18. številka
Ljubljana, v soboto 23. januvarja.
XXV. leto, 1892.
Uhaja vsak dan mvefter, izimti nedeljo in pravnike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec l gld 40 kr — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr
namesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poatnma znafia. Za* oznanila plačnje se od čethistopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiBka, po B kr., če Be dvakrat, in po 4 kr., če bo trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirali. — Rokopisi se ne vračajo. — Drednistvo in npravniStvo je v Gospodskih ulicah St. 12. Upravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari.
Slovenščina na Koroškem.
V Celovci, ki je glavnu meato ne samo nemškega, nego — žalibog — tudi slovenskega dela Koroške, v mestu, kjer prebiva precej Slovencev, kjer imata svoj sedež dva slovenska društva, to je »družba sv. Mohorja" in „kat. polit, in gospodarsko društvo", postavil se je zadnji čas mestni zaatop na stališče, ki je popolnoma protivno slovenskim v zakonu zajamčen;m pravicam, torej nepostavno.
Akopram je tretjina prebivalstva na Koroškem slovenska in se od dne do dne boljo zaveda svoje narodnosti in svojih pravic, katerih ji na podlagi zakona nikdo ne more odrekati, mora se vender hudo in trdo boriti za vsako trohico teb pravic. Sreča za koroške Slovence, da so na čelu „kat. polit, in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem" možje, ki so jeklene vstrainosti in odloč-uosti in se ne dado tako naglo preplašiti in prestrašiti ter krepko branijo pravice Slovencev.
Kako se postopa v Celovcu proti omenjenemu društvu, dokazuje drastično nastopna dogodba.
Z ulogo od dne 4. decembra 1891. 1. naznanil je društveni odbor mestnemu magistratu pri shodu v 1'revaljali na novo pristopivšo ude. Da je uloga bila slovenska, kakor vedno poprej, razume se samo ob Bebi. Dne 15. t. m. pa je v rešitev vsprejeio vodstvo kat. pol. in gospodarskega društ?a nastopni dopis: Z. 18034.
An  die  lobliche Vorstehung  des Vereines „Kato U-ko-politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem" Klagenfurt.
Zu Folge Beschlusses des hiesigeu Gemeinde-rathes vom 22. v. M., Z 1179, wird die lobliche VereinBVorstehung aufgefordert, von beiliegen-der sub praes. 4. v. M., Z. 16761, hieramts in slo-venischer Sprache Uberreichteu Eingabe eine deutsche Uebersetzung anzufertigen und sel bo sodsno wieder anher in Vorlage zu bringeu.
Magistrat Klagenfurt am 5. Jiinner 1892.
Der Borgermeister: G lockner m. p.
Opozoriti je tu treba na dneve prve uloge, seje mestnega zastopa iu rešitve, iz katerih je raz-
vidno, da urnost ni baš na dnevnem redu pri slavnem magistratu Celovškem in da je mestni zastop Celovški se postavil na ekskluzivno nemško stališče, kakor da je slovenščina na Koroškem popolnoma tuj jezik.
Da je društvo proti takemu odloku krepko reagiralo, ni treba dostavljati. Društveno vodstvo odposlalo je mestnemu magistratu nastopno pritožbo v alovenskem jeziku:
Slavni magistrat!
Proti odloku od 5. januvarja 1892, št. 1804, se pritožuje podpisano društvo o pravem času tako-le:
C. kr. ininiBterstvo za notranje zadeve je že jedenkrat izreklo, da slavni magistrat mora vspre-jemati slovenske uloge.
Nepostavni sklep mestnega odbora od 22. decembra 1891 nas nič ne briga in je le obžalovati, da se na tak način nižja oblast upira ukazom višjih oblasti.
Mi smo slovensko društvo in bodemo se posluževali slovenščine; dolžnost slavnega magistrata je, ako hoče biti samostojua političua oblast, da nastavi slovenščine zmožnega uradnika, ker magistrat ima dosti opraviti s slovenskimi Btrankami.
Dalje se pa tudi pritožimo, da nam ni došel slovenski odlok. Udlok od 5. junu-varja 1892, št. 18034, ni pisan v slovenščini ter se je slavni magistrat tudi v tem obziru pregrešil proti postavi.
Vsaka prošnja se mora pri slavnem magistratu kakor pri c. kr. okrajnem glavarstvu reševati v tistem jeziku, v katerem je pisana, — v nemškem ali slovenskem.
Mi ne bodemo odnehali in bodemo naše pravice varovali; za nas govori jasno postava.
Prosimo:
Slavni magistrat naj blagovoli predložiti ta rekurz visoki c. kr. deželni vladi, ki se prosi, da ovrže odlok slavnega magistrata od 5. januvarja 1 892, št. 1803 4, in mu ukaže, da naj sprejme brez odloga od nas naše naznanilo od 4. decembra 1891, št. 16761 ter da nam
pošlje rešitev o tem naznanilu v slovenskem jeziku.
Tudi c. kr. deželno vlado prosimo za slovensko rešitev našega rekurza.
V Celovcu, dne 18. januvarja 1892. Katoliško-politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem.
(Sledijo podpisi.) Da mora društvo v tej zadevi zmagati in da bode mestni magistrat v Celovci hote ali nehote moral spoštovati zakone, dokler bode na Koroškem še kaj Slovencev, ki bo bodo hoteli posluževati svojih pravic, to je gotovo in ni dvomiti o tem. Karakteristično pa je videti, kako strastno se skuša celo z jasnim' protizakonitostimi ovirati napredek slovenstva na Koroškem, nadejajoč se, da s takim postopanjem se bode utrudilo branitelje slovenskih pravic, da bodo opešali v svoji borbi.
To se pa ne bode zgodilo, porok zato nam je požrtvovalno in ognjevito domoljubje mož, ki stoje na čelu društva in se ne bodo dali ugnati tako z lahka, kakor morda mislijo nasprotniki. Zatorej pozdravljamo s pravim zadoščenjem novi korak vrlega društva, ki tako neustrašeno brani svete pravice ubozega slovenskega trpina na Koroškem ter mu kličemo: Le krepko naprej! Pogumnih je zmaga, zatorej bratje: Ne udajte se!
Državni zbor.
Na Dunaji 21. januvarja.
PosIaniBka zbornica giblje se zopet v starem tiru. V 100. seji slišali smo pred vsprejemom po-godeb slavospeve, ki so segali do neba, sedaj pa, ko so se celotno vsprejele, prišepala je cela vrsta nadležnih resolucij izza državnozborskih kulis na oder pred občinstvo in gospodje istih strank, ki so doslej toli hvalisale nove pogodbe, trde z nagubau-čenim čelom in resnih, mikih ooij, da so iste pogodbe brez vsakih dostavkov in dodatkov vender le nevarne, vsaj ne toli srečne iu dobrotne nego pred 24 urami.
Predsednik Smolka otvori]  je  101. sejo ob polu 11. uri dopoludne ter takoj prešel na dnevni
LISTEK.
Neprostovoljni ubijalec.
Povest. Spisal V. G. Korolonko; poslovenil Z. Dokler. (Daljo.)
In postal «em hlapec na tem posestvu — ne hlapec, ampak živel sem brez vsacega opravka. Družina ni bila ravno velika. Gospodar, sin in jeden hlapec, jaz sem bil četrti. Bile so še ženske — in tudi starca smo pričakovali. Gospodar je bil strog starokopitnež iu je zakon vestno izpolujeval. Hlapec Kuzma bil je neumnež. Crn kot Etijop in bojazljiv. Oe je voznik poknil z bičem, Be je tako skril v grmovju. A „Enoročnega" se je najbolj bal. Ce ga je zagledal iz daleča, takoj se je »pustil v beg v „tajgo" iu nobeden ga ni mogel vun spravit1. Klical ga je gospodar — on se ni odaval. Sel je k njemu starec sam in ga je nagovoril: del je za njim kot ovčica iu vse je bilo zopet po starem.
Starec ni pogosto prihajal u u posestvo — in z menoj se ui razgovarjal. Govoril je z gospodarjem in gledal name, kako da delam: a če Bem prišel k njemu, rekel je veduo: Počakaj, dečko, da se stalno naselim tukaj, potem se bom pogovarjal, zdaj oe morem. Bil sem žalosten. Gospodar me ni pre-
oblagal z delom, hrana je bila dobra, strogih be-sedij nisem slišal. S potniki me niso pošiljali. Ali je šel gospodar sam, ali pa gin s hlapcem, najrajše po noči. Toda brez dela biti mi ni bilo ljubo. Nisem vedel, kaj bi počel.
Preteklo je približno pet tednov, odkar sem bil prost. Necega večera pridem iz mliua : izba je bila polna ijudij. Izprežem konje, ravno hočem stopiti v hišo, a gospodar mi pride nasproti. „Ne hodi" reče, „počakaj malo, dokler te ne pokličem sam. Čuješ, ne bodi, jaz ti to rečem !" Kaj neki imajo, si mislim? Obrnem se in se podam k se-nišču. Ležem na seno — a zaspati mi ni bilo moč. Spomnim se, da sem pozabil sekiro pri potoku. Mislim si, ljudje se bodo kmalu razšli, zual bi jo kdo odnesti. Grede mimo oknov pogledam v sobo. Zagledam polno izbo Ijudij, za mizo sedi jetniški predstojnik, pred njim „vodka", jedila, pero, papir, kratko rečeno: bila je eodnijska preiskava. A na strani, na klopi sedi starec. Strah mi preleti kosti. Lasje so mu zakrivali čelo, roke so mu bile na hrbtu zvezane, gledal je temno. Kako strašen se mi je tedaj zazdel, ne morem povedati. Odstranim se od okna. Bilo je to v jeseni. Nebo polno zvezd, noč temna. Nikoli ne pozabim te noči. Rečica je mrmrala, hoBta je Šumela, a jaz Bem bil ves pre-
paden. Vsedem se na breg, na travo; ves sem se tresel.
Kako dolgo sem sedel, no vem. Kar zaslišim iz gozda sem bližajoče se korake. V belem plašču, čepici, mahal s palico — pisar. Stanoval je štiri vrste od tod. Prekorači most in se poda naravnost v izbo. Vleklo me je k okuu. Kaj bode V Pisar stopi v izbo, sname kapo in pogleda okrog. Sam ui vedel čemu da so ga pozvali. Potem gre k mizi mimo starca in mu reče: Na zdravje, Ivan Aleksjevič I Ta ga prezirno pogleda, a gospodar ga potegne za rokav in mu nekaj zušepeče. Pisar se začudi. Stopi k račeluiku, a ta vedno pivši, gleda ga z motnimi očmi, kot da bi spal. Pozdravita se. Načelnik ga upraša :
— Poznate li vi tega človeka? pri tem pokaže na starca.
Pisar se ozre  in  Be spogleda z gospodarjem.
— Ne, reče potem, nisem ga še videl.
