St. 115. V Mariboru, vtorek 3. oktobra. IV. teCaj. 1871. SLOVEN NAROD Izhaja trikrat na teden, vtorek, četrtek in soboto, ter velja po posti prejeman, ali v Maribora s pošiljanjem na doin. aa Mlo l<'to 10 gold.. za pol leta 5 gold.. za četrt leta 2 gold. 60 kr. — Za oznanila se plačuje od navadne četiristopne vrsto 6 kr. čj so oznanilo enkrat tiska. 5 kr. ču dvakrat in 4 kr. če se tri-ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača »tempelj za 30 kr. — Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Mariboru, v koroški ulici hišn. itev. 220. Opravnistvo, na ktero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v tiekamici: F. S kaza in dr., v koroški ulici bišn. 5t. 229. Učiteljski shod v IJ ubijan i. i. Zopet smo imeli narodno skupščino, ktera se leto za letom ponavlja. Naši narodni učitelji, raz-širjevalci omike in prosvetc med slovenskim narodom, napravili so 27. septembra ob 9. uri dopoldne shod ljudskih učiteljev na Kranjskem, da bi se posvetovali in razpravljali o ne ravno sijajnih razmerah svojega, kolikor važnega, toliko tudi težavnega stanu. Zbralo se je okolo 160 učiteljev v dvorani na „rotovžu,u kjer je navadno le prostor za protinarodne elemente. Shod je pričel učitelj g Praprotnik ter med drugimi nazdravil tudi prišle goste iz Hrvatske (trikratni živio-klici!), ter razdelil od učiteljskega zbora v Zagrebu poslane „priznanice1*, za ondotno razstavo. Teh priznanic deležni so bili gg. Bclar, Cebin, Lapajne, Praprotuik, Stegnar. Gosp. blagajnik Močnik je potem bral svoje računsko poročilo, iz kterega se je razvidelo, ka učiteljsko društvo za Kranjsko tudi gmotno pospe šuje, da ni mnogo zaostalih letnih prispevkov. Prva točka na dnevnem redu je „osnova učnih črtežev za slovenske ljudske šole na Kranjskem." Poročevalec učitelj Lapajne razloži v jedrnatem govoru važnost tega predmeta, ter predlaga za celodnevno enorazredno ljudsko šolo 30 učnih ur na teden (4 veroznanstvo, 1(> slovenski jezik, 4 steviljenje, 3 kazalni in rečni uk, 1 oblikoslovje in risanje, 1 petje in 1 telovadba.) Po dolgi in živahni debati, ktere se sosebno udeleže gg. učitelji: Zarnik, Vavken, Močnik, Cebin, Potočnik in Zima se sklene, da se, dokler se učiteljem plača ne poboljša, ostane pri dosedanjem črtežu, to je 24 urah na teden, zlasti, ker bi i za mladino, ktera ima na množili krajih dalež v šolo. odveč bilo po 5 ur na dan. Isto tako se sklepa gleda črteža za razdeljeno ali poldncvno (dva oddelka) enorazredno ljudsko, za ktero je gosp. poročevalec predlagal za I. (niži) oddelek 13 ur (2 veroznanstvo, 0 slovenski jezik, 2 kazalni in rečni nauk, 3 steviljenje) za II. (viši) oddelek pa 11» ur na teden (2 veroznanstvo, 8 slovenski jezik, 4 rečni nauk, 3 steviljenje, 1 oblikoslovje, 1 petje). Glede učnega črteža za dvorazredno ljudsl?o šolo je obveljal predlog g. poročevalca namreč za I. razred 22 ur na teden (2 veroznanstvo, 12 slovenski jezik ((> branje, (> lepopisje) 4 steviljenje, 2 kazalni nauk, 1 petje, 1 telovadba), za II. razred pa 25 ur na tedon (2 veroznanstvo, 11 slovcn ski jezik, 4 steviljenje, 2 prirodoznanstvo, zemlje-pisje in zgodovina, 2 oblikoslovje, 1 petje 1 telo vadba. Pri učnem črtežu za tri in štiri razredno ljudsko šolo se je prav po nepotrebnem potezal učitelj Močnik za nemški jezik, češ, da mu je premalo ur (4 oziroma 5) odmerjenih,da potem otroci ne prineso potrebnega znanja nemščine v srednje iole. (Nemir in klici: Oujtc!) Učitelj gosp. Stegnar ga je prav točno zavrnil, rekoč, da je ljudska šola izključljivo namenjena le izobraževanju ljudstva in da, če hote sta riši pošiljati svoje otroke v srednje šole, naj po sebe plačujejo učitelja, da jih bode posebe vadil nemščine , kajti nihče ne more učitelju jemati za zlo, ako pri svoji pičli plači, dobi še kak poseben zaslužek (Dobro, živio!) Končno je obveljal predlog poročevalčev namreč: za trirazreduo ljudsko šolo, I. razr. 22 ur, II. razr. 23 ur, III. razr. 2f> ur na teden a za štirirazredno ljudsko šolo, I. razred 22 ur, II, razr. 22, II. razr. 24 ur, 111. razr. 20 ur in IV. razredu 27 ur na teden. O drugi točki poroča g. Stegnar, šolski nadzornik v Idriji. Nasvetuje namreč in razlogi podpre, da se učiteljsko društvo kranjsko premeni v slovensko učiteljsko društvo za vse slovenske pokrajine, in ako bi vlada tega ne privolila, da se pravila sedanjega učiteljskega društva kranjskega tako prenarede, da mu sinejo tudi notranjski učitelji pristopiti. Ro je še učitelj g. P o d o b n i k iz liajhen-borga o tej točki govoril, ter jasno dokazal, ka je tako društvo mogoče, koristno in nenevarno, ker imajo vsi učitelji isti jezik, iste predmete, ker se ni bati da bi bili učitelji revolucijonarji, dasi so vedno največ trpeli itd., se druga točka uavdušeno in enoglasno sprejme. Preko tretje točke, o kteri poroča gosp. Tomšič, da bi učiteljski list večkrat izhajal, se preide, ker razmere še niso dovolj ugodne, na dnevni red. C) četrti točki: uravnava napravljauja, zdr-žcvauja