitno trženje. POLEMIKA - Kufersin se je v svojem poročilu obregnil ob lanskih kritikah »določenega kroga naših športnih intelektualcev« na račun lanske raziskave ZSŠDI o športu, češ, da »boljše strokovne analize kažejo drugačno podobo«. ZSŠDI ugotavlja, da po letu dni te analize niso bile objavljene. Na skupščini so se spomnili tudi na prof. Bojana Pavletiča, ki nas je zapustil sredi lanskega leta. »Brez njega, njegovega dela, predvsem pa brez njegovih idej in vizij, danes verjetno ne bi bili tu v tako velikem številu«, je povedal Kufersin. Skupščino so pozdravili Bernard Špa-capan za SSO in Rudi Pavšič za SKGZ ter doberdobski podžupan Nordio Gergolet. Iz seznama članc so črtali Azeta Racing team, ki ne deluje več, prošnji za včlanitev OOZUS-a in Slovenskega amaterskega konjeniškega društva Skuadra Uoo pa bodo obravnavali drugič. A. Koren KOŠARKA - U17 Jadran ZKB tesno izgubil proti Tarcentu Jadran ZKB - Tarcento 59:60 (17:19, 33:30, 45:48) JADRAN: Škerl 19, Sacher 13, Del-lisanti 12, Kraus 6, Daneu 4, Gregori 2, Zoch 0, Žerjal 2, n.v. Baldassi, Valentinuz, Longo. 3TOČKE: Škerl in Dellisanti 1. Trener: Gerjevič. Jadranovci so po izenačeni igri morali prepustiti zmago gostiteljem. Ekipi sta se vseskozi izmenjavali v vodstvu, o zmagovalcu pa je odločala predvsem igra Jadrana pod košem: »Največ težav smo tokrat imeli pri skoku v obrambi. Ker nismo ujeli žog, smo omogočali nasprotnikom, da so imeli več zaporednih akcij v napadu,« je pojasnil trener Gerjevič. Tarcento razpolaga tudi z nekaj visokimi in močnejšimi igralci, ki so bili pod košem zelo učinkoviti. Jadran je na koncu sicer imel priložnost za zmago. Dvanajst sekund pred koncem tekme je Tacento vodil za točko. Jadran je v zadnjih sekundah uspel priti na drugo stran igrišča: Škerl je po igri 1:1 podal žogo Žerja-lu, ki je bil prost in poskušal zaključiti z metom za tri točke. Žoga pa se je naposled odbila od obroča, tako da so se zmage s tesnim izidom veselili gostje, ki so po 9. krogu na tretjem mestu skupine D. Naslednji teden se bodo jadranov-ci pomerili s CBU-jem na gostovanju, v predzadnjem krogu bodo prosti, zadnji krog prvenstva pa bo na sporedu v sredo, 12. maja v Briščikih proti Portogrua-ru ob 19.00. PROMOCIJSKA LIGA - Danes ob 21.00: Dom - Libertas Barcolana (Kzltur-ni dm) in Sokol - Ferroviario (Nabrežina). Spomini na leto 1945 Kakšno je bilo življenje leta 1945? Kakšni občutki so spremljali prebivalce naših krajev, ko je bilo 1. maja končno vojne konec? Kakšne spomine hranijo na tiste prve povojne mesece? Posodite nam svoje fotografije, posredujte nam svoje spomine! Spoštljivo in z veseljem jih bomo iztrgali pozabi. Zglasite se v naših uredništvih ali pošljite nam svoje fotografije na www.primorski.eu! KOŠARKA - V Piombinu »Coppa Carnevale« za U19 Borut Ban in Ivan Bernetič na turnir, na katerem je igral tudi Bargnani Jadranova mladinca Borut Ban in Ivan Bernetič se bosta z ekipo mladincev Basket Trieste (Pallacanestro Trieste) udeležila prestižnega turnirja v Piombinu »Coppa Carnevale«, kjer bodo nastopile od 25. do 30. aprila 2010 mladinci najboljših italijanskih klubov. V skupini A bodo moči merili ob tržaških košarkarjih še mladinci Virtus Bologne, Montepaschi Siene in Piombina, v drugi skupini pa bodo igrali Rimini Crabs, Blu Orobica Bergamo, Pistoia Basket 2000 in Stella azzurra Roma. »Gre za enega izmed najpomembnejših državnih turnirjev za mlade do 19. leta starosti,« je pojasnil odgovorni pri tržaški ekipi Sergio Dalla Costa. Na turnirju so se namreč preizkusili vsi najboljši italijanski košarkarji, nagrado za najboljšega igralca so pred leti dobili med drugimi tudi Alessandro De Pol, Massimo Bulleri, Luigi Da Tome in tudi Andrea Bargnani. »Ker priznavajo dobro delo, ki ga opravljamo v Trstu, so povabili še nas. Z Matteom Bonic-ciolijem smo se odločili, da povabimo še dva igralca iz slovenskih ekip. V dogovoru z Markom Banom smo se odločili za Boruta in Ivana,« je še dejal Dalla Costa. Ivan Bernetič kroma Borut Ban kroma Tržaška ekipa je sestavljena iz sedmih igralcev letnika 1992 (med temi tudi jadra-novca) ter petih letnika 1993. Letos so košarkarji pod vodstvom trenerja Stefana Ca-muzza igrali v državnem prvenstvu U19. Ostale ekipe bodo sicer povečini nastopale z igralci letnika 1991 in 1992, prav zato v tržaškem taboru ne računajo na uvrstitev v drugi del turnirja, kjer bodo nastopile dve najboljši ekipi iz vsake skupine. 20 Sreda, 21. aprila 2010 ŠPORT / HOKEJ NA ROLERJIH - Polet ZKB Kwins vendarle srečno izpeljal sezono »Dokazali smo, da še ■ • • • v« sodimo v najvišjo ligo« Trener openskega moštva Ferjanič v prihodnji sezoni želi prvenstvo brez dodatnih muk Polet ZKB Kwins je v soboto na tretji odločilni tekmi zlahka premagal Empoli in si tako z dvema zmagama v dodatnih tekmah za obstanek zagotovil, da bo lahko tudi v naslednji sezoni igral v najvišji A1-ligi. Polet je zaradi pomanjkanja finančnih sredstev začel prvenstvo v popolnoma pomlajeni sestavi brez treh tujcev in le z nekaterimi starejšimi in izkušenimi igralci. Pred prvenstvom je trener Aci Ferjanič napovedal, da bo letošnji edini cilj »golo preživetje,« kar so naposled po play-outu openski hokejisti tudi dosegli. Po rednem delu so se namreč uvrstili na 11. mesto (v A1-ligi je nastopalo 13 ekip) - zbrali so 4 zmage, 15 porazov in enkrat igrali neodločeno - tako da so se morali za obstanek pomeriti še s četrtou-vrščeno ekipo A2-lige. Zaradi nerodnega poraza v Empoliju, so si obstanek v ligi zagotovili šele po tretji tekmi. »V prvi tekmi smo podcenjevali nasprotnika, češ da igra v ligi niže in izgubili s 3:2. V drugi tekmi smo zmagali, a je bila naša predstava nervozna: fantom je voda že tekla v grla in so se zavedali pomembnosti tekme. V zadnji tekmi, ko smo Empoli premagali z 12:2, pa smo se po prvih dveh zadetkih sprostili in zaigrali kot znamo,« je pojasnil trener Ferjanič, ki ob doseženem cilju ni skrival zadovoljstva. Razlika med ekipama je bila na zadnji tekmi očitna ... Tudi na prvi je bila razlika vidna, ampak tam nismo zadeli gola. Če bi v Empo-liju dali na začetku dva ali tri gole, bi se tekma razvila najbrž prav tako kot zadnja na Opčinah. V Empoliju je njihov vratar zelo dobro branil, mi pa smo z individualnimi akcijami skušali prelisičiti obrambo, ampak ni šlo. Zadnji dve tekmi pa sta pokazali, kam sodimo. Je razlika med A2- in A1-ligo velika? Mislim, da je. Modeno in Monleale, ki sta lani napredovali iz A2-lige, smo letos na domači ploščadi premagali