Kaj ueki imajo, sem si mislil? Vsaj ga načelnik sam dobro pozna.
Potem ta spet spregovori:
— Ni li ta Ivan Aleksjevič, tukajSuji prebivalec, nazvan „Kuoročnia?
— Ne, odgovori pisar, ui on.
Načelnik vzame pero,  zapiše nekaj na papir
red.  Obravnavalo se je o resolucijah, stavljenih v razpravi o trgovinskih pogodbah.
Prva resolucija poživlja vlado, da ukrene potrebno v zjednačenje statistike tovornega prometa na vseh avstrijskih železnicah, da se razvidi i domači mejsobojni promet, kakor tudi oni s tujino. Druga pa zahteva, da se vlada pogodi z zaveznimi državami o osnovnem načrtu trgovinske statistike
Poljak Szczepanovrski podpira resoluciji iu izjavi, da nam bode pregledna statistika zelo važna in koristna, ker se z njo sainozakup prekupovalcev uniči, kar koristi tudi izdelovateljem.
Obe resoluciji se na to vsprejmeta in se prične obravnava o tretji, ki zahteva, da vlada obrtnim strokam, ki bodo kakorkoli trpele vsled novih po-godeb, na vse možne načine pomore, posebno z izdatnim znižanjem železničuih tovornih vozarin in z /ni/an i m neposrednih davkov. Kar se tiče domačega jih toarstva, naj vlada z vsemi sredstvi dela na pospeSenje pridelovanja lanu, nadulje naj zniža carino na sodo, kalcinovanu sodo in klor, slednjič naj daje s pomnoženimi zahtevami za vojake glede oblačil od platna platuarjem več dela.
Posl. Purkhartu vidijo se vsa ta sredstva v povzdigo platoarstva premajhna in govornik opominja, da vlada podpira iz gospodarskih in iz so-cijaluopolitičnih ozrokov pridelovanje lanu.
Posl. Peschka op'Buje žalostni položaj obrti za izdelovanje lauu in platna sosebno v čeških krušnih gorah. Vlada naj bi nastavila učiteljo za pridelovanje lanu. Učence v lanorejskih šolah pa naj bi podpirala z nagradami iu ustanovami.
Tudi naj preskrbi kmetu, ki prideluje lan, potrebno guojno sol in kajnit. A tudi zaižaae voz-niue ne bi škodile. Trgovinski miuister jih je obljubil. Naše železnico niti nimajo potrebnih priprav za dobro prevažanje lanu. Pa tudi vojna uprava naj bi platuarstvo podpirala in mestu volne in jute oskrbovala vojni oblačilo o I platna. Vender je pa vojna uprava kljubu vsemu in akopram se je dokazalo, da je volna škodljivejša od platna, že za pet let sklenila pogodbe za volnena, ne pa za prt-nena oblačila.
Posl. Menger opozarja na potrebo, da vlada spremeni tedaj vsled novih pogodeb svojo narodo-gospodarsko politiko. Poudarja važnost vozarin in razširjenja lokalnih železnic, kakor tudi dograjenja vodnih cest. Naši obrti primanjkuje dobrohotnosti boljših stanov. Dobro bi bilo, da bi isti nakupovali boljše domače izdelke, mesto slabejših iu dražjih inozemskih. Tudi davki prouzroča;o nekoliko nezadovoljnosti ne rudi višine, marveč radi negotovosti odmerjenju.
Posl. ltoaer govori o slabih razmerah o pridelovanji   lanu   in   priporoča,   da   se resolucija
vsprejme.
Posl. Kaiser meni, da bi bilo na času, da se nadaljuje podržavljenje železnic in izvajanje davčnih preustroje v. Mengerjeva stranka, ki šteje 110 mož in ima jednega ministra v ministerskem sovetu, bi sedaj lahko zahtevala, da se zasedanje podaljša in preustroj v davčuih zadevah obravnava. Govornik pa zajeduo zahteva, da se rumuuska meja ne otvori, da se poljedelsko zavarovanje razvije in
in začne čitati: Poslušal sem za okuom iu sem se samo čudil. Po zapisniku se je videlo, da ta starec Ivau Aleksjevič ni Ivan Aleksjevič, da ga njegovi sosedje in sam pisar ne spoznajo za tega, a da se on piše za Ivana Ivanova, kakor tudi njegova potnica kaže. To je Čudno! Nobeden navzočih ga ni hotel pozuati. Zato so se tudi ljudje zbrali. Vsi ti ljudje niso mogli biti lastnina Ivana Zubarova.
Končali so; ljudje so se razšli. Starca je načelnik že prej dal odvezati. Ivan Zabarov prinese denar in ga da načeluiku: ta ga prešteje in utakne v žep. »Zdaj1*, reče naposled, „starec moraš za tri meBece odpotovati. Če ne boš, potem glej — name se ne zanašaj. No, daj mi konje.
Odstojiim od okna iu se podam k seuisču, misleč, da zna vsak čas kdo priti po konje. Nisem hotel, da bi mu bili pod oknom videli. Ležal sem na senu, zaspati nisem mogel, pa bilo mi je, kakor da bi sanjal: svojih mislij nisem mogel zbrati. — Čul sem, da so pripeljali načelnika. & d je na voz in se odpeljal. — V hiši je vse leglo k počitku, luči so ugasnile. Tudi jaz sem zadremal, kar vnovič zaslišim: din, din, din; glas zvonca je bil. A noč je tiha, pretiba, nekdo se nam je bližal. Kmalu so tudi v izbi zaslišali zvonec; prižgali so luč. Na dvor je prišla trojka! (Dalje pili).}
da   država   daje   odškodnino   za  živino pobito, vsled kuge.
Tretja resolucija se na to vsprejme, k četrti, tičoči se trgovinskih zvez z Rumunsko in Srbsko prijavi predsednik, da se bodo še prideli pri-stavki in bode radi tega začasno odstavil resolucijo raz dnevni red.
Peto in šesto resolucijo, tičoči ae Galicije, oziroma znižanja vozarine za Karol-Ludovikovo železnico in znižanje vozarine za ječmen, ki služi za pripravo piva, podpira posl. Szczepanowski in se na to vsprejmeta.
Sedma resolucija želi znižanje carine za do-ublovano volno. Posl. Schwab meni, da bodo nove trgovinske pogodbe volneni obrti za vsem mnogo škodile, tudi tkalcem n ' prinašajo ni kakih koristi j, radi tega želi, da se drugi del izpusti. Posl. Bare u ther priporoča neizpremenjen vsprejem resolucije, komur se pa i poročevalec Halhvich protivi. Vsled tega so po priporočilu slednjega vsprejme premeujeua resolucija.
Resolucija deveta, tičoča se znižanja carine na kumare ud 4 na 1 marko, se brez obravnavo vsprejme.
Deseta in dvanajsta resolucija, tičoči se krepkega postopanja vzajemnega naše in nemške vlade pioti „krogoui" in kurtelom se kljubu protivljenju poti. Schlesiugerja vsprejmata.
Seja so na to ob 3. uri popoludne zatvori.
Politični razgled.
Notranje <ler/clc.
V Ljubljani, 23. januvarja. Državni »bor.
Včeraj bile so na dnevnem redu resolucije k trgovinskim pogodbam, a v ponedeljek pride na vrsto predloga o reformi juridičnih izpitov. — Pravosodni odsek bavil se je predvčeranjirn s predlogo v sodnem preskusnem službovanji. — Odsek za trgovinske in carinske pogodbe vsprejel je vse predložene resolucije in naročil poročevalcu, da jih jed-notoo formulira. — Legitimacijski odsek bavil se je z volitvijo posl. dr. Marehet in Borčič in ukrenil stvar natančneje preiskati. — Narodnogospodarski odsek razpravljal ie v zakonskem načrtu proti pijančevanju Posl. Suklje potezal se je odločno za hitri vsprejem zakoua.
Češke razmere.
Odpoved mladočeškega poslanca Nemca vzbudila je iako veliko pozornost, zlasti še zato, ker so Staročehi popustili svojo namero glede* političnega delovanja in bodo pri nadomestilui volit vi za mandat Nemca postavili svojega kandidata. Kdo pa bo to, ali dr. Zucker ali dr. Zeithammer, tega še ni moči povedati. Nemec se je iz privatnih uzrokov odpovedal in so bile vse vesti, da izstopi, ker se ne zlaga z mladočeško taktiko, izmišljeni ter neresnični. Zajedno z Nemcem hotel se je tudi drugi poslanec trgovinske in obrtniške zbornice Praške, Wohanka, odpovedati mandatu. Mladočehi hoteli bo s Staročehi skleniti kompromis, da bi bil voljen jeden Staročeh in jeden Mladočeh, a ker Staročehi tega niso hoteli vsprejeti, se tudi Wohanka ni odpovedal.
Poljaki in MalorutiL Maloruski list „DiloN poroča, da je gališki namestnik grof Bideni za časa svojega bivanja na Dunaji konferiral z grofom Taaffeom glede koncesij, katere bi bilo dati Malorusom, da bi ne prestopili v opozicijo. Govori se, da bode vlada ukazala na učiteljiščih v iztočni Galiciji maloruski jezik bolje upoštevati, kakor doslej, ustanovilo se bode novo učiteljišče z maloruskim učnim jezikom v Somboru, izpeljala se bode jezikovna ravnopravnost pri uradih in na Lvovskem vseučilišči bode postala zgodovina maloruska učni predmet. Vrh tega premestila bode vlada nekatere maloruske uradnike zopet tja, od koder jih je pognala iz službenih ozirov.
ViiaiiJ«* «lr'/at'«*.
Srbija in Jiolgarija. , Ni še dolgo tega, kar so diplomatični zastopniki trojne zveze na prošnjo bolgarske vlade opozorili srbsko vlado ua počenjanje na Srbskem živečih bolgarskih emigrantov. „Novoju Vremja" piše o tem svarilu jako rezko in pravi, da je bilo povsem ne-opraričeno. List pravi, da je to samo ob sebi umevno, da je bolgarskih emigrantov delovanje naperjeno proti vladi, katere ni še nihče formelno pripoznal, ki je ilegalna in proti kateri se bojujejo emigrantje upravičeno, ker ee potegujejo za pravico in zakonitost. Svareči kabineti niso imeli pravice očitati srbski vladi karkoli in ako bi ne bili zadovoljni, sme Srbska računati na podporo nekaterih drugih vlad, ki čislajo in spoštujejo Berolinski dogovor bolje nego vlade trojne zveze.
General Gurko. Kakor orno že jedenkrat omenili, bili so govori ob odstopu generala Gurka povsem neopravičeni, kar potrja navadno dobro poučena „Kdluische
Zeitung". General sam je sicer Že 64 let star, a še vedno zelo krepak in nikakor ne misli odstopiti, še manj pa misli car premestiti ga. Mej ruskimi vojaki je sploSno prepričanje, da bi bil Gurko v slučaju vojne vrhovni poveljnik vojske idoče proti Nemčiji, ako ne vse ruske vojske sploh. Gurko je baje prepričan, da se bode v dveh ali treh let začela vojska in pripravil je že vse kar je potrebno. Rusija, kakor poroča omenjeni list, ne čaka drugega, nego da oboroži vso vojsko z novimi puškami, potem začne koj vojno.