in obiskovanja javnih ljudskih šol in u-ravnava pravnih razmer učiteljev na javnih ljudskih šolah, poroča gosp. Lapajne iz Idrije in sicer tako točno in temeljito, da mu izrečemo javno svoje veliko priznanje. Razprava je bila jako živahna, pa preobširna, da bi celo priobčili. Opomniti pa moramo izvrsten govor učitelja gosp. Zamika, kteri je živimi barvami narisal neugodne razmere ljudskih učiteljev. Naposled se je po množili govorih in ugovorih sklenilo, naj se /.a plačo učiteljev merilo vzame iz sosedne Štajerske, ker se je sicer bati, da se mnogo in to najboljših učiteljev prrseli na Štajersko, kjer je boljša plača, kar se je v zadnjem času tudi v istini že dogodilo. Po tem merilu bi znašala plača učiteljev po Listek. V'£. minole tsi*t*c*ii«3 niliulorsti. Z nekako milo otožnostjo se često spominjam tistih mračno-sročuih dni, ko nisem sc vedel, kakšen je mali in kakšen veliki A mej črkami. Vrača sc mi v spomin iz te dobe, nmogokaj, čemur se zdaj posmehujem, posmehujem z rosnim očesom. Poznal sem edinega Pusta, mater božjo sedem ža-lostij, pasji dan, svetega Ilijeronima, kateremu so pri nas rekli Anjel, in svetega (lola na pratiki. Ne, — tudi za svetega Roka sem vedel, ker je bil cerkveni pokrovitelj naše pobožne soseske Ta učenostjo res neizmerno majhena; a sreča tistih let je bila tolika, da bi za-njo dal rad vse, kar sem se pozneje naučil. Kadar je bila na hribu pri samotni, za dvema lipama stoječi cerkvici obrh Srabotnika na svetoga Hoka nedeljo maša, sijalo je po navadi solnee tako lepo in smijajno, kakor sc je na tolicega svetnika praznik tudi spodobilo. Kako sem bil neizmerno radosten, ko sem nekdaj šel prvič k svetemu Roku na to nedeljo! V glavni cerkvi sem že poprej bil nekoliko kratov, in to vselej na koru, kjer je bila naša klop vspo-r cd orgel. Oblekel sem se toraj svetemu Roku na čast in sebi na veselje, kar sem se najlepše mogel. Srajca je bila tenka in bela, brearokavnik pis an; samo hlače so sc delale nekoliko predolge, da jih je bilo spodaj treba malo zavihati, ker so rekli, da tak, kakošen sem bil takrat jaz, naglo raste; a bile so nove ter ne iz kozlovih kož nego iz kupilne progaste tkanine, da so toraj pomižkovalc nekoliko na gosposko plat, kar me je tako veselilo, kakor vsacega prostega Slovenca, ako more odsloviti staro nošo in hitro leteti za novejšo. Nego kaj to de! Saj je tuja vsa zdanja obleka med nami, katerih predniki so že za Trubrovc dobe po večini izrekali dal kozel, ter belo odeti hodili vsaj do Ljubljane, če ne morebiti više gori. Na Dunaji se časi nameri kmet, po oblačilu ves podoben Kranjcu, a vendar je doma iz avstrijskega velicega vojvodstva; na Bavarskem so okolo Monakovega pred nemnogo leti nosili, ako jih ne nosijo more_ biti še zdaj, črne ko/ene hlače in škornje čez ko_ leni, kakor naši brdki *) mladi Gorenjci, katerim ta oprava tu ter tam že tudi priseda. A treba je da se povrnem zopet sam k sebi. Klobuk mi je bil toličko preobilen, da sc jc na glavi sukal, kakor bi ga na kolu sredi njive ptičem na strašilo zibala sapa; nego imel jc kosmato, živo dlako in svitlo, da-li svinčeno prego (šnodclj) na traku. Crevclj iz rokavnika ni potroboval moje vrsti' človek. Odrineva torej po vrtu mimo jablane pisanke *) Tako na (Joriškcin še zdaj in prav izrekajo to besedo namesto gorenjske pokvarjene oblike: brhek . kajti h se jc iz d enako porodil, kakor v besedali: svaliko g v.ili k o itd., namesto: sladko, gladko. čez prelaz jaz in oča. Z materjo sem nerajši hodil v cerkev, ker se mi jc zdelo, da je možu z možmi občevati spodobno. Pod vasjo doideva skraujaškcga nemaka (niutca), ki ni videl, slišal in govoril, a vendar na tanko znal za vsak ne-prestopni iu prestopni praznik ter za vsako poletno nedeljo, v katero je pri kaki podružnji cerkvi bila deseta maša. Vedel je tudi, katero žito lepše kaže na polji, in kaliko ovočja (sadja) obeta drevje, ker je grede tipal ob sebi klasje po njivah in veje mul saboj po jablanah, slivah in hruškah. Ob dveh velicih palicah sc jc premikal, da je bilo podobno, kakor bi imel štiri noge, s katerimi je dovolj hitro gibal, akotudi malo s krajšimi koraki pazljivo stopajdč, kakor je Sploh navada slepcem, ter vedno s palicama na levo in desno po-se/aje, da ne bi kam v stran krenil. Ko se je bilo s ceste v levico zaviti strmo uizdolu po ozki stezi, na tanko jc vse izdelal brez voditelja. Tukaj sva ga prihitela, naglo id6c* {»roti Srobotniku, vasici v znožji svetega Roka, ki stoji nad njo pol četrti ure. Na hribu najdeva že vse črno moških ljudij na tej plati in vse belo ženstva na onej, kajti naroda sc jc od vseh obližnjih krajev nabralo vselej mnogo, ker jc sveti Rok pomočnik pomornim (kužnim) boleznim. Kovač ., Favrc," sajast po obrazu, potan po čelu, držal jo v krepki roci prižgano palico in že ob devetih jel tako na vse mile kriplje streljati, da se je po dolini razlegalo, če ne do razredih 500, f>00 in 700 gld., za podučitclje pa 70 pret. plače učiteljeve. Konečno se je por aeclaniationem volil stari odbor. Ćeli shod nam je bil prijeten dokaz, da je našim učiteljem mar narodno šolstvo, da živo čutijo važnost svojega »tam:, ter da bodo, ako se jim odloči plača, k:tkoršno zahtevajo in kakOf Ine s o vredni, dovršili tudi naj-skrajneje zahteve, da bodo buditolji našega naroda, kakor so češki učitelji. Da bod« naš popil kolikor toliko popoten, naj omenim Še, da se je tudi gbsp. šolski Svetovalec Jare.