SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LVII (51) • ŠTEV. (N°) 22-23 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 18 de junio - 18. junija 1998    ■   ""* '   ..........
Stranke uskladile izjave o narodni spravi!?
TONE mizerit
Vztrajati moramo!
Govor na proslavi padlim junakom v nedeljo, 7. julija v Slovenski hiši msgra. Antona Oreharja
Spomin je nekaj lepega, globokega, bis-en° človeškega. S spominom je vedno Zvezano še kako drugo čustvo, kot na Pdrner hvaležnost. Mi se iz leta v leto vsak toy s hvaležnostjo spominjamo tistih, ki 80 v teh dneh v zoreči pomladi leta 1945 Pokončno izpričali zvestobo temeljnim vre-to>tam slovenstva: krščanstvu, narodni ^dicjji, poštenosti, resnici, pravici.
Spominjamo se njih in vseh tistih, ki so **red njimi padli v atentatih, pobojih, spo-Itoih; vseh žrtev komunistične revolucije 111 tosilja. Letos ob petinpetdesetletnici je spomin še posebej posvečen žrtvam
naš
Grč
caric, Turjaka, Osolnika, Grahovega, jto' je fašistično orožje v rdečih rokah 0si]o mlada slovenska življenja.
Petdeset let že živi naša emigracija v Sentini. Težko bi prešteli, kolikokrat smo Ze zbrali na teh žalnih svečanostih v ^ središču, po krajevnih domovih, po °rcevskih organizacijah, ob junijskih dneh sPričo obletnic naših velikih mož izza
dne noše pred spomenikom San Martina
revolucijske dobe. Koliko govorov, razmišljanj, molitev, vencev; kolikokrat zapeta „Mi legionarji, mi domobranci...” ali „Oče, mati, bratje in sestre...”. Da, prav tako kot danes. In koliko solza, pritajenih, v neutolažljiva žalosti za očetom, za bratom, za sinom, za prijateljem, ki so nekoč omahnili pod morilsko kroglo in je za njimi ostal le spomin.
Solze so se posušile. Mnogo od tistih, ki so jih pretakali, je že odšlo, da se v onstranstvu snidejo z njimi. A mi vztrajamo. In moramo vztrajati. Prenesti moramo ta spomin na nove rodove, na našo mladino, ki včasih malo ve o tragiki medvojnih let, a željno sprašuje.
Res je, mnogo se je spremenilo tudi v domovini. Skozi pol stoletja so le krvniki pisali zgodovino. A danes ne morejo več zamolčati resnice. Ne o revoluciji, ne o pobojih. Danes lahko v Državnem zboru, v slovenskem parlamentu, slišimo jasne besede o medvojnem obdobju. Kot je ob debati zakona o lustraciji dejal prof. Lojze Peterle o tistih kaotičnih dneh: ..Partija je prevzela pravico določanja, kdo je pravi, kdo ne pravi, kdo naj živi, kdo naj umrje. Vzela si je pravico nad življenjem in smrtjo...” Kolikšen korak naprej, a dejansko smo šele na začetku poti. Kljub žel,ji večine naroda, kljub zahtevam tisočev in tisočev, kljub zgodovinski potrebi popravka vseh krivic do danes še nobeden izmed moriv-cev ni bil obtožen za svoje zločine, ni še sodnega postopka za tisoče žrtev, ni še odgovornega ne za revolucijo ne za pokole. Našim junakom uradno še ni bilo povrnjeno dobro ime, ni jim bila dana oropana čast, ni jim bila priznana slava. Po slovenskih božjih njivah so na spominskih ploščah zapisana njihova imena, a Kočevski rog, Teharje in druga morišča so še vedno drugorazredna področja uradnega slovenskega spomina. Ni obžalovanja nad zločini, ni priznanja, ni zadoščenja.
Še več. Danes oblastniki kontinuitete mimo gledajo in morda po tihem celo soglašajo, ko predstavniki nove mafije obžalujejo, da niso že tednj pobili tudi vseh tistih, ki si danes upajo misliti z lastno glavo in voliti enega redkih poštenih in vrednih kandidatov za predsednika države. In brezbrižno zmigujejo z rameni spričo odmiranja naroda ali ko lokavi podleži bogoskrunsko sramotijo naj dražje svetinje slovenstva in krščanstva, tiste svetinje, za katere so naši junaki darovali svoja življenja.
Zato moramo vztnyati. A zavedamo se, da spomin ni le vsakoletna proslava, niti samo molitev, pesem ali polaganje venca. V bistvu je pričevanje in nenehna zahteva po zgodovinski resnici in po sodni pravici. Dokler tega ne dosežemo, ne bo izpolnjeno naše zgodovinsko poslanstvo. Zakaj mi smo in moramo ostati mrtva straža njihovega spomina.
Spoštljivo se jim poklonimo. Nam pripada teža nadaljnjega boja. Njihov delež je palma mučeništva, spomin, hvaležnost, slava!
Predstavniki parlamentarnih strank so po nekajmesečnih usklajevanjih oblikovali delovna osnutka Deklaracije o protipravnem delovanju komunističnega totalitarnega režima in Izjave o narodni spravi, ki ju bodo v prihodnjih dneh prejela vodstva parlamentarnih strank. Kot je po sestanku ocenil sklicatelj srečanja, predsednik državnega zbora Janez Podobnik (SLS), ocenjujejo, da bi konec tega meseca oziroma v začetku julija oba dokumenta posredovali v parlamentarni postopek.
Predstavniki strank so se dogovorili, da bodo vodstva strank na vsebino obeh dokumentov lahko dala še svoje pripombe.
Deklaracija o odnosu do nekdanjega totalitarnega komunističnega režima oziroma sistema po bese’dah Podobnikovih gradi na izhodiščih resolucije Sveta Evrope. Drugi dokument, Izjava o narodni spravi, v preambuli izhaja iz temeljnih zgodovinskih dejstev, ki so Slovence kot narod zaznamovala v zadnjih 50 letih, s ciljem, „da najdemo rešitev, da bomo kot narod živeli čimbolj skupaj”.
Vodja poslanske skupine Liberalne demokracije Slovenije (LDS) Tone Anderlič je izrazil, da LDS po njegovih besedah postopku ne bo nasprotovala, je pa jasno, da so nekatere formulacije dvomljive, predvsem tiste, ki pomenijo prevrednotenje zgodovine. Za LDS bo stalnica odpor proti okupatorju kot častno dejanje in obsojanje vsakršne kolaboracije.
Predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS) Janez Janša je po sestanku dejal, da bo konec junija, ko bodo morale stranke povedati svoje stališče, napočil trenutek, ko „bomo vedeli, pri čem smo”. Morda se bo pokazalo, da je bilo šest mesecev pogajanj povsem brezplodnih, je dejal in opozoril, da so usklajevanja predlagale vladne stranke.
To, da se je skupina pogajalcev uskladila glede teksta, pa po njegovi oceni ne pomeni še ničesar.
Po besedah predsednika Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) Lojzeta Peterleta je osnovni kriterij, ki je ves čas bistveno vprašanje, odnos do resnice. Ocenjuje, da kljub vsem pogovorom vse še ni jasno in da nekateri pojmi še nimajo povsem enoznačne razlage, tako glede NOB kot kolaboracije. Na tej točki bo po njegovih besedah „še nekaj razčiščevanja”, vendar je kljub temu optimist.
Kot je ocenil predsednik Združene liste socialnih demokratov (ZLSD) Borut Pahor, da če bo poskus dogovora uspel in bomo imeli Slovenci pozitiven odnos do upora proti opkupatorju, smo naredili korak naprej.
Kot lahko razberemo iz teh novic, vsa zadeva še ni dozorela, saj vsa levica vztraja na poveličevanju NOB in označevanja domobranstva s kolaboracijo. Gotovo bodo obsodili povojne pokole, a ne bodo povedali, da so logična posledica NOB in KP.
Zakon o verskih skupnostih
Predlog novega zakona o verskih skupnosti, ki ga je vlada vložila v parlament 11. junija, uvaja novost, to je pogoj za ustanovitev verske skupnosti. In sicer naj bi versko združenje po novem dobilo status verske skupnosti in s tem tudi pravne osebe, če ima najmanj sto ustanovnih članov.
Katoliška Cerkev, ki je bila sicer pobudnica za oblikovanje novega zakona, je v konkretnih razpravah o njegovi vsebini izgubila interes zanj. 'Ustanovitev vladnih komisij ža rešitev odprtih vprašanj in za gozdove je namreč pri njih povečala bojazen, da država ne bo spoštovala ustavno zagotovljene enakopravnosti verskih skupnosti.
Vodja tiskovnega urada pri slovenski škofovski konferenci Janez Gril je povedal, da predlog novega zakona ni dosti drugačen od sedaj veljavnega. Predlog zakona daje vtis, kot da je pripravljen za majhne« skupine, ne pa za tako velike verske skupnosti, kot sta denimo katoliška ali srbska pravoslavna cerkev. „To pa seveda katoliški cerkvi ne ustreza,” je pojasnil Gril.
Sicer pa je zakon razmeroma kratek in v prvih dveh od skupno 27 členov določa, da so verske skupnosti „prostovoljna, nepridobitna združenja fizičnih oseb, ki se združujejo zaradi enakega verskega prepričanja in izpovedovanja iste vere zaradi
opravljanja verskih dejavnosti” in da so pravne osebe zasebnega prava (1. člen), da mora biti „niihovo delovanje javno in v skladu z ustavo, zakoni in drugimi predpisi” RS in da se „ne smejo ukvarjati s pridobitno dejavnostjo” (2. člen)”. Po novem zakonu je za registracijo verskih skupnosti pristojno notranje ministrstvo.
Doslej je pri Uradu za verske skupnosti svoje delovanje prijavilo 30 verskih skupnosti: Rimskokatoliška cerkev, Evangeličanska cerkev, Srbska pravoslavna cerkev, Islamska skupnost, Birtkoštna cerkev, Kristusova cerkev bratov, Krščanska ad-ventistična cerkev, Zveza baptističnih cerkva, Jehove priče, Judovska skupnost, Svobodna cerkev, Skupnost za zavest Krišne, Svobodna katoliška cerkev, Združitvena cerkev, Univerzalno življenje, Novoapostol-ska cerkev, Mednarodna šola zlatega rožnega križa (Rosicrusianum), Cerkev Jezusa Kristusa svetnikov zadnjih dni ^mormoni), Nacionalna bahajska skupnost, Ordo Tem-pli Orienti, Reformatorska krščanska cerkev, Šri Radhakunda, Univerzalna gnostična cerkev, Makedonska pravoslavna skupnost, Zveza budistov, Scientološka cerkev, Cerkev Jezusa Kristusa „Živa voda”, Cerkev večne zaveze, Evangelijska baptistična skupnost in Mednarodna krščanska skupnost.
STRAN 4:
Kučan proti Drobniču
Iz življenja v Argentini
Zgodilo se je v Sloveniji...
BOJ O AMANDMAJU
Vladni stranki, LDS in SLS, sta znova obravnavali novelo zakona o denacionalizaciji ter potrdili, da bosta poslanski skupini glasovali enotno pri vseh dopolnilih, z izjemo amandmaja LDS, ki določa, da se fevdalno premoženje ne vrača v naravi. Določba bi veljala le za katoliško cerkev, saj se v skladu s 27.a členom ostalega fevdalnega premoženja sploh ne vrača. SLS omenjeni amandma zavrača, ker meni, da gre za ustavno sporen predlog.
Poslanska skupina SKD je napovedala, da bo v DZ iz načelnih razlogov nasprotovala vsakršni spremembi zakona o denacionalizaciji, ter od koalicije zahteva, da takoj nadaljnje z resnimi pogovori s katoliško Cerkvijo, da ne bo prihajalo do novih zapletov pri izvajargu zakona o denacionalizaciji v zvezi z vračanjem lastnine katoliški Cerkvi.
„Če bo DZ potrdil predlagane spremembe denacionalizacijskega zakona, o katerih bo v tretjem branju odločal na seji parlamenta v sredo, potem se nam obetajo slabi časi,” je zatrdil predsednik Združenja lastnikov razlaščenega premoženja (ZLRP) Tine Jaklič. Po njegovi oceni je namen spreminjanja tega zakona v tem, da bi se čim kasneje in čim manj premoženja vrnilo pravim lastnikom. Če bodo spremebe omenjenega zakona v DZ sprejete, bo ZLRP na ustavno sodišče vložilo zahtevo za oceno ustavnosti, bo pa tudi poiskalo pomoč tudi v Strasbourgu, s;\j Evropski parlament mora biti obveščen o tem, da Slovenija ne želi pravično vrniti podržavljenega premoženja.
IVO JEVNIKAR NI BIL IZVOLJEN
V novem deželnem svetu Furlanije-Julij-ske krajine bosta sedela dva svetovalca slovenske narodnosti, in sicer Miloš Budin, ki je bil izvoljen na listi Levih demokratov, in Bruna Zorzini Spetič, izvožena na listi Stranke komunistične prenove. Oba sta bila izvožena v tržaškem volilnem okraju, kjer je za manj kot tristo glasov izvolitev ušla kandidatu Slovenske skupnosti Ivu Jevnikarju.