Francoski klerikalci. Več kakor leto dni je tega, kar je kardinal Lavigerie presenetil svet s svojim republiki francoski ugodnim političnim veroizpovedanjem. Od tedaj pa do danes izrekel se je Vatikan večkrat ugodno zato, kar je začel Lavigerie, a francoski škofje se vzlic temu niso dosti menili za dobre te nasvete ter nadaljevati borbo proti republiki. Sle-harnik pomni še zadnje dogodbe ua Francoskem. Le te so bile povod zasebnemu pismu papeža do nadškofa Pariškega, v katerem sv. oče priporoča francoskim prelatom spravo z republiko. Nadškof Pariški je strasten mož in ker nehče objaviti došlega mu pisma, Bodi se, da bode i nadalje agitoval proti vladi, v čemer ga pa nižja a patrijotična duhovščina ne bode podpirala.
Dopisi.
X lllcilu, 22. januvarja. [Izv. dop] V št. 15. „Siovenca" brali smo popravek načelnika naše kmetijske podružnice glede našega izrednega občnega zbora. Z dostavkom uredništva „Slover:čevegau se pa povsem ne ujemamo. Uredništvo sauio priznava, da je „Slovencev" dopisnik zamorec, kateri 88 ne da umiti. Da bi bil g. Pire govoril po nepotrebnem o nekem dopisu v „Slovencu" glede naše moštarne, to ovrgli smo se že v včerajšnjem dopisu, a še jedenkrat trdimo, da ni resnica kar trdi „Slovence" da bi bil g Pire samo dvakrat zaradi moštarne na Bledu.
Deželnozborsko dopolnilo volitev smo že mi zdavno pozabili. Kdo je kriv prepira v naši okolici, vemo mi in „Slovencev" dopisnik. Pustite agitacjo za Janeza Mallnerja in na silite ga v občinski odbor za katerega ni sposoben in mir besedi. Prepira bode takoj konec. Gospod J. Belič, župnik na Bohinjski Beli, pustite agitacije za Janeza Mallnerja in mir se povrne v našo občino ; le jedino Vi ste tisti, kateri seje prepire po vsej naši dolini. To čivkajo že vrabci vrh farovške strehe ua Bohinjski Beli, kjer Vas je malokdaj dob ti. Čudno, da gospodje vedo toliko povedati o nezadovoljnosti v kmetijski podružnici v „Slovencu", ko pri občnem zboru iste podružnice doBedaj ni bilo niti jedne pritožbe.
Vi gospodje nezadovoljneži, pridite k zborovanju naše podružnice in povejte svoje želje iu pritožbe nam „u brke". To ni pošteno od vas, da v časopisu poročate neresnico o naši podružnici, ko imate priliko pri naših zborih povedati vse Vam dozdevne napake. Vsi želimo kmetu pomagati, Čemu torej hujskate?
Iz TržiĆa 22. januvarja. [_!.'.v. dop.] Ni davno tega, kar je imelo „Slovensko bralno društvo" svoj tedni občni zbor, pri katerem je bil velespo-štovani g. B. Bežek, bivši tukajšnji notar, jednoglasno izvoljen za predsednika. Toda sreča ni bila mila nam društvenikom. Ravno dobro je gospod predsednik pokazal, kako spretno in energično zna voditi društvo, pa se je že preselil na svoje novo bivanje na Dolenjsko, kamor bo je dal sam premestiti. Di je to našemu društvu velika izguba, ni mi treba dosti opisovati, kajti gosp. Bežek bil je >es unet za blaginjo društva, podpiral je z besedo in dejanjem in se je v kratkem času jako priljubil vsem društvenikom.
V slovo napravili so mu društveni pevci podoknico z lepo ubranim petjem, na kar se jim je odhajajoči g. predsednik prav laskavo zahvalil in obljubil, da bode tudi v prihodnje, kolikor bode v njegovi moči, to društvo podpiral.
„Sloveusko bralno društvo" v Tržiču podobno je mlademu revežu, ki bi si rad pomagal, pa mu manjka gmotnih močij. Vender tudi temu revežu ne izostaja dobrotnikov. Omeniti hočem le onih, ki so že velikokrat in tudi v zadnjem Času upisali svoje ime mej nepozabljive članu tega društva. V prvi vrsti moram omeniti b hvaležnim srcem notarja v Kranji, gosp. V. GloboČnika, podpornega člana našega društva, ki je podelil društveni blagajnici veliko vsoto 50 gld. in ravno tako pomnožil knjižnico z Jurčičevimi spisi z vsemi sedmimi elegantno
W~ Dalje v prilogi. ""^8
Priloga ^Slovenskemu Narodu" it. 18, dnč 23. januvarja 1892.
vezanimi zve/ki. Ravno tako moram s hvaležnostjo omeniti g. dr. Tavčarja, odvetnika v Ljubljani, ki je kot podporni član podaril društvu 10 gld. in g. J. Ž uže k a, c. k. inženerja v Kranji, ki je daroval društvu 5 gld.
V imenu odbora izrekam dobrotnim gospodom, pa tudi onim, ki so do sedaj z manjšimi vsotami podpirali društvo, očitno in uajprisrčneišo zahvalu s prošnjo, da bi tudi v prihodnje ostali isti dobrotniki mlademu društvu.
Mi društveniki pa z ljubeznijo in vstrajnostjo delujmo za uprospevanje iu blaginjo uašega društva, da se nam vresniči pregovor, ki pravi: „Iz malega raste veliko." J. C.
Od dolenfe Navluje 18. januvarja. [Izv. dop] Več let Bpal je naš okraj spanje pravičnega in šele v zadnjem času zdramilo se je ljudstvo nekoliko in to po največ po naših dveh podružnicah Ciril-Metodove družbe. Tem marljiveje pa delovali ■o nasprotniki in v tem času močno utrdili svoje stališče. V nekdaj tako prebujenem narodnem okraju Šopirijo se posebno mej nami naseljeni tujci, katerim smo mi prav pokorni sluge ter se v svoji po hlevnosti prenalančno izogibljemo vsemu, kar bi moglo motiti njih gospodstvo.
Gotovo pa je tudi stališče naših nasprotnikov mnogo ugodneje, ker imajo veliko zaslombo tudi tam, kjer bi vender več nepristanoBti v političnem gibanju pričakovali. Tako nas je posebno presenetilo, da bo je naš g. okrajni sodnik v Laškem trgu o priliki Silvestrove veselice v svojem govoru tako odločno postavil na stran naših nasprotnikov in hvalisal nemški „šulferein", ki je osnoval v trgu nemško šolo, kar je omenjeni g. posebno poudarjal „uns zur Ehr und unsern Gegnern zur \Vehr". Pričakovali smo malo več takta, posebno če se ozirate tudi na sodelovanje narodnjakov pri takih veselicah.
Kakor prej, bili so tudi pri tej veselici nekateri narodnjaki navzoči, od katerih pa sedaj pač pričakujemo, da se ue bodo več udeleževali veselic, kjer jih tako nežno božajo. Sedaj že lahko izstopite iz društva, ker ste zahvalo za svoj trud in sode lovanje že sprejeli. Pustimo vender enkrat nasprotnike, naj bo sami razveseljujejo po svoje „mit k* r nigen deutschen Worten", naj si bode temu ali onemu namenu v korist, kar je samo pretveza v razŠirjevanje jedino zveličavnega nemštva v naših krajih!
Domače stvari.
— (Slovenskim zdravnikom ) Narodni osnovalni odbor za volitve v zdravniško zbornico kranjsko v Ljubljani razposlal je te dni do vseh slovenskih zdravnikov nastopno okrožnico: Gospod kolega! Ustanovitev zdravuiških zbornic pomeni ve-levažen preobrat v zgodovini zdravniškega stanu. Akoravno dotični zakon ni populu, in bi marsikatera sprememba bila umestna, vender moramo mi zdravniki ta korak z veseljem pozdravljati, nadejajo se, da se bode zakon v teku času zahtevam in težnjam našega stanu primerno prikrojil. Sosebno je velevažen ta zakon za zgolj praktične zdravnike, ki so v težkem boju za svoj obstanek marsikaterim neprijetnim prilikam izpostavljeni, katere drugi kolege v stalnih dobrih službah tako ne čutijo, katere jim vsled njih ugodnega položaja čutiti ni treba. S sankcijo postave o zdravniških zbornicah je uprava našega stanu vsaj deloma nam samim izročena, in naša sveta dolžnost je sedaj obračati vso pozornost na to, komu izročimo vodstvo in komu izkažemo s tem naše zaupanje. Poudarjati nam ni treba, da mora biti vodstvo izkušeno, ker marsikatero strokovno, marsikatero principijelno uprašanje bode treba rešiti, in marsikatero nasprotje b finim taktom poravnati. To mora biti naša prva skrb. Poleg te strokovne izobraženosti moramo pa zahtevati še drugo lastnost od našega zborniškega predsedstva, ki je za naše slovenske razmere na Kranjskem tako potrebna, ko ribi — voda, lastnost, brez katere si zdravniške zbornice na Kranjskem sploh še misliti ne moremo, t. j. vodstvo mora biti — narodno. Do sedaj je bila slovenska beseda, je bil slovenski značaj v vseh naših zdravniških zastopib le pastorka, r in skrajni čas je že, da se tudi mi slovenski zdrav-• biki vzdramimo iz naše letargije, ter tudi tu ke-. temo, da „Slovan stopa na dan!" Hvala Bogu, mi imamo toliko spretnih narodnih moči j v vseh posameznih strokah, da lahko vsako mesto z mirno Vestjo popolnimo, in žalostno, da, sramotno bi bilo za na« slovenske zdravnike, ko bi si tu z našimi
narodnimi zahtevami in pravicami ne upali na dan. . — Kranjska dežela je v ogromni večiui slovenska, to se v našem javnem življenji tudi po raznih za-stopih očividno kaže. Zaradi tega moramo biti v naši slovenski deželi tudi tu lantni gospodarji in skrbeti moramo, da dobi tudi v zdravniški zbornici slovenski Živelj svoje pravice. In baš sedaj, ko se nam podaja prilika, da slovenski zdravniki pokažejo pred svetom tudi javno, da so pravi Slovenci, je vsacega narodnega zdravnika sveta dolžnost skrbeti za to, da dobi novoustanovljena zdravniška zbornica na Kranjskem pravo slovensko lice. Z združenimi močmi stojmo na braniku, ne glede* ne na levo ne na desno, in storimo vsak v odločilnem trenotku pri glasovanji svojo naioduo dolžnost! Osnovalni narodni odbor za volitev v zdravniško zbornico usoja si danes stopiti pred Vas, gospod kolega, ter apelirati na Vaš narodui Čut. Treba bode stroge organizacije, da zmagamo. Zaradi tega prosi Vas osnovalni odbor, da se blagovolite sigurno udeležiti občnega osnovalnega shoda glede volitev, ki se bode vršil v Ljubljani v dan, katerega se Vam bode uso-jal o priliki naznaniti odbor. Ako bi Vam pa ne bilo mogoče udeležiti se posvetovanja, blagovolite g. dr. vit. Bleiweis-u naznaniti pismeno Vaše želje, katere se bodo pri shodu uvaževale, ter se izjaviti, da bodete tistim narodnim kandidatom blagovolili dati Vaš plan, katere večina osnovalnega shoda do loči. Nade jaje se Vaše podpore v tem velevažnem uprašanji, beleži se s kolegijalujm pozdravom
osnovalni odbor.
