List 18. ) ar rtn # ške m Tečaj XXV HI. li a i i Izhajajo vsabo sredo po celi poli. Veljajo v tiskamici j emane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr. pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. * Ljubljani sredo maja 1870. Gospodarske stvari. Sedmič Poduk svilorejcev kega perjiča, da zlezej Na izlezle črviče položite nježnega meh * kako naj ravnaj o, da bodo letos sreèni z svilo rejo (rejo židnih črvicev). Na znanje dalo vodstvo cesarske svilorejne poskusalnice v Gorici. proč; že (futra), jiča ve enake starosti zbere nJ m potem jih vzdignite dan po rojstvu njihovem dajte jim krme Gotova škoda je, ako se s pokladanjem per zato čaka, da se prav veliko črvicev Zopet se svilorejci pripravljajo za rejo židnih črvi- valiti črviči lakota tudi drobni živalci škoduj Predno pa se novo seme v hram dene, da se začnó t treba hram čev, a skrbni si mislijo nejši od preteklih let. 9 Bog vedi, ali P krb dit bomo letos sreč- da se iz njega přežene vsa kužnina bolnih črvičev 9 ki Zato jim gotovo dobro dojdejo nasveti, ki jih okli- --w ~ w-- J wO J;--T WV/AU1U VJk \ ¥ y a so prejšnje leto v tem hramu bili. Kdor tega ne stori sam čuje gori omenjena goriška naprava, o kteri lahko rein zná, gotovo ona najbolje Da kriv, ako ga spet nesreča zadene 9 čemo, da, če le kdo kaj vé pa se k pikčaste bolezni, po kteri so živalce kakor s po pro m potresene, přežene, ktera se vé in zná. Vsi njeni svéti opirajo se na natančne skuš- drži zidovja, sten, tleh in vsega orodja, ki je v hramu nje lastne in druzih, in kar so take skušnje razodele 9 9 pojasnila je potem še učenost. bilo vmito orodje nositi v ta hram, ok treba je prvič: vse to popřed s kropom dobro in t Pred vsem njeni nauki obsegajo izbéro jajčic (semena) in ravnanje z njimi trdno hram pokaditi s klorom pre ti in vsako luknj zamašiti prav 9 potem pa Prvo je to, da svilorejec za rejo, ktero so mikroskopične preiskave ta namen se rabi posebna tako seme porabi mašina. Kdor pa si te precej drage mašine omisliti ne to more 9 pomaga si lahko 9 da si kupi v apoteki ali šta je preiskave s povekšalnim ogledalom, za rejo pripravno cuni primerno mero klorovega apna in žvepl spoznale. Nočemo sicer reči, da bi pri tako preiskanem kisl ? semenu nikoli nobene bolezni ne bilo, al to smemo reči i po velikosti hrama in klorovega apna se dene v nj vlij 9 9 skledic toliko žveplen kis da po takih preiskavah se saj seme, ktero je gotovo line in s klinčekom pomeša, da se dobro razmoči. Zdaj ki omenjeno kuž- slabo, najde, in OVUUICJUU puicm ovcbujc • a UJIUI i Utuv ucm i« umui« , noi rw i \j í , tkl Obžalovati je to, da velike važnosti mikroskopa še ne nino pokončava, bi tudi člověka zadušil JUM T Mli, UV/ \j 1X1 V f ^ wi. V/ J O W * " W "MU V M V V% svilorejcu potem svetuje: proč žnjim! pa hitro běží iz hrama, ker kl 1 1 a i ^ * + - » 1 t v • 1 w • • « Î • Vl 1 ako spoznavajo vsi svilorejci in da se dosihmal le celó malo časa ondi bival. Ko tako zapustiš hram, zapri vrata semena z mikroskopom preiskuje. Drugo je to, da semena (jajčic) nikoli ni imeti za sabo, in pustí ga zaprtega kake dni odp Potem pa vrata najprej, da izpuhtí nekoliko tega dima in na velicih kupih skupaj in v zatuhlih vlažnih potem še le odprí tudi okna in pustí odprta, da izpuhtí shrambah; imeti ga je treba zeló razprostrenega v suhih ves. Zdaj še le pobeli zidovj in zračnih shrambah, v kterih ni zdaj gorko, zdaj mrzlo. Glavna skrb mora tedaj biti, da se do dobreg Cez zimo se najbolje na papirji ali na platnicah ali na osnaži hram; nikoli nisi v tem preveč storil platnu ohranijo. vouafli uiaiu) uii»v*. » "^ui j#twrvu ovviU ^ kajti CtXJ to je nevarno, če si v isti hiši na kakem druge m Tretje je to, da se preobilna toplota v hramih prostoru imel bolne črviče, da se ti bolezen tudi v zdrav meseca sušca in malega travna najlože odvrne, če se hram ne prikrade; še delalci sami pri bolnih črvičih okna podnevi zapró, ponoči pa odpró. Nikoli pa jaj- morejo kužnino (Kôrperchen) zanesti med zdrave. že cic je 9 ^/v/ » » V y vr JJL KJVJA J/Mí V V» J/* V» ki so dolgo časa bila v shrambi shranjena do viuigu uaoa une* v suiauiui ouiaujcua, kjer aav jo oyuvivjvv » ov/ w oaiuuv ut/iavxi^ stopinj po Reomerjevem gorkomeru toplote, v svesti biti, da je odstranil največo nevarnost Àko je svilorejec vse to skrbno opravil more si ne prenašajte v kleti (keldre), kjer je veliko bolj mrzlo. ledenicah ali v kletih z ledom nikoli ne shranujte semena. Ćetrtič. Nepotrebno je namakanje jajčic v mrzli krat Kako črviče gleštati dalje, bomo povedali drugo (Ko prih.) ali slani vodi proti koncu zime. Lahko se škoda godi zdravému semenu ako se «utavcuiu ociucuu , aau ov pO icui uauiaaauji ju i skrbno osušilo, bolno seme se pa s tem nikoli ne bode tem makanj ni ozdravilo Petič Dajte 9 da črviči kar mogoče hitro izlezej jajčic ; Čem přeje se začne reja, tem veče je upanj e 9 da se dobro sponese Šestič jeni po sobi Crviči naj se iz jajčic alij v zakur Kako obdelujejo in izdelujejo lan v Moravském Schônbergu in bližnji okolici. Nauk za povzdigo našega domaćega predivstva Spisal Rihard Dolenec. (Dalje.) Trenje in gojenje suhega lanú. 9 ki ima stanovitue gorkote 18 do 19 stopinj ; v peči pa jih nikar ne devajt Predno pričnem o trenj samem govoriti, moram že opaziti, da sem po najboljšem prepričanji prisilj - 142 reci da naša domaća trlica je slaba, tedaj jo moram se razvidi, kako da je mogoče, da se v prvem letu uo. ----—;— ---- ' j popolnoma zavreči. Zakaj ? hočem brž povedati. splača Pregovor pravi, da še člověk ne more dvema go- stane. j akoravno zopet na mestu Frankstadt 130 gold. spodarjema ob enem služiti, tem manj pa more še orodje dvojno delo ob enem opravljati; trlica naša še tisto ktero je prav za prav namenjena, jako slabo opravlja. Drugo delo, ktero mora namreč pri nas jako prvotna pravo razpravo Otresanje, otepanje ali otrepanje. To delo sem že večkrat omenil Zdlaj pridem na trlica opravljati, je pa to, da mora les kar se dá popolnoma odstraniti. To