- udeležil debate, in sicer v prav pravilni, gladki slovenščini. — Če odračuuiiuo neke parlamentarne malenkosti, je vladal pri celem shodu dober red, kte-rega jc dvakrat kalil le gospod Močnik s svoje-glavnim trdenjem , prvič, da se mora nemščina bolje gojiti, dragic pa: ka ima po njegovim mnenji učitelj že toliko plače, da ihorribim dietu !) lahko izhaja. Tu pa je nastal tako viharen Ugovor, da ie je celo g. Dežinan, ki je bil v svoji lastnosti kot župan nazoč, kar smeha vil. in na-ZOČega narodnjaka smo čuh reči: rTa bi še rad nekaj postal!" Peticija učiteljev glede šole in plače se je drug dan po g. dr. Zamiku predložila deželnemu zboru, tedaj bomo še imeli priliko, se muditi dalje pri njej. II. Zvečer istega dne ob 8. uri so napravili uči telji besedo v pomoč učiteljem . njihovim vdovam in sirotam, v lepi Tavčerjevi gostilnlci , ktera je. bila slovenskimi zastavami in cvetlicami ozaljšaua. Muzikalni del večera je izvrševala godba C. kr. grof Ifuvn-ovega polka pod vodstvom kapelnika g. Scliantelna. pevski oddelek pa učitelji sami pod vodstvom g. A, Nedveda. Gostilnica je bila prenapolnenA tn mnogo ljudi ni dobilo prostora, kar je doka/, občnih simpatij. Mnogo gg. deželnih poslancev je bilo tudi nazočih. Da ne dolgočasimo bralcev z dolgim, itak že stereotipnim popslom celega zanimivega programa, v kratkem omenimo, da BO bile vse točke dobro izvršene, vele pohvalno sprejete ter da je bil zbor 50 učiteljev tako močan in blagoglasen , kakor ga še nismo slišali, kar jc tem veče vrednosti, ker silna goječa ni bila ravno petju ugodna, iu ker so imeli učitelji samo eno uro prosto za poskušnjo. Vmes med petjem in godbo so se vrstili nazdravi in govori. Dospel jc tudi telegrafičen pozdrav iz Mozirja, v imenu učiteljev v savinski dolini. V daljšem in jako krepkem govoru je gospod Stegnar razlagal občinstvu dozdanje tužne razmere učiteljev, ter v imenu svojih tovarišev se obračal do gospodov deželnih poslancev, naj bi blagovolili pri- svojem posvetovanji in sklepanji jemati potreben ozir na učitelje. Ker je bil ta govor izrecno iu v prvi vrsti namenjen na adreso gosp. dr. Zarnika, je poprijel slednji besedo, razlagal znanim svojim drastičnim načinom pomen in važnost učiteljskega stanu z obljubo, da se bode on, kolikor zmrejo njegove moči, potezal na korist učiteljev. Da je bil ta jako dolgi in skozi in skozi izvrtan govor Sprejet navdušenimi živioklici in ploskanjem, ni treba dalje razpeljevati. Bilo je še mnogo govorov, med njimi dr. Zamikov na učitelje, ki so sklenili slovensko učiteljsko društvo, nazdrav gostom Hrvatom in slednjih odgovori, pa vsemu ni niti prostora niti čas. S kratko rečeno večer jc bil razkošen, vesel, zabava in radost splošna iu ne motimo sc, ako pristavimo, željo splošno, čez leto in dan doživeti enak ali, če mogoče, še sijajueji večer. lil. V prvem nadstropji velicega šolskega poslopja so bili v dveh sobah razstavljeni učni pripomočki proti jako nizki vstopnini namreč 10 kr. za osobo. Da je kljubu temu številu obiskovalcev bilo le pičlo, nam jc nerešena zastavica, zlasti, ker je imela razstava mnogo velezanimivih predmetov. Stavljene so bile na ogled najnovejše izkušnje iu iznajdbe na pedagogičnem polji, krasni zemljevidi iu globi, prirodopisne podobe, raznovrstne knjige, sploh učni pripomočki vsi prek, da iz mnozega števila le ne.ktere omeniti utegnemo. V prvi vrsti nas je zanimala Steguarjeva „Šolska lira" (stenske table za vaje v petji po glaskih) okolo 40 listov. Kolikor nam znano, kaj enaoega niti Cehi niti Nemci nimajo, misel je popolnem izvirna in uačiu tako praktičen, da se mora mladini glavicam v glavo vtisniti podoba in vrednost vsake glaske. Želeti bi bilo, da se ta lira, ktera je gosp. Stegnarja stala siguruo mnogo truda iu stroškov, spravi v tisk in tako na svet. Med šolskimi izdelki so jako krasni oni iz šole v Idriji. Risanje, lepopisje iu pravilna, ka-koršnih nc nahajamo nikjer v ljudski šoli, in so menda le v Idriji mogoče, kjer delujeta tako izvrstni moči kakor Stegnar in Lapajne. Razstave SO se udeležili dalje: Janez Zima v Ljubljani (herbar in lesui prerezi), učiteljsko društvo, nSitelsko pripravniške in mnogo knjigarjev, med njimi tudi L. Hartmann iz Zagreba. Ker pa kniigarji razstave rabijo le za reklamo, kterega jim vsakako da mnogo dobička, se nočemo dalje pri njih muditi, dasiravno so nekteri vclemnogo in krasnega blaga razstavili, pri kterem je le obžalovati, da ljudska šola nima ni mecenatov ni novcev, si taka izvrstna pa dragocena učna sredstva omisliti. Cc