16Z. StevIlHO. U Uiiblianl, v torek. 16. julija 1901. Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 k. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta U K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tuje dete le toliko već, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se'piačuje cd peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj 6e izvole franko vati-— Rokopisi se ne vračajo. — urednistve in upravništvo je v Knafiovih ulicah št 5. in sicer uredništvo v 1. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blago voli jo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, JVtesečna priloga: „Slovenski Cehnik". Urednižtva telefon it 34. Posamezne številke po lOa h. Upravni&tva telefon št. 85. Schum? kot posredovalec. »Selnvarz ali Weis ali Blan, to je za nas vendar vseeno« tako se je odrezal »Slovenec« na našo opomnjo, da dež. predsednik Teodor SchVarz ni pripravna osobo posredovanje meti strankami glede volilne reforme za deželni zbor. »Slovenec« ni i>i 1 vedno tega mnenja, marveč je se ored ne posebno davnim časom s celo klerikalno stranko vred zastopal ravno nasprotno stališče. Sedaj je seveda na to popolnoma pozabil, ker mu — tako kaže. Prepričanje je pri klerikalcih stvar, ki j<> pogosteje menjajo, kakor svoje srajce. Že v privatnem življenja so kompromisne akcije v veliki meri odvisne od posredovalcev, od zaupanja, ki ga uživa posredovalec v prizadetih krogih in naravno je. da velja to v še večji meri pri političnih akcijah. Pri teli igra posredovalec toliko večjo in važnejšo vlogo, ker se krona in vlada le držita njegovih informacij in se po njih ravnata ne le pri svojih sodbah, nego tudi pri svojih dejanjih. Tega so se včasih držali tudi klerikalci, in to je bil vzrok, da so dvakrat odklonili vsako posredovanje bivšega deželnega predsednika barona Heina v zadevi deželnozbor-ske volilne reforme; Bojkotirali so barona Heina socialno in politično toliko časa, da ga je vlada postavila na drago mesto, bojkotirali tako, da se celo cerkveni dostojanstveniki niso hoteli udeležiti običajnega banketa na cesarjev rojstni dan. Klerikalci so odklanjali posredovanje barona Heina. ker niso imeli zanpanja vanj, ker ni bil baron Hcin slepo orodje v njihovih rokah. Sedaj ko zavzema mesto deželnega predsednika gospod Schvvarz, ki ni drugega kakor marijoneta \ klerikalnih rokah, ki se ne briga za nič dražega, kakor za to, d;« vestno izpolnjuje povelja \ bratski ljubezni združene šenklavške in kazinske klike, sedaj so klerikalci seveda vse drugačnega mnenja glede posredovalcev in razglašajo širokoustno: Schvvarz ali \Yeis ali Blau to je za nos vendar vse eno. Narodno napredni stranki pa ne more biti vseeno, kdo je posredovalec v zadevi volilne reforme za deželni zbor. kajti gre se za prevelike interese, da isi lahkomiselno riskirali. Pb naši nemerodajni sodbi je gospod Teodor Selnvarz absolutno nemogoč kot posredovalec in narodno-napred-na stranka bi sama sebi in volilni reformi le škodovala, Če bi ne odkloni hi vnaprej vsako posredovanje g. Sc-huarza. Xa mesto deželnega predsednika kranjskega je prišel Schvvarz kot koncesija klerikalcem in Nemcem. Nemcem je dobrodošel in zvesto se ga drže. saj gradi nemški most do Adri-je z vso vnemo. Dočim je Hein nastavljal samo take uradnike, ki so res bili zmožni slovenskega jezika in je spravi! v politično službo lepo število Slovencev, je Schvvarz prav kratkem času zvlekel že preveč slovenskega jezika nezmožnih uradnikov na Kranjsko in dela z vso silo na germanizacijo vseh uradov v naši slovenski deželi. Kako postopa mož, to se je najbolje pokazalo pri Profto-vi aferi. Kaj takega, kakor je bila Proftova afera, je bilo pod Heiiiom čisto izključeno. Ali se je potem čuditi, da imajo Nemci tako veliko zaupanje do Sehwarza in ga podpirajo Z vso silo ! Klerikalcem je Nemca Schvvar-za priporočil nemški škof Nagi. Sehwarz je kriv ricnianjske afere. Delal je pa v smislu in po željah škofa Nagla in ta mu je pomagal naprej. Klerikalcem ugodi Schvvarz v \-;iki stvari, ee ni naperjena proti Nemcem. \emštvo morajo klerikalei pri miru pustiti — še pisati ne smejo več proti Nemcem — sicer pa lahko delajo kar hočejo, Schvvarz je ž njimi, naj velja kar hoče. Selnvarz je danes tisti mož, ki vod! na Kranjskem kot zaupnik klerikalne in nemške stranke boj proti slovenski narodnosti, proti narodnim in naprednim načelom vobče in specialno proti narodno - napredni stranki. Da tak mož ne oživa niti trohice zaupanja v narodno-napredni stranki, je pač nmljivo. Narodno-na-predna stranka vidi v njem nevarnega sovražnika, in zato bo pač morala a priori odkloniti vsako posredovanje g. Sch\varza v zadevi volilne reforme. Z odklonitvijo Schvvarzeve osebe, ni še odklonjeno posredovanje samo. Vlada ima nalogo in dolžnost, da vodi posredovanje, a poveriti se mora možu, ki uživa zaupanje vseh strank. Dobiti g<-i ne bo težko, če bi pa bila v zadregi, se vlada lahko zateče k baronu Beinu, saj bi mu sedaj niti klerikalci ne mogli ugovarjati, ker stoji v njihovem glasilu črno na belo zapisano, da je vendar vseeno. če vodi posredovanje Seh\varz ali Weis ali Blau. Kalobrijo — u tatu. V Trstu, 15. julija 1907. Varnost za človeško življenje in za imetje že odnekdaj tu pri nas v Trstu ni bila na posebno visoki stopnji. Nikjer se menda ne pokrade toliko v enem letu, kakor v Trstu v enem tednu. Mogoče, da ima vroča italijanska kri svoj posebni »faible« za tuje mošnje. Ali pa je italijanska morala prišla popolnoma »na psa«. Dejstvo je, da so dandanes za Trst edino upanje za rešitev iz sedanjih razmer — policijski psi, katere, je menda policijski ravnatelj Manussi že naročil. Drugače si tržaška e. kr. polieija ne more pomagati. S tem, da so se zatekli merodajili faktorji k — pasjemu nosu, je dokazano, da so sedanje razmere tržaške policije nevzdržljive in temeljite reforme skrajno potrebne. Ce se pomisli, da se v teku zadnjega leta pri nnjgrših in najhujših hudodelstvih storilcem ni prišlo na sled, da se n. pr. še danes policiji ne sanja, kdo je pri belem dnevu v sredini mesta Trst s sekiro napadel poštnega uslužbenca Velikonjo. mora vsakemu še tako ponižnemu davkoplačevalcu zavreti ponižna kri! Potem pa ta večna »vrtanja« železnih blagajn, katerih storilci in povzročitelji skoro nikdar ne pridejo »na dan«, dasi so se Izvršila hudodelstva takorekoč pred nosom policije. Umevno je tedaj, da se največjega junaka pri takih razmerah poloti upravičen strah in ne samo v > temno j noči«, marveč malodane pri belem dnevu. V istini je zadnji čas menda vesoljno tržaško prebivalstvo v permanentni prestrašenosti. Ni še teden dni. odkar so po noči mi cesti od Sv. Ivana proti »Lovcu« ustrelili neznani »zlikovci« izvošeka Praznika, liaš to hudodelstvo je naravnost živinskega značaja, in smrdi prav po Kn-labriji. čez vse trotovo je tudi, da so si »regnieoli« napravili to veselje in /a nekaj sto kron izvabili Praznika Z vozom vred iz mesta in ga v samoti od zadaj streljali v hrbet! Splošna ogorčenost je zavladala po Trstu. In policija je začela delovati na vse kriplje. Pa do danes niti sledu O storilcih ni. Na licu mesta so dobili mrliča v krvi, konj pa je z vozom sam korakal proti domu. Ome- niti moramo, da je na cesti proti »Lovcu« policijska stražnica in po-vdarjati moramo, da »prebivalci« te stražnice niso videle niti Praznika, ko je peljal svoje goste-niorilce, niti pozneje — zjutraj - konja, ko je s praznim vozom brez gospodar-j a korakal »žalostno« proti mestu. Govori se, da je nekaj dni po tem umoru hodila ženska bolj ali manj sumljive zunanjosti skoro dve uri na licu in v okolici žalostnega mesta iskaje in venomer v tla gledaje. Pa kaj se je zgodilo? Namesto da bi jo redar prijel, vsaj v informacijo, gre in jo zapodi, češ, da nima tu ničesar iskati! In še drugih nepravilnosti se je zgodilo pri tem iskanju. Kaj pomaga, če cela vrsta detektivov povprašuje za dežnik, ki so ga našli menda v vozu. In kaj pomaga, če sedaj z ubogim konjem delajo najzanimivejše eksperimente. Sedaj so ga spustili že dvakrat, enkrat na cesti pri »Lovcu« in enkrat v mestu! Pa uboga žival si je vedno znala pomagati. Vprašanje je, ee se je s tem kaj doseglo za stvar! Konj bode težko kaj dokazal. Nekateri hudomušneži še delajo svoje opazke, češ, veseli naj bodo, da jim je konj sam prišel v roke, sicer bi še konja ne dobili. Na vsak način ima policija jako težavno nalogo pri vsem tem in slabi dovtipi niso nikakor na mestu. Vendar se človek ne more ubraniti vti-sku, da je pri vsem tem malo tržaške »Katzelmacherei« primešane. Glavna stvar in napaka pa tiči v tem. da policija nima dovolj ali pa nič denarja. In zakaj Ker si je nakupila svoje konje, kateri v danih razmerah niso prav nič potrebni, zlasti ker 400 redarjev »na nogah« nikakor ne zadostuj«1 za Trst. Saj delajo ti redarji, kar se da! Ali nečloveškega ne morejo doseči s svojimi močmi, ki se ravno tako utrudijo na konjih, kakor na nogah. Gotovo ukrep Manussijev glede konj ni bil umesten ter je škoda denarja, potrošenega v ta namen. X a j bi bili r a j š e p o -množili število r t1 d a r j e v in policijskih k o ni i s a r i j a-t o \ , k i j i h i ni a m o s a m o 3, i n policijskih oddelkov. ki jih i m a ni o s a m o 1 4 d a n d a -nes v T r s t u! In vpraša se, kakšni so ti tržaški detektivi in konceptni uradniki slavne tržaške policije, kojih je menda 16 po številu ! Ne vemo, kje ta policijska »riba« smrdi? Da se je zlodelske drhali tržaške prav nič ne boje, nam dokazuje dejstvo, da s takoj drugo noč po Praznikovem umoru že zopet vrtali železno blagajno. Kdo in kako. se seveda še danes menda ne ve. In še bolj vse naše trditve dokazuje čez vse žalostni dogodek, da so danes v noči od nedelje na ponedeljek zopet ustrelili izvoščka Mogoro-\ ichii tam na cesti pod Kontoveljem. Najznačilnejša je okolnost, da je ta umor Mogorovicba prava kopija Praznikovega umora. Vse natanko po istem »receptu«:. Streljalo se je zopet na samoti na najetega voznika v hrbet iz voza! In zopet so bili žepi vsi prazni in zopet so našli zjutraj konja brez gospodarja tavati okrog! To je od sile! Sledu še ni za storilcem. Pač pa je neki kolesar zjutraj ob 3.,:/4 uri srečal Mogoroviehov voz in videl notri sedečega precej elegantnega človeka, ki pa si je v tem trenutku z robcem zakrival obraz! Tako ima polieija tržaška sedaj dvojno delo. Sumi se, da so storilci prvega in drugega umora identični. In sicer gotovo ne Slovenci, pač pa k a k š n e prikazni iz blaženega kraljestva, naj si bodo sedaj bolj ali manj »elegantno« oblečene. Ali pa je prvi umor, ki se je storilcu — do sedaj — vsaj posrečil, toliko razburil kako hudodelsko »naturo« tržaških farabutov, da se je zanesel na srečo prvega morilca in uporabil isto nečloveško sredstvo. Vse boljše prebivalstvo tržaško iz srca želi. da bi se policiji posrečilo zaslediti vse te morilce. In naj jih zadene pravična kazen na vešalih, kar bode mogoče vendarle vplivalo vsaj nekaj in od daleč na tržaško moralo, ki je nekoliko tudi vsled nekih znanih porotniških pravorekov povsem degenerirana. Bojimo se pa, da so Praznikovi morilci Mogorovicha umorili samo zategadelj, da bi oslabili moč in delo policije, ker mora sedaj kar na d v a kraja in na d v e strani doseči, kar se ji poprej niti na eno stran ni posrečilo! Govor poslanca Ivana Hribarja v seji poslanske zbornice dne 9. t. m. (Konec.) Gospoda