se hoče s tem doseći, da se ljudi Tare in otresa (otepa) se lahko, ako je zadosti v enem in istem času. Med tem UI ii v ULI c* UUOtl auill» JL \J og JUUtC/ O l^tu UVOUVl ^ w XJ uui y v UUUUl IU lOtV^UU vaoui lU^U pest slabo strtih stebel z nožem kar je mogoče dobro majhnim strojem tare, lahko druzih 7 na nožmco tišči 7 ali pa in v ravno tistem času tudi z levico strta stebla otrepa. Da bi sproti vse otepali ko jih se z več kar ni ta, da « . on i« obcuia vuiu^ai ui opuu voc uticpau ^ JVt bi morala les po- trlice pride, ni misliti, ako ni delalcev prav veliko iz Se ven vleče. Naloga trlice pa polnoma odstraniti, kajti to je delo samo za-se (otre- manj je pa to pri velicih strojih mogoče. sanje ali otepanje), za ktero vse drugačno orodje služi; Tudi pri otrepovanji se razločuje otrepalno orodje naloga trlice je le, les kolikor mogoče zdrobiti ali streti, in pa otrepalni stroj, kratko rečeno: otrepalnice. Raba JLlcllUgČ* ti 1HJC JO 1C, iCO JVUÍJ.HUX uu od tod tudi njeno imé. S tem, da se predivo tako silno enega izpod pritiskanega noža vleče, se potrže jako dosti smo o rabi trlic omenili pa druzega je odvisna od istih okoliščin, ktere lakna in to najdaljšega, ker v začetku se tisk na celo pest izvršuje, proti koncu pa ostanejo le posamesna lahko vsak mizar za majhne krajcarje napravi j'v/u w i&ir xuujv y ± v v* --- ---- Jl ----j --X ----- dolga lakna v stiski, a tem gre potem za glavo. Druga napaka naših navadnih trlic je tudi ta, da potre-bujejoveliko delalcev, pa vsi skupaj lemalo delà opra- Otrepalno orodje je leseno, kaj prosto^ tako, da ga Pogla- vitna obstalna delà sta 2 : dobo ; otrepalni nož, glej podobo B otrepalna deska, glej po- Akoravno cela otrepalna deska obstaja iz Počasnost je torej druga slaba lastnost, tej se pa hočemo vendar to ime za vse tri (deske, podnožje še tretja pridruži. delov 'J , W| «« uuuuuiv TVUUMU HV imv UM » «V UJ. * ^VIVOXVV/, ^'UUUUAjC , 161*- s troj nimi trlicami (to so take z men) kakor skupno ime rabiti; ako pa rečemo samo 7 najmanj štirimi brazdanimi valjarji) lahko vsak člověk deska, razumemo samo desko po podobi D. delà; od navadnih pa to ne velja, kajti te zahtevajo posebno vajo in urnost. gladka Deska D mora biti iz trdega lesa, Lepo ravna in uuu vaju m mxav/oi,. iiv«,, i čevlje visoka, 1 čevelj široka, poldrug palec To vse so napake, ktere pričajo, da za izboljšanje debela. 1 čevelj pod zgornjim koncem (ali vrhom) se trenja je treba boljših trlic. Ako bi navadnih trlic ne hoteli popolnoma opustiti, palec široka zaveza, z gladko posnetimi robci. mora napraviti horizontalna, 9 palcev doigta, in 1 dober Tako znabiti zavoljo tega, da je stroj (mašina) za male po- narejena deska se mora kar se da trdno in ravno po zboljšale s tem, da bi sestnike predrag, naj bi se vsaj se jim dva namesti enega noža napravila in ravno to- liko se vé da tudi nožnic. To pač ne stane velicih kakor dodana podoba kaže. Na spodnjici (podnožji) sta konci stojeća na drugo spodnico S vtrditi; to se naj-boljše z zagozdo 2 in na levi strani s podporo p doseže, stroškov, in vendar se delo že veliko boljše vrši. Tako na tišti strani deske, kjer ni z zarezo pretrgana ; se zboljšane trlice se najdejo okoli moravskega Schonberga tudi dva 2 čevlja visoka, ravna in gladka stebrca k kl po hribih kaj pogostoma, pa tudi drugej. vtrjena, na ktera se 17 palcev visoko naočen jermen priveže ali přibije. Od deske sta po 15 palcev in pol daleč. Tako pripravljena deska imenuje se flandriška otrepalna deska (flandrischer Schwingstock)« Podoba dovršene deske. Podoba 13. ne Za vece pridelke pa tudi tako zboljšano orodje več zadostuje, treba je že strojev (mašin). Izvrstne stroje videli smo mnogokrat. Kmetijska in predivo delajoča Schonberška šola sama nam je dala priložnost, posojenem na lz- s železnimi valjarji previdenem stroji se vaditi. Trije valjarji se dadó tako vzdigniti ali pa zni-žati, da se lahko za lan in konoplje rabi. Njeno delo (delo te trlice) je hvale vredno ne le glede na dobroto Delal- Podoba A. se izvrši. izdelka, temuč tudi na čas, v kterem cev potřebuje 5, ni treba ravno moških, tudi ženske so ravno tako dobre. Dva jo gonita, tretji vlaga stebla, zmirom po dobro pest na enkrat; četrti pobira na drugi strani vsako pest že strtih stebel posebej, ter jo dva- krat ali trikrat zavije in na stran položi; peti podaja tistemu, ki stroj krmi, pest debele šopke stebel. Goniti (vrteti) je najbolj utrudljivo; za tega del je treba, da se dalalci, ki stroj 7 gonijo, vrstijo; vse drugo je igrača ktero za silo še celó otroci lahko opravljajo. Najboljši dokaz, da je strojna trlica res jako dobra je gotovo ta, da fabrika, ki delà te strojne trlice, jih skora ne more toliko narediti, kolikor jih je naročenih. f Izdeluje jih neki J. Rother blizo Schonberga v Frank- stadtu. Ko smo nekega dne pri njem bili j imel ravno 10 naročenih v delu. Je izmed njih je bilo iz Celovca naročenih. (Dobro znamenje!) Cena eni taki trlici je na mestu Frankstadt 50 gold. a. v. Ravno tišti J. Rother izdeluje tudi take trlice, da jih lahko voda goni ali pa hlapon. To so pa že stroji največe 12, 20 ali pa celó 24 valjarji; prva dva para žele mere z sta zmirom zna. 10 do 20 centov lami na dan streti je takemu stroju majhna reč. Iz tega, da hitro in izvrstno delà, r 143 Podoba B. podobi jajca. Namestu beljaka in rumenjaka je v njem več lazov ali nebes za razne bog jajčnega prostranstva mlj Središče tega Ta zemlja pa obstaj na- sopet iz sedmerih svetov, ki so drug vrhu drugeg kupičeni in po morji drug od druzega ločeni. Središču najbliži svet obdaja morje z najčistejso vodo; drugega ob daj mlečno morje ; tretjega surovomasleno morj -----1z (Konec prihodnjič.) četrtega morje iz tolste mlečnate smetane, petega vin- > šestega sirupno morje; sedmi pa sko je obdan s slanim morjem 9 to je naš svet t Se enkrat oklic zarad starih srebernih in papirnatih desetíc Vsi Indijaui j^», «awi <*v LÍKJ y vov; oci auiv ii*Zi;epijenip verujejo, da izvirajo od božestva. Le