Slednji je kandidiral tudi v goriškem okraju, kjer mu je za izvolitev zmanjkalo okoli sto glasov. V novem goriškem občinskem svetu bodo tako sedeli štirje slovenski svetniki, Erika Jazbar in Božo Tab a j (SSk), Nataša Paulin Peterin (Levi demokrati) in Mitja Volčič.
VATIKANSKI DA ZA KARLA BONUTTIJA
Kot smo zvedeli iz mariborskega Večera, je kandidat za novega slovenskega veleposlanika pri Svetem sedežu Karlo Bonutti dobil privolitev vatikanske države. Potem ko je slovenski veleposlanik v Vatikanu Štefan Falež lanskega aprila odstopil, je bil veleposlaniški položaj nezaseden.
Sprva predlagana kandidatura Marka Dvoršaka (SLS) v parlamentarnem odboru za mednarodne odnose lani poleti ni dobila podpore. Medtem so iz predsedniške palače prihajali številni namigi, da Kučan vseh kadrovskih predlogov ne namerava odobriti. V to negotovost so posegle nedavne Kučanove izjave za FAZ. Predsednik je omenil rivalske skupine slovenskih izseljencev v Ameriki, spor o pfavnem položegu katoliške Cerkve pri nas in vrnitev njenega premoženja, ki da negativno vplivajo na imenovanje.
Karlo Bonutti je častni konzul Slovenije v Clevelandu, v ZDA živi od leta 1951.
LETOŠNJI ŽUPANČIČEVI NAGRAJENCI
11. junija so na slovesnosti na Ljubljanskem gradu podelili Župančičeve nagrade v letu 1998. Župančičeve nagrade so prejeli: baletni plesalec Tomaž Rode za vlogi Franza v baletu Coppelia (premiera je bila novembra 1997) in Romea v baletu Romeo in Julija (premiera januarja 1998); Moje gledališče za izvedbo festivala Zlata paličica in uspešne nastope te gledališke skupine za otroke; časnikar, komentator, urednik in pisatelj Jože Hudeček za roman Golobar; Župančičevo nagrado za življenjsko delo bo prejel igralec Mestnega gledališča ljubljanskega Zlatko Šugman; po sklepu žirije za podelitev Župančičevih nagrad v letu 1998 so posebno Župančičevo nagrado posthumno podelili kiparju Tonetu Demšarju (zahodna vrata na ljubljanski stolnici).
KUČAN V NEMČIJI
Predsednik Slovenije Milan Kučan se je mudil na tridnevnem obisku v Nemčiji. Tam se je srečal s predsednikom Herzogom, kanclerjem Kohlom in drugimi, ki so se najbolj zanimali za gospodarske odnose med državama, vključevanje Slovenije v EZ in evroatlantske integracije, razmere na jugovzhodu Evrope, zlasti na Kosovu, ter odnose Slovenije z ZR Jugoslavijo in sosednjimi državami. V pogovoru s kanclerjem Kohlom je predsednik Kučan med drugim omenil problematiko izplačila odškodnin žrtvam nacifašizma, o čemer pa naj bi bilo več znanega po junijskem obisku skupine nemških izvedencev. Z obiskom podružnice nemškega koncema Siemens v Berlinu je Milan Kučan sklenil svoj obisk. Siemens je pred kratkim s slovenskimi železnicami podpisal pogodbo o dobavi 30 vlakov, sodeluje pri popravilih v Nuklearni elektrarni Krško, potekajo pa tudi pogajanja za podaljšanje pogodbe o stalnem nadzoru, servisiranju in nadgradnji sistema za vodenje zračnega prometa.
DELEGACIJA ZDRUŽENIH OB LIPI SPRAVE
Predsednik državnega zbora Janez Podobnik je 2. junija sprejel delegacijo Združenih ob Lipi sprave, ki jo je vodil Stanislav Klep. Delegacija je Podobnika povabila na spominsko proslavo, 15. junija popoldne pri Lipi sprave na pokopališču Žale v Ljubljani. Gostitelju so izročili tudi zbornik Slo-venjja-Zamolčani grobovi in njihove žrtve 1941-1948, ki ga je letos izdalo Društvo za ureditev zamolčanih grobov Ljubljana-Gro-suplje. Predsednik državnega zbora je goste seznanil, da so predstavniki parlamentarnih strank pri oblikovanju skupnih izjav o protipravnem delovanju komunističnega totalitarnega režima in narodni spravi upoštevali tudi nekatere vsebinske sestavine iz Deklaracije o narodni spravi, ki so jo oblikovali Združeni ob Lipi sprave.
JAVNA TRIBUNA
Civilna družba za demokracijo in javno državo je na Prešernovem trgu v Ljubljani pripravila javno tribuno s temo Korumpira-na oblast in medijska blokada. Na njej so kritizirali kršitve zakonov s strani zakonodajne in izvršilne oblasti ter opozarjali na neodgovornost slovenskih vodilnih oseb in na medijsko blokado v večini slovenskih medijev. Omenjeno združenje se namreč med drugim zavzema za nepristranska in pluralna javna glasila ter za popolno obveščanje, zlasti na nacionalni televiziji, skladno s kodeksom novinarjev Slovenije.
Polpretekla zgodovina se je te dni nasilno vrnila in zasedla prve strani . pozornosti. Sodni postopek proti generalu Videli, njegov arest in odmev v političnem svetu in med oboroženimi silami je razburkal vodovje mirnega življenja, ki se je predvidoma vrtelo okoli svetovnega nogometnega prvenstva. Dvajset let po tedanjih dogodkih se je vprašanje gverilske vojne in vojaškega režima predstavil v vsej krutosti.
ZGODOVINO PIŠEJO ZMAGOVALCI?
Pravzaprav nikdar ni totalnega zmagovalca, ne zmage, ki bi trajala večno. Zmaga se le v eni izmed bitk nenehne vojne. Tako so v Sloveniji skozi pol stoletja zgodovino pisali in učili komunisti in smo mi od zunaj pisali „ono drugo zgodovino”. Enako se je dogodilo tudi v Argentini, Kjer je vojaški režim objavljal „uradno zgodovino”, obstajala pa je še neka druga, a 'to pot tudi nepopolna zgodovina.
Argentinski primer ima še to posebnost, da sta si v kratkem času sledili dve bitki z dvema različnima zmagovalcema; po oboroženi bitki, kjer je zmagal vojaški režim, je sledila politična bitka, kjer je bil prejšnji zmagovalec poražen. To je prišlo do izraza zlasti po nesrečni malvinski vojni. Kratko časovno obdobje je še bolj poostrilo skrajnosti, tako da o kaki umirjenosti ni bilo govora in se je z enega ekstrema padlo v drugega.
Vsi poznamo poznejši razvoj dogodkov s sojenjem oficirjev, vojaškimi upori, zakonom o „dolžni pokorščini” in končno obsodbo vrhovnih poveljnikov. Eden teh, bivši predsednik general Videla, je bil obsojen na dosmrtno ječo, a nekaj let za tem pomiloščen od sedanjega predsednika Me-nema.
Poznejši zapleti, zlasti gospodarske in socialne krize, so kaj hitro zakrili dogodke težkih in krvavih dni s pajčolanom pozabe, proti kateremu so delovale le takoimenova-ne organizacije za človekove pravice in pa nekatere skupine v inozemstvu, zlasti v Evropi. Sem spadajo države kot Švedska (primer Dagmar LIagelin), Francija in Španija, zaradi ugrabitve in pogrešanja njihovih državljanov.
Ko je pred dnevi predsednik Menem potoval po Evropi, je v številnih državah moral ponovno slišati zahteve po razjasnitvi posameznih primerov pogrešanja njihovih državljanov v Argentini. A ravno v Franciji ga je presenetila novica, da je zvezni sodnik Marquevich ukazal aretirati bivšega predsednika in generala Videlo. Kljub temu, da je pokazal nejevoljo nad tem presenetljivim dogodkom, je izrabil priložnost in se pohvalil, da je ..argentinska pravica med najboljšimi na svetu”. To mu je zagotovilo tudi pohvalne čestitke francoskega predsednika Chiraca.
KOMU KORISTI, KOMU ŠKODI
Poleg ugibanja, kako se bo celotna stvar razvijala, so opazovalci največ pozornosti posvečali vprašanju, zakaj ta nenadni arest in komu to koristi. Očividno to pot niso imele prstov vmes levičarske skupine niti organizacije človekovih pravic. Prva sumi\ja pa, ki je doslej ni razblinilo nobeno še tako vztrajno zanikanje, je padla na samo vlado. Opazovalci jo pripisujejo naporom vladnih strategov, kako povrniti Mene-mu izgubljeni ugled, z obrazom obrnjenim na poskus tretje predsedniške kandidature.
Vzporedno z razvojem dogodkov se je jasnilo tudi to vprašanje. Očividno predsednik sam ni bil zapleten v ta udarec. Sumn-je se sedaj osredotočijo v krogih notrarye-
Tone MizerU
ga ministra (Corach) in tajnika predsed® štva (Kohan).
A tudi ni vzrok samo tam, temveč razne razlage lahko najdemo pri samem sodnita ki se nahaja v precej težkem položaju in t* hotel s to bombastično gesto odvrniti Pfr zomost nekaterih drugih temnih področU svojega delovanja. Marquevich je sicer blizu vlade, a je tudi osporavan zara® bližine krogom, ki so bili povezani s sedal baje pokojnim Yabranom. Prav ta sodnih imel svoje čase težave s tedanjim trom Cavallom, ko ga je ta napadal zara domnevnega prijateljstva s osporavani® podjetnikom.
A problem je ušel iz rok bistrih Ž*3';: Nihče danes nima v rokah vajeti te afere, ^ nenehno raste in neti nove požare. Udar# se je spremenil v pravi bumerang, ki se® tolče vlado z različnih strani. Znova je23 gorela doslej dokaj mirna vojaška fr°n^ Nasprotne si skupine izrabljajo priliko, izvajajo medsebojne obračune. Začelje^ rane znova krvavijo, medtem ko levičark organizicije izrabljajo nastali položaj.
Da je mera težav polna, je v sredic odra stopil še bivši poveljnik mornaric admiral Massera. Ker njemu preti sliče® postopek kot Videli, je poskrbel, da Je dvignil čim več prahu. Opsoval je vods^0 suhozemske vojske, zatrdil da so nekaler‘ generali homoseksualci, smatral vrhovne# poveljnika Balzo za „smešnega” in l#8® do Videle vso naklonjenost in zaslomb® čeprav vemo, da ga ta ne more videti se za tisti starih časov, ko sta bila tovariš® vojaški junti. Ni čudno, da se je začelo S* petati o nezadovoljstvu med generali, o ^ jaških nemirih in o spremembah v vo1
idstvf
BISTVO OSTAJA V OZADJU
Ni čudno, da ob vsej tej aferi bistv| problema ostaja v ozadju. Dejansko več ljudi sploh ne ve, za kaj se gre, še maW> ga lahko iz tega nastane.
Osrčje tvorijo posamezni pri111"* otrok, ki so jih ..pogrešane” žene rodile raznih vojaških „taboriščih” za časa p1
roč'
gverilske vojne. Nihče sicer ob tem omenja, daje gverilsko vodstvo namenoi' pošiljalo v akcije noseče ženske, upošte''8’ joč da bodo spričo tega stanja manj 05 njene in bolj spoštovane, če bi bile Z3je^ Tako se je v zaporih rodilo večje štev> otrok. Točno število ni znano in verje^V nikdar ne bo. Te otroke so potem posv< sami vojaški oficirji ali jih dajali v W bližr\jim družinam, ki so jih običajno vp'5^ le kot svoje. Organizacija „Babic inajs' trga” je prevzela nalogo, da te prim®1* odkrije, razjasni in sedaj dvajsetletne rej ce seznani z njihovo usodo in položaje1*’. Zaradi ene teh sodnljskih prijav je ^ sprožen proces o petih takih primerih
■vi<*
jih raziskuje omenjeni sodnik Marque1 Ta bi moral Videla poklicati na zasliševal' kot pričo, a je sklenil, da ga aretira sokrivca, ker je bil tedaj vrhovni povelr vojske. Sodni postopek proti Videli je dvomljive narave. Če ni mogoče do. da je izdal ukaz izginolja ali predaje otrok, ni tvarine za sodbo. Druga pole!’" teče o vprašanju, če ni bil to že pr®®1 prejšnje sodbe, obsodbe in pomilosti Končno pa je najbolj verjetno, da s* kratkem času postopek preseli na s0® zbornico, ki ga bo v teku poldrugega ca verjetno oprostila zaradi poinan*® dokazov.
Vemo pa, da je že en sam mesec . izredno dolga doba, zlasti še, če nap1& ^ na vojaški fronti nenehno netijo pripadniki oboroženih sil, ki imajo dostop do javnosti in do skritih vojaškega dogajanja.