— (Za „Mir") nabral je g. Ivan Hribar mej Ljubljanskimi rodoljubi 207 gld. Naj bi tudi drugod slovenski rodoljubi posnemali ta lepi vzgled in pridno nabirali za ta prekoristni in za naše koroške brate prezaslužni list. Tako bodemo najlepše dejansko dokazali, da se živo zanimamo za svoje brate onkraj Karavank, ki bijejo tako težaven boj za svoj narodni obstanek.
— (Imenovanje.) Gosp. Ernest Pfefferer iz Ljubljane imenovan je poštnim praktikantom v Mariboru.
— (Umrl je) danes zjutraj vsled hripe, kateri se je pridružila plučnica, upokojeni vladni svetnik g. Jos. Ekel v 68. letu svoje starosti. Pokojnik služboval je dolgo let kot okrajni glavar v Novem mestu in bil vsled svojega objektivnega postopanja sploh priljubljen, po svojem upokojenji pa se je preselil v rojstveno mesto Ljubljano. Pokojnik, dasi iz stare šole, ni bil nasprotnik narodne stranke, bil je podpornik vseh narodnih društev Novomeških. Novomešćani spominjali so se zadnja leta večkrat objektivnega pokojnika. Bodi mu blag spomin !
— (Darovi deželnemu muzeju.) Mnogo lepili knjig sta podarila knjižnici v Rudolfinumu gospoda: adjuukt c. kr. finančne prokurature doktor Josip Stare in profesor Simon Rutar. Prvi je poslal 54 knjig „Matice Hrvatske0 in več slovenskih, s katerimi se je nekoliko popolnila važna zbirka kranjskih tiskov. Drugi gospod je pa dal 5 letnikov. „ Bul letino di Archeologia e Storia Dal-mata". Slava domoljuboma, katerima je pri srcu domači deželni zavodi
— (Družbi sv. Cirila in Metoda) je podaril gosp Alojzij Vernik več knjig mnogovrstne vsebine. Razveselil nas je ta dar še posebno zato, ker svedoči, da tudi mladina gorko čuti za našo družbo.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda
— (Slovensko gledališče.) Opozarjamo še jedenkrat na jutrajšnjo slovensko predstavo, katere gledališki list prijavljamo na drugem mestu.
— (Iz kluba slovenskih biciklistov „Ljubljana".) Naše vrlo narodno društvo „Klub slov. biciklistov „Ljubljana" v zadnjem času prav lepo napreduje, in si vedno skuša pomnožiti ono priljubljenost slavnega občinstva, ki si jo je pridobilo precej od svojega obstanka. Pri veselici, katero priredi društvo, kakor smo že poročali, 13. febru-varja t. 1., hoče se prvič pokazati na dramatičnem polju ter predstavljati nalašč za ta večer prirejeno burko „Kn dan iz bicikliškega življenja", v kateri bodo naBtopili člani društva. Posebno zanimiva točka programa bode: telovadba na visokem kolesu, katero bode izvajal priznan izboren telovadec. Vse priprave se vrše, vabila z natančnim programom razposlala se bodo tekom prihodnjega tedna in gotovo bode ta veselica jedna najzanimivejših letošnjega predpusta.
— (Bolniška blagajna mojstrov) ima jutri ob V-jH« uri dopoludne svoj občni zbor v mestni dvorani na rotovžu.
— (Javna risarska šola za obrtnikfe v Ljubljani.) Na tukajšnji c. kr. strokovni šoli za lesno industrijo se otvori pričetkom meseca februvarja t. I. javna risarska šola, katera je v prvi vrsti namenjena obrtnikom raznih strok V tej šoli se bodo s a m os to j ui obrtniki, pomočniki in absolvirani učenci strokovne šole vadili v kopiranji in načrtovanji umetno-obrtniških predmetov, oziroma v strokovnem risanji, Oni obiskovalci pa, ki nimajo še dovolj vaje v risanji, bodo najprej dobivali pouk v začetnih pojmih risauja. Pouk se bode vršil celo šolsko leto (od 15. eept. do 15. julija) vsako nedeljo od 8. —12. ure zjutraj ter obsegal poleg vaj v risanji še predavanja o geometriškem in projektivnem risanji. Ob-iskovulci javne risarske šole bodo tudi imeli pravico poslušati vse teoretične predmete na c. kr. strokovni šoli, kolikor bode dopuščal prostor. Pouk je popolnoma brezplačen, le risarsko orodje mora vsak sam s seboj prinesti. — Risanje je dandanes velikega pomena za vsacega obrtnika in prepričani smo, da bodo vsi dotični krogi z veseljem pozdravili novo napravo ter v mnogobrojnem Številu uživali njene koristi. Vsa poljubna pojasnila daje c. kr. ravnateljstvu strokovne šole (Virautova hiša, Zve-zdarske ulice, I. nadstropje), pri katerem se tudi vrši upisovunje v javuo risarsko Šolo vsak dau v navadnih uradnih urah, v nedeljah in praznikih pa od 10. do 11. zjutraj.
— („Sloveuski Pravnik") ima v svoji prvi letošuji številki nastopno vsebino: 1. K razlagi § a 51. zemlji zakona. — 2. Pravniška kronika 1891. leta. — 3. Načrt zakona o pripravni službi sodniški ter izpito sodniškem. — 4. Iz pravosodne prakse. Civilno pravo: a) Pogoji razveljavljenju sodne prepovedi (§ 289. obč. sod. r.); povračilo stroškov dotičnega spornega postopanja, b) Kako je dodeliti ostanek zdražila na zavarovano tirjatev, katera je večja od njega in jo imata deloma cedeut, deloma cesijonar? c) Aktivna tožbena legitimacija v pravdi novega sekvestra 8 prejšnjim sekvestrom, d) Ako sodnik misli, da je utemeljen ugovor, češ, utoževano imovino je uajpreje likviduvoti po računski pravdi, ondu naj ne stori razsodbe, nego z odlokom naj razveljavi postopanje iu tožbo vrne. (Dv dekret z dne 16. julija 1819, št. 1579 zb. pr. zak.) — Pogoj računski pravdi (§ 100 obč. sod. r.). e) Ali potrebuje kurator „ad actum", postavljen zapuščini po smislu § 811. obč. drž. zak. za svoje ukrepe potrdila zapuščinskega oblastva- f) Čas za restitu-cijo dote (§ 1229. obč. drž. zak.) —■ 5. Književna poročila. — G. Razne vesti. — 7 Knjižica društva „Pravnika". — Vabilo.
— (Domača pivovarska obrtni j a.) Veliki domači pivovarski zavod bratov Kosterjev v Ljubljani povzdignil se je v zadnjih dveh letih, posebno odkar je prevzel g. Peter Kosler ml. tehnično vodstvo, ter uporablja svoje mnogoletne v inozemstvu pridobljene skušnje zdaj doma v prospeh domačega zavoda. Najbolje kažejo to številke, ki so dokaz, da se vedno bolj razširja naš domači pridelek. L. 1890« zvarila je tovarna bratov Koslerjev 81.800 hektolitrov piva ter plaćala 71.993 gld. davka, L 1891. pa je zvarila 41.200 hektolitrov piva ter plačala 91.048 gld. davka. V interesu razvoja domače obrti je želeti, da ostane ta napredek stalen in da mnogo denarja, ki gre še zdaj iz dežele za tuje pridelke, ostane doma. DomaČi zavod pa naj kaže od dne do dne lepši uapredek in naj preveri pivopivce, da nam ui potreba sezati po tujem blagu.
— (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanji mestne občine Ljubljanske) od 10. do 16. januvarja 1892 kaže, da je bilo novorojencev 14 (= 23*7 °/oo)i mrtvorojeucev 1, umrlih 34 oseb (=: 57 6%0), mej njimi 3 za ošpicami, 1 za vratico (davico), 1 za jetiko, 3 za plučnico, 26 za različnimi boleznimi. Mej umrlimi je 11 tujcev (=323 %), iz zavodov 10 (=29'3°/0). Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli za ošpicami 31, za škarlatico 1, za vratico 1, za bripo 13.
— („Vi šk o-Gli nška čitalnica") priredi dne 7. februvarja t. I. veselico (plesni venček) s petjem in plesom v prostorih g. Gašperja Šusteršica (pri Bobenčku) na Glineni). Program prijavimo prilično.
— (Konfiskacije.) Izborni v Pulji izhajajoči „11 Diritto Ornate", ki neutrašenu zagovarja hrvatska prava, bil je laosko leto devet«
indvajsetkrat zaplenjen, kar je nezaslišano Število pri tedniku. Tudi letos zadela ga je že dvakrat jednaka osoda.
— (Občina S t. Jakob v Rožni dolini na Koroškem) dobila je te dni odlok c. kr. okrajnega šolskega sveta v Beljaku, v katerem se ji naznanja, da je njen ugovor na minieterstvo ugodno rešen in da se bode torej slovenski jezik uvedel kot učni jezik na tamošnji ljudski šoli. Da je pa v tem odloku posebno poudarjana važnost nemškega jezika in da je cela vrsta dobrih naukov pridejanib, kako slovenske otroke poučevati v nemščini, razume se. Morda podamo v jedni bodočih številk ves ta odlok, ker je v marsičem zanimiv. Danes primankuje nam prostora.
— (S Koroškega) nas opozarja prijatelj našemu listu na mladega, dobrega slikarja Petra Mark o vi ča v Bolniku na Koroškem, i/vrstnega narodnjaka slovenskega, ki baš zaradi tega trpi mnogo preganjanja od strani nasprotnikov. Po načelu „Svoji k svojim" ne dvomimo, da bodo domoljubni Slovenci rade volje podpirali tega rojaka. Več je čitati v dotienem inseratu.