zaradi spačenosti pa akoravno več strank razceplj so obsoj 9 nekoliko časa v človeškem ali celó v ka Finančno ministerstvo j ukazalo, da ves ta denar kovem živalskem životu prebiti, dokler očiš so se jemlj se pn do konca m h cesarskih in druzih kasah j u l i j a (malega srpana) m dežele gusta pa pri gl f do k cesarski kasi vsake vredni spoznani, sopet nazaj v božestvo se povrniti Ta vera je podloga nauka o preseljevanji Poleg te vere čanih nahaja, Indijanov, ki gredó duš se poznejše tudi pri Egip čiste duše, odloživši posvetno krilo Národopisné stvari f Zgođovinske in pravljičine crtice o starodavnih Indijanih in o njihovej oniiki Iz zgodovinskih virov posnel Matija Torkar. (Dalje.) ravnost v nebesa; nečiste pa v truplo kake živali er se morajo v kazen ali pokoriti, ali pa nekaj časá boljšati. Cem nečistejša in hudobniša je duša, tem veči trpin mora biti žival, v ktero je obsoj se sprem ske osle Da ne omenjam več druzih manjših božanstev, postavil niti. Prav nečiste duše, postavimo, se vračajo v tovor- , ali pa v póštne — Kranjske pare. Te in enake zmešnjave in domišljije v prid pora-bivši se je leta 600. pred Kristom Grautama Buddha kot za obnovljevalca ali reformatorja teh braminskih naukov ? trdé 7 da iz Višunovega božanstveneg za- pravim, da je bilo češčenje teh treh glavnih malikov roda. Dobil je dokaj privržencev, ki so bili pa na Cej vzrok razcepljenja vsega ljudstva v tri razna krdela, lonski otok prepodeni. Poznej se kakor so vže nekteri Bramo, drugi Wišnu-a > tretji Siv na za najmogočnišega imeli. Pripadniki te ali one vsa vzhodnj obnovljeni nauk jako razširil vendar njegov 7 stranke so sprevračali svetostno knjigo po svojej glavi. Ustav Indij no vzhodnj tako, da se še dandanes Azij Budaizma drži Po čveterih Parkoutinih si Tako so od slehernega teh treh božanstev nastale novih se Indijani delé v čvetero plemen ali kast prave klatovitežke smešnice. Te so shranjene v pesmih P kasta so bram ali bram Ti so „pu ran a s" zvanih. Tako na x cvivv , uct priliko, on jjuí auao gvvuii \s jj i am ua ijuuoivu , qvcu du iu uiuuc oc JIU UC DLUC U. U IčtiVLli Li. da je imel 5 glav; ob eno je přišel v boji s Sivnom ; Braman se ne smé nikdar s smrtjo kaznovati, k većemu najimenitniši mej vsemi stanovi, in imajo naj več upliva se puranas govori o Brami, na ljudstvo; sveti so in nihče se jih ne sme dotakniti. iz krvi pa, ki mu je tekla iz vrata, rodil se mu je sin mu oči iztaknejo. Umor kakega bramana nasproti je s 500 glavami in 1000 rokami. Njegovo prebivališče ena peterih poglavitnih hudobij. Dvanajst let mora roje najbliže nebés; enkrat bo umri, pa ob gotovem mati po božjih potih, kdor bramana ubije. Ves čas času sopet vstal. Drugi pravijo, da umira in se oživlja svojega življenja mora s čepino umorjenca v roči be- vsako leto. račiti, in le iz te čepine sme jesti in piti. Opravila t© Wišnu je najčudapolniši med temi tremi božan- kaste so verozakonstvo in vede. Njeni udje so večidei Kot obravnovalec svetá napolnuje sleherni pro- duhovniki, učeniki, sodniki, zdravniki, kraljevi svétniki a njegovo stanovališče je prav za prav mlečno stvi. stor ObVSI. y t* J 6 O LCtJLA \j V ailOUU JU morje; njegova postelja je „Ánatan" 7 vami. 7 kaca s gla- ali viši uradniki. Le, če kdo oboža govino pečati. Poljedelstvo, obrtništvo 7 sme se tudi s tr-malarstvo, zlasti en ima nad tisoč. Vendar ste samo dve vedno pa hlapčevska delà ali dninarstva so jim v ostrej pre- povedi. Njihove poglavitne dolžnosti so: svetostno ži-veti, nad božjo službo čuti in študirati iz svetih knjig. pa pri njem, Leši mi, ki po glavi praskaje brska, Siri Pagoda, ki mu riblje in drga noge, položene v njenem naročji. Najimenitniše je to božanstvo zaradi Vsled tega so v največem spoštovanji, in vživajo po- svojili deseterih sprememb, v kterih skrivnosti indiškega verozakonstva. so založene glavne sebne predpravice, postavim, da jim ni treba davkov Vprvič „„ Jw uc*jctu , un va. »i^jv, ^ , UiaiJ, měnil v morskega psa, da bi bil hudemu duhu vlovil drugih kast se ločijo po tem, da ne vživajo nikakorš- se je spre- dajati in da oni smejo iz knjige Vedas brati. Od knjigo ,,Vedas", drugič izpil v želvo 7 s ktero mu je ubežal na dno morja, nega mesa. tretjič v přeseta itd. Celó morje je Živé in je sopet pljusknil iz sebe; od tod prihaja delkih, m razun XijyjlL J X Li J V> OV/fSVU JJ UOUUH i/J oguu y UU IWU ^ X JL 11 C*J C* y UC« VU UI Uglu tUUi pu O V KJJ KsJ lupuJ y KJKJX tj AUAi 1LK iU^IUj j^l M" je morska voda slana. Kedar se bo pa desetič spre- vilnih obrazih. Vsled tega je imajo za naselnike iz bliž- da se zgolj ob rastlinah in poljskih privode pijó samo mleko. Zato se ločijo pra- od drugih tudi po svojej lepej, belej koži in lepih menil, tedaj bo konec svetá. nebesih namreč stoji njih severnih konj belič s peruti, Kallenkin imenovan, ki sprednjo puiuuitc. - xiaûuu xujçmu ou oo uu » «o wiwuaaui^ xvx nogo kvišku drží. Kedar se Wišnu v tega konja spre- se zovejo Soudras. Sprejemajo se v to kasto zaradi dežel; oni sami potomce. Razun rojenih pa se štulijo za bramove so še dovzeti bramani ki meni 9 bo s to nogo, izpustivši jo na tla, tako močno posebnih zaslug v pobožnosti in bogoslužnosti 9 da po- na zemljo cebnil, da je kača Sign aga, ki je krog magajo v tempeljnu pri sv. opravilih, vendar pa ne nje povita, ne bo mogla vec skup zdržati. m___i • i v i m • • i v Tretje božestvo, Siv en, je strašna prikazen, tak grozovit debeluh, da kača Batriga, ki sicer in ima morjij obsega, mu je še za pas prekratka. Očeša vživajo pravic rojenih braminov. Po žiljah nekterih prenapetih naših aristokratov se mora po tem takem svetov tudi bramova kri prelivati; kajti po njihovih domišljijah /^V W. • i/ 1 • . • 1 1 ______ v vi 1 , • • tri, rok pa šestnajst itd. najmanj moraš biti baron, da se smeš člověka zvati, in posvečenemu biti v skrivnosti knjige Vedas. Naši Sou- Nic manj zblojene, nego o božestvih, tudi o svetu dras pa so sedanji ,,Verwaltungs- und Sektions-Râthe" niso misli Indijanov. Vesoljno stvarjenje si mislijo v brez viših pravic in naslovov rojenih braminov. 