moja! G. poslanec dr. Krek je pač dejal, da bi s to predlogo volilne reforme slovenski poslanci v kranjskem deželnem zboru prišli v absolutno veČino nad posl. veleposest \ a. Ta absolutna večina, LISTEK. Slovenbe v Pragi. (1. sestanek slovanskega naprednega ženstva.) Poroča Minka Go veka rje v a. Ponižni in skromni sestanek češkega in slovenskega ženstva o priliki vsesokolskega zleta v Pragi se je skoraj brez vsakih priprav in brez dolgoveznih dopisovanj izpremonil v iinpozanten mniiifestačen shod vsega naprednega slovanskega ženstva. I*o nasvetu gospoda pisatelja Ivana Laha, ki študira v Pragi, je izreklo »S p 1 o š n o si o v e n s k o ž cnsk o d r u š t v o« Oehinjain željo, naj se koncem junija t. 1. snide slovensko in češko ženstvo v Pragi. Znana slova-noljubka in velika ter požrtvovalna prijateljiea Slovencev, znamenita češka pisateljica g. Gabrijela Preis-s o v a je bila takoj navdušena za tak sestanek. Prav tako ljubeznivi in gostoljubni sta se pokazali tmli nnj-markantnejšj ter najbolj delavni in inicijativni praški ženski društvi: »P s t r e dni s p o I e k č e s k i e h ž e n« ter »Ž e n s k i k I u b č e s k y«c, na čelu jima \ elesimpatični predsednici ga. B. SI a v i k o v a in ga. A. Bezdfkiivn. In glej, ni se mnog«> govorilo in ne mnogo pisarilo — prišle smo v Prago ter- našle tam odprta srca in odprte roke, prišle rano, kakor prihajajo sestre k sestram, hčerke k materam in bile sprejete uprav materinsko ljubeznivo Pa ne le to, na inicijativo ljubljanskega »Splošnega slovenskega ženskega društva« so se našle skoraj nevede žene vseh slovanskih plemen v sestersko prisrčnem objemn. Čehinje, Rusinje, Poljakinje Hrvatice, Srbkinje in Slovenke -o si podale v zla'i Pragi roko ter so poučevale druga drugo o svojih pridobitvah, o svojih bojih in težnjah v domovini. Hi! je t*' prvi shod v s c s I o v a n s k •• g a ž e n s t v a in Zgodilo se je prvikrat, da je stopila tudi skromna Slovenka iz ozkega okvirja domačnosti, da -i je zaželela lepih vzorov in dobrih vzorcev, po katerih hoče delovati voji domovi ni v prospeh in napredek slovenskega naroda. 1',. teh vzorih pa hoće Slovenka delati tudi v svojo lastno korist, za večje socijalne in kulturne pravice ter za večjo svobodo v boju /a vsakdanji kruh. Da si razširimo svoje duševno obzorje, da s*' naučimo, kako deluje češka žena za SVOJ narod in za svoje interese ter da vidimo same, kakšnih sredstev in potov se poslužuje v dosego najvišjih ciljev ogromna in krepka organizacija < eskih žen, zato smo šle \ Prago. Nismo se šle torej zabavat, DegO smo Sle ponižne in skromne v š o 1 o! In šle smo same, brez moških varuhov in paznikov, ne kot otroci, ki se jih vodi za roko, nego samostojno kot zavedne žene, hrepeneče po nauku in izobrazbi. Pričakovanja polnih src, morda tudi z nekoliko tesnobo v duši smo vstopile na ljubljanskem kolodvoru v vlak, kjer je imelo »Splošno slo vensko žensko društvo« dva posebna VOZa. Toda prinesle smo seboj tudi veliko mero dobre volje, humorja in skromnosti; poleg tega je prijazna usoda hotela, da smo se zbrale same demokratke, žene in dekleta, ki ne poznajo blaziranosti, ki so zmožne iskreno navduševati se za vse, kar je lepo in dobro, ki ljubijo svoj jezik in svoj narod. In tako je naravno, da smo bile skupaj 54 oseb pred pol ure še tujke kar mahoma ena velika vesela družina mladostne živahnosti in prisrčne razposajenosti. Ko smo dospeli na nemška tla, so nas sicer zagrizeni nemški kon dukterji in nemški železniški uradniki s svojim stereotipnim »Nur 5 Minuten Autenthalt« »Nur \veni-ge Minuten Aufenthalt« - dasi je stal v resnici vlak včasih po lo do 30 minut hoteli spraviti v slabo voljo. Toda motili so se. Dasi ni skoraj nobena izmed nas dobila zajutrka, niti obeda, nismo izgubile humorja, pozdravljale smo nemške »prijatelje« s slovensko zastavo in lipovo vejo ter si napravile v vozu imeniten skupen banket. Vsaka je imela po-streči s čim drugim; ljubezniva tržaška dekleta pa so nam prinašala z vsake večje postaje v steklenicah sveže vode, da smo si lahko naprav-Ijale limonado in malinovee ter smo se umivale. In tako smo dospele nepričakovano hitro in vesele na češka tla. Tu pa zopet ni bilo mogoče misliti na prozaično želodčno vprašanje, saj navdušenje je bilo preveliko. V Hmljejovicah so nas Čehinje obdarile s šopki. Cehi pa s koški lepih rdečih jagod. Xa peronu sem našla v tesnem objemu ter v solzah ginjeno-sti in navdušenja »rotovo nad 7(T let staro ženico Čehinjo z vrlo našo tržaško tovarišico Mašo. »Ali se poznata!« sem jo vprašala potem v vagonu. »»A, kje!? Gledala nas je kakor gleda mati po dolgi ločitvi svoje hčere in solze so jej lile po nagubanem licu. In tako sva se našli kar nevede v prisrčnem objemu.« —Tudi mene je ganil ta prizor, da so mi je zarosilo oko, v srcu pa mi je zagorela pobožna prošnja: Dal Bog, da bi imela slovenski in češki narod prav mnogo tako blagočutečih in odličnih rodoljubk! Hitro, hitro je mineval čas; nikjer nikake utrujenosti, dasi smo se vozile do Prage celih t24 ur. Kdo bi pač mislil na svoje telo, ko smo videli povsod toliko navdušenje, tako veliko narodno zavednost in bratsko vzajemnost! Celo priprosti delavei in kmetje na polju so zapuščali svoje delo, ko so zagledali sokolski vlak, hiteli so proti nam, veselo mahali s klobuki in klicali »na zdar«. Tmli službujoči železniški uradniki so prijazno pozdravljali brate Slovence. Pri nas bi bilo kaj takega seveda največji zločin in bi uradnika, ki se je tako daleč spozabil, menda obesili. Xa pražkem kolodvoru so nas pričakovali slovenski akademiki, ki so nas odvedli v I. razred čakalnice. Tam so nas pozdravile mnogoštevilne Čehinje, načelu jim ga. Preisso-v a - ga. S 1 a v i k o v a in gospa Bezdčkova. »Dobro nam došle, na4 Vas iskreno, prisrčno pozdravljamo, objemamo in pritiskamo na svoje srce kakor svoje sestre, izrekamo gorečo željo, da bi Nam pri nas ugajalo, da bi ostale prav dolgo pri nas! Xaj bi se Vam tako oriljubihi naša Praga, da bi sploh ne hotele več domov . . .« Tako in še vse bolj prisrčno so nas pozdravljale ljubeznive načelnice češkega ženstva. Slovensko pero je presuhoparno, da bi moglo pravilno popisati ta sesterski sprejem. Pozdravil je slovensko ženstvo tudi zastopnik mesta Prage, nakar se je zahvalila vsem Oehinjain in Čehom za njih pozornost tajnica »Splošnega slovenskega ženskega društva« gospoda moja, obstoji pa že danes istotako in je le potrebno, da se slovenski poslanei združijo in skupno delajo v deželnem zboru. (Medklici). Da se. gospoda moja, ta združitev še ni izvršila, to — tukaj zatrjujem — ni krivda naše stranke. Priznavam popolnoma odkrito, gospoda moja, da se greši tu in tam. Toda nasprotni stranki se zdi umestno, da se stavlja v pozo razžaljene nedolžnosti, pozo, ki je smešna za mislečega politika. Ako bi bilo v gosp. poslancu tir. Kreku vsaj nekoliko smisla, kakor v meni grešnem lajiku, za lepi nauk velikega cerkvenega očeta »in oinnibus eharitas«, bilo bi gospoda, že prišlo do take združitve ali pa bi bilo vsaj v pribodnjost i kmalu prišlo do tega. Potem bi ne bilo treba o takili rečeh govoriti tukaj v državnem zboru, kakor se govori o njih danes in kakor se je govorilo zadnj ič. Opozarjal bi pa tmli na to, tla je bil izrek »gnothi santon« največji nauk grškega učenjaka. Ta nauk polja k ponižnosti in k politični strpljivosti. (Medklici). Toda vrnimo se. gospoda moja, k predlogi volilne reforme za kranjski deželni zbor. Kaj porečete k pred logi volilne reforme, ki noče. da bi se vpeljala direktna volilna pravica 1 Kajti ta predloga dovoljuje kuriji veleposestnikov, da voli s pooblastili. Ako se dandanes naredi taka predloga volilne reforme, potem gotovo ni taka. da bi se naj mi zanjo zavzemali. Dejal sem že preje, da se je s to pred logo volilne reforme predvsem stremilo zadušiti svobodomiselne elemente. Mestno kurijo so tako zvarili, da so bile kmečke občine vržene skupni z mesti, da bi volilci kmečkih občin majorizirali mestne volilce. Tej politični potvorbi, gospoda moja. pa nismo šli s pota, ampak smo hoteli sodelovati. Da boste pa častita gospoda, vedeli, kaka je ta zakonska predloga, ki je bila predložena, in za katero se je moj čislani kolega pretekli petek zavzemal, navesti hočem tukaj nekaj številk, ki vam bodo dokazale, kako krivična je ta predloga volilne reforme. Mestni okraj kranjski šteje 8660 prebivalcev. Mengeš 9031, Postojna 8021, mestni okraj novomeški 11.944 prebivalcev. Vsi ti mestni okraji bi imeli voliti po enega poslanca. Zdaj pa poslušajte! Mestni okraj Kočevje dobi — ravno ker je nemško mesto — s 3234 prebivalci ravno tako enega poslanca. Mestni občini ljubljanski, ki po zadnjem ljudskem štetju šteje 36.547 prebivalcev, so pa hoteli dati dva poslanca, tako da bi v Ljubljani prišel en poslanec šele na 18.273 oseb. dočim spada v Kočevju že na 3234 oseb en poslanec. Evidentno je vendar, da je v Ljubljani, glavnem mestu dežele, središču slovenskega naroda, zbrane največ inteligence in da se to mesto gotovo ne sme meriti z merilom malega Kočevja. Toda celo. ako l»i se uporabilo to merilo, bi dobila Ljubljana 11 poslancev. Dati so jih ji pa hoteli le '2. (Klic: Pozneje tri). Pozneje pri razpravi so jih hoteli dati še enega poslanca, toda iz vzrokov in okoliščin, ki jih tukaj ne bom natančneje razjasnjeval. je to koncesija, ki se pravzaprav ni dala slovenskemu narodu, ampak zopet bolj Nemcem. Gospoda moja! O tem ne bom več dalje govoril in mislim, da lahko preidem tudi okolnost, da bi naj se ohranilo 50 veleposestnikom nemškega prepričanja 10 mandatov. Xc verjemite pa, četudi je bila ta predloga takšna, da smo ji šli s po- M. G o v e k a r j e v a . naglasujoča, da stoji češka žena po svoji inteligenci, po svojem delu in po svojih uspehih na čelu slovanskega ženstva. Zato prihajajo Slovenke k Cehinjam kakor učenke k učiteljicam, da se od njih uče, da vidijo krepke sadove češke ženske organizacije ter da izpopolnijo mlado organizacijo slovenskega ženstva po krasnem vzora čeških žen. Zaklicale smo dragim sestram Čehinjam in bratom Cehom krepek »na zdar<' v pozdrav, sedle na pripravljene vozove, in slovenski ii Protekeionskinder« kršijo interesi Jrngih, ne samo enako, ampak celo bo'jše kvalificiranih in starejših učnih oseb. žene pa BO prišle po nas, da se udeležimo prijateljskega sestanka na Žo-finu. Odločile smo s«' za gledališče, ker smo si preskrbele že v Ljubljani vstopnice. Pametne Čehinje nam tega niso zamerile. V nedeljo, 30. zjutraj smo se oblekle v kranjsko, oziroma v tržaško okoličansko in belokranjsko narodno nošo bilo nas je 16 - — ter smo napravile sprevod po glavnih ulicah Prage. Občinstvo nas j< pozdravljalo z največjim navdušenjem, Cehi so T,;un stiskal] v roke evefliee. hrvaški Sokoli m kavalirski francoski telovadci pa so nam dajali v spomin svoje znake. Dolgo časa nam je sledil gospod z ročnim fotografskim aparatom, končne- nas je prosil, naj se ustavimo za hip, ker hoče imeti nn šo sliko. Da je Čehom naša narodna noša jako ugajala, pričajo razne notice v čeških listih, ki občudujejo naš kroj. »Hlas Naroda« je n. pr. pisal: > Gospe in dekleta slovenska iz Ljubljane, Trsta ;n Beiokrajine so stale nekaj korakov pod mestnim zastopstvom vinohradskvm v ličnih narodnih nošah, ki so še večale krasoto slovenskih zen; bile so predmet splošnega občudovanja. V svojih pestrih pokrivalih, barvastih krilih in belih predpasnikih so bile prav lepe in slikovite.