brez težav. Razlika je v tehniki, hitrosti, igri in taktiki? Prav v vsem. Pri Poletu imamo tudi zelo izkušene igralce, kar dela razliko. Prvenstvo ste začeli s pomlajeno postavo, nato pa so se vam pridružili nekateri zelo izkušeni igralci. Na primer Mitja Kokorovec ... Mitja je eden izmed najboljših igralcev: odkar trenira in igra, dela razliko. Njegov prihod je omogočil, da smo imeli dva napada. Škoda, da se je na prvi tekmi play-outa poškodoval Doriano De Iaco, ki je letos naredil velik kvalitetni preskok predvsem na psihološki ravni. Poudarjate izkušnje, ampak kljub Empoli je bil vendarle prešibek za poletovce. Spodaj: trener Aci Ferjanič kroma NOGOMET Daljši seznam kaznovanih Seznam kaznovanih nogometašev naših društev v amaterskih prvenstvih je ta teden kar zajeten. Po nedeljski izključitvi je bil nogometaš Juventine Giovanni Catan-zaro kaznovan s prepovedjo igranja za dva kroga, zaradi seštevka rumenih kartonov pa v nedeljo ne bodo smeli igrati Boris Por-telli in Gabriele Loseti (oba Sovodnje), Carlo Furlan (Juventina), Martin Cheber (Vesna), Gerardo Mescia (Primorje), Igor Ghezzo (Zarja Gaja 1997). ODBOJKA Under13 ženske Sloga Dvigala Barich - Altura 2:1 (25:20, 28:30, 25:10) SLOGA DVIGALA BARICH: Čufar, Ferluga, Hussu, Kocman, Kušuta, Kovačič, Petaros, Racman, Riosa, Starc, Štoka, Vitez. Trener Martin Maver Slogašice so odigrale srečanje proti Alturi, ki je bilo v prvih dveh setih nadvse izenačeno, zato pa zelo zanimivo. Ekipi sta se prvič pomerili med sabo, saj sta bili v prvem delu prvenstva v različnih izločilnih skupinah. Naše odbojkarice so tehnično vsekakor bolje pripravljene, nasprotnice pa so bile zelo borbene in so bile za svoj trud poplačane z osvojitvijo drugega niza po zelo razburljivem razpletu v končnici. V tretjem pa so bile Slogašice veliko odločnejše in so ga osvojile brez najmanjših težav. temu ste vi letos pomladili ekipo. Kako so se odrezali mladi? Pozitivno je, da so si mladi pridobili nove izkušnje. Med sezono so dobro trenirali in so napredovali, kar je prav gotovo pomembna zaloga za naprej. Omenil bi Ber-quiera in Sironicha, ki sta se izkazala, ostali pa morajo še veliko trenirati. Fizično so dobri, manjka pa jim vizualizacija in razumevanje igre. Tri četrt sezone smo igrali z mlajšimi. Na domačih tekmah se nam je sicer pridružil Poloni, Samo Kokorovec pa se je priključil kasneje. V teh zadnjih odločilnih tekmah pa sem se zanesel na izkušene igralce, mlajši so pomagali. Med sezono ste se okrepili s Slovencem Strašnikom, zadnjih šest tekem pa je odigral tudi vaš sin Jure Ferjanič. So bili tujci potrebni? Seveda. Stašnika smo najeli, ker smo potrebovali njegovo pomoč. Je igralec, ki zna umiriti igro in zna dati gol. Jure pa se nam je pridružil v zadnjih krogih. Tujci niso pomembni samo na tekmah, ampak jih izbiram tudi glede na to, koliko lahko naučijo mlade igralce. Če bi imeli razpoložljiva finančna sredstva in bi najeli tri tujce, bi se lahko borili tudi za play-off. Na začetku sezone ste bili sicer zelo zaskrbljeni ... Seveda, saj sem ostal z igralci, ki so še lani igrali v mladinskih ekipah. Od starejših sta na začetku prisotnost potrdila samo Battisti in De Iaco ter vratar Galessi, ki je bil še lani drugi vratar... Kako naj ne bi bil zaskrbljen? Zdaj ste vesel? Sem zadovoljen, da smo dosegli cilj. Bi se lahko izognili play-outu? Seveda. Če bi doma premagali Fer-raro, bi dosegli obstanek brez dodatnih tekem. Kaj pa zdaj? Zdaj bomo sedli in sestavili načrt za naprej. Pogovoriti se moramo tudi z igralci, ampak mislim, da so vsi motivirani za naprej. Naj omenim, da smo celo sezono igrali brez Gianluce Cavalierija, ki se je poškodoval in ni še okreval. Upam, da se nam bo naslednje leto pridružil, saj je on eden izmed najboljših mladih igralcev v Italiji. Želim, da bi naslednje leto dosegli obstanek v ligi brez play-outa. (V.S.) ODBOJKA - Under 16 ženske Bor Kinemax za deželni naslov Le teden dni po osvojitvi naslova tržaških odbojkarskih prvakinj under 16 čaka igralke združene mladinske ekipe Bor Kinemax v nedeljo v Fiume Venetu nastop na deželni fazi. V dopoldanskem polfinalu se bodo mlade odbojkarice Bora in Govolley-ja pomerile z goriškim prvakom Fincan-tierijem, drugi polfinalni par pa sestavljata Fiume Veneto (PN) in Rizzi (UD). Fin-cantieri s skoraj enako (pravzaprav celo rahlo okrepljeno) ekipo kot v mladinskem prvenstvu nastopa tudi v D-ligi, kjer pa nikoli ni bil resno v igri za obstanek, čeprav je nabiral dragocene izkušnje. Naloga igralk Bora Kinemax ne bo lahka, igro, ki so jo pokazale na nedeljskem pokrajinskem finalu, pa jih lahko navdaja z optimizmom, saj ima Bor Kinemax dovolj znanja in telesne višine, da se lahko upira tudi močnejšim nasprotnikom, kakršni ga predvidoma čakajo na deželni ravni. »Fincantieri dobro poznam, mislim, da ga lahko premagamo, če igramo po svojih najboljših močeh,« je povedala trenerka Betty Nacinovi. Ne gre pozabiti, da so kar štiri igralke Bora Kinemax v krogu deželnih reprezentanc, Mateja Petejan in Katarina Pučnik sta med 18 kandidatkami za nastop na Trofeji Alpe Adria do 17 let, Martina Cella in Dragana Miloše-vič pa med 18 kandidatkami za nastop na Trofeji dežel med petnajstletnicami. Spored deželnega finala, 10.30 v Fiume Venetu; polfinala: Bor Kinemax -Fincantieri in Fiume Veneto - Rizzi; 15.30 za 3. mesto; 16.30 za 1. mesto. BALINANJE - Konec zimske sezone komisije ZSŠDI V znamenju Krasa Uspešno sezono končali še z zmago na tekmovanju četverk - V finalu boljši od Poleta - Nastopilo devet ekip □ Obvestila Tudi zadnje zimsko tekmovanje, ki ga je pripravila balinarska komisija pri ZSŠDI, je pripadlo Krasovim balinarjem. Kraševci so zabeležili številne uspehe in bili nedvomno pravi protagonisti zimske sezone sobotnega tekmovanja. Tekmovanje četverk se je udeležilo 9 ekip (le Primorje je prijavilo dve postavi), ki so v teku dneva merili moči v domu Pristaniških delavcev. Žreb je zjutraj nanesel, da sta se oba favorita za najvišja mesta (Gaja in Kras) znašla v isti skupini, povrhu pa sta se med seboj pomerila že v uvodnem nastopu (po dveh urah igre je tesno slavil zmago Kras). Poleg Kraševcev v postavi Dario Tenze, Boris Milič, Eligio Kante in Zdravko Skupek, so si mesto v polfinalu zagotovili še Sokol (Guštin, Pertot, Micheli in Negrini), Polet (Kramar, Taučer, Štoka in Capitanio) in Primorje (Blason, Bertuzzi, Mlač in Milkovich). V popoldanskem polfinalu so Kantejevi varovanci zlahka obračunali s Primorjem (13:0), Polet