144 Druga kasta med Indijani so Kutterijani ali Ksatrijani (po naše: bodalo), in ti so vojniki iz plemstva, rajas ali rajah imenovani. Zmej njih so vzha-jali kralji raznih indiških narodov. Bili so samooblastni. Njih dolžnost bila je le, svoje svetovalce in uradnike iz kaste bramanov voliti. Le-ti poslednji so kraljevo voljo nekoliko omejevali. Vse ljudstvo je bilo toraj od volje kralja in bramanov zavisno. — Evo absolutizem! Tretja kasta, Sudderijani ali Soudras, je bramanom najbliža. Njeni udje so kupci in trgovci. Njihove posebne lastnosti so: krotkost, dobrotljivost, poštenost in prenapeta varčnost. Prelivanje krvi jim je gnjusoba. Zato ne jedó mesa, temuc živé, kakor bra-mani, ob zeliščih. Posebno pazljivost in ljubeznjivost ti soudras skazujejo živalim. To izvira iz vere na pre-seljevanje duš; kajti po tej veri jim je sleherna žival kak sorodnik, kak prijatel ali znanec. Celó bolnice imajo za obolele živali. Se muham napravljajo vsako leto veliko gostijo, kjer jim na plošcekih z inlekom in sladkorjem strežejo. Enake ljubeznjivosti vživajo bolhe, stanice in uší. Zgodi se, da nalašČ koga najmejo, ki ga potem v posteljo mej obilno take mrgoleče golazni pri-vežejo, da se ta mrčes nad njim delektira. — Potomke teh soudras so menda naše „precartane" gospé in sta-rikaste gospojice s psički v narocji. Cetrta kasta Wajši ali Wise (po naše: služab-niki ali pomočniki) je najobilniša mej vsemi, in ta ob-staja iz splošnega ljudstva. Njeni udje so: rokodelci, kmetovalci, posli, dninarji itd. Omenim naj še posebno vrsto ljudi, ki so se pa-rijas imenovali. Ti sami za-se nimajo nikake kaste, temuč so le kakor zavržek smeti in pomije ljudstva. Brezmerno zasramovanje od vseh štirih kast je njihova grenka, bridka osoda. Oštro je prepovedano, z nobe-nim teh se pečati; še vrata v tempeljne so jim zaprta. Paria celó iz vodnjaka, kjer druge kaste vodo zaje-majo, ne sme piti. Temu zasramovanju primerna so tudi njihova delà. Najgrše, naj bolj umazano in zanič-Ijivo je njih vsakdanje opravilo. — Glej , taka paria, ali po Vodnikovem „pare" smo nemškutarjem — Slovenci!! A kaj si moremo zato, da nismo rojeni bra-mini tam kje v „rajhu"?! (Konec prihodnjič.) Mnogovrstne novice. * Stan letosnje ozimne letim v našem cesarstvu. Casnik ministerstva kmetijstva ga popisuje tako-le: Na Mora vsakem je dober, kar se rží in pšenice tiče. Na S le z ke m je zima večidel vzela pšenico in rž. Boje se sploh slabe letine. V gornji Avstriji rž ni veliko trpěla, pšenica več. ^ S ' • J f I , I V večem delu S taj ar s ke g a je ozimina malo trpěla. Na Kranjskem je stan žalostěn; ozimino je večidel zima vzela. Ce spomladi in poleti ne bode vřeme ugodnejše, huda bode. V srednjem in spod njem Koroškem se boje slabe letine; v južnih planinskih dolinah se nadjajo dobre letine. Prav žalostné novice se slišijo iz Ogerskega; pšenice se bode komaj polovica přidělala. V Banatu se slaba letina kaže. Na Erdeljskem je malo bolje. Na Hrvaš ke m in v Slavoniji se je ozimina v viših krajih dobro ohranila, v nižavah je zeló trpěla in ni se nadjati dobre letine. Živina je v nevarnosti lakotě poginiti, v nekterih županijah je je pocepal deseti del. Po vsem tem se imamo tedaj bati slabe letine. Da je popis ta resničen, ni dvombe, ker vlada bi gotovo raje rekla, da bo letina dobra, kakor da mora reči, da bo slaba. * Da bi se na Krasu zopet zaredil les, je ministerstvo kmetijstva odobrilo neki načrt, po kterem naj se čez 13 štirjaških milj z 252 katasterskimi soseskami razširi zasajenega gozdnega in druzega drevja. Že letos naj se to zasajanje začne in vsako leto na 756 oralih dovrši, zato se bosta vzela 2 milijona po 2 ali 3 leta starih gozdnih dreves, zraven tega pa še en milijon sadnih in murbovih dreves, ki se bodo jemala iz drevesnic gore Sermino, Rodika in Gorice. O 50 letih mislijo dognati ta cilj in konec. Bog daj ! * Stevilo prebivalcev nekterih mest na Avstrij sko-Oger- skem po najnovejsem Številjenji. Dunaj jih ima 825.165, — Praga 157.275, — Trst 120.050, — Lvov 87.105, — Gradec 80.723, - Brno 73.464, — Line 30.519, — Brašovec 28.014, - Ljubljana 23.032, — Zagreb 20.637, — Novi Sad 19.266, — Salcburg 19.325, — Sibinj 18.998, — Reka 18.809, - Osek 17.291, — Inšbruk 17.134, - Celovec 15.200, — Maribor 13.503. * Avstrij ska armada steje letos pešcev v liniji 120.387, strelcev 19.638, konjikov 35.683, topničarjev 25.416, pionirjev 2761, ženijnega krdela 4953, vozni-čarjev 2178, vojakov graničarov 46.994. Skupaj 258.292 vojakov in 38.195 kónj. Lepoznanski del. Smrt Smail-Age Cengica. Po Ivanu Mažuranić-u, pošlovenil Janez Bile. * !dr » 'IV- m ;; -mVm* Harač. (Dalje.) Aga pa sedi v šotoru, Z njim pa vojvoda pisan Bank, In Mustapa bravec *) zvesti, In ostali poglavitni Turci. Po šotoru pa okol okoli So prelepe razprostrte plahte, In dišeče se na njih blazine Sirijo prijetno in krepko telo Na pocitek vabijo presladki, Na pocitek in na spanje tiho. U zakotku pa na malim ognji, Poka mokro, še zeleno prasce, **) Al se cmari milo pevajoče V joku peva, pevajoče joka. Na lesenem stebru v sredi Okol kterega se Šotor vije, Svitlo in ljuto se blešči orožje: Smrtne cevi in železo strašno Damaščenke tu so sablje krive, Stokrát z vlaško krvjo napojene; Jataganov tu visi osmero; Male nože težko je prešteti; Dolgo puško lepo pozlaceno Dostikratov moreš tukaj videť ; Samokresom se ne vé števila. Al kaj tam se na topuz*) naslanja? Čudno čudo doslej neviđeno, Krotko jagnje skupaj s temnim volkom. Tanka vila skup se ljutim zmajem. *) ki mu kàran prebera — — **) praščela, na Notranjskem pomeni odsekane veje. ***) Topuz — kij. 145 - Gosle vidiš ; al ne boj se brate, Da jih topuz bo raztoikei silni, In razpel na mesto strun verige, LoČec zmenjal mil z vrvjó in z lokom In kobiťco malo z bojnim konjem. Neboje se Slovenkinje vile, Da pogubil šestoper jih bode; j Tim več vedi, kjer ne vidiš njega Tam se pesem naša ne