« »Zlata Praha« pa je prinesla sliko Slovenk. Žal. da ni skupina celotna. (Dalje prihodnjič.) To je razvidno iz tega, da je novoimenovani profesor dr. Rudolf Rothaug — mimogrede povedano Duuajčau — rojen leta 1878. in napravil skušnjo leta 1905., dočim je n. pr. profesor zemljepisja in zgodovine dr. Karel Lončar, ki je suplent v Ljubljani ter s Kranjskega doma, rojen leta 1870. in izprašan L 1903., kakor je tudi suplent v Ljubljani dr. Karel Svoboda rojen 1. 1874. v Mariboru in izprašan leta 1903. Dve učni moči nameščeni v Ljubljani sta torej preskočeni z imenovanjem dr. Rudolfa Rothauga, dasi sta po letih kakor tudi po službeni dobi starejši; niti jima ni bilo mogoče potegovati se za prosto mesto. Odredba naučiiega ministrstva, datirana z dne 30. maja t. L, predpisuje, da se mora v prihodnje vsaka suplentura, ki jo je na kakem zavodu zasesti, praviloma splošno naznaniti in sicer pO uradni »Wiener Zeitung«, vsekakor pa tudi po uradnem listu dežele. Ako je naučno ministrstvo smatralo za potrebno izdati tako odredbo glede zasedanja suplentov, je evidentno, da se mora isto postopanje — in to iz mnogo važnejših vzrokov ohraniti tudi pri naineščenju definitivnih učnih mest in vidi se to tembolj čudno, da se v tem slučaju ni tako zgodilo. Ne more se pustiti neomenjeno, da se z imenovanjem in urivanjem profesorjev, ki niso zmožni slovenskega jezika, domačim prof. jemlje možnost, z dijaki stopiti v višje srednješolske razrede, kar se s peda-gogičnega stališča gotovo ne more odobravati. V očigled teinu položaju vprašaji« podpisanci: 1. Kako opravičuje Njega eksce-lenca, da se je imenovano profesorsko mesto brez konkurza podelilo dr. Rudolfu Rothaugu ? Ali je njega ekseelenca pripravljena skrbeti s primernimi odredbami zato, da se bodo v prihodnje razpisala vsa učna mesta, ki jih je zasesti na srednjih šolah t Dunaj, 5. julija 1907. Ivan Hribar in tovariši. Proračunski odsek. Dunaj, 15. julija. Proračunski odsek je imel danes popoldne ob treh sejo, ki ji je predsedoval posl. C hi ari. Prvi je govoril posl. Vu-ković, ki je obširno razpravljal o nagodbi in o ogrsko-hrvaškem sporu. Govornik je kritiko val postopanje avstrijskega parlamenta in avstrijske vlade, ki sta mirno trpela, da so se v drugi državni polovici samovoljno teptali interesi celokupne monarhije in se vršila nagodbena pogajanja, ne da bi se tem pritegnila tudi Hrvaška. Vuković je polemiziral proti Weker-lejevim izvajanjem glede Bosne, na-glaŠal, da ta izvajanja niso mogla zanetiti spora med Srbi in Hrvati, kakor se je nameravalo, ter končno zahteval, da se vendar enkrat že vse potrebno ukrene, da se Dalmacija zveze z železnico z ostalo monarhijo. Posl. Wittek je zahteval, naj se preklice vladna naredba glede zvišanja lokalnega porta za pisma in telefonskih pristojbin. Posl. M al i k je plediral za zvišanje prispevkov obrtno -pospeševalnim uradom. Posl. Hof-mann-*Wellenhofje zahteval zboljšanje materijalnoga položaja za ljudske in meščanske učitelje in za državne uslužbence. Posl. Svlvester se je pridružil izvajanjem svojega predgovornika. Posl. Glabinski je stavil na vlado vprašanje glede saniranja deželnih financ in glede službene pragmatike. Posl. Korošec je V imenu slovenskega klerikalnega kluba izjavil, da bo ta klub glasoval za proračunski provizorij. Trgovinski minister dr. Fort je poudarjal, da se zvišajo prispevki obrtno-pospeše-valnim zavodom, razpravljal o zvišanju poštnih in brzojavnih pristojbin ter zatrjeval, da bo vlada investirala 36 milijonov za izpopolnitev telefonskega omrežja. Posl. Steinwender je nasvetoval povišanje brzojavnih pristojbin, posl. Kramar pa podržavljenje severnozapadne in češke severne železnioe. Finančni minister Korytowski je govoril o dalmatinskem vprašanju, obljubljal, da bo vlada za Dalmacijo storila vse, kar ji bo mogoče, omenjal, da je kredit 3 milijonov premajhen za podpore zoper bedo, ter poudarjal, da predloži vlada v kratkem dež. odborom temeljne operate glede saniranja deželnih financ. Železniški minister dr. Derschatta je pojasnjeval prekoračenje kredita pri zgradbi alpskih železnic ter napovedal, da vlada že na jesen predloži zbornici zakon glede podržavljenja privatnih železnic. Kot zadnja govornika sta bila vpisana poslanca dr. P loj in dr. Ellenbogen. Dr. Ploj je zahteval sistematično podporno akcijo za bedno prebivalstvo v Halozah in v Istri. Proračunski odsek bo nadaljeval sejo jutri dopoldne ob poludesetih. Češki klub. Dunaj, 15. julija. Na prihodnji seji češkega kluba ima priti v razpravo razmerje med češkimi poslanci in vlado. Češki agrarci so si, kakor je znano, pridržali popolno svobodo napram vladi in napram obema češkima ministroma. Ker je pa vladi mnogo ležeče na tem, da ti poslanci jasno izpovedo, kakšno stališče nameravajo zavzeti napram vladi, je ministrski predsednik baron B e c k vplival na klubovo vodstvo, da je že na dnevni red prihodnje seje dalo debato o stališču kluba napram vladi in ministroma dr. Pacaku in dr. Foitu. Vlada skuša na vse načine pridobiti Čehe za se. ker ve, da je z ozirom na avstro-ogrsko nagodbo stališče češkega kluba velike važnosti. V zadnjem času se Širijo vesti, da nameravajo izstopiti češki klerikalci iz skupnega češkega kluba in se pridružiti Susterši-čevemu klubu. Te vesti niso resnične in jih brez dvoma vedno in vedno lancirajo slovenski klerikalci, ki se čutijo osamljene in bi baš radi tega radi z raznimi mahinacijami in intrigami spravili češke klerikalce iz češkega kluba in jih pritegnili nase. Kriza na Hrvaškem. Zagreb, 15. julija. V nedeljo so poslanci hrvaško-srbske koalicije priredili po svojih volilnih okrajih več shodov, kjer so poročali o svojem delovanju v Pešti in nadaljni taktiki hrvaško-srbske koalicije napram ogrski vladi. Bivši podban dr. Nikolić je govoril na shodu v Ogulinu. V svojem govoru je naglas al, da hočejo Hrvati pač biti zavezniki Madžarom, ne pa njih podložniki, ter zahteval, da se revidira med Hrva-vaško in Ogrsko sklenjena nagodba. V Plaškem so govorili saborski predsednik dr. Medaković in poslanca dr. Lorkovič in dr. Popović, v Glini Supilo, dr. Mažuranić, Pribičević in B udis a vi j e vić, v Belovaru bivši oddelni predstojnik dr. Roje in posl. dr. Šnrmin, v Jaški dr. Bauer, v Bošnjakih pa prof. P uric. Vsi poslanci so v svojih govorih naglašali, da je vsako sporazumi]enje z Madžari izključeno vse dotlej, dokler se madžarska vlada ne postavi na stališče popolne enakopravnosti napram Hrvaški. Narod je na vseh shodih izrekel poslancem popolno zaupanje. Zagreb, 15. julija. „Sriemske Novineu javljajo, da je podal veliki župan sriemskega komitata Hide-ghethy demisijo. S tem je položaj novega bana zopet bolj otežkočen, ker mu bo težko dobiti sposobnih namestnikov za odstopivše velike župane. Aehrenthal in Tittoni. Desio, 15. julija. Aehrenthal in Tittoni sta imela danes dopoldne razgovor o političnem položaju. Razpravljala sta o splošnem evropskem položaju in o vprašanjih, ki imajo tako za Avstro-Ogrsko, kakor za Italijo posebno važnost. Ministra sta konstatovala, da vlada v vseh teh vprašanjih popolno sporazum-ljenje med obema državama. To sporazumljenje, čegar temelj je princip ravnovesja in status quo, se nanaša ne samo na sedanjost, nego tudi na vse eventualnosti bodočnosti. Dogodki na Srbskem. Dunaj, 15. julija. Iz Belgrada javljajo dopisniki tukajšnjih listov, da je nastala velika nevolja med častniki radi zapostavljanja raznih sposobnih oficirjev pri imenovanju povodom kraljevega rojstnega dne. Pet polkovnikov je radi tega demisioni-ralo. častniki so nameravali radi tega prirediti protestni shod. Ker se jim je sporočilo, da bi se ta nastop smatral kot upor, so svoj načrt opustili. Bivši vojni minister general A t a -nacković je odložil dostojanstvo reservnega generala. Dunaj, 15. julija. Srbski delegati pri pogajanjih o 'trgovinski pogodbi med Avstrijo in Srbijo so formulirali svoje zahteve glede uvoza in prevoza srbske živine ter jih iz-ročiti avstrijski vladi. Vlada bo na te zahteve odgovorila že te dni. Nemiri v Črni gori. Kotor, 15. ju ija. S Cetinja javljajo iz opozicionalnega vira, da so v Drobnjaku nastali veliki nemiri. Narod se je uprl vladnim organom. Vlada je poslala tri bataljone vojaštva v Drobnjak, da napravijo mir in red. Ljubljanski občinski svet. Ljubljana, 15. julija. Predsedoval je župan Hribar, ki je proglasil sklepčnost in imenoval za overovatelja zapisnika občin, svetnika Grošlja in Kozaka. Naznanila predsedstva. Župan Hribar je poročal, da je na povabilo župana in obč. sveta praškega šla deputacija 6 občinskih svetnikov v Prago ob priliki V. vsesokolskega zleta in bila navzoča pri vseh svečanostih, ki jih je priredilo mesto Praga na čast tujih gostov in sokolsbva. Deputacija ljubljanskega mesta je bila deležna vse pozornosti in je stopila v dotiko z deputacijami mest Petrograda, Zagreba, Belgrada in Pariza. Upati je, da bo bratstvo, ki se je sklepalo med deputacijami imenovanih mest in ljubljansko, imelo za naše mesto važne posledice. Govorilo se je, da se 1. 1911 priredi v Ljubljani mednarodna telovadna tekma. To zna koristiti našemu mestu za pridobitev tujcev k nam. Ob priliki imenovanega zleta se je iznova utrdila vez med Ljubljano in Prago, ki je leta 1895. ob priliki grozne potresne katastrofe prva priskočila nam na pomoč. Ta vez bo potrebna v prihodnje za varovanje naših narodnih pravic. Vez med ostalimi slovanskimi mesti in Ljubljano se je ob tej slavnosti deloma na novo ustanovila, deloma pa okrepila, če je že obstajala. Župan poudarja, da je bila deputacija v Pragi kot zastopnica naprednega mesta. Pooblasti se župan, da izreče v imenu obČ. sveta županu in obč. svetu Prage najiskre-nejšo zahvalo za gostoljubnost in mnogobrojne izkaze srčnega 1 prijateljstva. — Nato se je preČitalo, katera poročila so došla mestnemu magistratu Zupan je naznanil nato, da mu je pravkar bila vročena peticija 7172 ljubljanskih prebivalcev na obč. svet za samoslovenske ulične napise v Ljubljani. (Živahno odobravanje in ploskanje med obč. svetniki in na galeriji.) Dotično peticijo je župan prebral in dejal, da misli, da gotov ravna po intencijah obč. sveta, ako odstopi to peticijo kranjskemu dež odboru, ko mu izroči v pritrdilo sklep obe. sveta glede samoslov. uličnih napisov ljubljanskih. Zapisnika predzadnje in zadnje seje sta se brez ugovora odobrila. K prvi točki predzadnje seje z dne 11. jun je omenil župan, da umika svoj dopis, s katerim sistira izvršitev II dela sklepa obč. sveta, tičočega se pritrditve deželnega odbora vpeljavi samoslovenskih uličnih napisov in katerega dopisa poročilo je na dnevnem redu današnje seje. Dotični sklep se še ni izvršil, izvrši se pa v najkrajšem Času. — K prvi točki seje z dne 18. junija glede protesta občin, sveta proti imenovanju Profta za ravnatelja na I. državni gimnaziji v Ljubljani je pripomnil župan, daje bil protest obČ. sveta soglasen in edin v tem oziru in ne nasprotno, kakor je trdilo časopisje. Klub obČ. svetovalcev ni imel povoda nastopiti proti dr. TriLlerju in šubicu. Razdelitev mesta v dimnikarske obrale. Podžupan vitez Bleiweis je stavil nujni predlog glede sledečega: Deželna vlada je naročila mestnemu magistratu, naj izvrši razdelitev mesta na dimnikarske okraje do konca junija t. 1. Naročila pa ni bilo mogoče izvršiti vsled raznih