pa je bil z 9:4 boljši od Sokola. V finalu so na začetku Štoka in soigralci presenetili Kraševce (5:0), v nadaljevanju pa je prišla na dan večja izkušenost Kra-ševcev (k tem so pripomogle nekatere neposreče-ne odločitve Opencev), ki so na koncu zasluženo slavili s 13:7. Na nedeljskem tekmovanju za C kategornike, Dvojica Dario Tenze in Zdravko Skupek (drugi in tretji z leve) je pred nedavnim V Fiume Venetu na turnirju B-kategornikov z osvojitvijo drugega mesta dosegla velik uspeh ki so ga priredili v Ronkah, so predstavniki Gaje uvrstili kar dve svoji dvojici med prvo osmerico. Tretje uvrščena Kramar in Capita-nio sta v polfinalu s tesnim 6:5 podlegla poznejši- ma zmagovalcema Stocovazu in Battainu (Portua-le), bratranca Rosati pa sta položila orožje v četrt-finalu (končno 7. mesto). Z.S. AŠD SK BRDINAprireja informativni sestanek s starši in otroci, za smučarsko in tekmovalno sezono 2010/2011, ki bo na sedežu društva, Repentaborska ul.38 v ponedeljek, 3. maja 2010 ob 18.30 uri. Vabljeni! AMATERSKI ŠPORTNI KROŽEK KRAS sklicuje danes, 23. aprila, 48. redni občni zbor, ki bo v Športno-kulturnem centru v Zgoniku ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. JADRALNI KLUB ČUPAvabi vse člane na 38. redni občni zbor danes, 23. aprila, v dvorani Zadružne kraške banke, Ul. Ricreatorio 2 - Opčine, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju. AŠD BREG obvešča, da bo redni Občni zbor potekal danes, 23. aprila 2010 ob 20 uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju v prostorih Sprejemnega Centra v Boljuncu. SK DEVIN sklicuje 36. redni letni občni zbor v nedeljo, 9. maja 2010 v prostorih Gostilne BITA v Križu ob 15. uri v prvem sklicanju in ob 16. uri v drugem sklicanju s sledečim dnevnim redom: predsedniško poročilo, blagajniško poročilo, poročilo nadzornega odbora, razprava, odobritev obračuna za leto 2009 in proračuna za leto 2010, razrešnica prejšnjemu odboru, volitve novega upravnega odbora, razno. Občnemu zboru bo sledilo društveno nagrajevanje kolesarjev, tečajnikov smučarske šole in članov, ki so sodelovali na društveni tekmi ter družabnost. /— GLEDALIŠČE LJUBLJANA - V nedeljo, 13. junija težko pričakovan koncert Bob Dylan v Hali Tivoli Moderni trubadur, ki je zaznamoval glasbo zadnjih pet desetletij in prejel najrazličnejše nagrade v s t V ^ WÉ1- Nedelja, 13. junija. Ta datum si morate nujno zapisati v beležko, saj bo na ta dan, ob 20. uri v ljubljanski Hali Tivoli, nastopil morda najbolj znani kan-tavtor na svetu. Govorimo seveda o Bobu Dylanu, 69-letnemu ameriškemu pesniku in pevcu (zanj sta oba izraza pravilna), ki že več kot 50 let nastopa z vse večjim odzivom in uspehom. Rodil se je v obdobju, ko je po svetu divjala druga svetovna vojna. Preživel jih je nešteto drugih, spremljal svetovne spremembe, katastrofe, bolezni, trpljenje, žalost in vse to zapisal v svojih uspešnicah. Vendar je kot priča človeške vztrajnosti pel o upanju, ki ga je videl in še zmeraj vidi v človeški rasi. Moderni trubadur, ki pa je z razliko od srednjeveških »pripovedovalcev zgodb« prepeval in še prepeva o žalostnih dogodkih. Prepotoval je svet in s svojimi pesmimi kriti- ziral človeško zlo, pohlep in željo po (sa-mo)uničenju. Robert Allen Zimmerman, to je njegovo pravo ime, se je rodil 24. maja 1941 v Minnesoti in je močno zaznamoval glasbo zadnjih pet desetletij. Nekatere njegove najboljše pesmi, predvsem iz šestdesetih let prejšnjega stoletja, kot npr. »Blowin' In The Wind«, »Like A Rolling Stone« in »The Times They Are a-Changin«, so postale večne himne borcev za človekove pravice in nasprotnikov vojne v Vietnamu. Že od začetka njegovega ustvarjanja so bile Dylanove pesmi močno obarvane z političnimi, socialnimi in filozofskimi vprašanji, drugačne so bile od takratnih smernic popa in rocka, z njimi pa je pridobil pozornost kontrakultu-re. Naj navedemo nekaj številk, ki lahko le delno obrazložijo Dylanov pomen, ki presega glasbene odre: 34 studijskih albumov, 13 albumov v živo, 14 kom-pilacij, 52 singlov. Dylan je dobil tudi mnogo nagrad za svoje ustvarjanje, od grammyjev pa do zlatih globusov in oskarjev. Povabili so ga tudi v Rock and Roll Hall of Fame, Nashville Songwriters Hall of Fame in Songwriters Hall of Fame. Leta 2008 je prejel Pulitzer-jevo nagrado za »njegov globok vpliv na popularno gladbo in Ameriško kulturo, zaznamovan z izpovedno kompozicijo neverjetne pesniške moči«. Na koncertu bomo lahko seveda poslušali samo majhen delček Dylanovega glasbenega opusa, nekaj več prostora pa bo ameriški kantavtor namenil albumu, ki je izšel leta 2009, Together Throug Life (povzpel se je na prvo mesto prodanosti tako v ZDA kot v Veliki Britaniji). Lani pa je izdal tudi album božičnih pesmi Christmas in the Heart. Dylan je napisal pesmi, ki se še danes pojejo v najbolj črnih trenutkih in njegovi hiti, katerih teme se dotikajo vsega, so himne, ki jih je človeštvo vedno pelo, kadar je bil čas za spremembe. Na t.i. »neskončni turneji« nastopa že od leta 1980, na sceni pa je aktiven že petdeset let. Poznajo ga vsi, saj je nastopal povsod in izdal nešteto plošč. Je avtor pesmi, kot sta Knockin' On Heaven's Door, ki je nato postala ena od hitov skupine Guns n' Roses ali pa Blowing In The Wind. Njegove pesmi pojemo in jih bomo peli, ko ga nekega dne ne bo. A zdaj ta čas še ni prišel. V Lubljani ga bomo lahko v živo poslušali, vstopnice pa so že v predpro-daji (po spletu na straneh www.even-tim.si in www.vstopnice.com) po 55 evrov tako za tribuni kot za parter. (I.F.) FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA trst Slovensko Stalno Gledališče Jutri, 23. aprila ob 20.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe« Gledališče Orazio Bobbio - La Contrada Jutri, 24. aprila ob 20.30 / »Teo Teocoli show«. Nastopa Teo Teocoli. / Ponovitve: v nedeljo, 25 aprila ob 14.30. gorica Kulturni center Lojze Bratuž V ponedeljek, 26. aprila ob 20.30 / Jean Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. _SLOVENIJA_ koper Gledališče Koper Danes, 23. aprila ob 19.30 in ob 21.00 / Iztok Mlakar: »Duohtar pod mus«. Koprodukcija SNG Nova Gorica. ljubljana SNG Drama Mala drama Danes, 23. aprila ob 20.00 in ob 21.45 / Julijan barnes: »Prerakanja«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 23. aprila ob 19.30 / Ivo Mar-tinic: »Drama o Marjani in tistih okrog nje«. / Ponovitve: v soboto, 24. aprila ob 19.30. Mala scena Danes, 23. aprila ob 20.00 / Sergij Bel-bel: »Mobilec«. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA trst Stalno gledališče FJK Rossetti Danes, 23. aprila ob 20.30 / »West Side Story«. Glasba - Léonard Bernstein; lirika - Stephen Sondheim; koreografije - Jerome Robbins. / Ponovitve: v soboto, 24. in v nedeljo, 25. aprila ob 16.00 in ob 21.00. Gledališče Verdi V petek, 30. aprila ob 20.30 / G. Puccini: »Madama Butterfly«. / Ponovitve: v nedeljo, 2. maja ob 16.00, od torka, 4. do četrtka 6. ob 20.30, v soboto, 8. ob 17.00 in v nedeljo, 9 maja ob 16.00. _SLOVENIJA_ sežana Kosovelov dom Jutri, 24. aprila ob 20.00 / Koncert: »Mojca Maljevac in Tina Omerzo Trio - Predstavitev projektadruga sila«. ljubljana Cankarjev dom Danes, 23. aprila ob 19.30 Gallusova dvorana / »Orkester Slovenske Filharmonije«. Dirigent: Emmanuel Villau-me. V ponedeljek, 3. maja ob 19.30 Linhartova dvorana / W. A. Mozart: »Gledališki direktor« (komična opera). Dirigent: Igor Švara; režija: dr. Henrik Neubauer. Operni solisti in orkester: SNG Opera in balet Ljubljana. / Ponovitve: v torek, 4. in v sredo, 5. maja ob 19.30. V sredo, 5. maja ob 20.00 Gallusova dvorana / Tomaž Sevšek: »B.A.C.H.«. V četrtek, 6 in v petek, 7. maja ob 19.30 Gallusova dvorana / »Orkester Slovenske Filharmonije«. Dirigent: Lu-ca Pfaff. Solista: Milko Lazar in Bojan Gorišek - klavir. V torek, 11. maja ob 19.30 Slovenska filharmonija / Nastopata: Prya Mitchell - violina in Polina Lescenko - klavir. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA trst Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Muzej Revoltella - Avditorij, (Ul. Diaz 27): je na ogled razstava slikarja Arturja Nathana. / Za več informacij: tel.: 040 - 362636; fax: 040363133; info@stu-diosandrinelli.com. V hiši glasbe (Ul. Capitelli 3): do 3. maja je na ogled »Digital flamenco e tango« Fabia Fonde in Paula D. Redfernav. Urnik: med 9. in 20. uro. opčine Prosvetni dom: je na ogled razstava »Marjo Sosič in njegove skulpture«. Bambičeva galerija: je na ogled razstava akademske slikarke Beti Bricelj: »GeoInForma«. Razstava bo odprta do 30. aprila, od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. repen Muzej Kraška hiša: danes, 23. aprila ob 20.00 bo otvoritev fotografske razstave Rafka Dolharja pod naslovom: »Podobe s prehojenih poti«. Urnik: ob urah odprtja muzeja (nedelje in prazniki: od 11.00 do 12.30 in ob 15.00 do 17.00, ali po dogovoru: 040 - 327240). Na ogled bo do 16. maja. nabrežina Kavarna Gruden: je na ogled razstava grafik Magde Starec: »Črna luna«. Urnik ogleda: v času odprtja Kavarne. škedenj Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. boljunec Občinsko gledališče France Prešeren: v torek, 27. aprila ob 18.30 bo otvoritev likovne razstave Edija Zobca pod naslovom: »Temnosvetlo«. Razstava bo na ogled do 4. maja. Urnik: v sredah, četrtkih in petekih ob 17.30 do 21.00, ob sobotah in nedeljah ob 10.00 do 12.00 in ob 17.30 do 20.00 ter v pone-deljekih in torkih ob 17.30 do 20.00. gorica Galerija A. Kosič (Raštel 5-7, Travnik 62) je na ogled razstava akvarelov in olj slikarja Andreja Kosiča. Urnik: od torka do sobote med 8.30 in 12.30 ter med 15.30 in 19. uro. Kulturni Center Lojze Bratuž: je na ogled razstava pod naslovom: »Skriti obrazi Aleksandrije«. Kulturni dom: do 8. maja je na ogled dokumentarna razstava: »Ko je umrl moj oče«. Galerija restavracije »Sgubin« (Skre-ljevo - Scrio' 15 - občina Dolenje): do 3. maja je na ogled razstava slikarja Oskarja Beccie iz Ronk. Info: 0481.60371. Goriško grajsko naselje: V okviru 12. tedna kulture je na ogled 7. izvedba »virtualGart«, multimedijska predstava »Races, sliwowitz and anomalous smiles«, koncert klasične kitare in video projekcija Paula D. Redferna; razstava digitalne fotografije tiskane na platno Avtorski tekstil Giulia Calderi-nija, Fabia Fonde, Elisabette Gon, Maura Maurija, Lorelle Klun in Paula D. Redferna (na ogled do 25. aprila med 9. in 19. uro razen ob ponedeljkih). Palača della Torre (Ul. Diaz 1/1 v Me-dei): do 30. aprila je na ogled »1/1 Me-deART gallery« razstavljata Miran Vi-žintin digitalne fotografije iz serije »Delicate Sound of Colours« in Daniele Bianchi skulpture Urnik: od petka do sobote med 17. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12. uro). števerjan V Galeriji75 na Bukovju: v soboto, 24. aprila, ob 20. uri 2. izvedba »Skupi-nART«; klasične in digitalne fotografije razstavljajo Sergio Culot, Loredana Princic, Igor Pahor, Enzo Tedeschi (na ogled do 2. maja po dogovoru na tel. 0481-884226 im med prvomajskimi praznovanji na Bukovju). Organizatorji so Ministrstvo za kulturo, kulturno društvo Graphiti in virtual Gmuseum iz Gorice, pokrajina Gorica, občina Medea, Fundacija Goriške hranilnice, Fotoklub Skupina 75 iz Gorice in Prospero srl iz Trsta. romans V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ sežana Kosovelov dom (Mala galerija Mira Kranjca): je na ogled slikarska razstava Magdalene Cej. PRIREDITVE Kosovelov dom: (Velika galerija): do 4. junija je na ogled razstava Megije Ur-šič Calci pod nasovom: »Muza v mozaični odeji«. Urnik: od ponedeljka do petka od 8.00 do 16.00. Kosovelov dom: je na ogled razstava fotografij Riccardija Toffolettija pod naslovom: Znotraj vasi - Nadiške doline 1968. koper Središče Rotunda (Destradijev trg 11, stari zapori): je na ogled fotografska razstava foto kluba »Žarek«. piran Galerija Herman Pečarič: še danes, 21. aprila je na ogled fotografske razstave umetnika Zorana Hochstatterja pod naslovom: »Modrost«, v katerem bo predstavil izbor originalnih fotografij v stari tehniki cianotipije. portorož Skladišče soli Monfort: v petek, 23. aprila ob 20.00 bo otvoritev slikarske razstave umetnika Tone Lapajne pod naslovom: »Zemlja v nebu«. Rastava bo trajala do junija. sečovlje Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. padna Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. lokev Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. tomaj Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). štanjel Štorževa galerija (Štanjel 29): je na ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«. Razstava je na razpolago do aprila. Urnik: odprta v sobotah, nedeljah in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve. V razstavišču Stolp na vratih je na ogled razstava akvarelov in oljnatih slik z naslovom Morje in Kras. Razstavljata Bože Bucik in Silva Stantič Prinčič vsak dan do 3. maja; informacije po tel. 003865-7690018. ajdovščina Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 18. ure. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. Pilonova galerija: je na ogled razstava Radka Oketiča pod naslovom: »Ilustracije in satira«. branik Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). miren Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. nova gorica Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora - zaprta do nadaljne-ga zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). lokavec Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. kanal V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. tolmin Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. Petek, 23. aprila 2010 kobarid Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. trenta Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. ljubljana Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Galerija Kapelica (Kersnikova 4): je na ogled razstava Marka A. Kovačiča pod naslovom: »Prometerjeve iskre«. Slovenski etnografski muzej (Metelkova 2): je na ogled razstava Petra Črneta pod naslovom: »Videti, česar znanost ne vidi«. Razstava bo na ogled do junija. Galerija CD: do 13. junija je na ogled kulturnozgodovinska razstava »Armenska tradicja med svetom in svetim«. Mala Galerija: do 23. maja je na ogled rastava armenskega slikarja, ilustratorja in scenografa Ašota Bajandurja (1947 - 2003). Vstop prost. Kakšno je bilo življenje leta 1945? Kakšni občutki so spremljali prebivalce naših krajev, ko je bilo 1. maja končno vojne konec? Kakšne spomine hranijo na tiste prve povojne mesece? Posodite nam svoje fotografije, posredujte nam svoje spomine! Spoštljivo in z veseljem jih bomo iztrgali pozabi. Zglasite se v naših uredništvih ali pošljite nam svoje fotografije na www.primorski.eu! GLASBA RAZSTAVE Petek, 23. aprila 2010 V REME, ZAN IMIV O S TI Št. 90 (143) Pri strani sodelujejo Andrej, Martina, Mateja, Valentina, Jana, Vesna, Nicoletta, Mateja, Tereza, Martin, Matia, Agata, Patrizia, Julija in Jožica. e-mail: kiop@primorski.eu Dve satiri (ker z eno ne bi bili pluralni ...) Pomladne čebelice in sršeni Na hodnikih manjšine se spopadajo s krizo, problemi so prisotni prav za vsako mizo. Besede in pridige so vedno ene in iste, nobena pa ne pelje v primerno izhodišče. Nihče jih ne posluša, ljudje jim ne sledijo, še Klopu ne utegnejo prodati svojo vizijo. Iztegnjeni palci, razširjene roke, vsi nasmejani, vseeno pa niso poslušni ti naši farani. (Op. Klop: Preveč gledajo ljudi in MLADE z vrha, prej ali slej se bo to obrnilo in jih oblila bo hladna prha!) »Joj, ta manjšina, še denarja ni viška!« to muči Rudka in celotno ulico svetega Frančiška... Gremo torej v novo obdobje, ustvarimo sinergijo, da popestrimo zamejsko psevdodemokracijo. Goriški kapitalisti (prej komunisti) vlagajo v nepremičnino, obnavljajo hišo v dar in novo priložnost za celo manjšino. »Ace, Marino: dovolj je trobiti stalne refrene, dajmo hitro poiskati nove hišne embleme!« In glej, glej, iz tretjega nadstropja tovarne idej barvajo novo zastavo, brez ovir in brez mej. Prva bo na vrsti zelena, s čopičem Rudko miga, saj predstavlja novo odkritje: »Kdo, če že ne Severna liga?« Barva na barvo, nova zastava počasi nastaja, nasmeh Livia, Aceta in Marina nas z radostjo obdaja! Ponavljajmo vsi skupaj: omizj, prioritete, kadrovanje, bela barva bo vnaprej, ko pristane Sso na združevanje. Velika slovenska kulturno-gospodarska zveza! Paziti moramo, naj ta naziv ne ostane preprosta pretveza, za nami je slavna zgodovina: tudi to mora na platno, na zastavo čopič za čopičem z barvo škrlatno! Ubogljivo in pridno tajnik z veliko vnemo striže, piše in riše, zastava mora bit nared za otvoritev prenovljene hiše. In res ob slavnostni otvoritvi na pol novega bivališča, (saj knjižničarji niso sploh plačali za prenovo svojega skladišča,) ko ponosno plapola v burji nova, cvetoča zastava ... se med začudenimi prisotnimi vname velika razprava?! Novi zeleno-belo-rdeči simbol zamejskih zemljanov je čisto podoben narodnim barvam smrdljivih 'taljanov! Prosek: Kulturni dom v kratkem »nov« Danes zvečer bo potekal občni zbor Zadruge Kulturni dom Prosek, ob tej priložnosti pa se je Klop spomnil številnih zabav, ki so svojčas potekale v Kulturnem domu na Proseku in se radovedno vprašal, kdaj bo možnost znova slediti kaki prireditvi v prenovljenih prostorih doma, ki je zaradi obnovitvenih del zaprt celih sedem let. Pogovorili smo se z Žarkom Bukavcem, ki je bil v vseh letih obnove predsednik Zadruge. Prijazno nam je razložil, da so obnovitvena dela skoraj zaključena, za odprtje, ki naj bi se slovesno odvijalo v roku par mesecev, so potrebna še zadnja dovoljenja in malenkostna dela. Bukavec nam je povedal, da je največji delež finančnega bremena obnove, in sicer več kot 200.000 evrov, prevzel Sklad za Trst. Za obnovitvena dela pa se je Zadruga posluževala raznih podjetij, zares veliko pa je bilo udarniškega dela, zlasti mladih domačinov. »Pomoč domačinov, tudi finančna«, je poudaril Bukavec, »je bila dosledna, vsestranska in dragocena. Tudi jedro odbora je sestavljalo nekateri požrtvovalni domačini, katerim smo se pridružili številni mladi.« Prosek bo torej kmalu dobil popolnoma obnovljeno moderne in opremljeno večnamensko dvorano, prilagojeno raznoraznim potrebam, zlasti gledališki dejavnosti. O dobri volji in želji po skupnem kulturnem objektu priča odgovor Žarka na Klopovo vprašanje, ali bomo lahko kmalu zažurali v novem Kulturnem domu: »Osebno si želim, da bi bil naš nov dom rabljen, ko pa bo obrabljen, ga bomo še enkrat obnovili.« V taboru belem se nekaj premika, sicer nikomur ni jasna ta slika. Na dan! Povejte nam božjo resnico, siti smo cerkve in vseh TV-voditeljev, ki trobijo z desnico. Sso stalno in skozi steguje svoje roke, mnogi izmed njih bi kar podvojili svoje otroke: od glasbene šole, do kulturnega sveta, in nočejo, prav nočejo z NŠK združiti knjižnico D. Černeta. Na združitev Štoka nikoli ne pomisli, ob misli nanjo mu obraz postane kar kisli. Je itak prispevkov in denarja ogromno, vsote se vrtijo iz leta v leto bolj vratolomno: nima smisla, da bi jih PRAVIČNO delili, ne bomo jih dajali levičarski skupnosti gnili! In glej se resnica počasi razkriva, izza fasade kuka stranka, ki vsega je kriva. Ulica Donizetti, do konca hodnika, stavba prav fina, a žal le predprostor sedeža stranke na Ulici Gallina. In že se izkaže, da je SSO le tlačanka, kateri ukazuje le velika Slovenske skupnosti stranka. V zbirnosti, slovenstva in skupnosti imena, ljudje že nasedajo na stalno