razlega. Nebo krasno pa na dvoru Skrije lice v crno temo, In da vidiš skoz oblake, VlašiČi bi zvezde drobne, Migali nad belkastim šotorom, Mesec pa bi vitorog te gledal Iz zapada iz pred zvezd bliščečih Ko predvodnik oven izpred čede. Noč je zunaj šlepa, gluha Ni glasu, le drobná rôsa Pada, kakor bi nebó jokalo: Mrak gosti se, gosta tma zakrije Gore strme in ravnice, Da ne vidiš pred očmi si prsta, In še manj pa pred seboj stezice. Težko temu, ki ga najde, Zdaj na potu črna nocca, t Pa nocišča revež nikjer nima! Gonijo po nebu se vetrovi Iz nebes pa brzi bliski, Svigajoci s plamenom nebeskim Zdaj slepijo smrtna ti očeša, Zdaj gostejo, ko popřej je bila Vlačijo na vid ti tmino. Pa za njimi, čuj sedaj grmenje, Kak z daljine s prva se razlega, Pa vse bliže, huje in strašneje Ropotanje groma gore stresa, Sliši neba štorpot se in ravnine; Sliši jeka drage se in planine ; Kaže se, da toče bo debele : Težko njemu, ki ga najde ^■■■■■^■PHIP Zdaj na potu nocca črna Ti v* v v Fa nocisca i nikjer revež nima! Al da od vetra se obrnes, Ko zasije ogenj iz oblaka, Da zemco vpiras bistro, Ter za vetrom gledaš po ravnini, Videi bil, kak truma mož koraka Noč jih loči, al zato so skupej. Zdaj jim plamen kaže stezo; Zdaj jo vzame nocca temna. Al stopinjo lahko družba Brž pomika tje po polji. In daljino, ki med njo je In šotori krati hitro : Noč je temna, strehe vsi želijo, Revni brž po ťmi naprej hitijo. Spet na nebu plamen se zabliska, Družba nočna vedno bolj se bliža ; že zamores Ter spoznati Kdo jih vodi in za njim kdo hodi Treba, da je eden družbi glava, Drugi pa predvodnik zvesti, Ki navajen polju ino gori Potno vodi v mraku družbo. Pazi brate, kako lahko stopa, Ko da v motnem zraku plava. Meniš } da ga ekai dalj vleče i Dok njegova družba gazi Mu stopinje z dvakrat sto nogami Orne noci se boji gotovo Ter želil H ■ že na nocišče priti Al svitloba prva, ki zabliska, Družbo tajno za šotori vidi, Kjer po vrsti se je v red vredila, Z treh strani, da več je bode, ? i Ter stojí tu nočna truma Iznenada, kakor strela Al goreČa, kakor lava Ki z ognjenih se vrhunce v Žgeča vsiplje na dolino, Ko ljudjé brez vse skrbi zaspijo. Truma stoji in posluša glase, Da bi zvedla, gospodar kje spava Ali glasa druzega ni slišať, Le Saferja, ki z družino vredno ; Ze naprej se mukam raje smeja Pod šotorom sédi aga, Ter zmenjuje duhan s kavo Crno kavo pa s peklenskim duhom. * Pod zavitkom čelo vedro Nagrbančil je v grbance temne. In pod njim junaško oko Kakor s temno oblakov meglo Je otamnil, ter molčí zamišljen. Misli aga vsakoršne misli : O držajih meče v, o devicah » i In o lovih in o sokolovih, In o zlatu in o ljutih boj ih In o kolcih in o Crnogorcih, O metavnim kopji in o suťcah vitih Pa poskoci kakor plamen O sramota takému junaku Zbirať harač, pa ne zbrať harača, » v« . Z1V1 Suťco vreči j cilja ne zadeti, Kaj še Turke slepiť mesto raje, Da se smeja mu kristjan hudobni. ogenj živi Plane aga kakor Ali, ko na kluki glasne gosle y Med orožjem junak vidi, Se poleže jeza malo, Kri pa gorka se vsladí po žilah Kakor z glasom rajskim strunic. Kar krví je žeja bila Pesmi žeja je postala Slast se taka iz pesme lije. Pa Bauku je besedil aga: „Oj, ti Bauk vredni vojevoda, Hvalo imaš, da junak si dober ; Al da vdar'jo miši iz planine, KoPko Bauk mišek bi pogubil, Kol'ko junak jih sam posekal? „Daj jih šest moj gospodar predobri." ,,Pej, plašljivec, psića, Bauk vojvoda Mislil sem, da ti junak si bolji, Hribovcev na nas da dvajset udari Vera turska tak mi naj pomaga, Samši bi jim vsem posekal glave. Ali v skrbi skoraj sem zabredel PijoČ lulo in blodeč u mislih, Ko nam temna ne dopušca nocca, Radovati se kade s kristjani. Ti, pri veri moji, pevec si dober, Jaz pa pevca željen sem in gosel: Daj zapoj, da se mi želja spolni". > (Dal. pr.) ** Duh peklenski pomenja tu najbrže rakijo ali žganje. • «V* • TM « Crnagora imenuje „miai iz Planine". 146 Dopisi. Iz Koroskega maja dop ognjeni sili. Pa — komaj se je bilo to se dobro osnovalo, glej novo nezgodo! Iz bližnjega Plenšaka pride Koroskega nam naznanilo : Gosp. G. lesovi so v ognji (zopet bojè v 17. listu „Novic" beremo, da se prvi tabor na Ko- po nerodnosti zaneteno), plamen sega na vse strani na roškem napravi o binkoštih. Da iz tega kaka zmeš- njava ne nastane, naj se ta vest popravi; tabor namreč ne bode o binkoštih, nego v nedeljo 31. julij Bistrici blizo Pliberka Iz Zeleznikov 28. aprila. okrog, pospenja se pa tadi tako na viš, da je celó vi soko gori pod Ratitovcem stojeća vas Prtovc v veliki nevarnosti. Odpravilo se je toraj jaderno tudi tje gori obilno ljudi na pomoč, pa ne vem, kako bi bilo pri preteklo letošnjo toliki obširnosti Plenšaške doline gašenje mogoče bilo, na zimo se menda živa duša hvalila ne bode; bila je huda ako bi nam sam Bog očividné pomoci poslal ne bil in britka na vse straní. Ljudém — celó tudi premož- pozno na noč v obilnih plohah dežja, ki so vdušile je manjkalo drv, ubogi živini šlo je těsno za hkrati silo oběh požarov — in nadjamo se, da popol- mm krmo in steljo; mraza smo imeli, da je kar vse škri- noma. Zraven pa nam je bila s tem dežjem napojena palo snega pa tudi več ko zadosti. bližnjem Mar- tudi še žejna mati zemlja, toraj nam je bil ta res pravi ftHWj ÛUU^a ^/a IlUUl YCVŽ » vr A * « j v, 1-L» a.ut.4. ----~ - — ----------J —7 ---J----J ~ * — tinovem vrhu imajo ga po nekterih kmetijah še danes dar od nebes dvojno drag in ljub.v Z Bogom! sila veliko, in sam ju u g vc, «^»j m wkav iovow ■ « ^vnwaw ^^ uumw uu- tam gori letos kmetovali. Sadnega drevja in tudi gozdne kajšnji nemčurski stranki, vrli naši tržani! in ona ne Bog ve kdaj in kako bodo reveži Iz Senožec maja D. Se en tak udarec tu- lesnine je šio neskončno veliko pod zlo. Posebno pa pokaže več repa izmed nog. Tako sem si mislil, izve-je bila zima tudi čbelam nemila. Vedi ga Bog, ali jim v po- devsi, da je rodoljubni dosedanji naš župan gosp. Jož. Zelen zopet enoglasno za župana voljen; in bogme! je Škodoval prehudi mraz ali predolgi