smo tako v kratkih in naglih potezah obrisali važueje hipe učiteljskega sdoda, nam naj se ne jemlje za zlo, ako nismo vsacega omenili 5 kteri in kakor bi rad; podati smo hotel bralcem kolikor mogoče kratko podobo, z nado, da nam bode drugo leto dana prilika giede razstave omeniti več učiteljev, kterib imena iu izdelke smo letos zastonj iskali. Da se čez leto iu dan v boljših razmerah in v obilnejem številu vidimo! .1. Ž. Iz (ložHnili zborov. (5. seja 28. s ep t.) Nazočih jc bilo 21 poslancev. Deželni glavar bere dopis deželne vlade, v kterem se deželni zbor pozivlje volitve v državni zbor zvršiti. Deželni glavar pravi, da bode ta predmet prišel na dnevni red ene prihodnjih sej. Dalje objavi, da zakon p premembi volilnega reda , kakor ga je kranjski deželni zbor v zadnji sesiji sklenil, ni dobil najvišega potrjenja. To sc izroči ustavnemu odboru. Več peticij se izroči dotičnim odborom- Vladna predloga* zakon glede uredjenja voda se izroči odboru. Postava o uredjenji, zidanji, in vzdržavanji šol sc izroči šolskemu odboru, v kteri so voljeni: Dr. Bleiweis , dr. Oosta, lrkič , Svetec , Kramar, Tomaii in llorak. lrkič in Poklukar poročata v imenu finančnega odbora o končanji računov različnih fondov, ki sc brez debate potrdijo. Svetec poroča o prošnji Občine Čatež, „naj se t}. 18 občinskega reda prenaredi," ter nasvetujc naj se ta prošnja odbije, ker so Catežci sami krivi, ako niso dovolj zastopani v glavni občini, ker so niso dovolj volitev udeleževali. lepši svojih bratov, ne vedoe, kako plemenito duševno delo tudi obličju daje plemenitejšo podobo, kar očevidno kaže kmetski dečak, ki sc že prvega pol leta iz mestne učilnice povrne z obrazom vse drugačnim nego je bil poprej , dokler jc krave pasel. Jožnjakov Martin, ki jc na tanko znal svojo sveto dolžnost, in se zvonika vedno skrbljivo gledal , kedaj so se gospod že dosti ohladili, stane pritrkavati, kar najlepše more, in ljudje sc jemo v cerkev snovati , kajti maša se ima [»očeti. A ker notri nij dovolj prostora, to se polovica pobožnih krščenikov raztakuc zunaj pod velikanskima lipama ter niže cerkve pod smrekami po sencah, vsak po svoje boga časteč. Z očetom sva bila že malo poprej Šla gori na kor, od koder zc je dalo vse izvrstno videti. Jezilo me je nekoliko, da se jc bilo nam možkim ljudem v cerkvi treba odkrivati , a ženskim nc. Nikakor uijscin vedel, kako je to, da ima tukaj večjo pravico ženski svet, kateri jc po vseh dru-zih stvareh povsod globoko pod moškim. Obeh stranskih oltarjev svete Polouc in svetega Blaža nijsem nič posebno ogledoval, a tem bolj oči obračal na veliki oltar, v katarem je stal ter nad kolenom kazal rano lep sveti Rok, dolben iz lesa. Sc mnogo bolj nego sam sveti Rok me je zanimal njegov pes, ki je pred njim sedel in s „trento" kruha mej zobmi tako zvesto pazil na svojega gospodarja , da je pozabil snesti, kar je ie v gobci samih Dobrčpolj , vendar vsaj do Slčvice, v Prc-lesje in morebiti celo tja do Podsmrekc , ako je stopo dobro napolnil, Otroci smo si tiščali ušesa, kadar je poknilo, da so okna v cerkvi zatrepetala a vendar sc v gostem roji gnjeli do kovača, kateremu nas je bilo treba cesto odganjati. Mladeniči so z dekleti bili v svojih pogovorih, kaj si vem v kacih, ker so nas podili, ako smo od kod blizu prišli, morebiti še bolj nego sam kovač „Favre." Zcne so si pripovedovale, po čem pleuja žito, kakšen je lan, po čem daje krava mleko in take stvari, a možaki gledali s hriba daleč okrog sebe po deželi, koder je že kedaj hodil kateri iz med njih blago prodajat, ali dolgove terjat, ali voli kupavat. Sveti Kom so si zlasti radi kazali pobožni kršče niki, med katerimi je bil posebno sloveč Gregorjev Matijček, ki je vsako leto obhodil vsa proščenja (božje poti.) Največ in tudi najveljavnejŠih mož kakoršen je bil svetega Roka ključar Ilija, rutinski Jurko, Strmcščak iu drugi, stalo je v čestit ogra-bek zbranih malo niže sakristije, kjer so „gospoda" na hrib čakali. Kadar se je pokazal gospod še nizko zdolaj na stezi pod staro bukvo, Jožnjakov Martin, ki je se zvonika pol ure zvesto prihoda pazil, hitro malo pozvoni, kovač trikrat ustreli, in po vsem hribu je ob enem slišati: gospod „gredo"! Skoraj potem se prikaže, ne župnik, kate remu je klanec malo prezaporiČcn, nego kaplan z učiteljem Ivancem. Ta blagosrčni mož je bil kes nejc tudi moj prvi učitelj. Sc živi, a ne tam, kjer tista leta. Čakalo jc i njega dovolj boja v življenji , ker jo imel obilo sovražnikov one vrste, ki človeku posebno znajo dneve sladiti, ako se nanj spravijo. Mi otroci smo ga ljubili vsi ter vedeli zakaj. — Učitelj iu kaplan sta bila še v bregu pod leskovim grmom, kacih deset korakov od čakajočih mož, in žc so z glav leteli klobuki. Vsak ob svojo gosposko palico sc opirajo prideteta na vrh , z njima nekaj dijakov in drugih odličnejših ljudi, katerim sta se po sili pridružila tudi učiteljeva psa Ilektor in Kastor , izvrtna lovca. Gospodje se ustavijo v kmetski družbi, da sc