— (Od Male nedelje) na Spodnjem Štajerskem se nam porota v obširnejem dopisu o občnem zboru, ki ga je imelo „leposlovno bralno društvo" dne 10. t. m. Navzlic slabemu vremenu bilo se je zbralo lepo število članov. Predsednik in tajnik poudarjala sta z lepimi besedami važnost bralnih društev, v katerih dobiva tudi kmetovalec dobre duševne hrane. Ves stari odbor volil se ie jednoglasno, namestu g. Kooerja, ki odide, voljen je bil gr. župnik Sofltarifi. Po zborovanji zapeli so Št. Jur-jevski pevci, ki so se prav požrtovalne skazali, ker se pri slabem vremenu neso ustrašili pota, več mi-lodonečih pesmic, za kar jim je bilo vse občinstvo posebno hvaležno. Prosta veselica pri „ Kozi ovi Gerci" bila je prav živahna. Prosti kmetski igralci predstavljali so prav povoljno igro „Kje je meia?" Tako završila se je slavnost na občno zadovoljnost.
— (Zahvala.) Nižje podpisani odbor akad. društva   „Triglav" v Gradci   usoja se tem potom zahvaliti se slavnemu občinstvu slovenskemu za posebne   simpatije,  koje je  društvo  doživelo v teku preteklega leta, in katere so mu bile dokazane bodisi  materijelno, bodisi z drugačuim priznavaniem njegovega delovanja,  kakor tudi s preljubeznivimi vspreiemi našega društva povsod, kjer je imelo priliko stopiti v javnost. 0 1 mnogobrojnih sej društvenih, v katerih se je marsikaj koristnega pretreslo, pa do prelejiega izleta v slovenje-štirske gorice in kot svetla zvezda v vrsti dosedanjih „Triglavovih" zabav blestečega se Prešernovega večera, videli smo se obljubljene, kakor tega skoro ne zaslužimo. N tedaj čudo, da je „Triglav" sklenil delovati i v bodoče s podvojeno močjo v smislu  svo)e ualoge, in zahvaljevuje se vsem plem. dobrotnikom, ki so mu ostali zvesti iz davnih let in ki so mu prijatelji iz zadnjih časov, zabvalievaje se slavnim redakcijam slovenskih časopisov za brezplačno pošiljanje listov in vsem gg   podpornikom za   točno   doposlano mu podpornine, obljubuje ob jednera „Triglav" i v bodoče izkazati se vrednim vsestranskih toplih pod -por. Akad. društvo „Triglav" vršilo bo zvesto svojo dolžnost, in najvišji njegov ponos bo nekdaj, če bo moglo zavestno reči, da je dalo iz svoje sredine narodu mož, kakor jih narod zahteva. V tem smislu pridružujemo  zahvali i prošnjo,   naj   bi priiatelji „Triglava" vstrajuli   tudi v bodoče, naj bi pridobivali društvu novih uaklonjencev in podpornikov. V blodečem izpoluujemo prijetno dolžnost, poimeuoma imenovati velespoštovane svoje dobrotnike in prijatelje: Blag. g. dr.  Benjamin Ipavec posvetil in poslal je društvu krasen društven moto.   Blag. g. dr. Josip V oš n jak poslal je društvu krasen božičen dar: 25 krasno  vezanih knjig, da se razdele mej društvenike in knjižnico. Blag. g. Anton Leveč, sod. prist. posvetil je društvu svojo knjigo: „Zbirka slovenskih sodnijskih obrazcev". O priliki Prešernove slavnost i  darovali so: g. A mir. Kome i pl. So če bran, c. in kr. major v p., 3 gld.; g. Pran llrašovec, c. kr. sodnik v p., 1 gld.: g. F; Hu-bad, c. kr. gimn.  prof., 1 gld.; g. Fr. llaupt-man, c. kr. prof, 3 gld.; g. Ot. Cernstein, cand. iur., 3 gld.; g. J. Kuželj, Btud. pharm., 1 gld. Dalje poslali so sledeči gg. podporniki svojo redno podporaino: g. dr. Peter Defranceschi 7 gld. 50 kr.; vis. sp. g. mousign. Ivan T o m še, c. in kr. korni župnik v. p.; g. dr. Ed. SI a j mer v Ljubljani; g. Fran Majdič, pos. parn. mlina v Kranji; g. J. VVrotschko, trgovec v Gradci, g,
Karstulovič, stud. med. v Gradci; g. Jos. Rus ml. v Mirni peči a 5 gld.; Na Vrhiiki zbrani akademiki 3 gld.; g stud. pharm. J. Koželj, 2 gld. 50 kr ; g. stud- iur. Iv. Podgornik v Ljubljani 1 gld. 50 kr ; g. Janko M i I a č, uradnik v Messendorfu pri Gradcu 1 gld.; g. Jurij Auer ml. v Ljubljani 50 kr. — Dalje blagovolili so brezplačno pošiljati društvu svoje liste slavna uredništva sledečih časopisov: „Slovenski Narod", „Sloveuec", „EiinoBt", „Nova Soča", „Mir«, .Dol Novice", „Slovanski svet", „Slldsteierische Post", „Kiirntner Volksblatt", „Pravnik", „Učiteljski Tovariš", „Popotnik", „Zvon", „Dom in Svet", „Vrtec". „Matica Hrvatska" poSiljalala je svoje knjige brez-jdačno. Za polovico cene došli so nam sledeči časopisi: „Obzor", „Vatenand", „Medicinische Zei-tung", „Wieuer Kliuische Wochenschrifta, „Gerichts-zeitung". — Poleg tega so časopisi „S!ov. Narod", „Slovence" in „Siidst. Post11 blagovolili brezplačno objavliati vse društvene zadeve. — K sklepu prosimo glede ua to, da sloui kolikor toliko drago društvo večinoma na dijaških plečih in jim je v dragem mestu vzdrževati drago stanovanje za društveno čitalnico, da bi se slovenski rodoljubje pri ugodnih prilikah spominjali našega društva z manjšimi gmotnimi doneski. Prepričani uaj bodo, da kar bodo založili na to stran, ne bo izgubljeno, temveč da bode neslo v bližuji bodočnosti obilih obrestij narodu slovenskemu v podobi svetiib žarkov narodnega prosveščenpi. V Gradci, dno 17. januvarja 1892. Za odbor: J. Jenko t. č. predsednik, za tajnika: Silvo Domicelj, t. č. podpredsednik.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 22. januvarja. Pogreba nadvojvode Karola Lndovika udeležil se cesar, princ Leopold in princezinja Gizela Bavarska, nadvojvode iu nadvojvodinje. Pred glavnim uhodom kapucinske cerkve Čakal kardinal Gruscha z duhovščino, potem prenesli so krsto v kapucinsko rakev.
Dunaj 22. januvarja. Državno pravd-ništvo ustavilo je preiskavo, ki se je vršila proti uredniku „"Wiener Tagblatta" B. Frisch-auerju zaradi velike panike, katero je prouzročilo 14. novembra znano poročilo omenjenega lista.
Praga 22. januvarja. ,,Hlas Naroda" poroča, da hoče vlada uporabljati skrajna sredstva na Češkem, govori se celo o izjemnem stanji.
Lvov 22. januvarja. Nameravana zgradba utrjenj v Przemyslu, ki je proračunjena na 7 milijonov goldinarjev, se bode baje opustila, ker se je korni poveljnik Galgoczv izjavil, da so ta utr jenja popolnoma nepotrebna.
Heligrad 22. januvarja. Oficijozno se oporeka, da bi bili kralj, regentstvo in vlada ob priliki pravoslavnega novega leta poslali kake čestitke v Sofijo.
Bruselj 23. januvarja. V spalni sobi princizinje Croy v palači nadvojvode Aren-berškega nastal požar. Princezinja in otroci so si komaj rešili življenje. Palača in dragocenosti uničene.   Trije ognjegasci  težko poškodovani.
liaziic vesti.
* (Društvo za učenje ruskega jezika) osuovalo se je v Pragi. Namen društva je razšir-jevati znanje ruskega jezika in ruskega slovstva mej Cehi. Vrhu tega pa si bode prizadevalo pospeševati razširjevanje ruskega jezika kot občeval-nega jezika mej izobraženci vseh slovanskih narodov.
* (Uspehi moderne kirurgi je.) V Italiji je naredil dr. Graumont neki deklici umetno tre-paluico iz Žabje kože, ki se je popolnoma prijela, tako da deklica trepalnico prav lahko giblje, kakor bi jo od narave imela.
* (V Belemgradu razBajadavica,) tako da so vse Šole zaprte. Tudi naučnomu ministru Nikolieu umrli so trije nežni sinovi, a za življenje četrtega trepeta vsak dan.
* (Največa ruska papirnica) v Tyras-polju ob izlivu Dnjestra je pogorela 19. t. m. do tal.
* (Bogata zapuščina.) Nedavno v Egiptu umrli bogatiuec Vassenv, rodom Grk, volil je v svoji oporoki pet milijonov za grško brodovje.
* (Sodi iz aluminija.) V Švici dal si je neki vinski kupec za poskušnjo narediti sod za 200 litrov iz aluminija. Ker je ta kovina, kakor znano jako lahka, utegne dobro nadomeščati lesene sode, a uprašanjeje, se-li bode vino dalo pošiljati brez škode po toploti ali mrazu v takih posodah. Za poskušnjo hoče omenjeni trgovec naročiti si v takem Bodu vina iz Italije.
Poslano.
Neustein-ove posladkorjene Elizabetne kri čisteče pile,
skn&eno in od znamenitih zdravnikov priporočano lahko čistilno, raztapljajoče sredstvo. — l Skatljica & 15 pil velja 16 kr., 1 zavoj = 120 pil 1 gld. a. v. — Pred ponnre* I »nje m se jako svari. — Zahtevaj izrecno Neustein-ove Elizabetne pile. — Pristne ao samo, če ima vaaka Skatljica rudeče tiskano našo protokolovano varstveno znamko „Sveti Leopold" in na4o firmo: lekarna '„pri hv. Leopoldu'*, Dunaj* mesto, Eclce der Npleael- uud Plankengasse. - V I.|nl»lit.nl se do bivajo pri gosp. leknrji ii. l»lc«oll-Ji. (i—H)
—*- Prvikrat! ti li Slovensko gledališče v Ljubljani, Qr.pr.4oi.
V nedeljo, dne 24. januvarja 1892.
V dvorani I^Jut>ljuhmIcc oitaluiro.
Na koriBt učitelju, režiserju in igralcu  „Dramatičnega društva" Ignaciju Borštniku.
Vragovi zapiski.
Veseloigra v treh dejanjih. Francoski spisal* Etienne Arago in Paul Vermond. Preložil —. Režiser Ig. Borštnik.
oso B R t
Namuel--------Ignacij Borštnik.
Marquis Lormia9-----gospod Danilo.
Grof Cerny-------gospod Lovšin.
Chevalier do la Rapiniero — — — gospod Vorovfiok. Jean Gauthier   — — — — — — gospod Sršen.
Valentin  — — — — — — — — gospod Perdan.
Baronica Ronrpierolles — — — — gospa Danilova.