zimski čas lotilo se jih je po naših krajih nekako hiranje, da "do nisem se mnogo varal, vže se malega hočejo vse pomreti Čbelarjem, ki so imeli čuje } da si zaprisezajo 18 do 20 panjev čez zimo, ostali so komaj po ali po najpredrzniši te stranke, nikdar več vtikati se v vod panj ovi sebe. in to hudo sega po Gorenskem neki zeló krog Kakor sem bil naznanil o svojem času, pri- stvene kroge teh „zabitih pavrov Boljše, od „zabitih pavrov u Tako t stokrát boljše je rep med nogami tiščati " dati se blamirati! je pravo , nego čeli smo bili zimo s požarom tukajšnje spodnje fužine. Iz Sodražice 27. aprila. — Že zdavnej je minul Zastran zgodnjega debelega snega in ostrega mraza se prazničnega pondeljka večer, iz spomina nam pa ven- ve da ni bilo sredi zime misliti na zidanje. Ležala, in še zdaj leži toraj fužina v razvalinah. V kratkem dar ne zgine Udeležili smo se namreč takrat otvor- Pri ribniške čitalnice, ki je ta dan prvikrat javno nesreći imeli pred svet stopila. Naj mi je do voljeno, nektere odlomke po- jenja Sloga jači, nesloga tlači stavljati se bo zopet jela na novo. smo poleg druzega priliko spoznati tudi nekoliko naša bolj na tanko načrtati. zavarovalna društva. Vso čast in pohvalo moremo dati to prislovico sta si Sodražan in Ribničan z debelimi črkami na svoji zastavi napisala; kajti lepše složnosti tržaški družbi „Assicuracioni Generali" in tudi pe s tan ski zavarovalnici *) ter imenovati ju priporoče- ne moremo si misliti in želeti, kakor kralj uje med tema pa nasproti „graške vzajemne dvema farama. Pokazalo se je to že o božičnej sodra- vanja vredni. Žalibog, da zavarovalnice", vsaj kar naše sedanje pogorišče zadeva škej „besedi", kterej so se Ribničani vkljub najgr- ne. ne moremo hvaliti in sicer to iz treh tehtnih vzrokov šemu vremenu pripeljali v tako obilném številu. Da pa Ne bomo razlagali očitno tega; ako bi pa ravna- tudi Sodražan vé ceniti tako prijateljsko ljubezen in da, ne ostane zadnji, ko gré za razširjanje národně zavesti, videlo se je 18. dne t. m. Na prijazno vabilo vzdigoe teljstvo dotične zavarovalnice to od nas zahtevalo pravljeni smo mu vsaki trenutek na odgovor. pn- Pa Bogú bodi potoženo! Kakor zimo JAanui u í m u, pričeli OUiU bUUt opu- a\J UMW "V -».-i fivsu. xwuuiwu ^ic^/ivj akoravno ni zadela ta nesreča po- velik voz z národno zastavo in s pěvci, potem pa vo-vdarila nas je pa pri skoraj še bolj občutljivi ziček za vozičkom. Přišedši do Gorenje vaši zagrmijo to- smo tudi spo- se nas kakih 25 do 30, in hajd! proti Ribnici. Nap rej požarom, m mlad s slopij, strani, pri g o z d i h "namreč. Kakor se sploh trdi, za- povi in naproti nam pride čitalniško predsedništvo s netel je neki brezskrben in nerođen delavec na sve- zastavo in mnogo drugimi udi. Po kratkem pa jeder-tega Marka dan gozd „pod zijavko", ki se razširja med natem pozdravu in odzdravu se podamo med navduše- srednjimi in zgornjimi Železniki. Se liki suši ve, da je pri to- nim petjem po trgu doli do Cenetove hiše, kjer se je in toliki obilnosti suhega listja in trave segal vršila potem „beseda". Gnječa se je že zdaj delala plamen tako jaderno krog sebe, kakor da bi mu bilo kajti nisi videí samo Ribničana, Sodražana, temuč tudi s smodnikom natřeseno. Na pomoč prihiteli ljudje so Laščana, da še celó Kočevarja. dolgo se borili s hudim življem, predno so ga ukrotili. » Beseda" v okusno okinčani dvorani se prične, Ker so gasilci trdili, da je ogenj popolnoma zadušen, govor sledi za govorom, in ko stopijo častiti gostje iz po sv. Marku dan nihče ni več mislil na kako ne- Ljubljane na oder, ni bilo ploska in živio-klicev ne glej nezgodo! Tretji dan, to je včeraj konca ne kraja. Posamesnih govorov ne bom navajal varnost. Pa VžtlUVOU X « J ÔAOJ UCZigUUU i JLiCtJl UČILI , tu J C VUOi»J ivvxx^c* xxv tti»jci. j. vo«ujvouíu > * uv/ uurn ua > (27.) okoli 10. ure dopoldan naenkrat zaženejo ljudje in opisaval, tudi ne v misel jemal smeha in ploska ) v sum. „X V«. 0»JM»»V ttuuc L gun V 1COU • - XJ L Ca JEVU UC JV T je v kakem starem poróbku (kteri so nek še pod zemljo gospoda Pod zijavko zopet gori v lesu!" ki Brž ko ne ga je v obče izbudil šaljivi govor mlajšega Cenetovega 9 goreli) še kaj ognja tlelo, in silni piš ga je razpihal po gozdu. Se skoraj hitrejše ko prvi dan se je širil voljni toliko povem, da smo bili skoraj ne- ko se nam pove, da je „besede" konec. u, xv u ov; uauj fjvvv, u« j \j ,, uv^ov^uo auuuv. Pri in po večerji je bilo vse navdušeno; napivalo plamen po lesovji, in ko "se k temu še v L. drči od se je vse križem. Posebno z velikim veseljem je bila sprejeta napitnica gosp. L. Svetcu, ribniškemu dežel- vname, bil je res strašán prizor. sile nakupičenega listja Gosti dim valil se je po vsi dolini in bili smo v veli- nemu poslanců. Visokospoštovani gospod se lepo za- kem strahu, da bi silni veter gorečega listja po bližnjih hvali in v daljšem govoru temeljito razlaga svoje de- strehah srednjih in gornjih Železnikov ne raztrosil in lovanje v deželnem in državnem zboru. S tem sije tam ognja ne zanetel. K sreči je bil vendar hudi piš kar na enkrat vseh srca pridobil, kajti kmalu potem kmalu popoldan vleči ~ pojenjal ? razstavila se je okrog poprime P. P., priprosti kmet, besedo in pravi: Do- auiaiu pu^viuau vicu p U J C U ) a i y la^otaYiia oc je ui^iug ^v^iimg i • jl • ^ pu^iuoti nuuv v y j/ia vi . in okrog požara straža in tako se postavil mejnik hudi volite mi, da napijem kratko napitnico gosp. Svetcu našemu deželnemu poslanců. Mnogo ste bili obrekovani *) Peštansko zavarovalnico zastopa v Ljubljani vrli narodnjak ; 9 gf France Drenik. Pis. častiti gospod, po časnikih, al naj Vas to nikar ne moti v svojem daljnem delovanji ; prepričani bodite, da za 147 Vami s t oj i j o in bodo stali vaši voiilci. Bog Vas živi prikupila občinstvu tako, da jo želí vprihodnje pogo- ï ^ ____- ___ I /vf lr/\4> v>n nAA»n A f\ nr r\ I a ™ « ^Anlnv%An fU __ I 4-AOn m a inrrvxA^ /v J____ CT 1 • • 1 1 • • • se mnogo let kot našega deželnega poslanca! Gosp. stoma