malo oddahnejo ter obrišo pot s čela. Dijaki so molčeči, a kaplan z učiteljem vred, možem okrog ponujajo njuhalnega tabaka, vsak po svoje povesta zdaj kako ozbiljno, premisleka vredno, zdaj kako šaljivo, smeha vredno besedo, kar se kmetskim veljakom zdi bolje nego sam ne vem kaj. Kako nedosežno veliki, neizmerno imenitni, kako učeni so bili meni vsi ti gospodje, posebno kaplan! Izza očetovega hrbta sem jih strahoma s klobukom v roci ogledoval in premišljal. Gosposki so govorili, vse drugače, vse lepše nego najprvi kmetje. Nem ški iu latinski so znali, in bog vč, kaj še druzega, kakor bi rezal, če je bilo treba. Kdo se jim ne bi čudil! Njih obrazi so bili mnogo belejši, vzornejši kmetskih, kar se je videlo tudi na dijacih, ki so se bili vendar po bližnjih vaBćh porodili mej kmeti Nikakor nijsem torej mogel razumeti, da so toliko Dr. Costa Be sicer sporazumeva z odborovim predlogom, a meni, da občinski red v novi uravnavi občin ne bode dober, zato naj se deželnemu odboru naloži novo osnovo občinskega reda izdelati in v prihodnji sesiji predložiti. O tem se nekoliko debate uname med Costom in Svetcem, kterc so se udeležili tudi Bleivveis in deželni glavar Kazlag, iu ktera se konča s tem. da je Costa svoj predlog nazaj vzel. Piutar poroča o peticiji občine litijske za na-meščenje enega zdravnika. To se e. kr. vladi odstopi in priporoči ugodno rešenje. Slikarju Frankctu se dovoli pomoč 200 gld. da more še dalje v Benetkah učiti se. Prihodnja soja v soboto. (<>. seja dne 80. septembra.) Zapisnik prejšnje seje se prebere, potrdi, došle peticije pa odločijo finančnemu in šolskemu odseku. Pismo c. kr. dež. predsedstva se izroči adres-nemu ali ustavnemu odboru. Pri poročilu dež. odbora o postavi, s ktero sc dodatno k § 28 odloček 8. občinske postave od 17. februarja 18G6 omenjuje izdavanja ženi-tvanjskih oglasnic poprime poslanec Tavčar za besedo ter konstatuje, da sc cerkev za popolno prostost vseh zakoua zmožnih poteguje, da bi bila tedaj nasvetovano postava proti cerkvena, da bode pa on za postavo glasoval, a to nc iz cerkvenega nego iz narodno-gospodarskega stališča. Dr. Bleivveis razjasni zgodovino te postave v deželnem zboru kranjskem, mnoge neprilike in sitnosti, ki so nastale vslcd neomejene prostosti ženitve. Pripoveduje, kako je bil deželni odbor vslcd pritožcb čestokrat v zadregi, pa po postavi vezan, da sc je mnogokrat odlašalo s privoljenjem, češ, ka sc bo prva strast pri ženinu polegla. On je za predlagano postavo iz treh uzrokov. 1. Bode na korist marsikteremu ženinu in nevesti, ktera v prvi strasti nc pomislita, kaj bode potem ko bodejo iz dveh osob nastale^ tri ali štiri. 2. Na korist občin in sosesk, kterc morajo tako žc težka bremena nositi iu 3. iz moralnega ozira, kajti taki zakoni, kjer kruha manjka, imajo raznovrstne slabe nasledke. Zato živo priporoča predlagano postavo. Wurzbach razlaga stališče vlade. Pripoveduje kako so županje, ko se je vsled pritožbe < ženitev vendar privolila, odpovedali pokorščino, da jc moral dež. odbor sam dozvoljenja dajati iu da jc bil po tem takem v deželnem odboru cel „llcirats-burcau." Vladi treba pomisliti, da se pravo pogodi. Vpraša sc, se bo li po tej postavi vsem sitnostim prišlo v okom , kajti ako sc ženitev ne dovoli, utegnejo nastati divji zakoni i. t. d. Vrh tega bi bila uasvetovana postava „unicuni", kakoršnega ni v nobeni deželi. On pa bode vendar postavo predložil na više mesto iu priporočil. Dr. Kazlag. Ta postava je tako važna, da jo bode marsiktera dežela posnemala. Gospodje predgovorniki so temeljito dokazali njeno potrebo. Tudi imamo mnogo postav . ktere omejajo prosto ženitovanje, n. pr. občni drž. zakonik glede malo-letnib, tj 58. obč. zakonika, vojna postava in predpisi glede častnikov, kterhn se le proti izdatni varščini dovoljuje ženitev. Imamo upravnih postav, ktere omejujejo samovoljno ženitev. Čuvaji naše jetnišnice se smejo ženiti le na eno tretjino in še le pred kratkim se jim je dovolila ženitev na ostala tretjina pa mora čakati tako dolgo, da pride vrsta na njo. Ce se že trdi, da je ženitev vsakemu prosta, je gotovo tudi to, da se na tuje ženiti nihče pravice nema. Potrdi sc potem tudi v drugem in tretjem branji: P o s t a v a od....... s ktero se dodatno k § 2* odloček 8. občinsko postave od 17. februarja 1866. leta omejuje izdavanje ženitvanjskih oglasnic. § 1. Pri dokazanem pomanjkanji po-trebnik dohodkov ali pri dokazanem slabem obnašanji (vedenji) sc sme odreči ženitvanjska oglasnica. Pritožba proti odločbi občinskega starešinstva gre na občinski odbor in dalje na deželni odbor. 4? 2. Ta postava^stopi v veljavnost tisti dan, kterega se razglasi. i? .'5. Moj minister znotranjih zadev ima to postavo izvršiti. — (Enoglasno sprejeta.) — Poročila o deželni gozdarski šoli v Sneperku in finančnega odseka o proračunu bolnišničnega, poroduišničnega zaklada za 1. 