Marija, njena hči   — —■ — — — gospica Slavfiova. Grofica Cerny    — — — — — — g. Borštnik-Zvonarjeva,
Gospa Giraud, najemnica pristave — gospica Nigrinova. Prvo dejanje so vrsi v Pirenejih na pristavi gradu Ronque-rolles, drugo v Parizu in tretje na gradu Ron<pierolles.
K tej predstavi vabi najuljudneje
iKuacIJ llorstnllc«
Umria »o r Ijjiittlj&ifti *
21. januvarja: Marija Kohaves, črevljarjeva hči, 2'/| leta, Opekarska cesta št. 51, ošpice.
V it h ž e. 1 n i b o I n i c i :
20. januvarja: Luka Šimenc, delavec, 58 let, hitrica,
Meteorologično poročilo.
Dan	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Ve-ti-uvi	Nebo	Mo-krina v mm.
22. jan. 1	7. zjutrai 9. po pol. 9. zvečer	748*0 mm. 743'2 mm. 742 9 mm.	—24-4" C — 15«°C — IDO" C	b1. zah. sl. zah. sl. zah.	jasno jasno jasno	0-00 mm.
srednja temperatura—19*7°, zu 17-7° pod uormalota«
ID-CL3a.aJ»lEei borza
dne 23. jnnuvarja t 1.
včeraj
Papirna renta.....gld.    94" iO
Srebrna renta.....„ 98*90
Zlata renta......, 111*10
5°/0 marčna renta ... „ 103*15 Akcije narodne banke . . „ 1058'— Kreditne akcijo   ....     .,     300*—
London......., 11815
Srebro.......„      —'—
Napol......... 939
C. kr. cekini.....„        5 59
NemSke marke .... , 57*!»7'/1 4/0 državno src'ko iz L 1864 . 250 gld. Državno sroftke iz 1. 1804    .   .    100 ,,
Ogerska zlata renta 4"/>.......
Ogerska papirna renta 5°/fl......
Dunava rog. m-ceke 5°/0 . . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4,/a'7o zlati zast. listi . .
Kreditne sreCko......100 gld.
Rndolfove srečke ...*.. 10 „ Akcije anglo-avstr. banke. . . 120 „ Tramway-društ. velj. 170 gld. a. v.....
danes
- gld. 94-40
- „ 94'05
- _ 11125
- „ 10310
- „ 1056--
- „ 801*95
- > 118-10
~ 9*387,
- n r,-58»/,
- , 57-95 137 gld. 50 kr.
181 107 102 122 115 183 *0 161 23:'»
50 90 «0 50 75 50 50 75
S KLAD I STff. BVte
najčistije lužne
kateri jo kot zdravilni vrelec že več sto let na dobrem glasu v vseh boleznih «lilial in prebavil, pri protlnu, želodčnem in me-hurnem kataru. Izvrsten jo za otroko, pre-(2-1) bolele in moj nosečnostjo. I. NajboljSa dijeMižna in ornevalna pijača.
Henrik Mattoni, Karlsbad in Dunaj.
Zahvala.
.5 *r I Podpisanec nsojam so izreči najsrčnejšo svojo zahvalo gospodom doktorjem tukajšnje deželne bolnice, zlasti g°*P. vladnemu svetniku in profesorju dru. pl. V al en t i in ordi-nujočemu zdravniku, goBpodu dru. Slajmer-ju za srečno izvedeno operovanje moje žene (cesarski prerez) vsled katere je Bodaj v popolni rekonvalescenciji. . ifi>T)
V Ljubljani, dne 21. januvarja 1892.
Tomaž Klopčič.
CHOCOLAT NSENIER
! Največja tovarna na svetu !
Vsak dan se proda: (902-9)
50.000 kilo.
Dobiva se v vseh špecerijskih, delikates* prodajalnicah in kondltorljah.
i*
Tužnega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da so je Vsemogočnemu Boga dopadlo naSega iskrenoljub-1 j enega, nepozabljivega soproga, oziroma očeta, svaka ii starega očeta, gospoda
JOSIP EKEL-na
c. kr. vladnega svetnika in okrajnega glavarja v p.
danes ob polu 8. uri zjutraj po kratki in mučni bolezni, previdenega s svetotajstvi za umirajoče, v 68. letu starosti svoje k sebi v boljS*- življ-nje poklicati.
Truplo dražega pokojnika bode dne 25. t. m. popoludne ob 4. uri v mrtvašnici pri sv. Krištofu blagoslovljeno in na pokopališči pri »v. Krištofu v lastno rakov k večnemu počitku položeno.
Svete maše zadušnico brale se. bodo v mnogih cerkvah.
Drugi ranjki bodi priporočen v blag spomin in molitev.
V Ljubljani, dne 23. januvarja 1892.
CelPMtliia F.kcl, soproga, — Olga omož. Armt. i:millj». Glsel** Karol, Celcstlna in l«lu l'.u«'l. otroci. — Fran Artl. c. kr. stotnik pri domobrancih, zet. — Olga Arst, unukinja. (99)
Trgovsk pomočnik
želi pre-rn.en.Iti ©-vojo elia.ž"to©.
Ponudbe naj se blagovolijo pošiljati na K. I". C Hlev. 779 poste restante v Ljubljani. (t>6 -3)
ra.su ^oljanslul cesti
Je prostovoljno na prodaj.
Več je izvoditi iz prijaznosti pri upravništvn „Slovenskoga Naroda". (91—1)
"V najem dam svojo
gostilno na Krškem
rs   pohištvom, m  Nteklenlno,   s  namlsno  iu kn-ItinjHko opravo.
Na razpolago so sledeči prostori: dve sobi za stanovanje, dve gostilniški sobi, devet sob za tujce, vinska klet, ledenica in lep vrt s kejdjliceni* tudi po zimi za kegljanje pripravnim. — Pogoji izvedč se pri meni.
(96—1)
Fran Gregorič
posestnik zla. I-IrčkciTi,
4 im ; :
g£ Za bolne in zdrave 55
na|l»ol|fie hranilno sredstvo* slino potrebno ■a idrat j««, priznano od zdravnikov kot „izvrstno" in od mnogih bolnikov s spričali najtopleje priporočeno, je (82«—10)
Trnk6czy-jeva
hmeljna sladna kava
z dobrim ukusom in lepo dišavo.
Zavitek * '/« kg. velja 30 kr. — Jako ceno pridejo zavitki 4 kg.
Dobiva se po poštni adresi pri Ubaldu pl. Trn-k6csy-Ju, lekarju v Ljubljani; na Duuaji imajo zalogo lekarji: Viktor pl. Trnkocsv, V. okraj, HundsthurnHtrasso 113; dr. Oto pl. Trnkocsy, III. okraj. Kadetzkvplati 17; Julij pl. Trnkoesv, VIII. okraj, Josefatadtersirasse 30; v Gradci i Štajersko): Veudelln pl. Trnkoesv, lekar; nadalje v vseh lekarnah, prodajalnicah dišav, kupcih itd. itd.
t*retcMf>ci imajo nftitem t-mhnt.
Učenec
ki je dovršil najmanj IV. razred, priden, močan, 14 — 15 let Htar, vsprejme so v prodafalnlcm s specerlJNkim blagom.   Kje? povč npravnifitvo „Slov. Naroda".   <94—1)
Privatni uradnik
spreten in za vsako stroko poraben, zmožen slovenskega, nem'k.':;a, lu.ntskega, italijanskega in francoskega jezika, *«>!! preinetilli »vdanjo avoJ«> služlto. Dotičnik Sel bi najraje v Tr*t ali pa iia Reko. — Eventualno ponudbo naj so blagohotno pošljejo pod šifro „91. IHol.** uprav ništvu „Slov»',nskega Naroda". (83—2y
Akviziterja
za stroko življenskega zavarovanja sprejme takoj s stalno letno plačo generalni /a«tlop Imnke ,,.Slavlje** v Ljubljani. (86—1)
Izpraznjeno ji*
mesto pisarja
(85—3) pri
generalnem zastopu banke „SLAVIJE" v Ljubljani, Mlad, marljiv
si more takoj brez posebnega kapitala zagotovili samostojno stalno eksistenco. — Več je izvedeti v upravništvu „Slovenskoga Naroda". (4—4)
v, M
v
^>
S
<^>
— <
M.
P
fer
Peter Markovič
slikar •109" v Kožekii na I£<> roškem ~W>G
priporoča so častitomu občinstvu za vsakovrstna h iitarNkit in iiio<lt»lirrika delu, posebno se priporoma \ isnkm'astiii duhovščini /a ci>rkreiiu Slikarska <I»'Ju. Izdeluje tudi pO fotografijah li ii«' portret«' in doprMiie podolit* i/, ninlva.
V delu nna sedaj slavna škofa Slomška in S t,ross may er j a. (3)
Tinktura za želodec,
katero prireja GABRIJEL PICCOLI,
lek arnar ..pri angolju" v LJubljani, Dunajska cesta, je
mehko,  lahno učinkujoče, delovanja prebavnih organov urejajoče sredstvo.   Krepča želodec ter pospešuje telesno
odprtje. — Razpošilja jo izdelo-vatelj v zabojčkih po 12 in več steklenic Zahojček z 13 stekleni cami velja gld. 1*36, s 66 steklenicami, 5 kg. teže velja gld. 526. Poštnino plača naročnik. — i steklenica velja 10 kr. (69—2)
od c. in kr. seknnd. zdravnika dr Šlpeka Ta ekstrakt priporočajo zaradi sigurnega uspeha že več let autoritete, kor odpravi vsako neprlrojeno gluhost. uklanja takoj slab posluh, ušesni tok iu vsako ušesno bolezen dobiva so proti dopošiljatvi gld. 1*70 v vsej Avstro-Ogerski fr.inko-vano po poŠti iz lekarn: glavna zaloga v lekarni ,pri sv. Duhu" g. Ede pl. Tomava, v lekarni g. A. nt. KSgla in v mestni lekarni g. M it tlo rja v Zagrebu; nadalje pri Za-netti-ju v Trstu, Jožefu C, r i s to f o 1 e 11, i-j u v (Jerici ; Antonu M izza no na ileki, — na IMmaji pri c. in kr. vojni poljski lekarni, na Štefanovem Trgu št. 8 in pri lekarju Twerdy-ju, Marialiilferstras.se, 196. — 1'ristno blago se dobiva samo v steklenicah z ntlgnenilli napisom
c. kr, sekund, zdravnik dr. Sipek na Dunaji.
(962)
N u jtto I |n<>   h r e <l H t v o
Prebavno vino
(Vinom digestivuni BrevmeBser)
iz  knezoškofijske  dvorne  lekarne v Ilriksemi
Mr. F. C. Breyme88erja
je najboljše in najsigurnejše sredstvo,
da so hitro ločijo vsakovrstne inotltve pre-bavljanja ali zapeka.
Cena velike steklenice i navodilom za porabo 1 gld.
Steklenica za poskušnjo stane 30 kr.