na javnem odru. drugi -----o------------0----------o i"-------- . -----— ^----------- . res jako veseli igri dr. Razlag pa, že tako obče znani izvrstni govornik, „Pot skozi okno" je prvikrat v slovenskem jeziku igrala je s svojo gladkotekočo besedo tako očaral svoje po- gospodičina Bal s o va; èe tudi jej jezik slovenski še slušalce, da se je eden kar naravnost izustil: Gospod ne teče prav gladko, je vendar kot izurjena igralka v doktor, Vaša krepka prepričavna beseda se mi toliko vsem jako dobro zadostila svoji nalogi. Priljubljena dopada, da bi Vam mogel verjeti, ko bi tudi laž go- opereta „Pijerot in Violeta" je o tem veliko škodo tr- Prostora mi primanjkuje omeniti napitnice pela, da gospodičina N euge bauer j e va je bila danes • v • i ___i • ' U ! « a •v A * ' L • L ^ i • i • t • i • i i a • « " v y vorili. da druzih in družim, smešnih pravljie, ki so nam jih jako po veliki hripavosti tako ob svoj krasni gias mikavno in prav ribniško pripovedovali hišni oče Cene, res sama sebe žrtovala z nastopom na javni 'oder pesmic, jm ji" j ^ pivo« ttuiv«»»»* jusMvtvv/ * v. Aavur, vio. od j c mugi» cuoia v ljan napu veuuua opereta, kot svoje lastno delo, deklamoval. — Lahko toraj po Gospá Odijeva pa je kakor prvikrat se odlikovala vsem tem rečem, da tacega veselega večera ni še dozi- s petjem in igro; v dar za to jej je došel venec. ki jih je prosti kmetiški fant France Perušek ) ) zato se je le da se je mogla predstavljati napovedana opereta. vela Ribnica in da jej bo ostal živo v spominu Bog dâj y ua \j i tu UWTUI vj uuv vfcvw — — * * » v —novijuiu ^/j. vuov«) v aul vj a t*j umu u i a un atiuuu LLt u UiUdtV U rastlo, v obilnosti poročevalo svojim rednikom in pod- presrčno zahvalo, da je prvo leto tako izvrstno resilo pirateljem in v kratkem kako sestrico dobilo v sosednih svoj nálog na javnem gledališču vkljub mnogovrstnih ki se tačasnemu početju vzlasti prvi čas sta vij o Slovo po vsem tem jemaje za zdaj od narodnih gleda- da bi to novorojeno dete zmiraj zdravo bilo, krepko liščinili představ izrekujemu dramatičnemu društvu farah. Eden v imenu vseh Sodražanov. i. uiucu * * » v/ ** ^ v v. * « m u v t . Over, oc irtuaoucLuu puueiju vZiičtfi li prvi uas siavijo Iz Ljubljane. Danes ima družba kmetijska véliki nasproti, in to celó po neslanih in nesramnih kritikah zbor na družbinem vrtu na spodnjih Poljanah. od njegovih tako imenovanih „prijatlov svesti si (Telegram iz Gorice 2. maja dopoldne.) „ Tabor mora biti, da tudi nenarodna stranka ljubljanska pri- v Tominu krásen in v najlepšem redu; vreme lepo; do znava vrednost národnih iger in njenih představ. Na- 8000 ljudi. Z najvećim navdušenjem Slovenija sprejeta. posled pa vendar gré še posebna hvala gospodiči- Predsednik dr. Lavrič." in ondi Gosp. dr. Toman, ki je bil več dni na Dunaji na javnem nam in gospodom vsem, ki so tako izvrstno delali odru, da je prvi tečaj narodnega gledališča z novimi ministri in českimi in moravskimi častno vpisan v kroniko ljubljansko. prvaki večkrat govoril, je v soboto přišel zopet v Ljubljano nazaj (Delalsko društvo) se tukaj zeló težavno usta- novija; to tedaj že samo po sebi kaže, da ni potrebno J 7 «v j-rvr MVU1 JU* CAdJ\Jy U« 111 JL/VZ LJL vUUV/j Prevzvišeni goriški nadškof in knez Andrej kajti onih pogojev, ki jih ima mesto z velikimi obrt- Gollmayer, spremljan od svojega tajnika Globoč- ) nijami in fabrikami, pri nas ni. Pravijo, da namen temu so bili přetekli"teden dva dni v Ljubljani; obis- društvu je izobraževanje delalcev. Dobro! ako bi ta nika kali so svojega prijatla kanonika mrtvudom že mnogo časa bolan. Novaka > ki Je za namen ne ostal Iz Črnomlja nam je došlo sporočilo ) da J® na papirji, kakor je menda po vodi splaval pri društvu knjigotiskarjev (Buchdrucker-Fort-bildungsverein), ki se je z veliko pompo začelo, a zdaj občinski zástop v seji 1. dne t. m. dr. J. Bleiweis a, že ni niti duha niti sluha o njem. Društvo za izobra- dr. Tomana, dr. Čosto in pa sodniškega svetovalca ževanje in razveseljevanje rokodelcev pa imamo v družbi Logarja izvolil za častne mestjane črnomalj- „rokodelskih pomočnikov", ki brez hrupa hvale vredno deluje že več let. Naj bi se bilo to pomnožilo po obil-( Veliki sejm 2. maja) je bil letos prav majhen nem pristopu delalcev in lahko bi še več storilo v ome-sejm. Ker ni bilo skoro nič kupca, ni bilo nikjer kup- njeni dvojni namen. Pa se morebiti kdo spotika nad skega mesta. Tudi goveje živine se je malo prignalo, pa še ta se ni prodala, ker zunaj dveh tržaških mesarjev ni tovo ne naslovom „katoliškim"? Naši domači pošteni delalci t bilo vnanjega kupca, domaćim pa bila Če pa se spotikajo je cena previ- naj grejo svojo pot; deleč tako ne pridejo. go- „brezverski" novoêrci, Al čemu soka; za par le kolčikaj pitanih volov se je zahtevalo vse te naše besede? Društvo delalsko se zdaj snuje 350 do 400 gold, ali na vago po 15 do 16 gold. cent, in vsaki hip predeluje svoja pravila, ker politika je Bolj živahna je bila kupčija s konji, kterih se je precej dandanes povsod vsakdanji kruh. Da bi nam le kruha prignalo in kteri so se po dobri ceni tudi lahko prodali, ne z manj kalo pri skledi politike! Ker pa je de- (Društvo „národnega domau v Ljubljani.) Osno- lalsko društvo tudi pri nas narejeno in ker sta celó valni odbor je dodělal pravila za to društvo. Ker mo- Dežman in Keesbacher zeló vrtila sveder na to rajo potrjena biti od ministerstva zato so se poslala 9 da si je nekega nemca Harischa izvolilo za prvomestnika ali po pravici c. k. deželni vladi s prošnjo, naj jim blagovoli pridobiti ki je v obcnem zboru 25. dne u. m. to potrjenje. Brž ko se potrdijo pravila, prične se de- ali krivici, tega ne vemo — zeló ropotal zoper velike da so nasprotniki temu v v ces lovanje in izdá dotični oklic za nabiro posojil ali ustav- obrtnike in fabrikante nine. Nadjati se je, da kmalu dojde potrditev. Toliko društvu, zato je treba, da naši domači ljudje stopijo v za danes na mnoga vprašanja, ki dohajajo osnovalnemu to