“»M«	^
’»Uh,.,
,W-«Uiti«B[^|
"J™» isuna
W0I.S K IK t(KL«
VKUtHOOi Wim lufntrs usf«sa yttrium m »us m u UICHIM« M" '*
DOMOBRANSKA PROSLAVA
°b 50-letnici prihoda politične emigracije v Argentino
Že od vsega početka našega prihoda v Argentino pred 50 leti se vsak junij spominjamo naših padlih borcev za vero in narod, 10 so bili zahrbtno in nečloveško pomorjeni Po vojni, kakor tudi vseh tistih, ki so vojno in revolucijo darovali svoja živ-Uertia za dobro Slovenije. Tisti, ki so ta sla-% pred leti pričeli, so že davno odšli v več-nost’ a njihov zagon ni odjenjal. Njihovi si-jjovi in vnuki nadaljujejo s temi proslavami, ^ dokazuje, da je spomin na težke čase d revolucijo in na naše žrtve zakoreninil vAjh dušah ter so ga sprejeli z vso zavestjo Prenosa izročila in truda za boljšo bodoč-nost Slovenije v smislu naših vrednot.
Tako se je letošnja proslava v nedeljo, • Junija pričela s poklonom naše skupnosti
Pred
spomenikom Osvoboditelja Argentine
Jerala San Martina na istioimenem trgu v ledišču Buenos Airesa. V juranjih urah se 'e zbralo precej rojakov, ki so obkrožili poraenik, prisotna je bilo tudi mladine v P*h in slikovitih narodnih nošah. Najprej Je Franci Žnidar zatrobil k tišini v znak sP°mina na pomorjeno vojsko, nato pa je ^dilo polaganje venca pred spomenik. °*ožili so ga predsednik Zedinjene Slove-
nije Marjan Loboda, predstavnik veleposlaništva opolnomočeni minister Tomaž Kunstelj, naj višji po činu še živeči domobranec podpolkovnik Emil Cof ter podpredsednik ZS Lojze Rezelj. Nato je predsednik ZS Marjan Loboda naslovil v španščini nagovor, v katerem je prikazal v kratkem pomen našega spomina, in ki smo ga objavili v prejšnji številki.
Popoldne pa se je vršila v Slovenski hiši najprej koncelebrirana maša v cerkvi Marije Pomagaj, ki jo je daroval z dragimi slovenskimi dušnimi pastirji prelat Jože Škerbec. V svoji pridigi je ocenil vrednost žrtvovanja naših padlih in njihov pomen za našo prihodnost. Med mašo je pel Mladinski pevski zbor iz San Justa pod vodstvom Andrejke Selan Vombergarjeve, pri orgelski spremljavi prof. Ivana Vombergarja.
Po končanem opravilu sta na dvorišču predstavnika borcev Slavko Urbančič in Franci Oblak položiliavenec z napisom Junakom pred spomenik, ki ga je izdelal akad. kipar France Ahčin. Tudi tu je Franci Žnidar- odtrobil žalostinko v spomin padlim in pobitim domobrancem ter drugim, prelat Škerbec pa je izmoli žalne molitve. Za ko-
nec tega dela so še vsi prisotni čustveno zapeli udarno himno Mi legijonarji, mi domobranci.
Program se je nadaljeval v dvorani škofa Rožmana, ki je bila popolnoma zasedena, tako spodaj kakor na balkonu.
Na govorniški oder je pod slovensko zastavo in domobranski grb stopil Tone Mizerit, časnikar, sourednik našega lista, ter je v kratkih in jedrnatih besedah označil pomen današnje priložnosti ter njen nauk, ki naj nas spremlja. Govor je danes priobčen kot uvodnik.
Nato je režiser Dominik Oblak pripravil odrski prikaz „...Saj dobro je umreti, da drugi zacveto!” (te besede je napisal Ivan Hribovšek) ob senčnih slikah.
Tu je izbral razne pesmi in prozo iz naših zdomskih avtorjev, ki nakazujejo prehod od teže tistih groze polnih dni pa do da-našr\jega trenutka, ko predajamo te spomine novi generaciji, ki s svetlimi očmi zre v svet, a se zaveda svojih korenin.
Nastopili so Brigita Cerar, Veronika Godec, Cecilija Jelenc, Monika Klarreich, Marko Klarreich, Marijana Modic, Martin Melan in Marko Strubelj. Scenski prostor je izdelal Andrej Golob, luči in zvok pa sta uredila Bogdan Magister in Damjan Ahlin.
Kot je že tradicionalno, je vsa dvorana za konec zapela tisto klasično, mogočno in občuteno Oče, mati, bratje in sestre, da se je tako duhovno povezala s četami naših
protikomunističnih borcev.
Prireditev, ki je potekala pod okriljem Zedinjene Slovenije, je znova združila vse naše izseljence - politične begunce, ki v spominu na tiste težke dni najdejo moč in voljo in pogum, da nadaljuiyejo boj za krščanske in narodne vrednote - z drugimi sredstvi - še sedaj in v naprej.
TD
^arko
KREMŽAR
(3) - KONEC
VOJNI ZLOČIN
JUNIJSKA RAZMIŠLJANJA
# Vrl)0 tlav°dil, ki so prihajala tiste dni iz r Vriega poveljstva maršala Alexandra, je jij nijj,-1 skrb, da v zvezi s protikomunistič-1	1	begunci ne bi prišlo do kakega nespo-
Vq ,. "a- Odtod verjetno vedno jasnejša na-a’ ki pa jim poveljstvo 5. korpusa ni
ra2Uru:
Na razpravi je bilo poudarjeno, da
. 1 a »najkasneje od 17. maja dalje, ko je ivno z?
° Zavezniško poveljstvo izdalo povel-■’Uiston
% hladna v tem, da so hotela obvarovati 'Slo
’’L>istone“,... povelja iz tega vira popolno-
a skladna
°vanske disidente pred Titom“. (str. Tnrtj v primeru, da je bil namen generalov na Koroškem doseči z beguncev umik partizanov, ni zakaj so nadaljevali s predajo $	rnaJu, ko so ti Koroško zapustili.
j0 ^'r Low je 20. maja zaključil operacijo J° 'me' v načrtu za primer, da bi a Titove čete pregnati s silo. Ker Pravj3800 n' Prekinil izročar\ja beguncev, °Pra ,aV,°r’ "Ajpgovih odločitev ni mogoče tom evati niti s ciničnim izgovorom
'Viiake;.- (*,, 36)
felicev nej^em Pokrivanju izročitve be-t>i jjjjv Titu, vojaško poveljstvo v Celovcu tftjjjj ” 0samljeno. Ko je ,,bivši namestnik vlade ,e Predsednika jugoslovanske ’ (lr. Miha Krek pisal 7. junija maršalu
Aleksandru, naj ustavi izročanje in uposta-vi začasno zavezniško nadzorstvo nad njegovo deželo, da reši tiste, ki so že bili vrnjeni, a morda še ne pobiti,“( str.69) je dodal pismu pričevanje pobeglega partizanskega častnika Todoreviča. Alexander je ukazal, naj se zadeva preišče. Na to zahtevo je general Murray v Lowovi odsotnosti poročal maršalu, „da noben član Slovenske narodne vojske ali katerekoli druge jugoslovanske (Titu) sovražne sile ni bil izročen partizanom", čeprav so bili po navodilih 5. Korpusa vrnjeni Titu „razni narodi“, ki so se borili proti i\jemu. (str.70) Taka in podobna kontradiktorna (avtor pravi ‘lažniva’) poročila so napolnila birokratske vrzeli in skušala prikriti resnico. Tako je dr. Krek prejel 31. julija pismo od generala Morgana, šefa Alexandrovega štaba, v katerem ta zanika vračanje beguncev in zagotavlja, da je „politika Zaveznikov nespremenjena in da dovoljuje preseljenim osebam prosto izbiro ali se hočejo vrniti V Jugoslavijo ali ne“. (str. 71) Ker je Krek, nezadovoljen s tem odgovorom, »razposlal Todprevičevo pričevanje tako široko, kot je bilo mogoče", je zvedel za to tudi že omenjeni Alexandrov svetovalec A. Kirk, ki je razjarjen sporočil v Washington, da je 5. britanski Korpus, „v
nasprotju z Zvezniško politiko in brez njegove vednosti izročil Hrvate, Srbe in Slovence Titu. Zunarye ministrstvo (State departa-ment) mu je naročilo naj protestira. To je storil, a brez odmeva.“ (str. 75) Brez odziva so bili t udi glasovi v angleškem parlamentu, kjer je Krekovo poročilo vzbudilo pri nekaterih poslancih ogorčenje in tudi Churchillov osebni tajnik je pričel stvar raziskovati, a Forein Office je poskrbel, da glasovi niso prišli v javnost in da je preiskava zaspala. (str.76) Tako se je verjetno v pisarnah angleškega zunanjega ministrstva, pod okriljem Anthonya Edena, vetrinjska tragedija pričela in bila tam za dolgo tudi utišana.
Razprava, ki jo je pričel Toby Low proti grofu Tolstoju zaradi razžaljenja časti se je iztekla v prid tožitelju, deloma ker je veliko bistvenih dokumentov takrat izginilo in jih obramba ni mogla predstaviti, deloma ker je sodnik poskrbel, da hard Arlington ne bi nosil odgovornosti za eno največjih sramot v britanski vojaški zgodovini, deloma pa ker v angleški družbi glas neangleških prič nima prave teže. Tolstoj naj bi plačal miljon in pol funtov odškodnine in pravne stroške. Vsota je tako smešno velika, da ne bo nikoli plačana, razprava med zgodovinarji in časnikarji pa še traja. Gospod Low, lord Aldington, je sicer tožbo dobil, a ne on ne njegovi znanci ne bodo mogli nikdar pozabiti vloge, ki jo je imel nekdanji brigadir v krvavem poslu angleške trgovine s Titom.
Ob razpravljanju na omenjenem procesu pa se zdi, da izzveni v posebno izrazitem tonu nekaj stavkov, ki presegajo meje
angleške sodne dvorane. Omenili smo, da je bivši kapitan Nigel Nicolson izjavil: ,,maja 1945 se je izvršil vojni zločin," (str.304) „to je bilo eno najbolj sramotnih dejanj kar jih je bilo kdaj ukazano angleškim četam, da jih izvršijo." (str.318) Advokat nekdanjega brigadirja Tobya Lowa pa je pričel svoj govor s spominom na vetrinjske dogodke: „Lahko mislite, da so se (takrat) dogodili vojni zločini nastra-šnejše vrste. Storili so jih sovjetski Rusi. Storili so jih Titovi rablji..." (str.325) To je res.
Za omenjene vojne zločine je po vsej verjetnosti delno odgovoren gospod Low. Za to se zagovarja in skuša izprati s svojega imena madež nečastnega dejanja. Sodni proces, ki ga je pričel in kateremu se lord Tolstoj ni skušal izogniti, je le nadaljevanje dogoletnega medijskega procesa, ki še traja. Razčistiti ga je treba, da ne bo, kot je rekla neka priča pred sodnikom, zgodovina obremenila za ta dogodek vsega britanskega ljudstva, (str.293)
Razčistiti ga je treba tudi, da za poboj izročenih, zgodovina ne bo bremenila slovenskega naroda. Pri vsej odgovornosti Tobya Lowa ta ni večja od odgovornosti „Ti-tovih rabljev", kar so bili partizani v rokah partije. To so bili slovenski partizani, a ker njihova odgovornost pred slovenskim javnim mnenjem, pred slovenskimi oblastmi in pred slovenskim sodiščem ni razčiščena, leži breme zločina kot mora na vsem narodu. Vsi vemo, da je pobojev kriva partija, vemo kdo jo je vodil. A do zdaj, kakor da Konec na 4. str.
Kučanovi, pismi Drnovšku
Predsednik republike Milan Kučan je 8. junija premiera Janezu Drnovšku poslal dve pismi. V prvem izraža začudenje, da je državni podsekretar in nekdanji direktor OVS Jože Sečnik, ki je odgovoren za mednarodni incident in za nepooblaščeno odtekanje zaupnih informacij, kar je povzročilo škodo tudi prijateljski državi, zdaj na novem delovnem mestu direktorja uprave za logistiko ministrstva za obrambo.
V drugem pismu pa se sklicuje na doslej še nezanikano izjavo generalnega državnega tožilca Antona Drobniča ob dnevu upora proti okupatorju. Po Kučanu so javno izrečena stališča, ki
izražajo nespo-štovanje države, njenih temeljev, zakonov, simbolov in praznikov, nezdružljiva z visoko in odgovorno funkcijo generalnega državnega tožilca. Izrazil je pričakovanje, da bo vlada zmogla oblikovati tehtno stališče do tega vprašanja, še zlasti zato, ker gre za načelno vprašanje odnosa državnih funkcionarjev do države in njenih zakonov ter za izpeljavo odgovornosti za tako ravnanje.