težkoč. Dimnikarska zadruga je sestavila nov dimnikarski cenik, ki je pa precej visok. Mestni magistrat se je obrnil na druga mesta s prošnjo, kakšen oenik je tam v navadi. Odgovora 5e ni dobil. Ker je treba vso stvar natanko predelati, stavi govornik v imenu policijskega odseka nujen predlog, naj se deželna vlada naprosi, da po daljša rok za izvršitev razdelitve mesta na dimnikarske okraje do 31. deo. 1907. Sprejeto. Župan naznani, da mu je od predstojništva št. jakobske cerkve (Dalje v prilogi). Prilog« ».Slovanskemu Harođn" at. 162, dne 16. julija 1907 prišel dopis, v katerem se daje garancija, da bo prispevalo k stroškom gradbe št. jakobskega župnišča 13.000 K, torej toliko, kolikor je bilo zahtevano. Župan je obljubil, da bo mestnemu stavbnemu uradu naročil, naj takoj razpiše oddajo vseh del za gradbo župnišča. Vsprejem v domovinsko zvezo [mestne občine. (Poročevalec mag. svetnik dr. Zamik.) Oglasilo oz. oglašenih je bilo za sprejem v domovinsko zvezo mestne občine ljubljanske 212 oseb. Ker jih je 159 izpolnilo pogoje vsprejema, so se tudi vsi sprejeli, 53 jih je pa bilo odklonjenih, ker niso spolnili pogojev. Med vsprejetimi je dr. ŠusteršiČ. Občinski svetnik Velkavrh je vprašal, zakaj se dr. Susteršič ni preje oglasil, da bi prišel v obč. zvezo in plačal 200 K za reveže ampak Čakal 10 let, da pride zastonj vanjo. (Klici: Ko je pa tak revež!) Poročevalec pojasni, da je dr. Šusteršiča oglasila v ljubljansko občinsko zvezo ribniška občina, da se iznebi te osebe. Prošnjam štirih prosilcev Ki pa še niso avstrijski državljani, za zagotovilo sprejema v obČ. zvezo, se je obljubilo ugoditi, če se izkažejo, [da so dobili avstrijsko državljanstvo. Poročili personalnega in pravnega odseka. V odbor za obdelovanje ljubljanskega niahovitega močvirja sta bila izvoljena za dobo 6 let inženirja M&tko Prelovšek in Jaroslav Ha-nuš. (Poročevalec obČ. svetnik dr. Oražen.) Prošnji posestnika Antona iSub-Ija za izbris služnosti izkopavanja ilovice mestne občine na parceli vi. št. 260 Trnovsko predmestje se je ugodilo, ker je ta pravica že zdavnaj postala brezpredmetna. (Poročevalec obč. svetnik Svetek.) Poročilo finančnega odseka. Generalno zastopstvo „Avstrijske delniške zavarovalnice proti prirodnim nezgodam v Gradcu" je poslalo ponudbo glede zavarovanja mestnih policijskih stražnikov. Ker ima občina 54 policijskih stražnikov, plačevati bi morala 145 K 08 h zavarovalnine na leto ali 1450 K SO h v 10 letih, za kolikor bi se sklenila pogodba. Za slučaj smrti ali hromstva plača zavarovalnica 1000 K, sicer pa po 1 K na dan, če je zavarovanec nezmožen. Ker pa bi umestna občina ceneje izhajala, Če bi sama prevzela to zavarovanje in ker kaže statistika, da je v 10 letih bilo samo 31 poškodb in med temi le 3 težke, se sklene, da se mestna občina s to zavarovalnico ne spušča v nober.e dogovore. (Poročevalec obč. svetnik Svetek.) Mestnemu učitelju Luki Jelencu se k potovalnim stroškom za obisk londonske šolske razstave p vodom drugega mednarodnega šolskega hi-gijenskega kongresa iz kredita, ki ga ima mestna občina na razpolago za učna potovanja, dovoli 000 K prispevka s pogojem, da piše o tej razstavi v „Popotniku" in poroča o njej na občnem zboru „Zveze\ (Poročevalec i-ti) Iz istega kredita se mestnemu fiziku dr. Kr p. j cu za obisk higijenske razstave in XIV. mednarodnega higi-jenskega kongresa v Berolinu dovoli prispevek 400 K. (Poročevalec isti) Poročilo stavbnega odseka. Prošnja posestnika Jerneja Hlebsa glede določitve stavbnih črt in nivela pri zemljišču parcele št. 70 2 v Hradeckega vasi se je ugodila in odobril predlog stavbnega urada glede regulacije tega dela mesta. (Poročevalec obČ. svetnik Hanuš.) Odobrilo se je poročilo mestnega magistrata glede regulacije onega dela Gradišča, ki leži med progo Južne železnice, ceste na Rožnik in pomerijalno mejo, potem poro čilo gled9 določitve stavbnih črt in nivela ob Tržaški cesti v kut. občini Gradišče vsled prošnje posestnika dr. A. K a i s e r j a. (Poročevalec isti.) Poročilo mestnega stavbnega urada glede določitve širjave podalj šane ulice „Stare pravde" na 14 m v kat. občini Poljansko predmestje od Eiizabetne do Domobranske ozi roma prihodnje okrožne ceste se je odobrilo, kakor je v regulacijskem načrtu. Zahteva se zaprti sistem hiš. (Poročevalec obč. svetnik Len če k.; Prošnji Zofije Valentove za odobrenje razdelitve prej Pirkerjevega posestva v Slomškovih ulicah na štiri stavbišča se ugodi s pogojem, da odstopi prosilka mestu brezplačno za regulacijo cest potrebni svet. Zahteva se odprti stavbni sistem. (Poročevalec obč. svetnik Hanuš.) Za potrebna popravila mestnih šolskih poslopij se je dovolilo 3921 K SO vin. (Poročevalec isti.) Oddaja lončarskih del v mestni višji dekliški šoli se je oddala tvrdki Vidic & Comp. za 969 K 20 vin., železna ograja tvrdki Weibl za 1840 K in betonska dela tvrdki Seravalliza 5244 K 18 v kot naj nižjim ponudnikom. (Poročevalec isti j SolnČne plahte za okna v višji dekliški *oli po posebnem sistemu bo dobavila tvrdka Krnil Goldsohmidt v Pragi za 1168 K 61 vin. (Poroče-valeo isti.) Vsota se vzame iz stavbnega fonda. Mesto si nabavi stroj za cepljenje drv. Stal bo 1380 K. ^Poročevalec isti.) Poročilo policijskega odseka. Vožnja za odgonce in jetnike ter priprega za gasilno in reševalno društvo za triletno dobo 1907,09 se odda zopet občinskemu svetniku Josipu Turku za 4000 K, '^er je ta podjetnik zanesljiv. (Poročevalec podžupan dr. vitez Rleivveis.) Občinski svetnik Meglic želi, naj bi se razpisala licitacija. Župan Hribar omeni, da je imelo mesto slabe skušnje in da ni nikakega povoda iskati drugega podjetnika, ki bi bil cenejši, pri tem pa slabši. Poročila šolskega odseka. „Društvu „Mladika" se v poslopju mestne višje dekliške šolo prepušča začasno razpoložljivi prostor. (Poročevalec obč. svetnik dr. Triller.) Osemrazredn ici Lieht en turno vega zavoda se za risarske potrebščine ubožnim učenkam dotira 100 K od šolskega leta 1907/08 dalje. (Poročevalec isti.) Dotacija za učila in samoučila na mestnih šolah se zviša za 400 K in se ta znesek primerno razdeli med posamezne šole. II. mestni deški ljudski šoli se za nabavo nzikaličnih aparatov dovoli izreden prispevek 200 K. (Poročevalec isti.) Računi o porabi dot aoije za okrajno učiteljsko knjižnico za šolsko leto 1906 07 v znesku 200 K se odobre. (Poročevalec isti.) Poročilo odseka za olepšavo mesta. Fotografa Davorinu Rovšku se dovoli, da sme na mesenem svetu v Lattermannovem drevoredu na prostoru poleg restavracije, ki jo postavi restavrater Kenda, postaviti okoli IS metrov dolg in 7 metrov širok paviljon za kinematografske predstave proti letni najemnini 10O K. Pogodba traja 10 let, na kar mora prosilec na svoje stroške odstraniti stavbo. (Poročevalec obč. svetnik Maliy.) Poročilo direktorija mestnega vodovoda. O razširjenju vodovodnega omrežja in tozadevnih obravnavah z raznimi interesenti je obširno poročal upravitelj mestnega vodovoda inženir C i u h a. Sklenilo se je nastopno: 1. Kier se bo polagala druga vodovodna cev iz Kleč v Ljubljano, se vsem posestnikom plača na leto 60 h od kvadratnega metra poškodovanega sveta, dokler se bo vršno to polaganje. Poškodovanja določi župan dotične občine in dva odbornika. Dokler bo dovoz do posameznih zemljišč preprečen, plača mestna občina •občini Kleče po 110 K na mesec, občini Savije pa po 80 K. 2. Zahteve občin Kieče, Jezica, Stožce, Savije, Mala vas fn Spodnja Šiška, naj se jim poglobe vodnjaki a!i pa brezp?ačao napelje vodovod v Kis0, ako se hoče speljati drrga cev iz Ki"č v Ljubljano, se odklonijo, ker so neutemeljene. Voda v njih vodnjakih se vsled večjega črpanja vode v mestnem vodo7odu v Klečah ne znižuje prav nič, kakor so dokazali poskusi, ki so dognali, kakor je poročal občinski svetnik Hanus, da se znižanje vrši le do 350 m v radiju okrog vodnjakov mest/.ega vodovoda v Klečah, dočim je najbližji Avšičev od vasi Kleče oddaljen 1200 metrov, vsi drugi so oddaljeni mnogo več. Škropljenje cest. Obč. svetnik Kozak je želel, naj bi se na sadnem trgu in kjer s?> prodaja meso, škropi'o pred 5 zjutraj ne pa ob 6, kakor se godi. Popoldne naj bi se škropilo v*aj enkrat, zla3ti tam, koder drvi tramvaj, ki nese prah v stanovanja, če so okntt odprta. Gh Kozaku se je obljubilo, da se bo njegova želja upoštevala. Ker je bil s tem dnevni red javne seje končan, je župan naznanil, da je to zadnja seja pred počitnicami, ki trajajo do drug.- polovice meseca septembra. Želel je obč. svetnikom vesele počitnice, na ka** se je vršila tajna seja. Dnevne vesti- V LJubljani, 16 julija. — Zaupnica poslancu dr. Ploju. Pol. društvo „Sloga" v Ormožu je v nedeljo priredilo shod, na katerem je govoril posl. dr. P loj ter opravičeval svoj vstop v „Jugo-slovanski klubu. Na shodu so govorili kaplan Ozvatič, ki je ljuto napadal Ploja, dež. poglenec K o če v ar in dr. Cv. Kuko veo. Nato je stavil nadučitelj P o r e k a r resolucijo, v kateri se odobrava Pl o j ev vstop v „Jugo slo van s ••: • klubu in se ga poživlja, naj z vsemi silami dela na to, da se ustanovi edinstven „Jugoslovanski klub", v katerem bodo združeni vsi jugoslovanski poslanci. Ta resolucija je bila sprejeta z 98 proti 56 glasom. Shodu je predsedoval odvetnik dr. O mulec. — Peticije za slov. vseučilišče in srednje šole so vložila naslednja naredna društva: Bralno društvo, pevsko društvo „Zvon" in kmetijska podružnica v Šmartnem pri Litiji ter bralno in pevsko društvo „Ratitovec" V Selcih. — Gosp. dr. Vladimir Ravnikar bi se rad opral in ker je § 19. tisk. zakona podoben kljuki, na katero se lahko vse obesi, je tudi gosp. dr. Ravnihar poskusil ž njim svojo srečo in nam piše: S pozivom na § 19. tiskovnega zakona zahtevam, da v prvi številki svojega lista po zakonitem predpisu priobčite sledeči popravek: 1.) Ni res, da zlorabljam kot starosta Slovenske Sokolske Zveze svoje stališče v sokolski zvezi za tp, da lovim med Sokoli pristašev za tisto smešno kliko, ki se imenuje „gospodarska stranka"; res je marveč, da niti kot zasebnik niti v svoji lastnosti kot starosta Slovenske Sokolske Zveze med Sokoli niti z besedico nikdar nisem skušal pridobiti pristašev „Slovenski Gospodarski Stranki" ; 2.) ni res, da sem v svoji lastnosti kot starosta Sokolske zveze začel javno na nedopusten način demonstrirati zoper napredno stranko; res je marveč, da v svoji lastnosti kot starosta Slovenske Sokolske Zveze nikdar nisem demonstriral za ali proti kaki politični stranki, kot Sokol vedno stoječ na stališču, da je Sokolstvo držati kolikor mogoče daleč proč od vsake politike, zlasti še od političnega strankarstva; 3.) ni res, da sem taborskemu županu demonstrativno pokazal hrbet, ko je le-ta omenjal, da je nuro poprej imel čast pozdraviti ljubljanskega župana" ; res je marveč, da tega nisem storil in da tega že za-tegadej nisem mogel storiti, ker bi bilo to skrajno netaktno in žaljivo v prvi vrsti za g. župana in obč. svet mesta Tabora"; 4) ni res, da se je vse spogledalo, vse Čudilo, češ, da je vsakdo zapazil, da še slišati nočem, kadar se govori o ljubljanskem županu ; res je marveč, da kaj takega sploh ni bilo opaziti; 5.) ni res, da v lastnosti kot starosta Sokolske Zv. demonstriram proti možu, ki je bil mnogo let starosta ljubljanskega „Sokola" in je njega častni član; res je marveč, da niti kot zasebnik niti kot starosta Sokolske zveze nisem kdaj demonstriral