društvo, da krmilo na domači zemlji odboru zarad ,,národnega doma (Najviša dunajska sodnija) je potrdila sodbo brez vsega sovraštva do druzih se ve da ostane domačim. (Kako se bode vozilo po železnici gorenski iz po kteri je prečastiti Senčurski kaplan gosp. Kopriv- Ljubljane do Trbiža), menda že septembra meseca nikar zarad postave obsojen v jeČo, čas kazni pa je na ze uti kjeiiuursivi Kčipiaii ^uop. jl\. upiiv- jujvuuujuïiw uju aicuua iscpcujuio moo^wj omenjene pridige zoper brezverske to oklicujejo že veliki razglasi, ki jih razpošilja vodstvo meseca znižala. Kakor so časniki pravili, mu je jetnišnica v Suben-u odločena. te železnice. Postaje (štacijoni) na Kranjskem so Ljubljana, 2) Vižmarje, 3) Medvode, 4) Skofja Loka Javornik -u UU lUUCLlčU *j j kranj , kjj .l uuuai l, %j xvauuij^a-xj^oww, vy uavuiu (V dezelnem gledališču) je dramatično društvo v 9) Jesenice, 10) Dovje, 11) Kranjska gora, 12) Trbiž Podnart Radoljca-Lesce 9 9 nedeljo sklenilo svoje gledališčine predstave. Ce tudi je že na Koroškem. Od Trbiža do Beljaka, kamor nenavadno lepo vreme vabilo ljudi pod milo nebó in ima gorenska železnica seči, se pa to jesen še ne bo ne v zaprte prostore, bilo je vendar gledališče zopet vozilo. Iz Ljubljane v Trbiž bode šel vsak dan «vvjl v J j v f vmvv,* v v w J J ^ M v w ---------- ~ prav polno v oči viđen dokaz, da Ljubljana hoče en vozovlak popoldne 48 minut čez dve národno gledališče. Vršile so se vse tri igre hvalevredno Trbiž zvečer 35 minut čez osem; 9 m pride v in došla jim je tudi velika, včasih gromovita pohvala, in praznikih pa bode iz Ljubljane v Trbiž šel en „Domači prepir" se je gospodičina Bonačeva vozovlak 45 minut po šestih zjutraj, in pride v Trbiž igri 148 30 minut čez eno opoldne. (To bode iz Ljubljane v je res, kar najnovejše novice pravijo — so tudi toliko Kranj, Radoljco poleti vožnje, da bo odjenjali od svoje deklaracije, da pogajanje ž njimi ni Medvode Loko kaj!) Iz Ťrbiža v Ljubljano bode'šel vozovlak vsak pretrgano, nego da Potocki namerava 12. dne t. m dan zjutraj ob sedmi uri in pride v Ljubljano 29 v Brno in Prago se podati k neki kmetijski razstavi minut čez poldne; drug vozovlak pa bode šel 5 minut in ondi razgovore s slovansko opozicijo ^ nadaljevati, čez dve popoldne iz Trbiža in pride zvečer 10 minut obravnave bolj na drobno za pogodbo » Cehi pa bode čez devet v Ljubljano. — Ravnokar nam je došlo žalostno sporočilo, ua uivoi mimoi« «« ujui^ vom, »c vo je po deželi naši dobroznani gosp. France G o lob, da stanovitno stojijo na državnem pravtu ceske krone, da neki baron Kellersperg prevzel, ker bivši minister dr. Berger tega ne more zavoljo bolehnosti Cehi, se ve trgovec na Vrhniki, skozi in skozi ^pošten narodnjak včeraj 9 za pljucno boleznijo umri. Bodi vrlemu možu in Šlezijo (enako temu, kar pri nas zedinjena Slovenija) od kup nega deželnega zbora za Česko, Moravij zemljica lahka! (Ljubljanski nemški mestni očetje) so zavrgli pri-tožbo dr. Jan. Bleiweisa, ki je zahteval, naj se vpiše v vrsto porotnikov. Te dni je dobil od magistrata odlok, ki pravi : „Vi niste samo profesor, ampak tudi....." Čudna logika to, da kdo pravico zgubí ki jo po postavi ima, če je še kaj druzega zraven unega, kar mu pravico daje! Vemo, da dr. Bleiweisu ni celó nič mar za to, ali je porotnik ali ne 9 m da je skušal vest nemških gospodov na 19 rotovžu", in res! razodeli so tanko svojo vest oder was? (Vsi teČaji „Novic") se dobé po nizki ceni pri vredništvu „Novic". (Neznan pes) je 26. aprila přišel v tukajšnji kraj; precej velik je in na vratu ima na plehu zapi- sano „Nr. 35. IDRIA." Prosim, naj naznanijo to 99 No- vice n 9 kar utegne lastniku prav biti. Blaž Jelenek v Dražgošah. 9 Dr. Henrik Costa umri 21. aprila 1870. 1. Polnocni žarek tužno grob obseva Mila pesem tiha se glasi, Ptica v zraku tiho le prepeva, Ker rodoljuba smrt jo z'lo žali. Zgodba drage naše domovine, Vzdignila po njem lepo se je, Ať čas življenja mu preurno mine In od tod je moral lociť se. Ne britke solze, ki jih sin je točil Ne hčerke žalostné tud' jok Ni vkrotil smrti > on se od njih je ločil 9 Prošnje niso hasnile otrok. Zdaj gomila mrzla ga pokriva, Veterc lah'k ob nj ej pihlja: „Naj v sladkém spanju zdaj počiva Bog večni mir naj mu podá" ! 9 Ivan Gr. Novicar iz domaćih in ptujih dežel. Iz Dunaj Zad nj národni voditelji iz Ceskega: dr. Rie g dni preteklega meseca so bili ky m še drugi tukaj, iz Moravskeg ) iz Kranjskega dr. Tom Sladk bil dr 9 iz Bukovine baron Petrinó na Dunaji. Ministerstva predsednik grof Potocki, kteremu soglasni dadó hvalo, da je pošten mož skoz in skozi in ne enostransk, pozveduje zahteve slovanskih narodov hočej neki za zdaj odstopiti 9 mislé ; sebi naredilo, ako se da se bode to narediti dá. Da sčasoma samo po pa državnega zbora tacega, kakor je diozdaj bil cej po no- 9 iniuvgH uu«* « VUVV^M , ""«"i j v-» uiuâuaj uii , uv in da nočejo direktnih volitev, razume se samo sebi. Se bo tedaj treba čakati, da s© na vse strani razmotajo zmešnjave, v kterih do glave tiči Cislajta-nija, pa tudi Translajtanija, kajti peščica poslancev hrvaškega zbora je začela nekako otreisati samolastno Ni brez pomeoa za razmere gospodstvo magjarsko Hrvaške in Slavonije, da junija meseca lhočeta cesar in cesarica potovati po Slavoniji in vojaški Granici. Ogersko. Res čudna je zdaj ogerska dežela Ropo ondi Magjar gospod dovitniših krajih toliko, u<* j« gruaa, roparsKo trume so v zvezi z druzimi po vsem Ogejrskem, pa tudi da kar in roparjev je v najro-je groza, al te roparske Hrvaškem, Slavonij itd.; taki ljudjé, navadno rokodelstvo imajo, so ponoči ki po dnevi svoje roparji Grof Rađaj mlajši je od ministerstva poslan za preiskovalca teh hudodelstev; on si na vso moč priizadeva vsa ro-parska gnezda pozvedeti, al preiskovalne sodnike seboj stanovališče ; že je 425 hudodelcev dinu in Petrovardinu kako jih more, ker ima Szegedinu ima svoje čil in v Szege* za ktere vedó, m še prtih zapreti dal, 308 pa„ m a* aaj/itiu, ker ječ manjka. In še t