ponavljanje tega refrena! In kot velikemu nogometnemu klubu pristaja, izkoristi se SKGZ-ejevska velika prodaja. Igorček zlati, v stranko veliko prehaja, jojmene, joj, za ruse je to velika izdaja! Moč naša je v aktivnosti mladih, gojimo jih pri Mospu in Mzm - naših zakladih. Bil je namen združiti vse mlade iz cele manjšine in ne ostajati na sinovih te stare katoliške rodbine. In drugič na vrsti se ista (optična) prevara izkaže, saj stranka se spet zelo gladko izmaže! Mladi za mlade iz sijajnih namenov prvotnih, se spremeni v množico dečkov političnih stolčkov pohotnih. Projekt združitve zamejske mladine, ostane pomladek stranke slovenske skupine. Prepričujejo mlade, peljejo jih na večerje in slavnostne sprejeme, dovolj, da širijo stranke sloves, nobene druge zamene! SSO kot civilna organizacija, a v resnici le od Slovenske skupnosti populacija, Mladi za mlade kot samostojna skupina, a v resnici le od Slovenske skupnosti mladina. Vsega je kriv tisti odvetnik 'z Gorice, ki Primorskemu dnevniku ne prinaša prav dobre novice: s svojo histerijo rjovi na uredništvo časopisa, da v primeru krize ne bo dal svojega podpisa! Novinarje naše je večkrat poslal v tri dežele te, kako si to upa, ne razume nihče. PRIDOBITEV Vinjetistka Carolina Novica, novica! Kot so naši zvesti bralci verjetno že opazili, je Klop po dolgem iskanju končno dobil vinjetistko! To je devet-najstletna Carolina Trampuž, doma iz Nabrežine. Carolina, ki opravlja praktikantat za geometre v Trstu, se v prostem času rada posveča risanju. Kako se počutiš v vlogi vi-njetistke? Izredno mi je všeč! Nasploh mi je risanje od vedno zelo pri srcu. Pri vinjetah pa gre še za nekaj več. Tu ni dovolj slika, figura. Vinjetist mora poznati aktualne teme, mora biti na tekočem ... Sliko treba uskladiti z ustreznim tekstom. Si kdaj pomislila, da bi se lahko poklicno ukvarjala z vi-njetami? Da, pomislila sem celo, da bi se lahko vpisala na kako šolo. Toda morala bi se preseliti v drugo mesto ... To pa nikakor ni zame, saj sem zelo navezana na Trst. Mislim, da potrebuješ nekaj ko-rajže, da se odločiš za študij v tujini ali v kakem drugem italijanskem mestu. Kaj pa risanje? Si se kdaj že preizkusila na kakem natečaju? Sodelovala sem na nekaterih natečajih, razstavah. Tudi letos bom sodelovala na natečaju Artefatto. Zelo enostavno pobrskam po internetu, se vpišem, pošljem svoje skice . Recimo, da se je tako pričela moja umetnostna pot. To pomeni, da boš nadaljevala na tej poti? Kako naprej? Odločila sem se, da ne bom obiskovala šol. Pravijo, da je talent pri tem poklicu čisto dovolj. Glavno je, da se predstaviš javnosti, dokažeš to kar zmoreš. Poklicno bom delala kot geometer, v prostem času pa ustvarjala. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 25. aprila 2010 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Pesem mladih 2010 - Uopnska mularija 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews, sledi Anima Good News 6.10 14.10 Aktualno: Bonta sua 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 13.30, 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Variete: La prova del cuoco 14.00 Dnevnik - Gospodarstvo 14.30 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 23.15 Dnevnik 20.30 Kviz: Soliti ignoti 21.10 Variete: Ciak si canta (v. Pupo, E. Filiberto) 23.20 Aktualno: Tv7 0.20 Aktulno: L'appuntamento - Scrit-tori in Tv V^ Rai Due 6.00 Aktualno: Focus 6.05 Aktualno: Tg2 Zdravje 6.15 Aktualno: L'avvocato risponde 6.25 18.50 Resničnostni show: L'isola dei famosi 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.15 Aktualno: Tgr Montagne 9.45 Aktualno: Cult Book Classic 10.00 Aktualno: Tg2 punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 18.30, 20.30, 22.55 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa 13.50 Aktualno: Tg2 Eat Parade 14.00 Aktualno: Il fatto del giorno 14.45 Aktualno: Italia sul Due 16.10 Nan.: La signora del West 16.55 Kviz: Cuore di mamma (v. Amadeus) 18.05 Dnevnik - kratke in športne vesti 19.40 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 21.05 Film: Crimini 2 (det., It., '09, i. R. Corsato) 23.10 Aktualno: L'ultima parola ^ Rai Tre 6.00 8.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.30 Deželni dnevnik 8.15 Dok.: La Storia siamo noi 9.15 Aktualno: Dieci minuti di... pro- grammi dell'accesso 9.25 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.30 Aktualno: Cominciamo bene - Prima, sledi Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 12.25 Aktualno: Tg3 Cifre in chiaro 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Julia - La strada per la felicita 14.00 19.30, 0.10 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 18.10 Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, sledi Tgr Neapolis 15.10 Dnevnik L.I.S. 15.15 Variete: La Tv dei Ragazzi di Rai-tre, Melevisione in Tg3 GT Ragaz-zi 16.10 Variete: Trebisonda 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Il principe e la fanciulla 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Aktualno: Mi manda Raitre (v. A. Vianello) 23.10 Variete: Parla con me 0.00 Nočni dnevnik 7.05 Nan.: Magnum P.I. 7.55 Nan.: Charlie's Angels 8.50 Nan.: Nash Bridges 10.15 Nan.: Carabinieri 4 11.30 16.25 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije 12.00 Nan.: Distretto di polizia 3 12.55 Nan.: Un detective in corsia 14.05 Aktualno: Popoldanski Forum 15.30 Nan.: Sentieri 16.10 Film: Bernadette (dram., ZDA, '43, r. H. King, i. J. Jones) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan: Walker Texas Ranger 21.10 Film: The Untouchables - Gli In-toccabili (polic., ZDA, '87, r. B. De Palma, i. K. Costner) 21.50 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 23.55 Film: Trappola criminale (triler, ZDA, '00, r. J. Frankenheimer, i. B. Affleck) Canale S 8.40 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar Aktualno: Mattino cinque (v. F. Pa-nicucci) Dnevnik - Ore 10 Aktualno: Forum Dnevnik, okusi, vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: CentoVetrine Resničnosti show: Uomini e don- 16.15 Aktualno: Pomeriggio cinque (v. B. D'Urso) 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia - La voce dell'influenza (v. E. Greggio, E. Iacchetti) 21.10 Variete: Ciao Darwin 6 - La re-gressione (v. P. Bonolis, L. Lauren-ti) 0.00 Aktualno: Matrix (v. A. Vinci) O Italia 1 6.00 Nan.: Degrassi 6.40 17.25 Risanke 8.40 Nan.: Friends 9.10 Dok.: Capogiro 10.35 Nan.: Grey's Anatomy 12.25 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: American Dad 14.05 Risanka: I Griffin 14.35 20.05 Risanka: Simpsonovi 15.00 Nan.: Kyle XY 16.00 Nan.: Zack e Cody al Grand Hotel 16.50 Nan.: Zoey 101 19.30 Nan.: La vita secondo Jim 20.30 Kviz: Cento x cento (v. E. Papi) 21.10 Nan.: CSI - Scena del crimine 22.10 Nan.: CSI - NY 23.05 Nan.: Fringe ^ Tele 4 7.00 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.02 Dnevnik 8.05 Pregled tiska 10.05 Nan.: Ai confini dellArizona 10.50 Talk show: Formato famiglia 12.00 16.00 Dnevnik - kratke vesti 13.00 Aktualno: Pagine e fotogrammi 13.15 Aktualno: Il Rossetti 14.05 Aktualno: ...Tutti i gusti 14.35 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 14.50 Dokumentarec o naravi 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Ditelo al sindaco 20.00 Športne vesti 20.05 Glasb. odd.: Musica, che passione! 