1872 sc potrdita. Prihodnja seja 4. oktobra ob 11 uri. Dc/.clni zbor *tuj«kr«Ki jc imel v soboto jako zanimivo sejo, v kteri je na vrsti bila nemška pravna zahramha" proti c. kr. reskriptu ua Cehe. Izvrstno so govorili v tej debati Slovenci: Dr. Domin k uš, Herman in dr. Seruec. Ker hočemo sejo, posebno pa govore slovenskih poslancev, po 81 eno graf ič ni h zapi s- kih prinesti, odložiti moramo poročilo do prihodnjič. Vm. BJllI>11*1114». 90. sept. —nik. — (I/v. dop.j Zopet smo videli včeraj koliko je mar našim pikelhavbarjeni za ogenj, ako gori v resnici. Ob četrt na 11 naznani strel, da je v Šiški ogenj. Gorelo jc močno tembolj ker je veter pihal. Siškarji z eno in Kozlerjevi delavci z drugo brizgalnico so bili takoj na prostoru, a slavnemu društvu rFeuer-sebeu" sc je še le ob 11 uri poljubilo v Šiško iti in sicer z eno staro brizgalnico. In to društvo, ki ima več sto društvenikov (tako vsaj pravijo) poslalo jc kakih 2<> dečakov gasit. Nek policaj jc rekel šaljivo ./zadnjič so na rotovžu rekli , da jih je pet sto, denes jih je pa komaj 20 videti." Kaj so pa naredili? Kakor po navadi: nič. „Wir boben ka Wosscr" so djali in se izgubili vsak na eno stran. Gledali so kako gori , ali da bi prijeli za brizgle to ne, temveč pustili so še vedno prve, ki so začeli trombati, tako dolgo, da jim je nek gospod rekel, da naj malo poprimejo , da se bodo spehani oddahnili. Iz brizgalniec , ki so jo saboj pripeljali je prva kapljica ob pol uri prišla toraj čez pet četrt ure. Izvrstno! Šafarjcv Dolfe sc je baje gledaje izustil: „Am besten vvird's sein, wcun man brennen lasst. Pravo 1 gospod Safar. Morda bi vam nič ne bilo ko bi tudi eola slovenska Šiška pogorela. AjvpraŠal bi Vas : Za koga je mesto toliko toliko tisoč forintov dalo za brizgalnico in drugo gasilno orodje, ako se jih pri ognji nc vidi kadar treba. Mar li zato da nemški tnrnarji ž njimi parndirajo? ali da se take hiše ob nedeljah in praznikih gase, ki ne gorč? Ko nijsmo „Fcuerscbcuw imeli, bile so v petih minutah naše brizgalnice v Šiški. ako jc gorelo; organizi-zirana požarna straža pa .'i četrt ure potrebuje. Lep napredek! Vsa hvala pa sc mora Kozlarjcvcra delavcem izreči, kajti le oni so delali „mit Anstrcngung und Geschicklichkcit", a ne Fcuorschcu kakor Tagblatt pravi in ako bi teh ne bilo, bil bi požar veliko več škode napravil. ,,Fcucrseheu" pa si lahko za izgled vzame, kako se mora delati, in da kadar bo take moči imela ko so bili omenjeni delavci, bo kaj napravila, pred pa nič. Da se jih pa nikdar ne bo pridpbila, mi bo vsak potrdil, kdor pozna to društvo. Zatorej proč s to Feuervvchr! s to prusko parado. držal. Naš Turek bi tega nc bil storil. — Originalen je bil cerkveni strop iz lesenih črnih desak. s katerih je po ljudeh izmej nekako čudnih perutuic gledalo mnogo angelskih, tako rojenih glav, da so imele vse napeta lica, kakor bi na glas trobile; a meni so sc zdele klasične umotvorine. S kolikim spoštovanjem sem sc vanje kvišku oziral! Izvestno z obilo večjim nego one doli ua-me. — Orgel nij bilo , torej niti mehov ne , da bi jih kolo vlekel. Tega je bilo meni vrlo žal, ker sem časi celo moliti pozabil, premišljajo, kako je potegniti zdaj ta zdaj on remen, ki sta oba zopet lezla nekam notri sam bog vedi kam! Zato so tudi rekli nekateri, da jc mehove treba tako po notah goniti, kakor sc orgla po notah in kdo ne bi verjel! Edino to se mi je zdelo po pravici čudno, ker vendar nad nobenim remenom nikjer nijsem videl not, kakoršne je imel učitelj pred saboj. — Zlasti debelo sem v cerkvi iz početka ogledoval tisto , kar sem jaz v preprosti nevednosti imenoval čeber, kateremu je res tudi zelo podobno, samo da nij zdolaj na tleh, kakor je bil doma naš perilui čeber, nego v zraku, čudovito k zidu pritisneno, kot bi stalo ua sami božji moči. Starejši svet me jc nevoljno karal, da je greh tako zarobljen priimek zdevati napravi, ki sc imenuje prežnica, kar mi zopet nij hotelo iti v glavo, ker nikoli nijsem zapazil, da bi tam gori kdo po ljudeh prežal. Da so mi rekli po slovanski : propovednica, potem bi se morebiti no bil spotikal; propovedati (pridigovati) sem res cesto slišal iz tega prostora. Kako sem verno pazil na vsako propovednikovo besedico! Razumel res nijsem ni-česa, razcu da sta /mirom bila na vrsti bog in hudič; a kada* je prišla kaka sveta dogodbica, ostala mi je v glavi od prvega do zadnjega konca. Denes je bilo govorjenje, kako je sveti ttok delal čuda in bolnikom zdravil pomorne bolezni. Samo eb sebi se uineje, da ni bila tiha maša in je torej ua koru prepeval učitelj, a pomagali so mu dijaki, njegovi bratje iu razna dekleta. Meni se jc posebno dobro zdelo, kadar se jc na „pcr omnia sa'ccula sa>eculorum" vselej po dvakrat odpevalo: ame-namen! in pri zauživanji bog vč kolikrat ponavljalo: de-i gnado! Ljudje smo zdaj poklekovali zdaj zopet vstajali a molili vedno: ta na kake stare, umazane bukvice, ta na brojanice (paternoster) ali tudi na same prste, iu kakor je kdo hotel ali mogel, tako je bilo dobro. Posebno glasno jc bilo starcev, tu in tamkaj po cerkvi