proti g. I. Hribarju, županu ljubljanskemu, in da je dalje resnica, da sem kot starosta Slovenske Sokolske Zveze v Pragi ljubljanskemu županu napravil poset in pu- v til pri njem svojo posetnioo ker g. župana nisem dobil doma ; 6.) ni res, J a sem strankar tudi kot starosta Sokolske Zveze ter da zlorabljam to rastno mesto za demonstriranje v prid gospodarski stranki; res je marveč, da kaj takega nikdar niti z besedo niti s kakim dejanjem storil nisem. V Ljubljani dne 14. malega srpana 1907. Dr. Vladimir Ravnihar. — To je vse skupaj pet krav za en groš in prav nič več. Kar smo pisali, sloni vse na dejstvih, na poročilu popolnoma zanesljivih ljudi, ki so na svoje oči videli prizor v Taboru in vedo tudi marsikaj povedati o dr. Ravniharja spletkah v sokolstvu. Ze davno smo mislili nastopiti proti tem spletkam, a opustili smo to vselej, ker nam je za sokolstvo več kakor za katerokoli osebo in ker stvari ne maramo škodovati. Sedaj, po dogodku v Taboru, je pa postalo v interesu sokolstva potrebno, da opustimo svojo dosedanjo taktiko. — Protiklerikalne demonstracije V Idriji. O priliki slavnosti blagoslovljenja zastave katoliške delavske družbe je došlo v Idriji do burnih protiklerikalnih demonstracij. Bil je zaslužen odgovor brezmejnim lopovščinam klerikalnega Časopisja „Slovenca", „Naše moči", „Domoljuba" itd. Ljudstvo je dalo duška ogorčenju nad početjem brezdomo-vinskih in protiljudskih klerikalcev. Napredna Idrija je odločno pokazala, da tu ni mesta za klerikalna izzivanja. To so vedeli klerikalci sami najbolje, pa so si v varstvo naroČili orožništvo. Sioer pa so klerikalci pokazali, kako neznatni so v Idriji. V soboto zvečer so priredili baklado in podoknico na čast kumici, a tako klavrno, da si klavrnejše niti misliti ne moremo. Nekaj šolarjev, par klerikalnih rudniških pisarjev je korakalo za godbo. Spred in zadaj pa na stotine gledalcev in nasprotnikov. Komaj je začela igrati godba pred hišo ku-mice, že so zaorili iz sto in sto grl demonstrativni klici: „Proč s klerikalci, proč z ljudskimi sleparji, proč z žlindro!" itd. Klerikalni pevci niso zbog tega mogli končati svojega pevskega programa. Daničarji so se postavili za ograjo na vrtu pri Trevnu, nekdo je kričal „vse aretirati", odgovarjalo se mu je „tebe bo ljudstvo najprvo aretiralo." Ker je še nadalje hotel izzivati, se je moral na stražni-kovo povelje odstraniti. Poparjeni in osramočeni so odšli klerikalci, za njimi demonstranti, ki so zlasti pred hišo, kjer stanuje zloglasni Oswald, burno demonstrirali. Hrupno je bilo tudi pred erarično hišo, kjer so nastanjene klerikalne idrijske organizacije. Tu je skočil pisar Lapajne med demonstrante in zgrabil soc. demokrata A. K., hoteČ s tem povzročiti pretep, a ti so tega vročekrvnega klerikalca lepo mirno odpravili, kamor spada. Demonstracije so bile hrupne, sicer brez vsakega nasilja, tako da ni imelo orožništvo ničesar opraviti, v veliko žalost klerikalcev, ki bi tako radi videli, da bi prišlo do kakega konflikta. Se hrupnejše je bilo drugi dan, v nedetjo, ko je šel klerikalni sprevod v cerkev in iz nje. Ves Čas se je demonstriralo proti klerikalcem, zlasti se je demonstracija osredotočala na pevsko društvo „Ljubljana", ki je bilo na čelu sprevoda, klicalo se je „sramota društvu „Ljubljana", „daleč je padlo", „v lepi družbi je" itd. Omenjamo, da se je neki mlad človek, ki je vodil to sedaj klerikalno društvo, obnašal, kakor pajac v cirkusu. Društvo si lahko čestita na takem voditelju. Tudi Štefetuseje posvetilo primerno pozornost. „Oklofutani re-dakter" itd. mu je letelo na uho, na videz se je srčno zahvaljeval, v srcu pa je brez dvojbe drugače čutil. Udeleženci v sprevodu so se najgrše obnašali. Neki gospod, ki je bil v družbi s profesorjem Remicem iz Kranja, je zmerjal gledalce z barabami, drugi, men d a Daničarji, so pljuvali pred naše somišljenike. Izzivali so klerikalci na razne načine, a demonstranti so ohranili dostojnost in mirno kri. Orožništvo tudi v nedeljo ni imelo posla, demonstranti so sami skrbeli in vzdrzavali red. Idrija je obračunila z brezstidnimi klerikalci Prav tako! — Protiklerikalne demonstracije V Idriji so se ponavljale tudi v nedeljo popoldne in zvečer, ko so imeli klerikalci svojo veselico na vrtu pri Didiču. Demonstriralo se je zlasti pri odhodu klerikalcev iz drugih krajev, osebno proti zastopstvu „kršćansko socijalne zveze" in pevskega društva „Ljubljane" iz Ljubljane. Idrijski klerikalci so dopoldne zahtevali pomnožitev orožništva, dasi ni bilo za to nobenega povoda, ker so se demonstranti izogibali vsakega nasilja. In res je došlo šest orožnikov z bližnjih postaj v Idrijo. Opravka pa niso imeli z demonstranti, pač pa več s klerikalci, ki so neprestano izzivali. Neko pobče, ki sliši na ime SvetliČiČ in je pisar pri rudniškem ravnateljstvu, je v svoji domišljavosti zapisa-valo demonstrante, ne vedoč najbrže samo v kak namen. Proti večeru se je pred Didičem in gozdarskim poslopjem nabiralo čedalje več občinstva. Orožništvo je zaprlo državno cesto mimo Didiča brez nujne potreba. Neki pisar Anton Troha bi jo bil kmalu pošteno skupil, ker je prišel izzivat med gledalce. Na odobravanje klerikalcev pri veselici je odgovarjalo ljudstvo z burnimi klici „proČ s klerikalci", „stran z ljudskimi sleparji" itd. Vsakemu odhajajočemu klerikalcu se je napravila primerna ovacija. Dekana Arkota so spremljali z mačjo godbo. Burno je bil pozdravljen tudi katehet Oswald, ko je v družbi učitelja Novaka odhajal z vrta. Bilo je videti, da mu ni posebno prijetno delo pozdravljenje od strani nasprotnikov. Ko so odšli zadnji klerikalci okrog enajste ure, so se tudi demonstranti mirno razšli in v Idriji je zavladal običajni mir in red. Spontanno se je vzbudila, da da duška svojemu protiklerikalnemu mišljenju. Klerikalce najbrže mine veselje, še kdaj izzivati napredno Idrijo ! — Dan plačila so imeli klerikalci in še posebej idrijski v nedeljo. Kar se je zgodilo, se je pričakovalo. Mar naj ostane večletno brezsramno hujskanje kateheta Oswalda nekaznovano? In ali naj farško hujskanje v Bevkah, kjer so klerikalni divjaki napadli napredne somišljenike s kamenjem, ali z ozirom na vrhniške razmere, kjer so hoteli od duhovnikov nahujskani klerikalci razbiti vsak so-cijalnodemokratični ali napredni shod, ohrani socijalisticna ali napredna Idrija mirao kri! Ali naj napredujaki mirno odpuščajo vsakdanja „Slovence vau falotstva in zlasti brezprimerno sramotenje ljubljanskega narodnega ženstva po zadnjih deželnozborskih volitvah! Plačilo je moralo priti prej ali slej, dala ga je klerikalcem Idrija — takega kakor so ga zaslužili. Kar sejejo, to žanjejo! — Klerikalizam v Trstu doslej ni posebno visoko dvigal glave in je bil ponižen, kakor se spodobi. Zadnji čas se pa opazuje neko gibanje med temi ljudmi in kakor pišejo njih listi, nastopajo odločno in resno „za pravice zatirane katoliške vere". Ker je v Trstu tudi nekaj še slovenskih omejenih ljudi, nameravajo ustanoviti gotovi krogi, katerim načeluje nemški Škof Nagi, slovensko krščansko narodno-socijalno stranko. Naj bi tržaški napredni Slovenci delovali, da se taka ustanovitev prepreči, ker je za razvoj naroda v Trstu sama ovira. Tržaški Slovenci imajo drugih skrbi in nalog preveč, kakor da bi delali štafažo oni duhovščini, ki pod nadzorstvom in vodstvom škofa Nagla nima prav nobenega interesa skrbeti za koristi slovenskih delavcev in delavk — pred vsem te mislijo loviti — ampak ji je mar le njen lastni prid. — Iz finančne službe. Provi-zorični fin. koncipist g. Franc G o 1 1 i je imenovan za definitivnega finančnega konoipista v X. Činovnem tlz-redu. — Odlikovanje. Dr. Peter pl. Rešeta r, svetnik pomorske oblasti v Trstu je dobil naslov in zns-čaj dvornega svetnika. — Premeščen je davčni pristav g. Franc Košar iz Ormoža v Rogatec. — Eksportno akademijo na Dunaju je z izvrstnim uspehom letos absolviral prvi kranjski Slovenec g. M e 1 h i j o r T o m e c. — Izlet slovenskega trgovskega društva »Merkur«, ki se je vršil v nedoljo, dne 14. t. m. v Belo peč in Podbrezje, je lepo vspel. Izleta se je udeležilo 67 društvonikov. katerim so je priklopilo popoldne še lepo število prijateljev društva. Izlet se je vršil točno po programu. Najprvo so si ogledali izletniki krasna ludopeškn jezera, pri katerih je zapel društveni pevski zbor ob velikem navdušenju dva zbora. Prelepim naravnim krasotam se udeleženci kar niso mogli oačuditi. Nato so izletniki odšli v Sadeče, kjer je bil v hotelu »Mangart« skupni obed. Postrežba je bila izborna, cene solidne, za kar gre vsa čast hotelirju g. Jalenu. Po obedu je zapel pevski zbor tri zbore, nakar smo se odpeljali V Podnart ter odtod šli v Podbrezje. Tu se je med kolegi razvila prijetna zabava, h kateri je v veliki meri pripomogel društveni zbor, ki je zapel več zborov in č vet e-POSpevov. V znani gostoljubni gostilni g. Pavlina v Podbrezjah smo bili najbolje pogoščeni, za kar gre g. Pavlinu vse priznanje. Posebna dolžnost pa nas veže izreči g. Pavlinu iskreno zahvalo za njegovo izredno gostoljubnost, ker je postavil na kolodvor dvu voza, s katerima so se sta rejši izletniki peljali v Podbrezje in nazaj. Tako se je ta izlet vršil ob vzornem redu in veliki udeležbi ter ostane ta prireditev i/ietuikoni gotovo v Lepem spominu. Omenimo še, da smo poslali z izleta navdušen brzojaven pozdrav prirediteljem slavnosti v št. Jakobu v Božu. — Zakaj se ne uvede nedeljski počitek po lekarnah? Lokarski zakon z dne 18. decembra 1906. nalaga deželnim vladam, naj odrede, da se po dogovoru z trgovsko in obrtno zbornico in z lekarnarskim gremijem uvede krajevnim razmeram odgovarjajoči nedeljski počitek po lekarnah. Skoro bo že eno leto, odkar je stopil v veljavo ta zakon, toda naša kranj- ska vlada ni na prošnjo, ki jo je izročila visoki vladi že pred dvema mesecema krajevna skupina splošnega društva avstrijskih farmacevtov, šo ničesar ukrenila, da bi uvedla toli upravičen nedeljski počitek. Vsakdo, ki mu je znana težka služba in velika odgovornost lekarnarskega osobja, pao lahko uvidi, tla bi vlada tekom enega leta, odkar je zakon v veljavi, pač že lahko uredila to nuj no stvar. Da se nedeljski počitek ne uvede, je brez dvoma mnogo kriv kranjski lekarnarski zbor. Drugodi je baš na željo lekarnarskega zbora že uveden nedeljski počitek, toda pri nas je, kakor se kaže, najbolj nasprotni nedeljskemu počitku baš lekarnarski zbor. Želeti bi bilo, da se lekarnarji na Kranjskem že vendar enkrat prehude ter uvidijo potrebo, da pride lekarnarski gremij v slovenske roke, za kar je že res skrajni čas. — Umrl je v tukajšnji bolnici po daljši mučni bolezni gosp. Jakob Ran t, zadnji čas trg. sotrudnik pri tvrdki Feliks Urbane v Kranju. Pokojnik je bil vsled svojega odkritega blagega značaja kot izboren družabnik ter goreč pristaš narodno-na-predne stranke ne samo v Ljubljani in Kranju marveč po celem Gorenjskem splošno priljubljen in spoštovan. — Pogreb bode 16. t. m. ob 5. uri pop. iz deželne bolnice. — Bodi mu zemljica lahka! — Planinski sejni. Prvctno na 11. avg. določena velika ljudska slavnost, se je radi raznih tehtnih vzrokov preložila na 4. avg. Sedaj pa se je morala zopet preložiti — radi sokolske slavnosti v Žalcu — in sicer definitivno na 1. september letos. Naj blagovolijo druga društva se ozirati na to, ker je planinski sej m v korist Frischaulbve koče Savinske podružnice S. P. D. Po