20.20 Šport: Passione sport 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Aktualno: Stoa 22.50 Variete: Qui Cortina 23.35 Dnevnik Montecitorio 23.40 Film: Professionisti per un massa-cro (western, '67, r. N. Cicero) LA 6.00 7.00 10.10 11.25 12.30 13.05 14.05 16.00 18.00 19.00 20.00 20.30 21.10 22.30 23.35 1.45 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life Punto Tg, sledi Due minuti in un libro Nan.: Matlock Dnevnik in športne vesti Nan.: The District Film: Il Kentuckiano - Il vagabon- do delle frontiere (western, ZDA, '55, r.-i. B. Lancaster) Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Relic Hunter Nan.: Crossing Jordan 1.25 Dnevnik Aktualno: Otto e mezzo Aktualno: Exit Files (v. I. D'Amico) Aktualno: Effetto domino - Tutto fa economia Dok.: La Gaia Scienza Aktualno: Prossima fermata (t Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05, 9.05 Dobro jutro 10.10 Ris. nan.: Skrivni svet medvedka Benjamina 10.35 Kratki igr. film: Rojstnodnevno darilo (pon.) 10.50 Enajsta šola (pon.) 11.20 Izobr. serija: To bo moj poklic (pon.) 12.10 Osmi dan (pon.) 12.40 Minute za jezik (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Turbulenca 14.05 Knjiga mene briga (pon.) 14.25 Slovenci v Italiji 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nan.: Doktor Pes 16.00 Otr. igr. serija: Mihec in Maja 16.05 Iz popotne torbe 16.25 Nad.: Šola Einstain 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.40 19.50 Gledamo naprej 17.50 0.15 Duhovni utrip 18.05 Z glavo na zabavo 18.35 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.40 Eutrinki 19.55 Ljubljana . svetovna prestolnica knjige 2010, prenos 22.00 Odmevi, kultura, vremenska napoved in športne vesti 23.20 Polnočni klub (t Slovenija 2 7.00 Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 23.04.1992 7.20 Črno beli časi (pon.) 7.35 Mulčki 8.00 (Ne)pomembne stvari (pon.) 8.55 Seja državnega zbora, prenos 13.30 Turški čaj, dok. feljton 14.00 Dok. odd.: Moj raj v Iranu 15.15 Pisave (pon.) 15.45 Circom Regional 16.45 Mostovi - Hidak 17.20 V dobri družbi 18.20 Legende velikega in malega ekrana 19.30 SP v hokeju na ledu 19.50 Ljubljana: SP v hokeju na ledu 22.30 Film: Izgubljeno mesto 0.50 Film: Barbari pred vrati (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vesolje je... 15.00 23.45 Športna oddaja 15.40 Dok.: Jordanija 17.00 Back Stage Live 17.30 Levant 17.45 Kino premiere 18.00 Zlatko Zakladko 18.20 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.15, 0.15 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Športne vesti 19.30 Vsedanes aktualnost 20.00 Ciak Junior 20.30 Potopisi 21.00 Hokej na ledu: SP 22.30 Globus 23.00 Arhivski posnetki 0.30 Čezmejna TV, TDD-TV dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 8.00 9.00 9.05 10.05 11.00 17.40 19.25 19.45 20.00 20.30 21.00 23.00 0.30 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura, Polja Evrope in videostrani 10.00 Novice 18.30, 22.00 Mozaik 17.00 Hrana in vino 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice in videostrani Festival pomlad pesmi, 1. del 21.30, 23.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved in kultura 21.45 Novice dneva iz regij Razgledovanja Objektiv (pon.) Sodobna umetnost (pon.) V Tomovi dnevni sobi Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturne diagonale; 9.00 Radio Paprika; 10.00 Poročila; 10.10 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.20 Zborovska glasba; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Kulturni dogodki; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 0.00 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.20 Primorska poje 2010; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan -OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 8.15 Istrski kalejdoskop; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 Predsednik ZSKD Marino Marsič; 11.30 Darinko Kozinc; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Rekel in ostal živ; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 19.30 Rončel na obali; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Moj radio je lahko balon; 0.05 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; vremenska napoved in prometne vesti; 8.00-10.30 Dnevnik jutra; 8.05 Horoskop; 8.33 Nogometna kabala; 8.45 Govorimo o...; 9.00 Posebnosti o ekonomiji; 9.33 Pregled dogodkov; 10.00 Predstavitev dnevnika; 10.10 Vremenska napoved, radijski seznam oddaj; 10.33-11.00 RC everywhere; 11.00-12.00 Odprti prostor; 12.10 Predstavitev dnevnika; 12.15 Sigla single; Vremenska napoved in prometne vesti; 13.00-14.00 Chiacchieradio; 13.15 Secondo Casadei; 14.00-14.30 Prosa; 14.35 Euro notes; 14.40 Glasbeni program; 15.05 Pesem tedna; 15.10 Predstavitev dnevnika, vremenska napoved in prometne vesti; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00 The magic bus; 19.00 Glasbeni spored; Vremenska napoved in prometne vesti; 20.00 Radio Capodistria zvečer; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Ameriška duša; 22.30 Posebnosti o ekonomiji; 23.00 Album charts; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.35 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Siempre Primeros; 10.05 Radio Ga-ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva; 23.30 Labirinti sveta. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevka tedna; 10.00, 10.45, 11.10 Val v izvidnici; 11.