raztresenih, slišati o povzdigovanji, ko je razen zvonca iu streljanja utihnilo vse, tudi petje. Čestitljivi možje so z velikimi klobuki pod pazuho dreto svoje pobožne molitve iz kosmatega grla vlekli tako počasi: „čc — še — na — si — Ma — ri — ja", kakor bi se v hud klanec premikala hripava kolesa volovskega voza. Moj strijc Grmov Matijček je z lesenim mutcem dart pobiral, ne samo po cerkvi nego tudi zunaj okolo smrek in pod lipama; kajti svetemu Roku je vsak rad podaril: ta mnogo, ta malo, ta rdeč, ta bel novec. Grmov Matijček je vse spravil — za svetega Roka. Ob, kakor večino tukaj omenjenih ljudij, tako so tudi njega že odnesli v jamo, kjer ni treba pobirati novcev ni po cerkvi ni zunaj cerkve. Ko jc maša minola, vse jc zadovoljuo vcu hitelo. Pod lipama je Kržinec točil vino in pivo j Oselniški Jakob je v pletenem, koši imel rdeče-ru-menc hruške na prodaj; sladka srca in sladki konji so se tudi ponujali. Da sem tedaj imel novcev, ne bil hi pogledal Kržinca, katerega bi zdaj morebiti počislal bolj nego vse drugo; a z Osel-niškim Jakobom bi se bila zmenila za nekatero lepo hruško, ki smo jih sicer dovolj imeli doma, nego te so bile kupilne, torej žc zato boljše; z babami bi se bil pogodil za nekaterega sladkega in lesenega konja, ki je znal iz repa tako posebno piskati. Dokler smo otroci lakomi oprezovali okrog tega vabljivega blaga, imeli so svetega Roka odrasli sosesčani ves drug posel. Namreč vsak je pazil, kje zaleže kacega svojih že povabljenih sorodnikov, da ga na gosti vjamc. Povabljenci so se s početka tako po robu stavili, da jih jc bilo treba vleči; a naposled so vendar sli nevlečeni. Tudi z našim očetom sc je izmej ljudstva prikazal moj ded materine strani, že nad osamdeset let star mož, ki je mej potjo meni obetal petico, ia da bodeva z materjo v nedeljo pri njem jedla orehov kruh ter pila „feredrajzgar", ako mu doma povem vse, kar jc gospod govoril o svesem Roku. Od Kati^tlio (na dolenjem Kranjskem), 30. septembra. [Izv. dop.) Potovaje po Dolenjskem sem marsikaj videl in naletel, kar bi bilo treba objaviti. Zlasti pa toži ubogi kmet o birokratih, kte-rih večina hoče ■ njim delati, kot bi človek ne bil. Soscbuo mnogo tož*b pa sem čul o gosp. Jožct-u Drenik-u, kteri je še le pred kratkim iz Brežic prišel v Zatičinn. Nedavno sc jc, so mi pravili, ta gospod peljal po cesti, — kar sreča kmeta, kteri sc mu ni odkril, ker ga poznal ni. Drcnik nemudoma nstavi voz in sc zadere nad kmetom: „Ti prekleta duša, ali ne veš, da se moraš gospodu odkrivati ?u Prašali bi gosp. Drenika, kje je to zapisano, pa saj bi nc mogel zagovarjati svojega objestnega postopanja. — Na korist notarja, pripovedujejo vsi, nc pusti Drcuik, da bi se o sodnijskih dnevih več nego tri tožbe vložile, vse drugo mora k notarju. Premnogo komisij, cenitev i. t. d. pusti opravljati kacih 18 let starega diuruista, menda ka-H zbog tega, ker slednji Drenikove otroke podučuje. Ce se opomni, da je gosp. Drenik v Brežcih, kjer je bil poprej ni bil niti kot uradnik niti kot zasebni človek pri kmetih čislan, bi bili omenili vse njegove boljše uradniške sposobnosti. Pa bom še več o tem človeku govoril, — če ne bo drugi. Kazen njega pa naj za denes omenim še davkarja Peteri in-a, kteri je slovonski zahtevajoči stranki rekel: Kadar bom jaz hotel, takrat se bo slovenski u radovalo, poprej pa ne !!! Ni čuda da mož tako govori, kajti vso svojo modrost zajema iz „Prcssc,u ktero kolportira od hiše do hiše, iz krčme v krčmo. Da ou kakor grof Auersperg, narodnih uradnikov nc trpi, sc po tem takem sarao po sebi razume. Deželni zbor, višja vlada, kje ste? —Z. OdKilov. IBiMtrlee. 28. sept. (Izv.dop.] Na kako nizki stopinji duševne kulture so še naši nemškutarski mestnjani, razvidi sc iz pojmov, ki jih imajo o moderni politiki. Oni aamreč pod tem razumevajo pestno pravico (faustrccht) srednjega veka in mauifestujejo to pri vsaki priliki, zlasti kadar politiknjejo z narodnjaki. — Cc človek izgovori njim protivne misli, hitro so pripravljeni ti kultu-ronosei z svojim političnim orožjem dokazavati, da stvar ni tako, ampak drugače. Dozdaj jc sicer marsikje samo pri žugauji ostalo; ali da niso tukajšnji narodnjaki oprezni kakor so, in da sc nc ogibljcjo njihovih društev, bila bi sledila fakta. Psovke najostudneji in poštenega človeka nedostojne so na dnevnem redu. Mislijo, ka v tem obstoji politikovanje, da se človek nekoliko psovk in pogretih fraz nauči iz leibjournala „Tagcsposte", in s temi po krčmah razsaja in ljudi nasprotne stranke insultira? Druzega učilišča nikdo iz teh ljudi znotraj videl ni, kakor prvo ali drugo nor-malko, drugi pa še tega ne. — Pa taki ljudje hočejo politikovati, ti ljudje hočejo inteligencijo nemškega elementa pri nas predstavljati taki ljudje sede v občinskem odboru, v okrajnem šolskem svetu? Menite da jc to tako lahek posel, kakor zemlje peči ali kože stružiti? Oni dii divitias de-derunt, nondum scicntias, t. j. po slovenski: pamet ni v mošnji, ampak v glavi. Vsaki ostani pri svojem kopitu, pa ne smetaj druge. — V 10. vekn se nc politikujo več s pestmi a la Nova ves, kakor vi mislite, ampak zdaj se bije duševni boj, kdor sc čuti sposobnega, naj sc udeleži, kdor pa ni za to naj izstopi iz bojujoče armade, ter prepusti sposobnjakom. Iz TrNta. 