Generalni sekretar vlade Borat Šuklje je izjavil, da sta pismi naslovljeni na predsednika vlade, ki pa z njima zaradi časovne razlike z Novo Zelandijo, kjer je na obisku, še ni seznanjen.
Peterle o pismih
„Drobnič je povedal samo tisto, kar je že skoraj uradna resnica,” je izjavil predsednik Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) Lojze Peterle na časnikarski konferenci 12. junija, na kateri je pojasnil stališče stranke do nedavnih pisem predsednika republike premiera.
„Naša ocena je, kot mi razumemo ustavo in zakone, da predsednik nima formalne pravice, da bi na tak način zahteval od vlade, da ta na njegov predlog obravnava nekega državnega funkcionarja,” je uvodoma povedal Peterle.
Peterle je tudi potrdil, da se je t.i.
pomladni trojček, vladna Slovenska ljudska stranka (SLS) ter opozicijski Socialdemokratska stranka Slovenije (SDS) in krščanski demokrati, dogovoril o skupni izjavi v zvezi z omenjenima pismoma Milana Kučana.
Lojze Peterle je komentiral še ravnanje vladnih strank v zvezi z razpravo o denacionalizaciji v državnem zbora. Menil je, da „dve koalicijski stranki že nekaj časa vodita Slovenijo za nos” in postavil javni vprašanji: „Kdaj se bo koalicija začela pogovarjati o bistvenih zadevah in kdaj se bo o čem tudi dogovorila.”
Pomladniki proti Kučanu
Šestindvajset poslancev treh pomladnih strank, SDS, SKD in SLS, je 12. junija podpisalo javno izjavo, v kateri opozarjajo na nedopustno ravnanje predsednika države Milana Kučana zaradi pisem o Sečniku in Drobniču predsedniku vlade Janezu Drnovšku.
V javni izjavi (prvi jo je podpisal Janez Janša) protestirajo, ker se je predsednik države s pismoma opredelil zoper z ustavo zajamčeno svobodo govora in za zamepja-vo državnega uradnika v ministrstvu za obrambo.
Poslanci omenjenih strank v izjavi med drugim menijo, da je „takšno ravnanje predsednika republike, ki je prisegel, da bo spoštoval ustavo, v temeljnem nasprotju z načelom pravne države in delitve oblasti in pristojnosti, kot jo veljavna ustava določa”. To trditev v izjavi pojasnjujejo s tem, da se je predsednik republike »opredelil zoper z ustavo zajamčeno svobodo govora ter za zamenjavo konkretnega državnega uradnika v ministrstvu za obrambo”.
Podpisniki izjave opozarjajo tudi na »zgodovinski spomin” in pišejo, da je »sedanji predsednik Milan Kučan sprožil in vodil podpisovanje peticije za odstavitev demokratično izvoljenega generalnega državnega tožilca Drobniča že junija 1991”. »Takrat je ta aktivnost resno ogrozila projekt slovenske osamosvojitve, snj je Kučan prepričal v podpis tudi nekatere člane Demosove vlade, zaradi česar bi v vladi skoraj prišlo do razkola tik pred usodnim 25. jun(jem 1991,” poudarjajo in dodajajo, daje tokratni pismi predsedniku vlade Kučan poslal isti dan, ko so predstavniki parlamentarnih strank uskladili besedilo Deklaracije o protipravnem delovanju komunističnega totalitarnega režima in o razmejitvi med komunističnim režimom in demokratično Republiko Slovenijo ter predlog Izjave o narodni spravi.
»Uradno posredovanje predsednika Milana Kučana zoper osebno stališče državlja-• na Antona Drobniča bi lahko že na samem začetku zmanjšala možnost, da bi slovenski
parlament končno položil politične temelje narodni spravi,” so prepričani podpisniki.
Poudarjajo, da je »predsednik države kot eden najvišjih državnih in političnih predstavnikov neposredno uradno posredoval pri predsedniku vlade ter zahteval konkretne sankcije zoper konkretne osebe”. »Slovensko javnost je njegov urad o poslanih pismih le obvestil s komunikejem. Niti slovenska javnost niti oba napadena državljana vse do danes nista seznanjena s celotno vsebinQ obeh pisem, kar dodatno spominja na nekdanjo prakso v totalitarnem sistemu,” opozarjajo v izjavi.
»Podpisani poslanci odločno nasprotujemo vse bolj prevladujoči neokomunistič-ni logiki in praksi, po kateri si zadnji predsednik CK ZKS in sedan,ji predsednik republike umerja stvarnost po svojih občutkih,” je zapisano v izjavi. Očitno se je predsednik ustrašil, da bi kolikor toliko verodostojno besedilo spravnih dokumentov ogrozilo njegovo politično moč, ki jo črpa iz časov usodne in krvave razklanosti slovenskega naroda, je zapisano v izjavi. »Podpisani poslanci se s tem ne opredeljujemo do vsebine posamičnih izjav ali ravnanj konkretnih državnih funkcionarjev, ki so predmet obsodb predsednika republike. Poslanci smo podpisali izjavo iz načelnih razlogov in z namenom zavarovati temelje ustavne ureditve tudi pred zlorabo nosilcev najvišjih funkcij v državi. Če bo predsednik nadaljeval dosedanjo prakso, bomo zahtevali jasno opredelitev državnega zbora do prekoračitve predsednikovih ustavnih pooblastil,” se končuje vsebina javne izjave.
Omeujeno izjavo so podpisali: Lojze Peterle, Jurij Malovrh, Helena Hren-Vence-U, Ivan Božič, Vincencij Demšar, Benjamin Henigman (SKD); Janez Janša, Mirko Zamernik, Jožef Jerovšek, Rudolf Jože, Zagožen Petan, Miroslav Luci, Ivo Hvalica, Pavel Rupar; Bogomir Špiletič, Franc Pukšič, Franc Čebulj, Vladimir Čeligoj, Janez Mežan, Franc Jazbec (SDS); Franc Zagožen, Leon Gostiša, Peter Hrastelj, Sta-
Pogovor z generalnim državnim tožilcem Antonom Drobničem
Generalni državni tožilec Anton Drobnič je v pogovora za Soboto (Primorske novice) v Kopra 12. junija med dragim potrdil svojo izjavo, da je 27. april dan žalosti slovenskega naroda. Meni, da je bil ta dan leta 1941 „na našo veliko žalost dan razdora slovenskega naroda, razdora, ki traja še danes”.
Drobnič v pogovora navaja, da je revija Mladina v zadnji številki zapisala, da je komunistična partija s 27. aprilom izvedla najbolj uspešno prevaro. Dodaja, da so prevarali slovensko ljudstvo, ljudi, ki so bili zvečine proti okupatorju. Odpor proti okupatorju so si prilastili tako, da je bil mogoč le pod okriljem komunistične partije.
»Ne vem, zakaj so se tako vznemirjali zaradi mojih besed. Takšne in podobne besede so bile že neštetokrat zapisane,. Da je bila NOB le krinka za socialistično revolucijo, je temeljito obdelala v svojih spisih že Spomenka Hribar.”
Pismo predsednika države Milana Kučana v zvezi z omenjeno izjavo pa Drobnič označuje kot stalinistični princip; ko sta partija in njena oblast ogroženi, besede nezaželene osebe razglasi za napad na državne temelje.
Na trditev, da s svojo izjavo zanika
državni praznik, pa odgovarja, daje govoril izključno.o 27. aprilu 1941, praznik dan upora proti okupatorju pa je spomin na vse slovenske upore in tako 27. april ni sari° praznik NOB. Dodaja, daje tako zapisano'1 obrazložitvi zakona.
Generalni državni tožilec je gotov, da mu zavzemanja za demokracijo in popravo krivic, storjenih v času partijskega enoumja nihče ne more šteti za revanšizem.
V Sloveniji je bilo med vojno in po UF-I izvršenih nešteto pobojev in dragih kriminalnih dejapj. Ti zločini sodijo v kategoril0 vojnih zločinov proti človeštvu, ki nikoli ne zastarajo. »Ena mojih nalog, ko sem sprejo' to funkcijo, je bila, da se ti zločini odkryej0 in da se morebitne žive zločince pregaAl8-To sem zahteval od vseh notranjih n®15 trov, ki so se zvrstili doslej,” je zatrdil-
Ker se kriminalisti niso odzvali, je Dr0-bnič 25. novembra o tem pisno seznanil predsednika vlade Janeza Drnovška. OP0-zoril ga je, da Slovenija tega vprašanja ne more pomesti pod preprogo, da je to P*8" vno-civilizacijsko vprašanje ter da je °" tega, kako bo Slovenija rešila to vprašaA)e' odvisna tudi njena kredibilnost pri spreje mu v Evropsko skupnost. Od Drnovška m dobil nobenega odgovora.
Pahor zahteva ograditev
Predsednik Združene liste socialnih demokratov (ZLSD) Borut Pahor pa je 15. junija predsednikom parlamentarnih strank poslal pismo, v katerem jih poziva, nuj se jasno in javno ogradijo od i2jav generalnega državnega tožilca Antona Drobniča in tako sporočijo svoj nesporni pozitivni odnos do NOB in svojo nesporno obsodbo prostovoljne kolaboracije. Samo v takem primera sta nadaljevanje in zaključek pogo-
vorov o preteklosti in spravi smiseln31 meni Pahor.
Pahor je v pismu med drugim zapisi’ da je ne glede na razlike pričakoval, dasf bodo predsedniki parlamentarnih strafll1 vsaj ogradili od nesprejemljive izjave gei’e' ralnega državnega tožilca o 27. aprilu, d®* vu upora proti okupatorju. Namesto teg8 pa so nekateri ocenili kot nesprejemii>v0 pismo predsednika države, ki je na neph merno ravnanje generalnega državneg3 tožilca opozoril.
Slovenska  ........
skupnost v Italiji v°inj z|°čjn
Slovenska skupnost v Trstu je pozdravila odločitev italijanske poslanske zbornice, ki je v prvem branju odobrila ustavni zakon, ki uvaja v posebni statut Avtonomne dežele Tridentinske-Južne Tirolske vrsto določil za zaščito ladinske narodnostne skupnosti.
Ocei\jpje, da je ob tej priložnosti prišla tlo izraza volja parlamenta, da naj bi Italija bolje poskrbela za zaščito narodnostnih manjšin, ki živijo na njenem ozemlju, in to v skladu z italijansko ustavo ter z mednarodnimi obveznostmi države.
Slovenska skupnost ob tem izraža pričakovanje in zahtevo, da bodo italijanski parlament in drugi pristojni organi čim prej poskrbeli tudi zapravično zaščito slovenske narodnostne skupnosti v (tudi Avtonomni deželi) Furlaniji-Julijski krajini.
Skupnost poudarja, da je nevzdržno, da Slovenci v Italiji kot priznana manjšina še danes nimajo urejenega pravnega položaja in da tako postajajo drugorazredni državljani tudi v primerjavi s pripadniki dragih narodnostnih manjšin v Italiji.
nislav Brenčič, Franci Rokavec ter Janez Per (SLS).
Omenjene tri stranke tudi niso uspele dobiti pisem predsednika republike premiera v nobenem od obeh kabinetov, kljub temu pa so odločeni, da pridobijo kopiji originalov.
Nad. s 3. str.
ne bi bil nihče odgovoren. Angleški sodn® je lahko pristranski, a pred njim je sli^f
obtožbo in zagovor. Dokumenti so,
ko'
smo videli tudi v tej deželi, ki je zibeli demokracije, lahko prikriti, a pridejo ali drugače v javnost. Pri nas je molk. Na5* demokracija ostaja nedorečena in pra'1’® država je še vedno le - upanje.
V Sloveniji, kjer se je dogodilo t>n<) ru\jvečjih krvoprelitij v Evropi po d*® svetovni vojni, bi radi gledali stran, kot se nas to ne tiče. Koliko ljudi so poniof7 po vojni komunisti na Slovenskem? nekaj tisoč, kot pravi visoki dedič kri3 partije? Ali petindvajset tisoč, kot je angleških zapiskih? Ali štirideset tisoč, W se spominja nekdanji pomočnik načel1'1*’ OZNE gospod Albert Svetina Erno? Ali število v stotisoč, če prištejemo v Slove1” pomorjene Hrvate, nad dvesto tisoč jih j, bilo po angleških podatkih, ki so jih P3^, zani zajeli pri Pliberku? Koliko jih počiv3 neznanih grobovih na slovenskih tleh- . pri nas je molk. Res, niso bili vsi pomoti0^ Slovenci, a vsi so bili razoroženi, vsi so jetniki in njih nasilna smrt je zločin, zastara. Mnogo politikov, poslancev » volilcev gleda neprizadeto vstran. če kdo misli, daje mogoče živeti in rash^ pobeljenih grobovih se moti. Voditi dr*3> je odgovorno delo in neodgovorni ii11 tega niso in ne bodo zmožni.	„r
Kor#
Spominska slovesnost Na Kosovu besni prava vojna
pri Lipi sprave
V spomin na poboj 10.000 vrnjenih domobrancev leta 19^5
Združenje ob lipi sprave je v nedeljo, 15. junija, pripravilo spominsko slovesnost v spomin na poboj 10.000 vrnjenih domobrancev leta 1945. Spominska slovesnost se je začela s sveto mašo, ki jo je v cerkvi Vseh svetih daroval ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Franc Rode, nadaljevala pa se je na Žalah pri Lipi sprave in Odrešenikovem znamenju. Slavnostni govornik je bil predsednik Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) Lojze Peterle, katerega govor v celoti objavljamo:
Odpreti moramo pot resnici
Ljubezen je ljubezen in resnica je resnica. O drugih zadevah govorijo druge besede.