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 16.55 Minute za rekreacijo; 17.10 Evrotip; 17.45 Šport; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Stop pops 20; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Petkov poudarek; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Večerni sporedi; 19.30 Koncert; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Petek, 23. aprila 2010 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno ^ rahel dež a A zmeren ÜÜ dež SŽS 8 nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA DUBLIN 0 24/11 AMSTERDAM LONDON o^ O3/10 4/-13.-A CKHOLM 1/4 5 - ^ v v [0BENHAVN —' . 2/8/ O — - BERLIN 3/9 O VARŠAVA O 2/11 O PARIZ 5/17 OBRUSELJ -1/12 MOSKVA 1020 O KIJEV 5/15 DUNAJ 5/17 O LIZBONA O 14/22 Severno od Alp dotekajo severozahodni tokovi; med Sardinijo in Balearskimi otoki pa se poglablja ciklonsko območje. Nad severno Italijo se od jugozahoda bliža vlažen zrak. Do sobote bo nad našo deželo še nekoliko nestanovitno. Nad zahodnim Sredozemljem je plitvo ciklonsko območje, ki bo nekoliko vplivalo tudi na vreme pri nas. Od juga doteka k nam nekoliko toplejši, vendar še vedno vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.06 in zatone ob 20.01 Dolžina dneva 13.55 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 14.10 in zatone ob 3.16 BIOPROGNOZA Danes bodo občutljivi ljudje imeli z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Spanje v noči na soboto bo moteno. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 14,4 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 2.25 najnižje -26 cm, ob 8.01 najvišje 25 cm, ob 14.05 najnižje -43 cm, 20.37 najvišje 50 cm. Jutri: ob 2.58 najnižje -38 cm, ob 8.46 najvišje 32 cm, ob 14.42 najnižje -45 cm, 20.06 najvišje 56 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........1 5 2000 m............3 1000 m .......... 11 2500 m............0 1500 m............ 6 2864 m...........-2 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu dosegel 5, po nižinah 4 in pol. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Na sejmisču Udine Fiere, 2 vikenda "A TUTTA BIRRA" 23.-25. april 29. aprii-2. maj 2010 Svet piva na Sejmišču domača, itafijanska in tuja piva ter,., degustacije, dobrote, glasba, zabava. Urniki Petek 23. aprila: Sobota, 24r aprila: Nedelj 15, aprila: 19,00 - 03.00 11.00- 03,00 11.00 - 01.00 ČetrteXi aprila: 19,00 - 01.00 Petek 30. aprila; 19.00- 03.00 Sobota, I. maja: 17.00 - 01.00 Nedelja, 1. maja: n,00 Vstopnina: 4,00 € Abonma se izpl a ča: 10,00 € za oba vikenda Brezplačno parkirišče 1 jdinc^Ficrc Lljlnii i.rfiflvbi Fir-n-yn* u [ i Itifomuoijt: Udine e Coriiia Fiwe StA - Tel. +WWJ2 «ü irlogiiilinesoriMfwretl- www. udinegwuialiwtrt rahel sneg z sneg par- močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona CELOVEC O 5/15 TRBIŽ O 5/16 O 4/12 KRANJSKA G. O GRADEC 5/16 o 4/14 S. GRADEC MARIBOR O 6/15 M. SOBOTA O 5/15 O TRŽIČ 5/14 KRANJ LJUBLJANA 8/15 POSTOJNA O 7/12 _ KOČEVJE CELJE 7/15 O PTUJ o ¿SL. N. MESTO 8/16 O ____ ZAGREB 8/16 O _ o ČRNOMELJ ^NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo prevladovalo spremenljivo vreme, ponekod tudi oblačno. V hribih se bo lahko ponekod pojavljala kakšna ploha in tudi kakšna nevihta. Po nižinah in ob morju niso povsem izključene kratkotrajne plohe. Ob morju bo lahko dopoldne pihala šibka burja. Pretežno oblačno bo. Predvsem v zahodni in južni Sloveniji bo občasno deževalo.Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do 10, ob morju okoli 12, najvišje dnevne od 13 do 19 stopinj C. J TOLMEČ O 5/16 TRBIŽ O 4/15 O GRADEC 6/19 CELOVEC O 6/18 O 5/13 KRANJSKA G. O 5/16 S. GRADEC A VIDEM O CJ^ 10/22 O PORDENON 11/21 ČEDAD O 11/21 RŽIČ CJ^i GORICA O 13/22 O N. GORICA 10/16 O TRŽIČ 6/15 O KRANJ o LJUBLJANA 9/17 POSTOJNA O 6/13 KOČEVJE N° CELJE 7/18 O MARIBOR o 6/18 PTUJ M. SOBOTA O 6/18 N. MESTO 8/17 , O .___ ZAGREB 8/17 o„ & . o ČRNOMELJ REKA 12/17 Po vsej deželi bo dopoldne prevladovalo spremenljivo do pretežno oblačno vreme, ni izključen rahel dež. Čez dan se bo vreme verjetno izboljšalo, predvsem na obalnem območju se bo lahko še zadrževalo nekaj oblačnosti. Ob morju bo zvečer zapihala zmerna burja. V hribih bo popoldne nekaj več oblačnosti, lahko se pojavi tudi kakšna ploha (NAPOVED ZA JUTRp \ Jutri bo zmerno do pretežno oblačno, predvsem v južni polovici Slovenije bodo občasno še manjše, krajevne padavine. V nedeljo bo sončno, pihal bo severovzhodni veter, na Primorskem večinoma šibka burja. SRBIJA - Na Avali v Beogradu Ponovno odprt med Natovim bombardiranjem uničen TV stolp BEOGRAD - Na Avali v Beogradu so v sredo slovesno odprli obnovljen televizijski stolp, nekdanji ponos Beograda, ki je bil uničen med bombardiranjem zveze Nato leta 1999. Odprtja 200-metrskega stolpa so se udeležili vsi vidni srbski politiki, v živo pa je slovesnost prenašala tudi srbska televizija. Beograjski župan Dragan Dilas je ob odprtju stolpa, ki ima tudi razgledno ploščad, izrazil upanje, "da ga nobenemu drugemu županu ne bo treba več odpirati". Stolp je bil 29. aprila 1999 žrtev bombardiranja, ki ga je Nato začel konec marca 1999 proti Srbiji zaradi neizpolnjevanja zahtev mednarodne skupnosti glede spopadov na Kosovu. V 78 dneh bombardiranja je bila uničena večina infrastrukture v Srbiji, šele nato pa se je tedanji režim pod vodstvom Slobodana Miloševica vdal in srbski vojaki so se morali umakniti s Kosova, ki je nato leta 2008 razglasilo neodvisnost. (STA) Vis neraziskan sanjski otok ZAGREB - Spletni portal ShermansTravel je hrvaški otok Vis uvrstil med deset še neraziskanih sanjskih otokov. Na prvem mestu je Anegada z Britanskih deviških otokov, na seznamu pa so med drugim tudi italijanska Isc-hia, vietnamski Cat Ba, Fakarava v Francoski Polineziji in Yap v Mikroneziji. Shermanstravel opisuje Vis kot naslednje "obvezno postajališče" za tiste, ki si želijo sonca in zabave na Jadranu. Omenja srednjeveška naselja, mirne plaže, nasade oljk in "najboljše vinograde v Dalmaciji". Turistična spletna stran hvali tudi restavracije v mestih Vis in Komiža, z izbranimi besedami govori o kilometrih peščenih plaž na Visu, ki jih ni treba deliti z gručami turistov. Posebej so izpostavili plažo Srebrena in poudarili, da je Vis od Splita oddaljen zgolj dve uri vožnje s trajektom. Opozarjajo tudi, da na otoku, ki je priljubljen tudi med slovenskimi turisti, primanjkuje hotelskih zmogljivosti ter da so na otoku le trije skromni hoteli. Obiskovalcem priporočajo najem vil in apartmajev. Na seznamu desetih sanjskih otokov so še Lamu v Keniji, Terre-de-Haut na otočju Guadeloupe, Madeleine v kanadskem Quebecu in Monhegan v ameriški državi Maine. (STA)