20. sept. [Izv. dop.] Med tem ko se celo v koroškem deželnem zboru, kjer en sam Slovenec sedi, čuje glas upijočega našega naroda po pravdi in ravnopravnosti, — je v našem tržaškem deželnem zboru vse tiho o slovenstvu, kakor da bi bila naša okolica od znane rabukc sem narodno umrla. Kaj delajo vendar naši slavni zastopniki? V zadnji seji so gospodje Italijani pretreso-vali potrebo italijanske j u r i d i č n e fakultete v Trstu. To sc ve, da so ugenili, da je silno potrebna za S(K>.000(?!) Italijanov, kteri še niso z materjo Italijo zvezani. Istina je, rekli so, da imamo vlnsbruko italijansk delek zapravoslovje. Ali tjc nam jc predaleč, v Trstu, v Trstu naj sc naredi. Kje in kako so dobili celih 800 tisoč svojih, to jc, se ve uganjka za tistega, kteri ne ve, da oholi Italijan broji ob kratkem vse primorje sebi in svojim. Pa ko bi jih tudi res bilo toliko, imela bode torej peščica Italijanov dve juridični fakulti. — Pascontini jc od ministerstva žc obljubo dobil, da bode vlada kaj storila — mi Slovenci pak, ki nas jc trikrat toliko v državi, nobene ? Kar se tiče potrebe italijanske juridične fa-kultc v Trstu, pa sc more reči, da je ni. In to sc bode sijajno pokazalo, ako se zares ustanovi. Dozdaj seveda se je uradovalo, in sc sc, primorskim Slovenom italijanski, advokati in notarji so delali in delajo italijanski. Vsled te krivice je bila ita lijanska terminologija „potrebna." Ali ta krivica sc menda vendar ne bode nam vekomaj godila. Mi se bomo lepo zahvalili za vsako rpomirjenje ako nas država in vlada vedno in vedno pusti dalje italijanizirati in nič nc stori za izvršenje naše najnavadneje in najnaravnejc pravice: do slovenskih šol in uradov. Kakor brž pa nam Primorcem vi da da pravico našega narodnega jezika v uradnijah, izgine vsa potreba italijanskih lakult, ako sc neče za 16 do 20 učencev akademija graditi. Da južni Tirolci ne bodo hodili v Trst, ker jim jc v Insbrnck bližje in kaznijc, to je tako gotovo, kakor je gotovo da zdaj v insbruškem ital. pravoslovnom od dclku ni bil več ko 1, reci eden Tržačan. — Ci pa Italijani špekulirajo s svojo akademijo na ita-lijaniziranjo naših juristov, proti temu bomo pa vendar tako dolgo protestovali, dokler nc zmagamo Politični razgled. Nemci vstrajajo dalje v svoji nedoslednosti in protivuosti proti ustavi, ktero so si ustvarili sami. Ocsterr. Journal" jim citira njih lastne beseto, s kterimi so I. 1869 pogubljali to, kar zdaj delajo ter nameravajo: nepošiljanje v državni zbor. Eden njih voditeljev, dr. Kaiser, jc tačas rekel: ako tudi mi zastavo pasivnega upora razvijemo, bomo dosegli samo pogubo ustave." Dasi-ravno zdaj na to pognbo delalo, vendar jc videti, da ne bodo nič opravili, ker celo njih časniki morajo priznati, da grč delo pomirjenja gotovo pot dalje in da po vrnitvi cesarjevi ministerstva trdneje stoji nego kedaj. Tako imenovana „ustavoverna" m a nj š i n a, ktera je iz gornje-avstrijskega dež. zbora pobegnila, ker jej dež. glavar ni ustregel, — misli zdaj pravdo iskati pri državnem sodišči. Iz Francoskega so zadnje dni dohajali glasi, da so zopet začeli rovati Napoleonovci. ČJe pa je istina kar se o Napoleonu piše, namreč da nema toliko denarja, kakor seje pravilo, temuč da more na leto samo 125.000 frankov za zapraviti, niso vsa Napoleonova prizadevanja, zopet sebe ali svojega sina na francoski prestol spraviti, čisto nič nevarna, ker zarote se za take ljudi ne delajo iz navdušenje, in ravno kreature, kakoršne so za Napoleona kožo na prodaj nosile, da le so se za to dobro plačati. B u k <» v i n s k i deželni zbor jc vladno predlogo glede volilnega reda tako popravljeno sprejel, da jc veliki obrtniji in trgovinski zbornici poslance vzel, pa jih pomnožil kmečkim občinam (od 12 na 15) in velikim posestnikom. Iz vzhoda žuga Evropi nov sovražnik, kolera. Iz Carigrada se namreč poroča, da je 29. sept. tam umrlo 70 ljudi na tej kužni bolezni, ki že celo leto kolje prebivalstvo na Ruskem in je po tem takem kljubu vsem zavarovanjem že meje prestopila. Tudi v Avstriji jc vse storjeno, da se razširjenje te kuge k nam zabrani. Za enega saplenta je pri Soli vodnici in vzornici (Uvbungs- und Muster-schulc) e.k. učiteljshaa izobraSevaliSča v Mariboru službeno mesto. Prosilci naj se oglasijo ^>ri ravnatelju imenovane šole: G ambrinushalle 1. nadstropje. V ff4li'il> 27.60 10 20 12 70 15 SO fi,t 80 fnt. is. : -0 -ii •_>;> L'7.:.o :;o. 9Vr sorti- ilrucje »*#f#/«' I*t utcfft. Naročilom proti pošiljanju denarja ali na poštno poduzetjo ustreže precej: ftny «fc < oii.|».. iabrikanti vag in Dunaj, mesto, Singerstrasae Nr. 10. utegov. lzdatelj in odgovorni urednik Martin Jelovšck. Tiskar: F. S kaza i u druiri