Ne more biti svobode brez resnice, brez Bie tudi ni mogoča sprava. O resnici se ne teuje, o odnosu do nje lahko.
Pred vsako spravo je soočenje z resnico. Priznanje resnice odpira pot naprej.
Noben napredek ni mogoč, dokler med nami besede ne bodo zaživele v njihovem ■zvirnem, nepotvorjenem smislu - enoznač-n°’ brez interesne poljubnosti in trikov.
Slovensko vprašanje sprave je torej na-®roj vprašanje o odnosu do resnice. To ni 28°lj osebno vprašanje tega ali onega, jTrašanje Ljubljanske pokrajine, vprašanje munistične ali protikomunistične strani, to je vprašanje slovenske nacije, ki jo je ta*delil in zaznamoval projekt nasilnega Povzema oblasti z revolucijo.
Če hočemo uresničiti predpogoj za svo-°do, spravo in našo prihodnost, moramo °dpreti pot resnici. To je naš moralni, '»telektualni, politični in narodni dolg.
Kakršnakoli resnica že je ali bo še Ugotovljena in kogarkoli zadeva - vzeti jo Moramo nase, kot to stori zrel narod. Samo tak° lahko vzpostavimo nujni lok, ki povede tisto, kar se je in kar se bo še zgodilo.
Pravijo, da se resnice ne da spremeniti.
Nedvomno
kad;
imajo prav. Nimajo pa prav,
lar nočejo razlikovati med zgodovino in 2§odovinopisjem, med dejstva in besedami ° hjih.
Če bi med dejstvi in besedami ne bilo ra2like, kot jo je uvedlo partijsko zgodovi-^0pisje, bi slovenski zgodovinarji ne dejali, a bo treba našo medvojno in povojno Rodovino napisati na novo.
Pomor v Rogu desetletja ni bil priznan . 1 dejstvo, o Kočevski reki smo govorili Petaje, na Teharjah so na kosti tisočev . 'n leta vozili odpadke. Do Kocbeka leta ° ni prodrlo na dan javno vprašar\je:
m
mil
m
i
„Kako je bilo mogoče?“. Še te dni lahko slišimo ljudi, ki pravijo: „Nismo vedeli, nihče nam ni povedal11.
Eno je zamolčanost, drugo so falsifikati ter številna sredstva, s katerimi je totalitarna oblast zgodovino prikrojila svojim potrebam in pripuščala v javno zavest, kar se ji je pač zahotelo.
Dolgo smo bili ujetniki čmobele slike zmagovalcev, ki so poznali samo ,,naše“ in „sovražnike“. Za drugačnost, kaj šele za tiste odtenke mišljenja, čustvovanja in ravnanja, ki se zgodi lahko samo v območju človeškega, se pravi osebnega, ni bilo prostora.
Dar razlikovanja pri nas ni imel domovinske pravice. Tisti dar, ki nam omogoča razlikovanje med demokratičnimi in nedemokratičnimi nagibi, med domovinsko ljubeznijo in revolucionarno voljo, med resnično in taktično kolaboracijo, da razumemo moč inštitucije in moč posameznika v vojni vihri itd.
Zamisel nove demokratične in povezane Evrope temelji na spravi. «Nikoli več vojne11, so dejali najprej Francozi in Nemci. Besede so vzeli zares in uspeli.
Pri nas je drugače. Pri nas je nosilcem starega redu resnica še vedno sumljiva in seveda nevarna. Prizadevanja za resnico označujejo kot klic po revanšizmu.
Ker je tako, ker hočemo slovensko prihodnost iz zdravih osnov, smo dolžni vztrajati pri delu za resnico, pravičnost, popravo krivic in spravo. To prizadevanje je jasen NE laži, prevari, trikom, ideološki črnobe-losti, ki na slovenskem še naprej odpira nepotrebne fronte. Čim več bomo naredili za resnico, tem več za spravo in našo prihodnost.
Dati prostor resnici, pomeni odpreti prostor človeku.
V neposrednem telefonskem pogovora z voditeljem večernega radijskega dnevnika prvega programa avstrijske televizije je zunanji minister Wolfgang Schiissel seznanil javnost z izidom pogovorov/ki jih je imel v Beogradu. Izide je minister strnil v naslednje: prvič, Miloševič je privolil, da se albanski begunci lahko vrnejo na svoje domove pod pokroviteljstvom Združenih narodov; drugič, Rdeči križ bo lahko deloval na celotnem območju Kosova; doslej to prav na območjih bojev ni bilo mogoče. Tretjič, Miloševič je privolil, da bo mednarodna komisija izvedencev lahko raziskala vzrok smrti številnih civilistov, da bo lahko ekshumirala trupla in da bodo člani komisije dobili vizume.
Na jugozahodu Kosova se nadaljujejo boji, slišati pa je celo, da gre za največjo vojaško operacijo na Balkanu po hrvaški Nevihti. O tem pričajo kolone beguncev, ki zapuščajo to območje. Samo v Albanijo je prebežalo 20.000 kosovskih Albancev, v Črno goro pa najmanj 7000. Kar zadeva število žrtev desetdnevnih bojev, tako srbska kot albanska stran poročata o več desetinah mrtvih. Večine jih še vedno niso identificirali, številna trupla pa so ostala na prostem. Tuji opazovalci se strinjajo, da divja na Kosovu prava vojna. Osvobodilna vojska Kosova, ki trdi, da je „okupatorju prizadejala hude izgube”, poziva Albance k splošni mobilizaciji.
Na Kosovu se ne bo smela ponoviti
drama Bosne in Hercegovine, je odločno izjavil britanski premier Tony Blair po pogovorih z italijanskim predsednikom ministrskega sveta Romanom Prodijem. Vse vpletene v kosovsko nasilje je pozval, naj ne podcenjujejo možnosti posega mednarodne skupnosti. Richard Gelbard, posebni mirovni posrednik ameriškega predsednika Billa Clintona za Balkan, pa je med zasedanjem senatnega odbora za mednarodne odnose izjavil, da Clintonova administracija ne bo nasprotovala uvedbi ostrih ukrepov zoper ZRJ.
Zveza NATO je izvedla letalsko vjyo v zračnem prostora Albanije in Makedonije. Namen vuje Odločni sokol je bil demonstrirati vojaško moč zveze NATO jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiču in ga prisiliti k popuščanju v kosovskem konfliktu. Generalni sekretar NATA Javier Solana je ocenil, da je bila vaja uspešna in je dosegla želeni cilj - zračne enote so bile razporejene zelo hitro. Poveljnik zavezniških zračnih sil za južno Evropo, general Michael Short, je dejal, da je vtya potekala brez zapletov in po načrtu. Letala niso naletela na nobene ovire, saj so bili vsi jugoslovanski radarji izključeni.
Jugoslovanski predsednik Slobodan Miloševič je v ponedeljek, prispel v Moskvo na pogovore o mirni rešitvi krize na Kosovu.1 Jelcin naj bi še zadnjič poskušal Miloševiča prepričati v kompromis in preprečiti vojaško posredovanje zveze NATO.
Ne zvišati porodniški dopust
Državni zbor 11. junija je sledeč stališčem vlade in parlamentarnega odbora za družino s 37 glasovi proti 24 zavrnil predlog Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) za novi zakon, s katerim si je SKD prizadevala za podaljšanje porodniškega dopusta in razširitev obstoječih oziroma uvedbo nekaterih novih pravic na področju družinske politike.
Pri nizanju razlogov za sprejem predloženega zakona, ki nty bi poskrbel za dvig populacije oziroma natalitete, so se zvrstili številni poslanci SDS in SKD.
Vsem, ki so padli za slovensko domovino, naj so se uprli fašizmu, nacizmu ali komunizmu, smo dolžni spomin, ki potrjuje njihovo človeško dostojanstvo.
Nuj počivajo v mira!
The Wall Street Journal:
Slovenija prepočasna pri reformah
evski rog - linorez Andrejke
Dolinar Hrovat za spominski Program v Slovenski hiši
Ameriški časnik The Wall Street Journal v članku o slovenskem odpiranju tuji konkurenci z dne 13. junija meni, da ta poteka prepočasi. Med dragim tudi ugotavlja, da ima slovenska vlada še vedno prevelik vpliv na gospodarstvo.
„Levo-sredinska vlada pod vodstvom premiera Janeza Drnovška sprejema potrebne ukrepe za spremembe in je odločena Slovenijo priključiti EZ do leta 2003 ter monetarni uniji do leta 2005". Za te cilje pa se bo morala Slovenija odpreti tuji konkurenci in okleščiti sistem socialne varnosti. „Slovenlja v tem močno zaostaja za drugimi kandidatkami. Medtem ko so nekatere države že ustvarile zasebne pokojninske sklade in razprodale šibke banke, pa slovenski parlament šele zdaj začenja razpravo o teh vprašapjih. V sedmih letih neodvisnosti slovensko gospodarstvo izgublja zagon, Od leta 1994 do leta 1996 je bila gospodarska rast nižja kot v preteklih letih,
leta 1997 pa je znašala 3,8 odstotka - skoraj pol mapi kot na Poljskem (6,9 odstotka). Neposredne tuje naložbe v slovensko gospodarstvo so znašale le 1,5 odstotka BDP, kar je najmanj v primerjavi z ostalimi kandidatkami," piše The Wall Street Journal.
Reformisti v Sloveniji po pisanju časnika pričakujejo, da bo ob manjši vlogi države več tujih podjetji pripravljeno sodelovati s slovenskimi, kot se je to zgodilo v primeru Goodyearja in Save. Takih primerov je zelo malo, ker so tuji vlagatelji izgubili zanimanje zaradi zaprtega procesa privatizacije in ostrega nadzora nad pretokom kapitala. „Slovenci so kot majhen in strnjen narod previdni do tujcev,” piše ameriški časipis. „Podoben položaj je na borzi. Medtem ko je trgovanje na borzah ostalih držav kandidatk živahno, pa tuji vlagatelji na ljubljanski borzi piti ne morejo prosto trgovati, ker je država v obrambo domače valute uvedla preveč omejitev. Slo-
Med obrazložitvijo glasu je proti preživeti logiki - čim krajša porodniška, tem več zaposlenih žensk - nastopil predsednik, SKD Lojze Peterle. Njegov strankarski kolega Jurij Malovrh pa je pozval državni zbor k podpori ob sklicevanju na skrb zbujajoče podatke, po katerih se v Sloveniji vsako leto rodi približno 1000 otrok manj.
Zanimivo je, da je Miran Potrč (Združena lista) v osebnem in strankinem imenu izrazil nezadovoljstvo nad odklonilnim stališčem vlade do predlaganih zakonskih sprememb.
Bovec po potresu
Razmajane hiše, leseni oporniki, z rdečimi pikami označene hiše, ki jih je treba podreti, in številni tuji turisti, ki si začudeno ogledujejo razdejanje. Obnova poškodovanih zgradb (razen občine in cerkve) se ni še nikjer začela, tako da so ljudje vse boij nejevoljni
Komisije delajo, lastniki poškodovanih hiš pa z deli ne morejo niti ne smejo začeti. Kdaj bodo nared, ne ve nihče.
Problem je namreč v tem, da je razlika med ocenjeno škodo na eni in vrednostjo sanacije na drugi strani tudi ena proti tri. To npr. če so škodo ocenili na 2,7 milijona tolarjev, bi sanacija po oceni prve komisije veljala slabih 5 milijonov, strokovnjaki v tehnični pisarni pa so zdaj izračunali, da bi za obnovo potrebovali nujmanj 6 milijonov tolarjev. Torej bi jim država (na • osnovi ocenjene škode) dala le 1,3 milijona tolarjev. Vse ostalo so krediti.
venija je še vedno razdeljena glede vprašanja članstva v EZ. Podporniki vključitve vidijo trg s 373 milijoni kupcev in trdijo, da bo članstvo v EZ Slovenijo umaknilo z nemirnega Balkana. Veliko gospodarstvenikov pa se boji tuje konkurence,” še piše The Wall Street Journal.
Dr. Francetu Miheliču,
ki nas je zapustil pred šestimi meseci, 17. novembra 1997
tovno vojno se je France vključil v ideološko obrambo proti bližajoči se komunistični revoluciji. Kot študent seje vpisal v katoliški akademski klub Danica, ki pa je bil takrat v rokah krščanskih socialistov. Po dolgih zapletih, ko se je skupina pod vodstvom prof. Ehrlicha umaknila iz Danice in ustanovila klub Straža v viharju, je pa skupina katoliških mladcev, ki jih je mobiliziral prof. Tomc, na občnem zboru preglasovala krščanske socialiste, ki so nato izstopili iz Danice in ustanovili klub Zarja. Fiance Mihelič je ostal v odboru Danice in postal v drugem obdobju tudi njen predsednik.