Dobiva se v lekarni gosp, J, Svobode
v Ljubljani. (f>7f>—12)
v :t    l> o I II i   ž O I o «1 ti <■ I
„K zlatemu
J. PSERHOFER
"k
lekarna na Dunaji.
I« okraj, Singerstrasse 15.
Kri čistilni svalki, ^ univerzalni svalki ;:;^Ivtv"tker
je jako mnogo bolezni], pri katerih i« ie dokazala izvrstna, zdravilna moč ieh svulkov. Ti svalki znani so že veo desetletij, nasvetovaoi bo od mnogih zdravnikov in malo je familij, katere nimajo vbhj rralo ealogo izbornega tega domačega zdravila.
Ti svalki veljajo:   I Mlttttlficu n ■ Ti svalki '21  kr«,   1 /avoj m <» š:. al ji<Mt m i
1 ak(> se pošilja nefrankovanđ p<> povaetji I IO l*.r. Ako ae dutična avota pošlje naprej, odpravljajo se naročila frankovano in velja: 1 zavoj svalkov l gld. 25 kr., 2 zavoja
2 gld. 30 kr., 8 zavoji 3 gld 35 kr., 4 zavoji 4 gld. 40 kr., S zavojev 5 gld. 20 kr.. 10 zavojev 9 gld. 20 kr.   (Manj kakor jeden zavoj se ne pošlio.)
Prosi se. zahtevati izrecno „J. Pserhofer-ja kri čistilne svalke"
in paziti na to, da je na pokrovu  vsak«1 Akatliiee zapi-an, kakor  na  poučnem listku, podpis
J. Rserhofer iu sicer rudeče
J. Pserhofer-jM. 1
lončić 40 kr., h franko-
Ozeblinsko mazilo
viino pošiljntvijo ■'>."> kr.
TrrsnfroTr ■* ,,!l,lo(l' brtoavoat, krčni
irpOfcCev kalelj itd. t steklenica TO kr.
Američansko protinovo mazilo,
kr.
Prašek aa potne noge, fS'l.^'S:
kovano dopouiljatvijo 7f> kr.
Golšunovo mazilo, }r st"klonica 40 kr- *
1 soklonica r>l» kr.
Angleško čudežno mazilo, Prašek za fijakerje, Kijil"8'!" L"; i
frankovano dopofiiljatvijo BO kr.
Tanokininova pomada tr.^7rl^
liolise sredstvo za lase, 1 jaška 2 gl<|,
Univerzalni obliž
mata zdravilo za rane, uljesa itd. I lončič T>0 kr., s frankovano dopoSi-Ijatvijo 75 kr.
Univerzalna čistilna sol £«J^B,£:
borno domače zdravilo proti vsem posledicnui pohabljenega prebavljunja:  1 paket 1 gld.
frankovano dopoSiljat
v vijo 65 kr.
Življenjska esenca (Praške kap-
lllVe   proti pokvarjenemu želodcu, slabemu pro-JjlvB   Javljanju itd. itd.  1 steklenica 22 kr.
Raseu tu naznanjenih Izdelkov so na prodaj tudi se vt*e druge pO a« atrijskih easni> klh nasnaniene tu- In luuaeiaske lariuacevtiču« specijalUele Iu se Usle^ ki Hlnealnu nin,, v >aloKl, naročajo toiino in ceneno. — I'ohUIuIvc po >towU točno ly.vrsu|t |o. »ko kV denar napre| požlje, večja naročila se odpravi|a)o tmll po poAincin pova^tjl.
Ako se denar naprej poSlje (po poštni nakaznici), je poStuina dosti manjša, kakor da se pošilja po povzetji. J        (]or>i-«)
24
Z^+L
|>t*0«l JI J3I
(21—9)
Samosvoja, povsem poštena in zanesljiva
babica
priporoča se častitim damam. Dame v dragem stanu dobe za samo i> glil. dobro  hrano in popolno oskrbovanje in
sicer za (J dnij. (1090—10) Z odličnim spoštovanjem
Emilija Nasho
mliiva. In i zdravnika, izpitana babica, (iospotlskc ulice št. 3 u li ml in zvonec je tudi v Židovskih ulicah št. 4.
A ko Imate
piitiko, skrnlno, slabe živce, nevral-gijo, icchias, slabo cirkulacijo krvi, norvozno-slab želodec, kongestije v glavi, ako vasjo zadel mrtui, ako nemate spanja, ako imate bolečine v hrbtu, hrbtno sušico — zahtevajte Ilustrovano brošuro o s častnimi diplomi i u z /.lato svetinjo v Kolonji, Welsu, Stuttgartu odlikovano in v Avstro-Ojjorski e. iu kr. izkljiif-no priv.
(jalvan -elektro magnetično uplivajočo
frotirno pripravo.
Brolura razpravlja o uplivu, porabi In uspehih te priprave. — Priprava velja 12 gld. — Ilustrovano broiuro /■ natančnim popisom porane pošilja se frankovano in zastonj i/, tovarne izumitelja.     (790—18)
TH. BIERMANNS, elektrotehnik,
DUNAJ, I., Nvhul«>rNtr»«n«* Is.
Dr. Rose životni balsam
je nad 30 let znano, probavljanje in slast pospešujoče in napenjanja odstranjujoče ter milo raztop-ljajoče
domače sredstvo.   aai—*s>
Velika steklenica I gld., mala
50 kr., po pošti 20 kr. več. Na vseh delih zavojnine je moja tu dodana, zakonito varovana
varstvena znamka.
Zaloge skoro v vseli lekarnah Avstro-Ogrske.
Tam so tudi dobi
'raško aniversalno domače maiilo
To sredstvo pospešuje prav izooruo, kakor sve-dočijo mnoge skušnje, čistenjo. zrnjeiijc in lečenje
ran ter poleg tega tudi blaži bolečine. V škatljicah po .'15 kr. in 25 kr. Po pošti ti kr. več. Na vseh delih zavojnine je moja tu doduna zako-
nito varstvena znamko.
B. FRAGNER, Praga,
it. 203-201, Mula »liana, lekarna ,,|ni rrnciii orlu", %V Pošt n a razpošiljatev vsak d a n.
HT Nepremočne
vozne plahte
različne velikosti in kakovoRti ima vedno v zalogi in jih daje po ceni (860—18)
K, RANZmOER
■pedltcr v. kr. prlv. Juftne železnice, v Ljubljani, na DunaJMk! cesti nt. 15.
Goldinarjev 5—10
more vsakdo zaslu-
___________ žiti na dan gotovo
brei kapitala m brez nevarnosti za kako zgubo, ako prodaja zakonito dovoljene sreoke in državne papirje.      Ponudbo pod „Sre6kou po- 2 slati jo anončni pisarnici J. Danneberg,  na I Dunaji, Z., Kumpfgaaae.
Koroški
Steklenic« se polne naravnost e vrelca.
ITajizbomejša slatina
i/.viHlm» /.tlriivilo. ako se uživa z mlekom ali sladkorjem, zlasti xa kapljajoče otroke, — /.dravišče #.»* bolnik« na žt'iotlt'i in mehurji trp*><•**, zh katarnllene in inalokrvue IJutll.
Glavna zstlogra -v X_ij-va.Tolja.M.i
pri HI. K. HI l»A.\.ii.    849-1 G)
Št. 1016.
Ustanove za invalide.
(93-1)
Pri magistratu deiejnega stolnega mesta Ljubljane izpraznjeni stu dve ustanovi zu invuliric Kraia|Mkem  po BI gld  50 kr. na leto.
Pravico do toh ustanov imajo oni, ki so vsled vojaške službe od 1848. leta naprej za dt-lo nesposobni iu zamorejo dokazati uboštvo iu pa lepo vedenje.
Prolnje z dokazili o utaroati, stanu, uboštvu, vedenju in pa o vojaftkem službovanji uložiti je «!«> !<►. marca I. I. pri podpisanem magistrntu ali pa pri pristojnem e kr. okrajnem glavarstvu.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dno 18. januvarja 1892
St. 24778.
(63 -2)
Pri podpisanem mestnem magistratu izpraznjena je jedna Valentin 11 u i'v var j e vili ustanov v znesku 19 gld. 4iO kr. na leto.
Pravico do te ustanove imajo v Krakovem v Ljubljani rojene, poltene deklic^ lepega vedenja dokler se ne omojlifo, |><> možitvi pa Še jedno leto. Prednost imajo sorodnice ustanovitelja.
Prošnje podprte s potrebnimi dokazili uložiti je tukaj do tiO. tcl»rii-varja I. I.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 1.3. januvarja 1892
Razprodaja
modrobelo posteklene plošče-vinaste kuhinjske posode
pri
Andr. Druškovič-u
trgovina z železjem v Ljubljani, Mestni trg št. IO.
Dobiva se tudi vsakovrstno IiImuo in kuliiuJMko orodje |»o nnjirižjl <h>uI. — S tem ponuja ho vhoiu p. n. KOMpf>tlnrJeui. UohI iluiCarJem, predsOi j iiImI v 4» in l»ol-nlf itd. unjuolJMn priliku, nvojc Ihnuh ln kulilnJMko orodje po iinl «lopolnlti ali pa Hi uovo oniinlit i.
NAUAStam  Pr'Poro*'ilm svojo uuIhmC m novo ^ospoilnr».i -k o sestav-
ljeno   lilAuo   po&r«>l»MCino  Im   /ele/.i* otl
Kiti. in>— «io uiti. »no-—. Ifidni« narov'tla sv tukaj in ffstim iztt'iv. (54—JI)
s
Ti-
na vogalu Kongresnega trga in Vegove ulice, s pripadajočim stanovanjem, odtla se v najeiit s 1. majem it. I.
Vec pove administracija hiše, Kongresni trg št. 12. HB—i)
L. Luser-jev ohhž za turiste.
Ciotovo in  bttro upli-vajofie aredhivo prod kurjim <.«•«• k t. m. Sol i cm i: i < o- >^v ^1
Dobiva se v lekar- v/T.sS? nab.     SL ^ v^
platin, petah in dingiui trdim ^/a^v p ta »kom     sS^Zs. r*^
kože. sQSr\c^ ^  S^ ji: S glavni razptišiijalnici
L, Schwenk-a lekarna
Veliko prizmilnili piMrm   je na
na ogled v
f>24;
Mei dllng - D un aj.
Pristen mimo, rt imata navod in cddiž varstveno ansmko iu podpiH, jo tu Etaveu: torej naj »e pazi zavrne vse manj vredne ponaredbe.
1'riMtut'Ka imajo v lfanl J. 8wpboda, II. pl. Trnkoc7.y, fJ. F'iecoli, L. (Jrcr.-I; v Kiiilolfoveiit S. pl. Sladovir, F. ITaika: v Kamniku J. Moćnik; v Celovvi A. Eg^or, yf, Thurmvvald, J. Birnba-cber; v llrezali A. Aieh-inger; v Tr^n ua Koroškem) ('. Menner; v llel|aku F. Bchols, Dr. E. kuiiipl'; v Oorlel G. B. Pontoni; v vVolfH-Imtku A. 11 nt ti; v Krn-nji K. Šavnik; v Kad-IConi C E A odrini; v Iti rij i Josip VVarto; v KnilovlM«! A. Robi k; t CelJI J. Kiipferscliuiid.