sejmu izlet v Logarsko dolino in na Okrešelj, kjer se najbrž dne 3. sept. otvori Frischaufova koča. — Nadučitelj pri Sv. Bollanku ni aretiran! kakor se je poročalo, ker ni bilo zato niti najmanjšega povoda. Pač pa se je trudil župnik s svojimi privrženci, da uničijo nadučitelj a z raznimi neutemeljenimi tožbami, kar pa se tem „blagim" ljudem ni posrečilo. Nadučitelj se ni vmešaval v nečedno župnikovo zadevo, ampak je le kot priča pred sodiščem govoril golo resnico, Česar pa bi niti on niti drugi značajni možje po mnenju mnogih zaslepljen cev storiti ne smeli. V očeh le teh je župnik Še vedno rangelsko nedolžen", krivo pa je njegove nesreče oskrunjeno dekle, krive možate priče in sodnik. Ljudstvo je postalo kar zdivjano in pošten, odkrit Človek, ki si upa o župniku le kaj malega povedati, re sme skoro več brez revolverja na svetlo! Ubogo, fanatizirano ljudstvo! — Sprejemni izpili za I. letnik c. kr. ženskega učiteljišča v Ljubljani so se vršili 10, 11., 12., 13. in 15. julija. Sprejetih je bilo za bodoče šolsko leto v I letnik 45 gojenk. Ker ni prostora za več gojenk, ne bo sprejemnega izpita v začetku šolskega leta 1907,8. — C rkus Za atta. Danes zvečer ob polu devetih je velika predstava z izbranim sporedom. Ob koncu predstave velika zgodovinska pantomima ^roparska jama". — Gasilno društvo v Mostah pri Ljubljani, ki je v nedeljo praznovalo svojo desetletnico, se tem potom zahvaljuje si. občinstvu za mnogobrojno udeležbo. Posebno se zahvaljuje društvo si. ljubljanski društveni godbi, ki je požrtvovalno izvrševala svojo nalogo in jo toplo priporoča vsem društvom. Odbor. — Poročil se je v Trstu v nedeljo, 14. t. m. odvetnik gospod dr. BrnčiČ z gdč. Mandićevo, hčerjo zdravnika g. dr. Handiea. Čestitamo ! — Zopet roparski umor v Trstu- Na drugem mestu poročamo o groznem roparskem umoru v Trstu, izvršenem nad izvoščkom Antonom Magorovičem. Policija je zaprla tri osebe, ki so sumljive, da so umorile in oropale Mogoroviča. Razpisanih je 500 K onemu, ki z gotovostjo naznani one osebe, ki so bile v vozu izvoščka Praznika. Kakor poroča nE d i no s t", se je snoči po Trstu raznesla vest, da sta bila snoči umorjena dva druga kočijaža, in sicer eden na Katinari, drugi pa v Devinu. Posebno o tem v Devinu se govori z gotovostjo. Upati je, da je to le sad domišljije, delujoče v skrajni razburjenosti. — Prva pomoč po toči prizadetim vinogradnikom novomeškega Okraja. Kakor že znano, je toča pretekli teden razne vinograde v novomeškem političnem okraju tako potolkla, da so mnogi vinogradniki ob ves vinski pridelek. Ker prične po toči poškodovane trte močno napadati še peronospora, je neobhodno potrebno, da se vse trtje takoj dobro poškropi. Ker pa mnogi tega ne morejo izvršiti, ker jim primanjkuje denarnih sredstev za nakup galice, ki stane sedaj po 1 K do 1 12 kg, ja deželni odbor kranjski iz lastne inicijative dovolil znatno vsoto za nakup modre galice v svrho brezplačne razdelitve med revne vinogradnike prizadetih občin. Gč. — Wernikova tovarna v Borovljah v slovenskih rokah. Nemškim listom poročajo iz Celovca: Konzorcij, ki sta mu na čelu ljubljanski župan Ivan Hribar in celovški blevonski odvetnik dr. Ferdo Hiiller, je nakupil puškarsko tovarno Petra Werniga v Borovljah. Na zborovanju, ki je bilo v ponedeljek v Celovcu, se je ta nakup za „Zvezo slovenskih posoiilnio" odobril. Slovenci nameravajo nakupiti še več enakih podjetij in so tozadevna pogajanja že v najlepšem tiru. — C. kr. naučno ministrstvo je z odlokom dne 21. junija t. 1. štev. 22.935 ustanovilo pouk v pletarstvu in vrboreji v Radovljici na Gorenjskem Pouk »prične s 1. septembrom t. 1 in se bo vršil v poslopju stare šole, katere prostori so namenu zelo prikladni. Prostora je za nad 50 učencev. Razpis za obisk tečajev se razglasi v kratkem. — Skamaom je ubiia v Češ-njici pri Poduartu pretekli teden 70-letna ženici velikega divjega kozla. Bil je takoj mrtev. — Zmešalo S9 je v Gorici 23-letni služkinji 2$elinšček iz Rimskih Toplic na Štajerskem. — Nov okrajni glavar v Celju. S 1. julijem t. 1. je prevzel vodstvo političnega okraja Celje gospod okrajni glavar Marino baron Mu 1-1 e r - H;»r n s t e i n. — Prazni učiteljski mesti NaduČiteljsko mesto na trirazrednici v Zidar t m mostu ter učiteljsko mesto v Hrastniku ob Južni železnici na tamošnji Štirirazredni deški šo)i ste razpisani do 10. avgusta t. 1., na kar op( zorimo slovensko učiteljstvo. Obe službi se nahajati v H. plačilnem razredu. — Pešta Ma? Ini t z na Koroškem mora biti v jako slabih rokah, zakaj poslovanje je neredno in zanikrno. Pošiljatve s a dostavljajo kakor se pač komu zljubi. Prosimo poštno ravnateljstvo, naj enkrat že napravi red. — Detemor* 11. maja je 291etna vdovljena posestnikova hči Helena Mencinger iz Turške vasi pri Slovenjem gradcu porodila v gozdu živega nezakonskega otroka, ki ga je s Čevljevo peto toliko časa tolkla po glavi, dokler ni dal nobenega znamenja življenja več od sebe. Pozneje ga je zakopa'a blizu domaČe hiše. Dasi je Mencinger priznala svoj čin, je bila kljub temu popolnoma oproščena pred celjskimi porotniki. — Nasilen berač. Predsnočnjem je po trgovinah v Prešernovih ulicah beračil in sumljivo stikal po hišah neki postopač, katerega je stražnik ustavil. Postopač je postal takoj s stražnikom sirov in se mu slednjič udal. Ko prideta do frančiškanskega mosta, se mu zopet ustavi, vrže na tla in začne biti z nogami v stražnika tako, da mu je razstrgal bluzo in ga ni bilo mogoče preje spraviti dalje, da je prišla pomoč. Na policiji se je silnež legitimoval za delavca Edvarda Hošiča, roj. 22. sept. 1866 v Celovcu, pristojnega v št. Lovrenc pri Mariboru. Oddali so ga o. kr. dež. sodišču v preiskovalni zapor, kjer se bode moral zagovarjati zaradi hudodelstva javnega nasilstva. — Poskusen umor. Pri Porečah na Koroškem je rudar Friderik Dro-fenik veČarat zabodel z nožem svojo prejšnjo ljubico natakarico Konstancijo Jože. — Premamba posesti« Gospod Andrej Znidaršič kupil je od tvrdke Valenčič & Com. v Uirski Bistrici tovarno usnja, kot drugo posestvo za skupno ceno petdeset tisoč kron. — „Mariborski Sokol11 vabi svoje Člane na izredni občni zbor ki se vrši v petek, dne 19 malega srpana 1907 ob S. uri zvečer v sokolski sobi „Narodnega doma" v Mariboru.) — „Ljubljanska društvena godba" priredi jutri v hotelu „Lloyd" (Sv. Petra cesta) društveni koncert za člane. Začetek ob polu osmih zvečer. Olani so prosti, nečlani plačajo 40 vin. Kdo je to? Od 1. č. m. se je klatil po Družinski vasi. Gorenjem in Dolenjem Kronava neki okoli 45 let star slaboumen, neznan človek. Dne 3. t. m. je prišel prosit prenočišč;« v Gorenjem Kronavem k Mariji Antoncicevi, katerega je tudi dobil. Ker pa ni hotel iti na odkazani mu prostor, ampak je pred hišo se nahajajoče ljudi zmerjal in jim grozil, so poklicali orožnika, ki je neznanca odvede! v občinski zapor v Beli cerkvi. Ako se neznanca vpraša kdo in od kod da je, odgovarja: »Jaz sem Jože Cvetan iz Podgore iz Brloža, imam sv. Valei'tina bolezen, pa moram trpeli.« ]\n vprašanje, ako imajo nje govi roditelji kaj premoženja, odgo varja: »Pa nimajo neč, imajo 7 ali 8 otrok, nimajo brgešc, nimajo srajce, flanele ni neč, pa gredo na žernado; imam v Trstu dve sestri Ceno in Franco.« Neznanec govori v notranj- skem, oziroma goriškem narečji, je imel pri sebi 8 molitveni kov, 676 kr., 41 vinarjev in 16 komadov po 10 vin. Kdor bi vedel o navedeucu kake podatke, ki bi služili v izsledbo njegove identitete, naj jih izvoli naznaniti okrajnemu glavarstvu v Novem mestu ali pa mestni policiji ljubljanski. — Poziv. C. kr. pomorska oblast v Trstu je naznanila, kakor ji je sporočil c. in ki*, generalni konzulat v Londonu, da je 12. aprila t. 1. izginil dne 8. februarja vkrcani parniški kurjač Maks Lotz, dozdevni avstrijski državljan, čigar truplo so našli kasneje v reki Wear. Umrli je zapustil neznatno vsoto treh šilu igo v in nekaj ponošene obleke, izkazi! pa ni-kakih. Maks Lotz je po beležkah angleškega pomorskega urada rojen 1. 1883., srednje, skoraj visoke postave, rjavih las in oči ter z brazgotino na desni lakti. Komur bi bilo kaj znanega o njegovih razmerah, oziroma sorodnikih, se pozivlje, da to nemudoma sporoči tukajšnjemu policijskemu uradu. — Svarilo pred izseljevanjem v Argentinijo. Ministrstvu za notranje zadeve se je sporočilo, da se je izseljevanje iz avstrijskih dežela v Argentinijo leta 1906. znatno pomnožilo. Temu je vzrok velika agitacija potujočih agentov in tvrdke Mislcr-jeve v Bremenu, ki preplavlja naše kraje s kričavimi reklamnimi prospekti. Cesto se tudi dogaja, da se iz-selniki, ki nameravajo iti v Severno Ameriko, skušajo v Bremenu pregovoriti, češ, da jih Združene države bržkone zavrnejo, da potem odpotujejo v Argentinijo. Položaj avstrijskih naselnikov v Argentini j i pa ni bil in ni ugoden. Najbolje se godi onim, ki si morejo kupiti kos zemlje, da jo potem obdelujejo in nekaterim rokodelcem, ki imajo neposredni stik s poljedelstvom, n. pr. kovači, ključarji, tesarji, kleparji in zidarji. Obupne pa so razmere navadnih delavcev in dninarjev in je vsled tega strogo svariti pred izseljevanjem v A rgentinijo. Žepno uro je ukradel vreraj dosedaj še neznan tat nekemu stolar-skemu pomočniku, ko je obhajal »planmontag« in se na Glincah poleg železniške proge, da bi pregnal mačka, vlegel in zaspal. Ko se je zbn»;il je opazil, da mu je z mačkom vred izginili* iz žepti tudi ura. Malo časa užival prostost. Ko je včeraj opoldne peljal paznik, pri katerem je sedel na vozu tudi prisi-Ljenec Jožef Apfel, kosilo, je Apfel skočil z voza in ušel proti državnemu kolodvoru. Prostosti se je pa veselil malo časa, kajti ob 3. ga je že prijel policijski stražnik in ga zopet od veti el v hišo pokore. — Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 100 Hrvatov, 90 Macedon-eev, 40 Črnogorcev in 19 Slovencev. Y Heb je šlo 200 Hrvatov, v Meran jih je šlo 90, v Ljubno 17, v Kočevje 40. V Line se je odpeljalo 60 kroš-Djarjev. Izgubljene in najdene reči. Najdeno je umetno človeško oko, katerega dobi izgubitelj na osrednji policijski stražnici. — Delavka Ivana Brajerjeva je izgubila rjavo, usnjato denarnico, v kateri je imela 6 kron denarja. * Najnovejše vesti. P o n e v e r-j e n j e na ruski ž el e z n i <• i. Preiskovalna komisija je prišla na sled, da se je na transbajkalski železnici poneverilo 6 milijonov rubljev. Prometni minister je ukazal strogo preiskavo. — A in e r i č a n i proti J a -p o n c e ni. V Sari Diegu, kjer so nedavno tega prijeli nekega japonskega vohuna, je prišlo do krvavili spopadov med Američani in Japonci. Policija je zajela še dva japonska vohuna. Ogorčenje proti Japoncem vedno bolj naraša. — Bivši minister v zaporu. Na ukaz državnega sodišča v Rimu so aretirali bivšega ministra N a s i j a in ga zaprli v zapora Rcgi-na cocli. Nasi je kot minister pone-vcril ogromne vsote. Shod avstrijskih anarhistov je bil v nedeljo v Pragi. Vdeležilo se ga je 200 oseb. Ker so govorniki ljuto napadali cesarja, je vladni zastopnik shod razpustil, nakar so ga anarhisti dejan-sko insultirali._ Telefonska m brzojavna porotna. Sodražica 16. julija. Slovensko učiteljstvo kočevskega okraja, zbrano pri okrajni konferenci, izreka svojemu odkritemu prijatelju drž. posl. Ivanu Hribarju za njegov trud v prid učitelj skemu materijalnemu stanju srčno zahvalo upajoč, da se bode tudi v bodoče odločno