Ko se je v Sloveni,ji kmalu po okupaciji razvnel požar boljševistične revolucije, ki je tako krvavo zaznamovala njegove rodne kraje pod Veliko goro pri Ribnici, je tudi njegovo družino doletela strahotna nesreča. Na Miklavžev večer leta 1942 je vdrl v njihovo hišo partizan, njihov znanec ali menda celo daljni sorodnik, ki je odvedel mater in jo z verigo uklei\jeno prisilil, da se je morala po vseh štirih privleči na Veliko goro, kjer si je morala izkopati grob in jo je - kot so pripovedovali nekateri sosedje - po strašnem mučenju ubil. Nihče ne ve za njen grob. Materina smrt je bila strašen udarec za'vso družino, še posebej za očeta, ki je spet začel bolehati in po petih letih trpljenja umrl. Najstarejšega brata Lojzeta so Italijani odvedli v internacijo, odkoder se je vrnilo težko bolan in kmalu umrl.
Tudi Franceta, ki je ostal v Ljubljani in se pripravljal za doktorat, so te novice hudo zaznamovale, vendar ga niso strle. Nikoli ni rad govoril o tragediji svoje družine. Hrabro in stoično je prenašal to bolečino brez vsake maščevalnosti. Kot diplomiran pravnik se je aktivno vključil v protirevolucionarne organizacije, kjer je deloval do konca vojske.
Po končani vojni se je skupno z ostalimi domobranci umaknil v begunstvo, odko-
Nad. na 6. str.
Nekaj utrinkov iz njegove lepe in bridke preteklosti, da bi se ohranili v spominu, kakor tudi vsem, ki so ga poznali in ljubili, pa drugim, ki niso imeli prilike poznati tega dobrega moža in očeta, sposobnega in ko-rektenega podjetniškega upravnika ter odločnega borca iz razburkanih časov protiboljševiškega odpora v Sloveniji.
Njegov oče se je po končani prvi svetovni vojni naselil na domačiji v vasi Dane pri Ribnici, Kjer so ga vsi poznali kot dobrega sovaščana Z izredno voljo in napori je kljuboval boleznim, ki so mu v strelskih jarkih v Galiciji načele trdno kmečko zdravje, in je ob skrbni negi svoje dobre žene prebrodil najhujša leta, dokler ni domačije postavil na trdne noge. Bog jima je dal pet otrok, tri fante in dve dekleti, ki so rasli v družini, ki je bila vzor krščanske povezanosti in ljubezni. Franceta, ki je bil rojen 26.1.1918, je poslal študirat v Škofove zavode v Šentvidu. Od tam je zadnji dve leti prestopil na Klasično gimnazijo v Ljubljani. Njegovi sošolci se ga še danes spomii\jajo kot dobrega tovariša in odličnega učenca. Po maturi leta 1937, se je vpisal na Pravno fakulteto v Ljubljani, Kjer je diplomiral v prvih medvojnih letih, nekaj let kasneje pa tudi doktoriral.
Že v razburkanih letih pred drugo sve-
'MWWMI 'liMfflfl IWWI1 f II'1 fTT i Mi'dllOT i AWftT	riMVHWiMMW
ANDREJ VOVKO
d
SLOVENSKI ADVENT
Predavanje pri SKA v Buenos Airesu, 20. maja
Letnice in datumi so sami po sebi po pravilu dokaj duhomome zadeve in njihovo preobilje je najboljši način, kako ljudem na splošno in učeči se mladini še posebej priskutiti zgodovino. V zgodovini vsakega naroda pa so letnice in so datumi, brez katerih pa preprosto ni mogoče, kot človek ne more brez svojega rojstnega dne. Taki letnici sta za samostojno slovensko državo nedvomno 1990 in 1991, tak dat um je 23. december.
V običajno zelo suhoparnem zgodovinarskem načinu, ki nikakor ne more zajeti vsega bogastva raznolikosti življenja, bo v bodoči zgodovini samostojne države Slovenije ob vsem drugem po vsej priliki zapisano, da je bil na ta dan leta 1990 izveden plebiscit z vprašanjem: „Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?”, da je po uradnih rezultatih razglašenih na sv. Štefana 26. decembra, glasovalo na plebiscitu, od 1.457.020 volilnih upravičencev, glasovalo 1.359.581; od teh jih je na plebiscitno vprašar\je pozitivno odgovorilo 1.289.369 volilcev ali 88,5%, negativno 57.800 (4%), neveljavnih glasovnic pa je bilo 12.412 (0,9%). (Povzeto po Enciklopediji Slovenije, obstajajo tudi nekoliko drugačni procenti udeležbe in glasov za.)
Plebiscitni rezultat je v nepostredni liniji pripeljal do drugega datuma, ki naj bi si
ga zapomnil vsak Slovenec, najsi bo ali ne državljan Slovenije: 26. junija 1991.
Na našo srečo pa zgodovina ni zgolj suho naštevanje datumov in podatkov. Zgodovina tudi ni le kratka obnova vzpona in propada držav, sistemov, civilizacij, ideology, gospodarskih sistemov, ni zgolj zgoščena biografija svetlih in temnih osebnosti, kronološki seznam visokega kovars-tva svetovne politike in nasilja vojska. Zgodovina je tudi potrpežljivo in vztrajno brskanje ter iskanje najmanjših sledov tiste fine usedline, ki jo je na prastarem obličju našega planeta za seboj pustilo milijotie in milijarde človeških usod. Ta nevidna duhovna usedlina hrani v svojih svojevrstnih arheoloških plasteh naplavine vseh njihovih upov, trpljenja, veselja, bojev, porazov in zmag, vseh smrti, krvi, solz in znoja. Če velja ta misel, da nobena solza ni bila potočena zaman, potem nedvomno v mnogokratni men velja za to usedlino. Datum 23. december 1990 zasluži, da zanj nekoliko prebrskamo tudi to fino usedlino na tistem delu, ki mu danes pravimo Slovenija.
Vanjo so prispevali svoj delež vsi narodi in vsa ljudstva, ki so od sive davnine živela in umirala na naših tleh, prihajala, bivala in izginjala. Ob tem se ne mislim spuščati v razne vendske, skandinavske ali druge teorije o nastanku narodov. Vsekakor je del naših današnjih korenin zasidran v ilirskih.
Pisali smo pred 50 leti...J :
PRIHOD NOVIH SLOVENCEV
V Argentino stalno prihajajo nove skupine Slovencev, ki po končanih formalnostih odhajajo na razna službena mesta bodisi v Bs. Airesu samem ali pa v notranjost republike.
Lacija „North King” je pripeljala iz Italije tudi 7 Slovencev. Štirje so se iz te ladje izkcali že v Rio de Janeiru. S „Campano” je prispelo v Argentino 5 slovenskih emigrantov, s „Tucumanom” 1. Ameriška vojna ladja „General Steverd” je pa pripeljala v Buenos Aires 552 Slovencev. Na to ladjo so se vkrcali v Nemčiji, kamor jih je pripeljala RO iz prehodnega taborišča Bagnoli v Italiji. V tej skupini je mnogo samcev iz begunskih taborišč v Senigalliji, Barletti in Trani-ju. Poleg samcev je pa tudi precej družin.
Campana je pripeljala 5 Slovencev, Santa Cmz 4, Argentina 5, Olimpia je 5. junija zvečer pripeljala v Buenos Aires 116 Slovencev, ki so se pa izkrcali šele 8. jurtya zjutraj. Sestriere je pristala v pristanišču % t.m. Z njo je dopotovalo 29 Slovencev. Prihodryi transport Slovencev je napove dan z ladjo Ravello, ki bo predvidoma prispela v Buenos Aires 24. t.m.
OBVESTILO
Dne 20. junija bo 12. obletnica, odkar se vrši slovenska služba božja na Avellanedi-Dopoldne sv. maša z zahvalno pesmu°> popoldne slovenske pete litanije in nato p° večernicah čajanka.
Svobodna Slovenija, št.
15. junija 19^8
Franc Miklošič
V prejšnjem stoletju se je pričela odkrivati povezava med raznimi jeziki, kot npr. latinščino, grščino, sanskrtom, perzijščino, pa tudi germanščino in slovanskimi jeziki. Dognali so, da so vsi nastali iz enotnega praindoevropejskega jezika.
Prvi, ki je znanstveno obdelal praslo-vanščino v tem smislu je bil Slovenec Franc Miklošič, ki ga štejemo med največje slaviste.
Rodil se je 20. novembra leta 1789 v Radomerščaku pri Ljutomeru. V Gradcu je študiral filozofijo, naredil doktorat in jo nekaj let predaval. Nato je odšel na Dunaj in dovršil jus in dosegel doktorat. Tam se je sprijaznil s Kopitarjem, velikim učenjakom in slavistom. Postal je skriptor v dvomi knjižnici in cenzor.
Leta 1845 je Miklošič znanstveno raziskoval stare slovanske rokopise in i\jih besede primerjal z ostalimi slovanskimi jeziki. Napisal je veliko delo: Radices linguae slovenicae veteris dialecti - Korenine stare slovanščine. Kritično je izdal stare rokopise: Monumenta linguae paleoslovenicae, in končno Etimološki slovar slovanskih jezikov, ki je še sedaj nepogrešljiv v znanstveni uporabi. Poleg tega je izdal brez števila staroslovanskih slovnic in učbenikov, raziskav o izvoru, obliki in sorods-
keltskih, rimskih in ne vem še katerih drugih plasteh, pa naj smo bili že od vekov tu, ali smo prišli sem v večji ali manjši meri med vrvenjem preseljevanja narodov. S sprejemom krščanstva so se naši predniki vključili v tisto civilizacijsko plast, iz katere žlahtnih sestavin krščanstva in antične civilizacije se je skozi stoletja napajalo tisto, kar se dandanes oblikuje v tako modno in zaželeno „Evropo”. Bil je to začetek časov, ko so naši predniki gradili samostane, in to novo nastalim redovom skoraj v isti generaciji, ko so se ti pojavili v zahodnji Evropi. Ti samostani so jih s svojimi samostanskimi šolami, skriptoriji, s svojim načinom življenja in gospodarjenja potem skupaj z župnijskimi in stolnimi šolami oblikovali in prosvetljevali naše prednike kot pravi svetilniki in najboljšim izmed i\jih omogočali povsem enakopravno vključitev v vrhunske duhovne sfere srednjeveške Evrope. Bila je to Evropa, ki tudi v časih svojega največjega padca po razpadu rimskega cesarstva nikoli ni bila tako mračna, kot je to recimo „bleščeče” in „napredno” 20. stoletje. Navedimo samo en primer.
Cerkvena poslopja so bila v tistih „bar-barskih” časih nedotakljivi azili tudi izpričanim zločincem, dovolj pa je, če pomislimo, kako so sicer razglašeni, a nedo-
tvu raznih slovanskih besed, lastnih intf“n- i imen krajev, več primerjalnih razprav me(* staro slovanščino in drugimi jeziki itd.
Bil je član veliko znanstvenih institucij in akademij, pivi profesor nove stolice slovansko fioilologijo na Dunaju, trikrat dekan filozofske fakultete in enkrat rektor dunajske unverze. Bil je najprej poslanec za Ljutomer in nato dosmrtni član avstrijskega senata, dobil je veliko odličij od cesarja Pa tudi od drugih vladarjev (ruskega itd).
Pri njem je študiralo veliko Slovencev, bil je dalj časa predsednik društva „Slove-nija“ na Dunaju in je z nasveti sodeloval u1 pomagal raznim znanstvenikom v domovf ni. Umrl je 7. marca 1891 na Dunaju.
Miklošič je ena najpomembnejših zna11' stvenih osebnosti v slovenski zgodovini. Spoznal je izjemno veliko o slovenskih, slovanskih in drugih jezikih in njegova dela so bila pionirska.
takljivi vojni zločinci našega časa s ten11 poslopji in z nedolžnimi ljudmi v njih u’ zunaj njib ravnali v II. svetovni in v balkanski vojni 1991-1995. Naši predniki s° svoj duhovni dolg Evropi obilno povrniliv krvi v časih, ko so jo pomagali obranit1 pred turško nevarnostjo kot druga „Ante murale christianitatis” (Predgra4)e krščanstva), ko so skupaj z južnimi soseo* in drugimi kristjani izbojevali svoje Siske1(1 Lepante. Ni splošno znano, da so v sledni1 bitki na krščanski strani sodelovali koprski galeji in skupna izolska in piransk® galeja, medtem, ko so si recimo premete111 Dubrovčani, ki bi morali biti na obeh str® neh hkrati, na turški kot njihovi vazali i’1 ^ krščanski po svoji veri in civilizacij'
1
\ N i
M I K I. O
olajšali stvar in bitko namenoma zamu
idili
Naslednja plast - protestantizem se jub temu, da je dal našim slovenskim P1’1
ki-
■e&
nikom predvsem iz verskih motivov kni1^” vnost in osnovno šolstvo v njihovem jeZ’^* ter začetke današnjih gimnazij v klask'11 jezikih, srednjega šolstva, med nji'111 v ^ vnem ni prijel; izjema je bilo le preračuni) vo plemstvo, ki si je želelo predvsem P° sesti Cerkve (ali ne zveni zelo znano?) del meščanov.