XTa.zr3.a.ri.ilo.
Hranilno in posojilno društvo na Ptuji
ima
občni zbor za 11891
dne 1. februvarja 1892, ob 10. uri dopoludne
v društvenih prostorih
p o   sledečem  dnevnem, red.-«.:
1. Poročilo ravnateljstva.
9. Poročilo aadaormfitva in nasvet glede rafiunov in poraba čiHtega dobička.
3. Volitev ravnateljstva.
4. Volitev nadzornifitva. •r>. Razni nasveti.
Ako bi dno 1. februvarja ob 10. uri dopoludne no prišlo zadostno število zadružnikov skliče se po § 40. drufitvenih pravil tinti dan ob 11. uri dopoludne s tistim dnevni m redom drugi občni zbor, kateri smo brezpogojno skloputi. (9&—1)
Na Ptuji, dne 22. januvarja 1892.
Na udeležbo vabi uljudno ravnateljstvo.
©|^|©|©|©|©|©|©l©l©l©
Btttntijo (5—4)
„pri Maliču", II. nadstropje, št. 2526.
Ordinnje vsak dan od 9.—12. uro dopoludne in
od 2— F>. ure popoludno. Ob uedeljab in praznikih od 9.—1. ure popoludno.
NaJnavejSe in na|l»«l|Šo vrtite umetnih aobovlj in soli. — Na|bol|tte iu trpcžut* plomb« v zlatu lu platinu za npr««ln|e sobe, potiteklen j en« plombo povrtciu iu
iier»Kloeno take, kakor ho zobje. X«  vhm dela in  operacije se irarantirn.
I
1
•AaV
l V AMERIKO, i
4
i i
VOŽNJI LISTKI
(7-3) pri I
iilzo%i%iMNko - iiiiicrišlt! pa rol»i*oilui <lrnžl»i.
DUNAJ.
I Kolowratring 9 IV Weyringerga8se 7*
Prospekti in pojasnila točno iu zuHtonj. ^ Najkrajie, najceneje ln najhitreje potovanje. Z
Vekoslav Vanino
ŽSicio-srslca,  ulica  v I_jj\x"blja,rLi
(preje zlatar Kapsrb) uljudno naznanja, da je odprl
HT novo prodajaln ic o ~W
ter priporoča p. n. slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo
SH^""  nožev In AkurlJ ~%gK& iz  najfinejšega  angleškega jekla. — Vsprejema  tudi v«ai popravila, bratenje in *I»čenJe lciriir|(lčuih preil-uietov itd.   Naročila iivrSujejo so točno in ceuo.    (40—2)
= Kašlja ni več! ==
.Staro in prelzkiiHcno «1<»-iHuc«' x«lrMVilo HO
pristni
ki presenetljivo hitro nplivafo
proti kaAlju, liripitvoMtl, znsll-seiiju i. t. d. Ze izborna sestava mojih bonbonov je porok za uspeh. Paziti je torej natančno na ime «*/.•<•!»• V$etxv iu ua ,,tt'Sm///<* znamktf*, kor se prodajajo posnetki, ki so liro/, vrctlnonti ali celo
Mkotlijivl. — V av«injth o. 80 in -lo kr. klavna /.aN^'n: Lekar i", lii-ižun, liro mori*. Zaloge pri  vseh lekarjih in tfgovoill s speoerijskim blagom.   V I.JiiblJnui pri : 1 . pl. 'rrnn.orz.v-jn.
lekarju in J*. Greiel-tiu, lekarju« ('.'is 18j
puškar
v lio rov !j ali (Ferlacli) na Koroškem
iadeluje in prodaja vsakovrstne nove pttik« in revolverje tet VSe IovmUc priprave, patrore ter drugo Htreljivo po najnižjih oenah, — Puikd 30 vse pr*'. Mkušene na ces. kr. isknlavatilol ter zasnamedovane z znamko tega zavodu. (175—90)
"a izbornost blaga jamči izdelovatelj. Stare puške popravljajo se ceuo. Caniki pošiljajo so brezplačno.
za nesrečno žrtve s a m o o s k r u m b c (onanije) in tajnih raapalnottlj je taborno delo
Dra Retau-a
□ebeohrana
Cefiko izdanje pi> No, nemški izdaji. Z 27 podobami. Cena 2 gld. a. v. Čita naj je v.sakdo, ki trpita strašnih posledicah te razuzdanosti, resnični nje i govi pouki rešijo vsako leto na tisočo bolnikov gotovo smrti. Dobiva se v založni knjigarni „V e r 1 a s;a- M a g a z i n R. F. Bierey v L i p-skem (Saško), Neutuaikt ."il", kakor tudi v vsakej knjigarni. (1089  ■" )
I ^*-Vl»Ti^',J52ICBSKnl"
Prostovoljna prodaja.
Posestvo, ki obseza čez 20 oral njiv, travnikov in gozda, s hišo in gospodarskim poslopjem, kakih 5 minut od bloškega jezera oddaljeno, proda se prostovoljno. — Natančni naslov povć upravništvo „Slovenskoga Naroda". (63—3)
Glavno zastopstvo za Kranjsko
c. kr. vjeSf pri v.
tato fli Mi i Trstu
(Jadranskega zavarovalnega društva).
V.
V Ljubljani, januvarja meseca 1892.
Čast mi je naznaniti, da je moj dolgoletni prokurist gospod Josip S"t©iXlćLl vsled oslabelega zdravja izstopil iz službe pri meni in da je zatorej od mene podeljena mu prokura za glavno zastopstvo za Kranjsko e. kr. priv. „Riunione adriatica di sicurta" preminola.
Postavil pa sem sedaj svojega uradnika, gospodu
■A-lojsija. J*esaid-
zu prokiirlatn in ga pooblastil, mojo Hrmo per prokura podpisovati za omenjeno glavno zastopstvo.
Priporooujoč dobrohotni naklonjenosti slavnega občinstva od mene zastopano društvo, beležim se najspoštljiveje
Ivan Perdan
glavni zastopnik za Kranjsko c. kr. priv. Riunione adriatica (75) di Sicurta v Trstu.
JŠjT Nedoseženo !
Pristne,
Ineipp-ova sladna kava
«'i*tu ali z
Oelz-ovo kavo
pomešana, je /di-ava. cenena kava, fino duhteCa, kateri je dajati prednost pred drago, trovilno bohovo kavo. — linelpp-ovn Mladim liavu je priatim, ako se prodaja v rudeCib,  čveterooglatih  zavoj h z varnoslno  /uitmko. kakor
je tu natisnena. (1006—7)
mfmŠT" Oelz-ovu kava lo k iiumo firmo.
Bratje Oeljz v Bregencu
od veleč, gosp. župnika Sob. Kneipp-a za Avstro-Ogersko Jedina privii.
tovarna sladne kave.
Dobiva se v vseh boljših trgovinah s špecerijskim blagom.
Zastopstvo za Kranjsko ima M. VVagner-jeva udova v Ljubljani.
Itakckll dovoljeni so
štirje letni semnji
za vsakovrstno  /J vin o  in   kramarsko  blago, namreč:
na 30. januvarja, 2. aprila, 30. januvarja in 16. septembra vsako leto.
Prvi semenj bode se vršil že (lile :iO. Jaillivai M i. I.
Fodsupanstvo na Rakeku.
(61—2)
Oblastveno dovoljeni
zavod za prilepljenje razglasov
in pisarna
za posredovanje pri zasebnih opravilih.
Podpisanec naznanja, da mu j*4 vis. c. kr. deželna vlada za Kranjsko v Ljubljnni z o«Ilokom z dno 4. januvarja 1892. 1. št. 15338 podelila
privoljenje za napravo in oskrbovanje zavoda za prilepljenje razglasov
m
pisarne za posredovanje pri zasebnih opravilih
s pravicami, dajati razjasnila
o nakupu in prodaji hišne oprave in glasovir-jev, o vnajemodalstvu stanovanj, kupčij in pro-dajalnic, posredovati o nakupih in prodajah, pri najemih in zakupih kmetijskih posestev, mestnih hiš, graščin in selskih dvorcev (vil)
in prosi veleslavnc oblastuijc, zavode, podvzetja in častito občinstvo posluževati so v vseh, bodisi prilcpljonja uradnih ali zasebnih razglasov po ulicah mesta ali zasebno poslovnega posredovanja tikajočih zadevah mojega zavoda.
Z zagotovilom, da se hočem potruditi vsa mi dana naročila natančno in točno izvršiti, podpišem
z odličnim spoštovanjem
7"©kosIav Kališ
(08—2) Prešernov trg št. 3.
w
V
■
f
v
i
Za puštano sezono
priporoča
krasno novosti hlap m <M^P p Mjiilljif cenal
Viljem Sattner
zaloga platna, iz tovarne, sukna, modnega in manufakturnega blaga
Mestni trg št. 20 LJUBLJANA Mestni trg št. 20.
3! S
(5^ "o)
'G)
O >
Alojzij Korsika v Ljubljani
Iluotiar-ar-i lea-tal-erl loto s* zasten.; in fiasa.lc'D-
H
N
O
i
S
CD
O O
I
(67-1)
@@@@©©@@@@@@@
Zahvala. 2
V svojem in v imenu obitelji svojega umrlega \JJ brata Metoda Pirca zahvaljuje se podpisani Gustav Pire najsrčneje generalnemu zastopu za Kranjsko zavarovalnega društva na življenje
.Mutual" v Novem Jorku
© © © ©
© ©
za na njegove roke izplačano svoto 10.000 gld., na katero je bil pri , Mutual-u ' zavarovan na življenje zgoraj imenovani brat.
Zavarovani Metod Pire dobil je bil dne 0. novembra 1891 svojo, od generalnega ravnateljstva za Avstrijo na Dunaji izdano začasno polico in uplačal prvo polletno premijo v znesku 140 gld.; — malo dnij potem dobil je vratico in po kratki bolezni umrl. Zastopstvo društva pomagalo jo pridobiti potrebne dokumente in je potem zavarovano vsoto 10.000 gld. s posebno hitrostjo in postrežljivostjo po nakazu po kabel-brzojavu iz Novega Jorka izplačalo nemudoma. Podpisanec sodi, da vrši svojo dolžnost, ako vsem, ki se hočejo zavarovati, društvo „Mutual' najtopleje priporoča. (90—1)
V LJubljani, unč 21. januvarja 1892.
Gustav Pire
tajnik c. kr. kmetijske družbe za Kranjsko.
@©@®@@@©@@@©©
T-
v Ljubljani, na Starem trgu
4?
€-4-
(956—12)
40 kr. Svilni atlas \ najlepših nočnih barvah meter samo po 40 kr.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne*.