zavzemal za podržavljenje ljudsko-šolskega učiteljstva Dunaj 16. julija. Seja poslanske zbornice se je danes pričela Sele ob tričetrt na eno. Posl. Ud rž al in tovariši so vložili nujni predlog za zvišanje melioratskega zaklada. Več Čeških poslancev je imelo Češke govore. Češke govore je stenografiral finančni koncipist F as k a, ki je vešč Češkega, slovenskega in italijanskega jezika. Poljedelski minister grof Auersperg se je izrekel proti nujnemu predlogu. Seja še traja. Prihodnja seja bo v Četrtek. Dunaj 16. julija Proračunski odsek je danes končal razpravo o proračunskem provizoriju. Za referenta je bil določen poslanec dr. Chiari. Proračunski provizorij pride na dnevni red v zbornici v četrtek. Zagreb 16. julija. Preti škofu Drohobeekemu, ki ga je hrvaško srbska koalicija izključila iz svoje srede, so priredili Hrvati v Križevcih velike demonstracije. Množica mu je pobila okna in namazala njegovo palačo s Črnilom. Prebivalstvo v Križevcih je preglasilo proti škofu društveni bojkot Budimpešta 16. julija. Ministrski svet je imel danes sejo, na kateri je razpravljal o poročilu hrvaškega bana Rakodczava in se posvetoval o protimadžar-skem gibanju na Hrvaškem. Sofija 16 julija. Danes je bil tukaj obešen morilec ministrskega predsednika Petkova Petrov. Berolin 16. julija. Iz Jasne Poljane je došla vest, da je danes zjutraj tamkaj umrl veliki ruski pisatelj in filozof grof Lev Niko-iajevič Tolstoj. Uradno še ta vest ni potrjena. New York 16. julija Učenjak Hervitt je konstruiral parnik, ki prevezi 60 morskih milj na uro. Na tako konstruiranih parnik h bo mogoče priti v 30 urah iz Amerike v Evropo. Vabilo na 11 redno veliko krni „Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani" ki se bo vršila u torek, dne 6. auguste 1901 v Bohinjski Bistrici. SPORED: I. Sv. maša ob pol 11. uri v župni cerkvi Sv. Nikolaja. II. Zborovanje ob pol 12. uri v hotelu „Triglav". 1. ) Nagovor prvomeatnikovega na- mestnika. 2. ) Nujni predlog prvomestniko- vega namestnika. 3. ) Tajnikovo poročilo. 4) Blagajnikovo poročilo. 5. ) Poročilo nadzorništva. 6. ) Volitev prvome8tnika. 7. ) Volitev štirih članov v druž- beno vodstvo.*) 8. ) Volitev nadzorniStva (5 članov). 9. ) Volitev razsodništva (5 Članov). 10.) Predlogi in Želje. Dan velike skupščine „ Družbe sv. Cirila in Metoda" bodi vsem Slovencem narodni praznik, ki naj poživi in razširi narodno zavest do zadnjega sela, v katerem se govori mili naš jezik. Zato vabimo na skupščino poleg onih, ki imajo po pravilih pri zborovanju posvetovalno in glasovalno pravico, tudi vse druge Slovence in Slovenke ter vse prijatelje slovenske mladine kot poslušalce in drage nam goste. Vodstvo »Družbe sv. Cirilu in Metodo V Ljubljani, dne 12. julija 1907. Za prvoniestnika: Tajnik: Luka Svetec dr. Ivan Svetina. DOSTAVEK: Po zborovanju bo ukupni obed v hotelu „Triglav". — Udeležencem se je zglaaiti do 5 avgusta z naslovom: Hotel rTriglav" v Bohinjski Bistrici. Dne 6. avgusta odhod iz Ljubljane (juž, kold.) z osebnim vlakom ob 7. uri 46 min. Prihod v Boh. Bistrico ob 10. uri 18. min — Odhod iz Celovca (juŽ. kold.) ob 7. uri 6 min prihod v Boh, Bistrico ob 10. uri 18 min. — Odhod iz Gorice (drž. kold.) ob 6. uri 6. min. prihod v Boh. Bistrico ob 8. uri 7 min. — Odhod iz Trsta (juž. kold.) ob 7. uri 25 min. prihod v Boh Bistrico ob 10. ari 42 min. •i. II o liro doiiiarp zdravilo. Med domaČimi zdravili, katera se rabijo kot bolečine olajšujoče in odvračajoče mazanje pri prehlajenju itd. zavzema v laboratoriju Richter-jeve lekarne v Pragi izdelano LINIMENT. CAPSICI COMP. s „uidrom-nadomestilo za „Pain Exueller s sidrom", prvo mesto. Cena je nizka: 80 h., K 140 in K 2.— steklenica. Vsaka steklenica se nahaja v elegantni Skatlji in jo je spoznati po znanem sidru. *) Imena onih članov, ki letos izstopijo, pa morejo zopet voljeni biti, natisnjeni so na zadnji strani glasovnic. Borzna poročila. Ljubljanska /o 4V,% bos.-herc. is /e •V/o 11/ 9! * /1 10 411 01 It /0 4 : 4-2V« majska renta.... 4*2°/0 srebrna renta . . . 4°/, avstr. kronska renta. . 4<76 „ zlata „ . . 4*/o ogrska kronska renta . 4»/0 „ zlata posojilo dež. Kranjske posojilo mesta Spljet . Zadar železniško posojilo 1902 . . . 41/, češka dež. banka k. o. 4°/0 - » n ž. o. 41/.0/« zast. pisma gal. dež. hipotečne banke . . pešt. kom. k. o. z 10 pr...... zast. pisma Innerst. hranilnice..... zast. pisma ogr. cent dež. hranilnice . . z. pis. ogr. hip. ban. obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. ... 41 ,°0 obl. češke ind. banke 4°/0 prior. lok. želez. Trtsi-Poreč ...... 4°L prior, dolenjskih žel. . 3°'0 prior. juž. žel. kup. 1 ,»/, 4V u avstr. pos. za žel. p. o. Sreike. Srečke od 1. 1SC01 5 . . , , od I. 1864 .... _ tizske...... m sem. kred. L emisije ■ » » **! » ogrske hip. banke . ■ srbske a frs. 100 — „ turške...... Basilika srečke . . . Kreditne » ... Inomoške 9 ... Krakovske » ... Ljubljanske , ... Avstr. rdeč. križa „ ... Ogr. „ „ „ . . " . Rudolfove „ ... Salcburške . ... Dunajske kom. „ . . Delnice. Južne železnice..... Državne železnice . . Avstr.-ogrske bančne deln. Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ ■ Zivnostenske , Prcmogokop v Mostu (Brii\) Alpi^.ske montan . . Praške žel. ind. dr. ... Rima-Muranyi .... Trboveljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe Valute. C. kr. cekin..... 20 franki...... 20 marke....... Sovereigns....... i 14*(>2 Marke........i 11770 Laški bankovci .... Rublji....... Dolarji....... Denar 9755 98 6) S7 60 116 50 93 25 111 10 98 90 104 00 9986 99 — 99-SO 97-60 100-103 25 98 76 98- 99 25 98 5■> 99 Tfi 99 SC 98 7* 296-2.1 100 - 149 25 25U — t4> — ■{jI ■-267--237 92 s •83 75 2L-50 A22 — 80-88 55'-44 — 27 — 65 84 50 41,6 - 145*50 «62 — 1816 — 8542? 7f8 75 841 — 738 -595 — 86)9 542-50 267 -5'6 - m - 11 33 19 12 5352 9576 **62 4*4 Blag 9776 98 83 97 80 115 70 93 46 111-30 1)9 93 102 — 10085 100 — 10060 98- 100 60 104-26 99 75 99- 100-25 935) 100 75 99 76 298-2J 101- 15125 254 — 142 60 272 -277 -247 — 102-50 184-76 22-50 432 — 90 — 94 -61-46 — 29-76 — 9J-50 466 - mM 663 — 824 25 655 25 759 76 2*2 — 743 -696 -2619-543 50 261 — 620 — 148- 1137 19 16 23 58 24 10 117-90 95 93 2fi3 6- - titne osno v Budimpešti. Dne 16. julija 1907., Ta?»; t ■. Pšenica za oktober . . s* 50 t* X 11*23 RŽ p . p - . Koruza a julij . • • J , 19.8 „ maj . . . . Ovc« p oktober . . „ 10 h ceneje. 50 a 60 , 50 „ B-78 6 98 6 14 799 Meteorolotftno porodio. fifcn* nad morjem 06*1 Bradnji aracnl tlak 716 0 i Oas opazovanja Stanje barometra ▼ mm 1 ^ b b H S Vetrovi Nebo 15 9. m. 7368 17 6 si-vzhod del. Jasno 16 7. aj. 737 9 12-5 si. jvzh. oblačno • U. pop. 738 2 16 4 si. Jug oblačno Srednja včerajšnja temperatura: 18*9° nor-male 19 8°. — Padavina v mm 00. Zahvala. Za zadnjo izkazano Čast našij| predobri materi, oziroma stari materi, sestri in teti 2359 Jranji £egat učiteljevi vdovi se tem potom kar najlepše zahvaljujemo vsem udeležnikom pogreba, pred vsem g. županu Mulleyu, g. predsedniku kraj. šol. sveta Smoletu, čislanim rodbinam Drabekovi, Rusjanov!, Brusovi, Degleria, Tollazzije-vi in drug, ker ne moremo vseh naštevati, dalje gg. c. kr. uradnikom in orožnikom. Takisto se*zahvaljujemo vsem za izraženo iskreno sožalje. V Dol. Logatcu, 15. jul. 1907. Žalujoči ostal*. Zahvala. Ker nam je došlo ob smrti našega nepozabnega, iskreno ljubljenega očeta, brata in svaka, gospoda Vendellno Kusselo c. kr. davkarja od tako mnogih strani toliko iskrenih dokazov sočutja, da se nam ni mogoče vsakemu posebej dostojno zahvaliti, dovoljujemo si tem potom izreči vsem sorodnikom, kolegom, prijateljem in znancem dragega pokojnika, nadalje prečastiti duhovščini za zadnjo tolažbo, požarni brambi in občinskemu zastopu v Radečah za mnogobrojno spremstvo na zadnje počivališče in za prekrasne darovane vence, posebno pa slav. društvu „Kum" za preganljive pesmi svojo najiskrenejšo in najtoplejšo zahvalo. 2351 V Radečah, 13. julija 1907. Žalujoči ostali. Zahvala. Za vse obilno prisrčno sočutje, ki se nam je izražalo povodom smrti našega dragega, nepozab. soproga, oziroma očeta, tasta, starega očeta in brata, gospoda 2353 Ivana Rabiča bivšega postajenačelnika in posestnika v Mojstrani izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najtoplejšo zahvalo. Istotako se zahvaljujemo najprisrčneje za krasne darovane vence in za številno častno spremstvo k zadnjemu počitku in posebno še preč. duhovščini, slav. požarnim brambam, gg. železničnim in tovarniškim uradnikom in uslužbencem, kakor vsem drugim ljubim spremljevalcem. Mojstrana, 14. julija 1907. Žalujoči rodbini Rabič in Janša, Izšla je knjiga Kralj Matjaž. Povest iz protestantskih časov na Kranjskem. (Ponatis iz „Slov. Naroda".) Lična brošura obseza 363 strani ter obdeluje v zanimivi povesti kmetski punt na Vrhniki in okolici ter napad na samostan krutih menihov v Bistri. Cena 1 K( s poštnino 1 K 20 vin. Dobi se edino pri J Š . Schwentnerju, knjigu * Ljubljani, Prešernove ulice. Samo pristna goriška in različna vina se točijo najceneje v 203—28 Soriškem vi&oločii Stari trg 13. Dva samski osobi Ueet* -a november stanovanja z 2 sobama in kuhinjo. Ponndbe pod up ravni štvo »Slov. Naroda —2 na Izšla je zgodovinska povest v dveh delili £traF)Oueilei duel} l^ren. Ponatis Iz „Slovenskoga Naroda'". Dejanje tega ljudskega romana je zajeto iz velikih bojev med beneško republiko in turškim cesarstvom^ v katerih bojih so igrali veliko vlogo piratje, ki bo strahovali mnogo desetletij najprej Turke in potem Benečane. Vse glavne osebe tega ljudskega romana so zgo dovinske, kakor so tudi glavni dogodki zgodovinski. Cena obema zvezkoma 2 krone, = po pošti 40 vin. več. = Na prodaj u „Narodni tiskarni" In vseh knJigoUžnlcah. Prra tr. tYornica tlarirj by Ljubljana Rilšerjeve ulice 5 Blizu Gradišča Rudolf A. Warbinek m <0 09 E 0> O O Priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno narejene planine, klavirje in harmonije tndi saino-igralne za gotov denar, na delna odplačila ali naposodo. Poprave in uglaševanja se izvršujejo točno in računijo najceneje. 1706 9 Največji tvornica na fugu Avstrije. domačega izdelka priporoča JOSIP VIDMAR -bllana Pred Skotijo 19, Stari trg 4, Prešernove ulice 4. 28 UM Brotovž Sv. Jakoba nn&režle Z5 priporoča oenj. občinstvu Iz mesta in z dežele kakor tudi ženinom In nevestam svojo veliko 20«?-28 rozno- zologo pohištva po najnižjih cenah. hiša št. 145 v Bolni dolini pri Ljubljani pod ugodnimi pogoji. 2808—3 VeČ se izve pri lastnika istotam. Sprejmem pod dobrimi pogoji vet dečkov in deklet za lahko hišno in kuhinjsko delo. „J. V." Kranj, poste rest. Dobro ohranjena uniforma za enoletnega prostovoljca SO pO smerni ceni proda- — Ponudbe na upravni8t?o nSlov. Naroda- pod šifro „Uniforma". 2347-1 Iščem majhno, dobro vpeljano gostilno v najem ali na račun. Ponudbe pod „A. H. 10" na upravn. „Slov. Naroda". 2309—3 špecerist in železninar, Seli tekom 6 tednov premeni ti službo. Cenjeni dopisi naj se pošiljajo pod »Soliden 100", poste restante Trebnje, Dolenjsko. 2348-1 Tako} se sprejme v večjem trgu na Notranjskem trg. pomočnik v trgovino z mešanim blagom. Več pove upravništvo „Slov. Naroda". 