Nadaljevanje priho
dnj*č
Slovenci v Argentini
Novice iz Slovenije
LJUBLJANA - Ljubljansko farmacevtsko poletje Lek je svojim dosedanjim uspehom pri prodaji farmacevtskih učinkovin in generičnih zdravil, s katerimi je v zadnjem casu Prodrlo na ameriški farmacevtski trg, konec maja dodalo še registracijo svojega Prvega OTC-izdelka, zdravila brez recepta, 200-miligramske tablete cimetidin za lajšanje bolečin ob želodčni zgagi. Lek je ne le edino slovensko, temveč edino farmacevtsko podjetje iz srednje in vzhodne Evrope, ki je uspelo pridobiti registracijo zdravila brez recepta na ameriškem trgu.
UUBLJANA - Novi Geografski atlas za osnovno šolo, ki ga je skupina strokovnjakov Geografskega inštituta Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije danosti in umetnosti (ZRC SAZU) pripra-
vila
po nemški predlogi založbe Klett, na
®*®Pno nekaj manj kot 150 straneh poleg Zernljevidov prinaša tudi vse pomembne 'etnatske karte in preglednice.
LJUBLJANA - Skladatelju Jožetu 'uvšku so podelili letošnjo Rozinovo navado za skladateljski opus, izveden na oncertu Evropske radijske zve.ze (EBU) ^ Jazz festivalu 1997 v ljubljanskih Križankah. Skladbe, predstavljene v omenjani projektu, so predstavljale prerez ‘nvškovega celotnega opusa, ki obsega Ve? kot 2000 skladb.
Ljubljana - rks je na mednarodni j01 krvodajalstva 4. junija obeležil 45. letnico krvodajalstva na Slovenskem. Od ščetka se je v Sloveniji med krvodajalce ^pisalo prek milijon in pol ljudi. Na dan ^'odajalstva sta predsednik in generalni jjekretar RKS izročila posebna priznanja KS ministrstvu za zdravstvo za prizadela za zagotovitev finančnih sredstev za Prodajalske akcije, Generalštabu Slovens-e vojske za pridobivanje krvodajalcev, avodu za transfuziologijo, Območnemu f^žet\ju RK Veler\je, ki pridobi največ r'1. ter Tovarni zdravil Krka, saj jih je od ^ zaposlenih 600 krvodajalcev. Ljubljana - v Ljubljani so' 6. junija ^erili kar 33,2 stopii\je, torej le stotinko popinje mai\j kot 8. junija leta 1996, ko je v dosežena najvišja junijska temperatura 2adi\jih desetih letih. Sicer pa se je v Uu v Ljubljani živo srebro povzpelo visje jeta ] cj35! k0 se je ozračje segrelo na 38 stopinj. Podobna vročina je Iju-
bljančane pestila še leta 1965, ko so vremenoslovci junija izmerili naj višjo temperaturo 34,7 stopinje C. Sicer pa je bilo vroče tudi drugod po Sloveniji, najvišjo temperaturo oziroma 34 stopinj so izmerili v Črnomlju, temperatura 32,8 stopinje C je bila izmerjena v Murski Soboti, 32,6 stopinje C pa na letališču Brnik. Sobota je bil že peti dan zapored, ko se je živo srebro v Sloveniji povzpelo nad 30 stopinj C.
LJUBLJANA - V knjigarni Konzorcij so predstavili knjigo izrednega profesorja na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo na ljubljanski filozofski fakulteti dr. Božidarja Jezernika Dežela, Kjer je vse narobe s podnaslovom Prispevki k etnologiji Balkana. Knjiga na znanstven, a zanimiv način predstavlja življenje, razmišljanje, navade in običaje na Balkanu, kot so jih videli različni evropski popotniki, ki so v obdobju od 16. stoletja do prvih desetletij 20. stoletja popotovali po Balkanskem polotoku.
LJUBLJANA - Založba Mladinska knjiga je v sodelovanju z nemškim Bertelsman-nom začela izdajati zbirko z naslovom Kronika 20. stoletja; kot prvo je v prostorih Muzeja novejše zgodovine v Ljubljani časnikarjem predstavila knjigo in video-kaseto o dogajanju v svetu in po Sloveniji v 60. letih. Urednica Irena Trene Frelih je poudarila, da je zbirka eden najambicioznejših založniških projektov, ki ga bodo v desetih knjigah vzporedno izdajali v 26 državah, Slovenija pa je med prvo peterico držav.
MARIBOR - Repertoar prihodnje sezone mariborske Drame, zadnje v tem tisočletju, bo povezovala večna tema - ljubezen. Sezono bodo začeli z Evripidovo dramo Bakhe, ki jo bo režiral Jernej Lorenci, nadaljevali s premiero dela Marca Antonia de la Parra King Kong Palace v režiji Neni Dermestre, spomladi bo premiera Molnar-jeve drame Liliom, ki jo bo režiral Kraljevič, nato pa še premiera Romea in Julije W. Shakespeara v režiji Janusza Kica. Na malem odru bodo pripravili štiri premiere, dveh tujih in dveh domačih besedil. V mariborski Drami so zadovoljni z letošnjo sezono, izvedli so 186 predstav, 161 v matični hiši in 25 na gostovanjih in zabeležili skupno približno 48.000 obiskovalcev, za polovico več kot leto poprej. Po finančni plati pa kriza ni presežena, pesti jih približno še za 70 milijonov starih dolgov.
i Ljubljana - S sedeža Evropske nogo-(> ne zveze so poslali kakovostno lestvico s, P° dosežkih njihovih klubov v evrop-tu u1 te Snovanju. Slovenija je na 28. mes-l9Qa pomem' da bo imela tudi v sezoni "'2000 v evropskih pokalih tri predstavi , bi v naslednjih sezonah slovenski ubi ir
(57'pa 3- mesto na 100 metrov prosto W, ■ *n s tem naJboljšo slovensko uvrsti-
lahu 1Ine^ toliko uspeha kot v letošnji, bi ^ 0 upali, da se uvrstijo med prvih 20 V’ kar bi pomenilo, da bi v Evropi opili štirje slovenski klubi. BARCELONA, Španija - Metka Spara-Je na plavalnem mitingu v Barceloni v°jila 10) ir
^ katalonski prestolnici.
Olj ANT[AGO, Čile - Košarkarji Uniona HjPtie so odigrali še finalno tekmo tur-Ciin. Moštvo Festine Juventuda iz ^lone so premagali s -87:82 (46:47) in osvojili - brez poraza - prvo mesto. tt|0t UERBURGRING, Nemčija - Slovenski
d^ki c‘klist. Igor Jerman (Kawasaki) je na ^ razreda superbike osvojil nove točke I4 Vetovno prvenstvo. V prvi dirki je bil C*IU^' pa 15- V skupnem seštevku rltj v**ega prvenstva je Jerman s 15 točka-na 16. mestu, vodi Avstralec Corser
Spominska proslava v Mendozi
(Ducati) s 160 točkami.
ZELTWEG, Avstrija - Na tretji dirki motociklistov za slovensko državno prvenstvo je bil junak Mariborčan Mirko Kalšek, ki je na motociklu s preko 400 kubičnih centimetrov (izven konkurence) premagal vse tekmovalce. V razredu 125 SP je slavil Božič, v 125 GP Štern, do 250 ccm Zupan, med klubi pa so 1. mesto osvojili člani AMD Domžale Goeser.
RIMINI, Italija - Na 15. mednarodni 1000 milj dolgi jadralski regati Rimini-Krf-Rimini tekmi je tudi slovenska 16,75 metrov dolga jadrnica Gaia Legend, ki jo krmarita Dušan Puh in Mitja Kosmina. Jadrnica, ki doslej od svojega krsta oktobra leta 1995 še ni doživela poraza, si deli prvo mesto z italijansko jadrnico Riviera di Rimini, sicer njeno novo „mlajšo italijansko sestro”. Slovenska posadka je osvojila tudi leteči ci\j v Ricionu, za kar si je priborila posebno nagrado mesta, ki leži južno od Riminija. Italijanska jadrnica je ujela brezvetrje v višini Gragano, slovenska pa tik pred obratom pri Krfu. Od tam so obrnili nazaj proti Riminiju in sicer ob albanski obali ter s tem spet zavzela nekaj naskoka pred Riviero di Rimini.
7.	junija se je slovenska skupnost v zelo velikem številu zbrala v dvorani k slovesni maši, ki jo je daroval naš župnik Jože Horn za vse padle v drugi svetovni vojni in komunistični revoluciji. Pri maši je pel Slovenski pevski zbor pod vodstvom Roxa-ne Munoz Mozartovo Ave Veram Corpus, Vrabčevo Slovensko mašo, Zafošnikovo’ Darovanje, za konec pa Jelenov Oče naš v priredbi Marka Bajuka za mešani zbor. Ob oltarju je poleg križa in slike Marije Pomaga stala slovenska zastava s črnim trakom, ob vznožju pa kamna iz Kočevskega Roga, katera je prinesel iz Slovenije Ernest Hirs-chegger. Ob enem od njiju je pokojni Rudolf Hirschegger izoblikoval umetniško delo, ki predstavlja umorjene domobrance ob križu. Poleg teh kamnov je gorela svečka, kot je to navada v Sloveniji. Mašo je vodil inž. agr. Marko Bajuk, prvo berilo je brala prof. Majda Nemanič, oba profesorja na Srednješolskem tečaju, drugega pa Maruška Štirn, učiteljica na osnovnem tečaju sv. Cirila in Metoda.
Župnik Hom je v svojem nagovoru med drugim dejal:
„Ponovno obhajamo spomin vseh naših slovenskih žrtev 2. svetovne vojne ter padlih v komunistični revoluciji in po njej. Lahko rečemo, da dokler se bomo teh naših mučencev, ki so dali svoje življenje za svobodo in vero slovenskega naroda, spominjali, tako dolgo bo tudi Bog ohranjal naš narod v svojem obstoju.
Ponosni smo na veliko število slovenskih mučencev, duhovnikov, redovnikov in krščanskih laikov, mož, žena, fantov, deklet in tudi otrok, ki so pričevali za Kristusa do prelitja svoje krvi in darovali življenje na oltar naroda za njegovo svobodo.
A ne ostanimo samo pri spominu na tiste, ki jih ni več. V polni zavesti si povejmo, da težav še ni konec in da slovenski narod še ne živi popolne svobode, pravice in miru.
Oni, ki se svojih zločinov lepo opravičujejo, nas hočejo prepričati, da njihovi zločini sploh niso resnični in da naj pustimo stare prepire ob strani. Sami pa so spet privlekli na dan obsodbo škofa Rožmana, ponovno nas blatijo z izdajalci in objokujejo in obžalnjejo, da so naših še premalo pobili in da bi danes ponovili isto, kar so storili takrat.
NOVICA IZ KANADE
Slovensko-kanadski Svet prireja Slovenske dneve že več desetletij. Letos pa organizira 39. Slovenski dan dne 5. julija skupno s sodelovanjem Slovenskega letovišča v Boltonu.
Tam se bo slovenska skupnost srečala z našim novim kardinalom dr. Alojzijem Ambrožičem, nadškofom v Torontu, ki bo imel sv. mašo. Prosotnih bo večje število duhovnikov, slovenski veleposlanik v Kanadi dr. B. Cerar, slovenske organizacije, gostje iz Clevelanda, Montreala in drugod.
Popoldne bo kulturni program s temo „S ponosom reči smem, SLOVENEC SEM!”. Glavni govornik bo univ. prof. dr. Edi Gobec.
TORINO, Italija - Slovenski teniški igralec Borut Urh iz Mošenj na Gorenjskem je v finalu turnirja z nagradnim skladom 100.000 dolarjev premagal Francoza Nicho-lasa Kischewicha s 6:3 in 6:2.
Ni bilo dovolj, da so Brezjansko Marijo tako grdo omadeževali, da so ji Jezusa zamenjali s podgano v naročju. V Celju so šli še en korak naprej in so na pročelje gostilniške hiše obesili podobo Brezjanske Maiije s prašičem v naročju. Janez Lam-pert, predsednik občinskega odbora v Celju, ki je napravil primemo pritožbo na policijo, je mnenja, da je to dejanje v posmeh vseh žrtev komunizma na bližnjem morišču v Teharjih in dragih, skupaj okrog 30 grobiščih v okolici Celja.
S tem, da nam dovolijo, da gremo na obisk v Slovenijo, da nekateri lahko tam študirajo ali pa se dokončno vrnejo v Slovenijo, še ni vse urejeno. Niso še popravljene krivice in mrtvim še ni dano pravično priznanje, ki jim gre. Če bomo tako v celoti cenili naše poslanstvo danes in ■ za vso bodočnost, potem bo naš spomin vreden naših junakov in bomo mirne vesti prepričani, da smo tudi mi z naše strani doprinesli potrebne žrtve, da je slovenski narod ostal pri življenju.”
Po maši so dekleta delile med navzočimi liste, na katerih je bilo v španščini razloženo, česa se spominjamo v teh junijskih dneh. Besedilo je sestavil inž. agr. Marko Bajuk. V preddvorani je bila postavljena miza, na kateri so imeli navzoči priložnost, da so si ogledali knjige, ki so bile izdane v različnih časih in krajih o revoluciji (starejšim v spomin, mlajšim v informacijo).
Po slovesni maši je bil drugi del prireditve na dvorišču pred spomenikom in prižgano plamenico, ki je bila izdelana lansko leto. Argentinska zastava do vrha, slovenska pa do pol droga sta spremljali •počastitev padlih. V imenu vseh sta položila venec predsednik Društva Slovencev Davorin Hirschegger in predsednica Zveze slovenskih mater in žena Marjanca Šmon Žumer. Po enominutnem molku v spomin na žrtve so sledile recitacije in pesmi, ki so bile povezane na kronološki in zgodovinsko poetični način (zamisel, izbor pesmi in tekst Marije Fink Grintal). Oktet fantov je zapel domobransko: Naj čuje nas Alojzija Mava. Nato je recitiral inž. Jože Šmon pesem Ljubelj že pokojnega patra Bazilija iz Avstralije. Sledila je recitacija Ocean pisateljice Lili Novy, ki jo je izvajala prof. Marija Fink Grintal. Končno je deklamiral Stane Grebenc pesem El emigrante Ivana Korošca Ob zaključku smo skupaj zapeli Oče, mati. Mlada napovedovalca sta pred to pesmijo dodala še pomemben stavek: Ne bomo pozabili naših korenin!!! Bila sta to predsednica dekliške in predsednik fantovske organizacije: Milena Šmon in Vladko Žumer. Šopke za dekleta in fante, okrasitev Marijine podobe ter veneč za poklon pred spomenikom je pripravila Anica Grintal Hirschegger, za zvok in tehnične pripomočke sta poleg predsednika preskrbela Jože in Tone Štim.
Osebne novice
Krst: V nedeljo, 11. junija je bila krščenav cerkvi Marije Pomagaj Natalija Marija Javoršek, hčerka Tonija in ge. Miriam roj. Mehle. Botra sta Jure Javoršek in ga. Kristina Perez Mehle, krstil pa je msgr. Jože Škerbec. Čestitamo!
Smrti: Umrla sta Jaka Cigale (71) v Tucumanu in redovnica s. Odilija Založnik (82) šolska sestra sv. Frančiška v La-nusu. Naj počivata v miru!
PRAZNIK SLOVENSKE DRŽAVNOSTI
V SOBOTO, 28. JUNIJA 1998 V SLOVENSKI HIŠI
Ob 19 uri sv.'maša za vse pokojne in žive slovenske javne delavce.
Ob 20. uri slavnostna akademija v dvorani:
- Pozdrav: Marjan Loboda, predsednik Zedinjene Slovenije
- Slavnostni govor: arh. Jure Vombergar
- Podelitev priznanj Zedinjene Slovenije
- Koncertni nastop: prof. Ivan Vombergar
- Razstava devetih slovenskih slikarjev v okviru SKA
- Prijateljska večerja
Vstopnice po $ 15,- v predprodaji po Slovenskih domovih, v Slovenski hiši in v Slogi.
Mali oglasi j Dr. Franc Mihelič...
TURIZEM
'el. 441-1264 / 1265
Letalske karte, rezerva hotelov, myem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N" 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo PSIHOLOGINJA
i vm
Lic. Marjana Volovšek, klinična psihologinja, za mladino in odrasle, družine in pare. Av. Luis Maria Campos 1544 - 3. nadstr. „12“ - Tel.: 784-2290 ADVOKATI
dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E“ - Capital -Tel.: tel. in faks: 374-7991 in 476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2“ B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel: 61,3-1300 Dr. Hector Fabian Lo Faro (Miklič). Odvetnik. Vsak dan od 15 do 20 ure. Almafuerte 3351, 1. nadstr. “F”, San Justo. Tel. 482-5624.
VIDEO
Marjan Vivod - video posnetki, filmanje z eno ali več kamerami. Predhodni proračun in zagotovljen termin izdelave. Padre Castaner 306 - (1708) Moron Tel.: 627-4242 - E-mail: vivodtine@ovemet.com.ar FOTOGRAF Marko Vombergar - Telefon: 659-2060. Atelje: Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga.
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H, Loboda — Azcuenaga 77 -(1704) Ramos Mejia - Bs. As. - Tel/Fax: 656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. .J. Hladnik in Hemandarias -Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
Cena največ štirih vrstic $ 4- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številke— $ 12.-
V KNJIŽNICI ZEDINJENE SLOVENIJE DOBITE V BRANJE:
1. Achermann F.H.: V službi pri trinogu
2. France Bevk: Hiša v strugi
3. France Bevk: Kresna noč - Vihar
4. Janez Jalen: Bobri: Sam - Hod -vrh
5. Stanko Janežič: Mlin ob potoku
6. Olaaf Duun: Osojski fantje
7. Stanko Kociper: Goričanec
8. Francios Mauriac: Gobavca je poljubila
9. Ljenko Urbančič: Srečanja - Portreti -Dejanja
10. Danielle Steel: Njena družina
Nad. s 6. str.
der je koncem leta 1947 emigriral v Argentino. Tukaj je že takoj od začetka sodeloval pri organiziranju slovenske skupnosti okrog Društva Slovencev. Znano je njegovo sodelovanje pri nakupu zemljišča Pristave v Castelarju, kjer so ga kot priznanega pravnika in vseskozi korektnega človeka prosili, daje v imenu društva, ki še ni imelo pravne osebnosti, podpiše skupno z dvema drugima osebama kupno pogodbo.
Spočetka je služboval pri Obras Sanita-rias de la Nacion. Kmalu je spoznal slovenskega industrialca Igorja Domicelja, ki ga je povabil v svoje papirniško podjetje Vigor kot najožjega administrativnega sodelavca. Kasneje se je družba razširila v veliko kartonažno podjetje Papelbril, kamor je takrat že težko oboleli Igor Domicelj postavil na vodilno mesto svojega sina ing. Jorgeja, France Mihelič je ohranil svoje direktorsko mesto in zvesto in uspešno deloval prav do svoje bolezni, ki mu je onemogočila vsako delo tri leta pred smrtjo. Mnogi naši rojaki, kakor tudi vsi ostali uslužbenci te firme so bili deležni njegove
Obvestila
SOBOTA, 20. junija:
Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja ob 15. v Slovenski hiši. NEDELJA, 21. junija:
Procesija sv. Rešnjega telesa ob
15.30 v Donboskovem zavodu v Ramos Mejia.
SREDA, 24. junija:
Šolska seja ob 20. uri v Slov. hiši. SOBOTA, 27. junija:
V Slovenski hiši praznik slovenske državnosti. Ob 19. sv. maša, nato slavnostna akademija in prijateljska večerja.
Frančiškanska sestra Kristina Grilj bo naredila večne zaobljube v kapeli „San Jose Obrero“ v Reja Grande - Moreno, ob
19.30 uri.
NEDELJA, 28. junija:
Domobranska proslava v Našem domu po sv. maši.
Spodim padlih domobrancev in slovenskega holokavsta, obenem pa proslava obletnice osamosvojitve Republike Slovenije po sv. maši v Carapachayu.
Družinsko kosilo ZSMŽ - San Justo ob 13. uri.
ČETRTEK, 2. julija:
Redni sestanek ZSMŽ ob 16.30 z razgovorom o gospodinjstvu.
SOBOTA, 4. julija:
Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja ob 15. v Slovenski hiši. NEDELJA, 12. julija:
Biserna maša župnika Albina Avguština ob 11. uri v Carapachayu, nato pa skupno kosilo.
SOBOTA, 18. julija:
Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja ob 15. v Slovenski hiši.
korektne drže in osebne dobrote.
France Mihelič se je poročil leta 1956 z dobrim in lepo vzgojenim dekletom Eliso Carmelo. Bog jima je dal dvoje1 fantov, Luis Jose (Lojze), odvetnik, ter Alejandro (Jure), ki je arhitekt, poročen z dekletom iz družine Japelj v Miramaru.
Ena njegovih sodelavk v podjetju Papelbril je pred kratkim zapisala:
,,Klicali smo ga „el doctor”, kar tako na kratko, kot bi mu rekli ,,očk;^’ ali,,učitelj”. V teh dveh besedah smo strnili in izražali vse naše spoštovanje, občudovanje in ljubezen, ki smo jih izpovedovali vsi, kar nas je doletelo spremljati ga v njegovih naporih pri vsakdanjem delu.
Učitelj v najvišjem pomenu besede, je poučeval s svojim zgledom in modrostjo.
Kulturna osebnost, odprt do različnih mnenj, a trden in nepopustljiv v svojih principih.
Umirjen v načinu govorenja in obnašanju se je mogel prekršiti le zaradi svojega občutka odgovornosti.
Skromen in zadržan tudi do samega sebe je le redkokdaj omenil tragedijo iz svoje mladosti. Vselej je bil odprt in poslušen do kogarkoli, ki je želel z njim govoriti, in je skušal dati vsakomur najboljši in nepristranski nasvet.
V tej deželi, ki jo je sprejel kot. svojo lastno, je začrtal jasno pot v obeh podjetjih, ki jih je moral voditi preko več kot 40 let. Preko nemajhnih težav je dajal svoj pečat svoje resnosti in odgovornosti.
Doktor je odšel, kakor bomo šli tudi mi; za njim bo ostalo priznanje in spomin na njegovo delo. On je zapustil svoj zgled, vodič za nadaljevanje njegove poti, dokler se spet ne snidemo. ”
M.E.
Zveza Slovenskih mater in žena - San Justo
28. junija 1998 ob 13.00 uri
vabi na
DRUŽINSKO KOSILO
Dobiček je namenjen našim potrebnim rojakom
Prijave na tel. 652-8153 / 441-5528
Vsi prav lepo vabljeni!
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario:
Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421 e-mail: esloveniau@impsatl.com.ar e-mail: debeljak@pinos.com
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
FRANQUEO PAGADO Concesion N“ 5775
TARIFA REDUCIDA Concesion N" 3824
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N" 85.462
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 55; pri pošiljanju po p°*| pa $ 65; obmejne države Argentine 90 OSA dol.; ostale države v obeh Amerikah USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralii8’ Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošilM| z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 Uw' dol. za vse države.
ne „Eslovenia Libre^}
Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R-L'
■ Estados Vnidos 425 - (1101) Buenos Ai^S' Argentina - Tel: 307-1044 - Fcur: 307-1953 E-mail: vilko@ciudad.com.ar
Čeke
Ul
VALUTNI TEČAJ V SLOVEN
16. junija 1998
169,90 SIT tolarje'
93,61 SIT tolarjev 9,50 SIT tolarigS
1 dolar 1 marka 100 lir
NOVA GORICA - Na osrednji slovesu05' ti ob dnevu slovenskih letalcev v spon1111 112-letnico rojstva prvega slovenskega talca Edvarda Rusjana v Novi Gorici Jj minister za obrambo Alojz Krapež poud®* da je med mladimi zanimanje za letenje' večje, tako po ljubiteljski kot poklicni pla Vse močnejša pa postaja tudi letalska 0 *■ Slovenske vojske. Tako je ob tej priloži11 Novo Gorico preletel tudi pilatus PC6 * bo Porter, kateremu se bo v kratkem Vu družilo še nekaj novih pilatusov PC$' praznovanju, ki se je začelo v Celju koder so letala poletela proti Ajdovščin1^ sodelovalo 30 posadk vseh slovenskih skill klubov in letalstvo Slovenske vojs*1
SLOGA SPOROČA: Ker več rojak°v ni prejelo našega glasila STIK s pomenlD vsebino, jih prosimo, da ga dvignejo v n* pisarnah v slovenskih središčih.
SLOGA VAM JE NA USLUGO
„Kdor ne hrani krajcarjev, ne šteje cekinov”,
pravi ljudska modrost. Vaši prihranki vam prinesejo lep dobiček-Če imate Karto SLOGA, dobite poleg mnogih ugodnosti še pravico do žrebai\ja za dve letalski vozovnici
BUE-LJU-BUE
Sloga vam je blizu, saj ima svoje pisarne sredi slovenskih središč ko^ Ramos Mejia, San Justo, Castelar, San Martin in Slovenska vas. Obiščite nas! Telefon za vas: 656-6565
SLOGA DA VEČ! V SLOGI JE MOČ!