2356-1 Gospodična popolnoma izvežbana v trgovini b papirjem, pisalnimi in enakimi potrebščinami, so sprejme. Pismene ponudbe na upravništvo „Slov. Naroda". C. in kr. tvorni založnik Papežev dvorni zeletnfk Itn PICCOLI, Ljubljana Dunajska cesta (lekarna pri angelu) opetovano odlikovan, priporoča nastopno preizkušene izdelke: 11/1 nlln n ir cimn najskrbneje prirejen iz aromatiških gorskih malin, le Izredno rogunov »irupy fttot te46iekf neprekoaljlve kakovosti, pomešan % vodo da prijetnoiaž^jo gaaečo pijačo. Steklenica 1 kg sterilizirana, velja K 1-50, kg steklenica K —*90, poštni zavoj, neto 3 kg, franko savojnina in poštnina K .6*60. Razpošilja se tudi v .sodčkih po 10, 20, 40 in več kg. *_ Železnato vino "'S^Sfei" BIBE" brezalkoholna pijaca lz sadnega soka. Pomešana z vodo da prijetno žejo gasečo ter redUno i a za prebavne organe zdravo pijačo. Steklenica 1 K in Slabotne Otroke lahko prebavljiv železnat izdelek. Ena pollitrska steklenica 2 kroni. 1943 6 Tinktura za želodec jaioče, prebavno, in odprtje telesa pospešujoče sredstvo. i steklenica 2 j vinarjev. Naročila so točno izvrše proti povzetja. St. 164/07. Razglas o uvedbi popolnega nedeljskega počitka v odvetn. pisarnah. Vsled sklepa občnega zbora odvetniške zbornice kranjske dne 19. junija 1907 je od prihodnje nedelje, 21. julija t. U naprej uveden za vse odvetniške pisarne v Ljubljani popoln nedeljski počitek. V Ljubljani, dne 15. julija 1907. 2360—1 Za odbor odvetniške zbornice kranjske v Ljubljani predsednik: dr. Danilo Majaron 1. r. Cea. kr. avstrijske državne železnice. Izvod iz voznega reda. dobe takoj trajno delo pri kleparja Franu Žužku na Bleda. Istotam se sprejmeta 2337—2 dva vajenca. Mizarska zadruga o Gorici sprejme za Egipet spretnega mizarja neomenjenega, ki pozna popolnoma izdelovanje pohištva in vsa mizarska stavbna dela. Plača mesečnih 100 frankov ter prosto stanovanje in dobra hrana. Obvezati se mora na dve leti. Ponndbe takoj predsedstvu Miz. zadrugo v Gorici, Solkan 2362-1 Pristno slivovko «*• troplnovec in vinsko žganje priporoča JOSIP KORDIN r Liobliani. 2346-1 tiMm* c JU*. fTg 1 Gospodarski - - oskrbnik z dobrimi (večletnimi) izpričevali, vešč novodobnega gospodarstva, vseh panog kmetijstva, ioli službo premeniti na kako graščino ali velepoaestvo a 1. avgustom t L ali pozneje. Naslov na upravništvo „Slov. Naroda4* pod šifro »Gospodarski oskrbnik 11 2368-1 Veljaven od dne Odhod lz LJubljane Jut. teL: 4-58 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž (Samo ob nedeljah in praznikih od 2. junija do 8. septembra.) 7*OS zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica, Trst d. ž., Trbiž, Beljak, Celovec. 7*07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Ru-dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 9- os predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga. (Samo od 1. junija.) H-40 predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Celovec, Trbiž. I-05 popoldne. Osebni vlak v smeri: Rudolf ovo, Straža-Toplice, Kočevje. S.4-B popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Celovec, Praga, Trbiž. 7MO zvečer. Osebni vlak v smeri: Rudolf ovo, Kočevje. 7 38"zvečer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga, Trbiž. 10- 40 ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Trbiž. Dohod ¥ L|ubl|ano I ni. teL: 8.37"zvečer. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Kočevja. 8-45 zvečer. Osebni vlak iz Trbiža, Prage, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel. 1. maja 1907. leta. u 50 ponoči. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel. 6-58 zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža, Gorice drž. žel. Trsta drž. žel. 8- 34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Rudolfovega. 11-15 predpoldne. Osebni vlak iz Trbiža Prage, Celovca, Beljaka, Gorice. 2*32 popoldne. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Kočevja. 4-36 popoldne. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel. 6 50 popoldne. Oseb. vlak iz Jesenic, Prage, Celovca, Beljaka. (Samo od 1. junija.) Odhod lz LJubljane dri. kolodvor: 7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2-oe popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7 10 zvečer. Mešani vlak v Kamnik. I0*50 ponoči. Mešani vlak v Kamnik. (Samo ob nedeljah in praznikih.) Dohod v LJubljano dri. kolodvor: 6*46 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. 1059 predpoldne. Mešani vlak iz Kamnika. 6-IO zvečer. Mešani vlak iz Kamnika. 9- 55 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. (Samo ob nedeljah in praznikih.); (Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje-evropejskem času.) C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu. se ustaviti — to je moje stalno stremljenje. Zaradi posebnih prednostrpri izdelovanju perila morem naročila |za damsko in moško, otroško in posteljno perilo v prav kratkem času izvrševati vrlo dobro in ceno. Cenjene dame naj se o lepi izvedbi in nizki ceni j; perila prepričajo samo z enim poizkusom in gotovo ostanejo naročnice še naprej. Kjer pa izdelujejo perilo doma, tam priporočam svoje dobro platno, bombažasto blago, švicarske vezenine, namizne prte, serviete, kavne garniture, brisače, žepne robce itd. Nogavice moške in ženske po prav nizkih cenah, bluze, modrci, ovratnice se razprodajajo prav ceno. Z odličnim spoštovanjem 1080-17 ANTON SARC specialna trgovina za belo blago in nevestiuske opreme na Sv. Petra cesti št. 8. Šivalnica na Sv. Petra nasipu št. 7. Čistilnica za perilo "V I^olod.T7-orslsili. -u.lica.2n sit. 3. 15 39 45 Sijevanja In driske varujemo dojenčke najbolje, če jih prehranjujemo z mlekom in Kufekejevo moko za otroke. Oboje želodec dobro prebavi in v žrevesu preide to manj lahko k vretju kako mleko samo. Kufekejeva moka za otroke daje mleku večjo redilnost, vsi otroci jo radi uživajo, je pa tudi raeijonalen prehod k trdi hrani. Zvonko Temin se k notarski kandidat jY[inkcc Tbminšek r0j&na $vetek hči višjega jre/ej«. oficijala v pok in hišnega posestnik** 2365 Sfojje >^£šk poročeno, h&^s— dne t5, julija t£C7. /Ljubljana Št. 110 pr. Razpis službe primarija. Na medicinskem oddelku doislno bolnice v LJubljani je iz praznjena služba primarija s katero je združena letna plača 2000 K ter pravica do 6 v pokojnino vŠtevnib petletnic po 200 E. Poleg tega nživa pri in arij aktivitetno doklado 400 E in 16 % draginjsko doklado od temeljne plaže. Prosilci za to službo morajo biti doktorji vsega zdravilstva ter imajo doEazati posebno usposobljenost za samostojno vodstvo medicinskega oddelka. S krstnim listom, z diplomo o doktoratu, z izpričevali o dosedanji zdravniški delavnosti in specialni strokovni usposobljenosti ter z dokazili o znanju slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisanju podprte prošnje je predložiti do 26. avgusta 1907 podpisanemu deželnemu odboru. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 12. julija 1907 . 2364—1 I. Geiger odpotuje do 18. avgusta 1.1. Najbolj*! in najmodernejši KLOBUKI Yseb vrst v oajboga-tejai izberi po gl. 1-20 in vi*e v l4ji«fcl|i»nl pri Razglas. L Klobuki so sprejemajo v popravo. V gostilni „pri GoloMko" na Su. Petra cesti šl. 2G se toči od 12. julija 1.1. naprej izboren Colaričev rizling in kratki teran od g. lupana iz Dutovelj. Za drnibe lopa soba s posebnim vbodom. Dobra me ščanska kuhinja. = Raki Iz Pivko, = kateri so okusne j Si od cerkniških. 2330-3 Vdano se priporoča Marila Kovač, gostilničarka. Na podstavi dogovora z dne 12. aprila 1307 (razglašenega z razglasom c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 2. maja 1907, dež. zak. št. 8) razpisuje podpisani odbor za osušitev ljubljanskega barja mesto stavbnega voditelja za izvršitev del, potrebnih za osušitev ljubljanskega barja ob Ljub ljanici in ob Gruberjevem kanalu. Kot stavbna doba za izvršitev omenjenih del, proraČunjenih na 4,184.000 K, je določen rok 5 let, začenši z letom 1908. Področje in naloge stavbnega voditelja so v g 7 navedenega dogovora nadrobno spisani. V poštev se morejo vzeti samo takšni prosilci, ki imajo primemo znanstveno kvalifikacijo, so že pri izvrševanju podobnih del v samostojni službi uspešno delovali in morejo službo nastopiti najkasneje 1. novembra 1907. Prošnje, ki jih je vložiti do 31. avgusta 1907 pri komisiji za osušitev ljubljanskega barja (deželna vlada, Bleiweisova cesta Št. 10, morajo obsegati nastopne podatke in sicer, kolikor je možno, opremljene s primernimi listinami: 1. ) Starost prosilceva; 2. ) dokaz znanstvene kvalifikacije in doslej v samostojni službi izvršenih del; 3. ) dokaz o znanju jezikov • 4. ) napoved zahtevane plače; 5. ) napoved, Če more, oziroma obvezna izjava, da more prosilec službo najkasneje do 1. novembra 1907 nastopiti. Odtiski zgoraj navedenega dogovora se na prošnjo dobivajo pri komisiji za osušitev ljubljanskega barja. Komisija za osušitev ljubljanskega barja v Ljubljani, dne 11. julija 1907. c. kr. deželni predsednik: 2349 Schvvarz s. r. se proda po nizki ceni. Kje, — pove upravništvo ^Slov. Naroda". 2326-2 Mestna učiteljica, stanujoča v bližini novega poslopja višje dekliške Šole, sprejme za prih. šolsko leto due deklici na brano in stanovanje. — Zglasila pod Šifro „Pi J. 48" upravništvu „Slov. Naroda** do 7. julija. 2117 7 Sprejmeta se takoj 2 trg. pomočnika za trgovino mešanega blaga in sicer eden kot vodja zmožen vseh strok, in eden popolnoma zmožen želez ninske stroke pri 2343-2 S J. KRAŠOVIC g v v U Šietinu, 7. junija t907. 2alkenwaldersir. 2311. Gospod Cabriel piecoli lekarnar v Ljubljani Va^a 2163-4 Želodčna tinktura je na meni napravila prav dober učinek in si ne morem kaj, da Vam is hvaležnosti ne isrečem prisnanje in povsod ne pohvalim Vaše želodčne tinkture. 2 velespoštovanjem gospa Jflara sjierer. 1 Oblastveno dovoljena razprodaja! Nikar ne zamudite ugodne prilike za nakup! se z dovoljenjem obrtne oblasti radi popolne opustitve trgovine spodnja krila Dvorski trg št. 3 pod r)arodno tovarno. Večje Število tesarjev sprejema proti dobremu plačilu Ivan Zakotnik, tesarski mojster Dunajska cesta št. 40. 1666—Se 3 m arsKe doku za moško in žensko delo, Išče prot: takojšnjemu vstopu . 23i2 i JSntonio perzan, čevljarski mojster v Pulju. Hišo 1 š 006 -9 v kateri je dobro idoča trgovina 1 mešanim blagom in gostilna z ŽgaDJe-toČem, dam zaradi preselitve za več let v najem« Eventualno se biša tudi proda pod prav ugodnimi pogoji. Poizve se pri lastnici Ivani Me* kinda v Topolu pri Begunjah. Notranjsko, au pa pri Pavlu Turku. Izvežbanega, pridnega in poštene^-.. kurjača sprejme takoj kranjska tovarna lanenoga olja ZABRET & HUTER, Britof pri Kranju. — Ravnotam so naprodaj še v popolnoma dobrem stanju valjarji (AValzenstnhl) in dobro obranjena za 20 kocj moče: zelo pripravna za kako žago manjši mlin. 2336 „Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani 12- HO Poln Podružnica v SPUSTU. P »lav Stritarjevo ulico št. 2. Podružnica v CELOVCU, a noo.ooo. obrestuje vloge na knjižico in tekočI račun po 4V8°/0 od dne vloge do dne vzdiga. — Sprejema zglasila za subskrip cijo deležev anujece se „Hotelske družbe z omejeno zavezo Triglav" po K 500—, 1000—, 5000 — in 10.000. Rontni davek plača banka sama. ****** P1«** sama Prva domaČa slovenska pivovarno G. AUER-jevih dedičev v Ljubljani, Wolfov« ulico »tov. 12 *"-"*■'* marčno oivo v sodcih in steklenicah Ustanovljena lota 1854, priporoča slavnemu občinstu in spoštovanim gostilničarjem svoje BflF" izkOmO Izdajatelj in odgovorni urednik: Ras to PuotofllemSek. Lastnina in tisk -Narodne tiskarne11. 15 90