59

 Tone [karja
Odpravo si je zamislil Viki Gro{elj in jo tu-
di vodil. Osnovni namen je bil, da udele`enci
in predvsem »zmagovalci« odprave Makalu
1975 proslavijo 30-letnico prvega vzpona na
himalajski na~in, hkrati pa takratni dose`ek
medijsko dopolnijo s sedanjim ter prispevajo k
sodelovanju PZS in Fakultete za {port pri
testiranjih vrhunskih alpinistov. Tem ciljem je
bila podrejena tudi izbira mo{tva. Odprava je
bila 14-~lanska, a je imelo dovoljenje za vzpon
na vrh le 12 ~lanov. Razmere na gori in
odlo~itve udele`encev so pripomogle k temu,
da pravila nepalskih oblasti niso bila kr{ena.
Baza odprave je bila v gosti{~u Sonam
lodge v vasi Pangbo~e na vi{ini 3950 m, torej
smo preno~evali v sobah in imeli gostinsko
oskrbo. To je sicer ustrezalo vsem, {e posebno
starej{im, res pa je bilo to ugodje treba pla~ati
z dvema dodatnima urama hoje do sicer
uradne {otorske baze na vi{ini 4700 m. Kadar
je bilo lepo vreme, se je nekaterim to`ilo po
res lepem baznem {otori{~u, a so jih pomisleki
minili, kadar je de`evalo ali sne`ilo.
Nepalsko »tr`enje« Ama Dablama je
podobno kot tr`enje Everesta. Doma~i {erpe
iz vasi Pangbo~e opremijo goro z vrvmi – nap-
nejo jih pribli`no 3500 m – vse do vrha ter
pomagajo postavljati tabore. To je ekolo{ko in
ekonomsko najsprejemljivej{i na~in, saj bi bilo
sicer zapu{~ene opreme in zapravljenega ~asa
veliko ve~. Po koncu vsake sezone Ama
Dablam tudi »o~istijo«, tako da kljub mno-
`i~nim vzponom – saj je za Everestom in ^o
Ojem najbolj oblegana himalajska gora – ne-
kako ohranja svojo svetost in ~istost. Slaba
stran tega na~ina pa je, da je hitrost opremljan-
ja odvisna od vremena; tako je marsikatera
odprava od{la domov, {e preden je bila gora
opremljena. Vendar taki gotovo ne bi uspeli,
tudi ~e bi morali vrvi napenjati sami. Verjetno
je Ama Dablam za marsikoga priprava in
preizkus za prihodnji vzpon na Everest.
Na{a odprava je bila samopla~ni{ka, le del
skupnih stro{kov je pokrila PZS – odlo~ilno sta
nam pomagali podjetji SCT in Mobitel, ven-
dar so za protiute` vsi drugi ~lani pla~ali
stro{ek »mladi« navezi – to je bil nekak{en
medgeneracijski most solidarnosti. Film, ki ga
je realiziral Stipe Bo`i} skupaj s sinom
Jo{kom, je prispevala TV Slovenija, {portne
meritve je opravil Stojan Burnik, za zdravstvo
je skrbel Igor Tekav~i~.
58
1–2006
in {e ~im. Ne vemo, kje naj bo kaj. Ali coniranje
po IUCN2 ali druga~e? Poleg tega nekatere nor-
me in povezovanja s tujimi naravovarstvenimi
institucijami ne potrebujejo zavezovanj v tem
zakonu.
V ~em vidite slabosti in pozitivne formu-
lacije obeh predlogov zakona o TNP?
Ve~ino tega sem napisal in povedal. ^e je
Vu~kov zakon vsebinsko napisan v nasprotju s
svojo prvotno obrazlo`itvijo in zaradi mno`ice
amandmajev nepregleden, je v okviru razprav
z Lovsko zvezo in PZS vseeno pri{lo do spo-
razuma pri coniranju lovskih obmo~ij, do izjav
o ustavitvi gradnje planinskih ko~ in postojank
in deloma potov (posvet na Brdu 2004).
Nekatere pa motijo skriti nameni predlagatel-
ja in vzporedna ravnanja v teko~em poslovan-
ju ter urejanju prostora dr`ave. Moti skoraj
»lokacijski na~rt za Bohinj in okolico« v tem
predlogu zakona. Razpravo, ali naj gorski tur-
izem temelji na apartmajski ponudbi ali tudi
na ve~jih hotelih, naj re{ijo drugi in to je
pomembno tudi za lokalne skupnosti. Ali pa je
zadeva `e re{ena? Verjetno, saj so Portoro` in
razne toplice na vzhodu `e zmagali. [tajerci pa
s kapitalom in kadri re{ujejo tudi Zgornjo
Savsko dolino. Upam, da tudi velikih dr`avnih
pomo~i pri izgradnji in rekonstrukciji `i~nic ne
razumemo vsi kot lokalnemu prebivalstvu
sovra`no dejanje. Predlog skupine civilnih
organizacij razumem kot iniciativo in podlago
za omenjene vizije. Je drzen in zahteven, sve`
in popolnoma vreden soo~anja s sedanjimi
mo`nostmi in realnostjo ter mo`no uresni~itvi-
jo. In seveda naj bo ustrezno predstavljen ter
»izra~unan«. To velja za oba.
Kam bi lahko uvrstili TNP v {ir{em,
evropskem miljeju?
Zelo zelo visoko, tako kot ga je Reinhold
Messner! In zakaj? Geolo{ko, geomorfolo{ko,
vse kombinirano z biolo{kimi in sociolo{kimi
prepleti, zaradi na~ina antropogenizacije tega
prostora, izredne pokrajinske pestrosti, mno`ice
spomenikov in ljubezni Slovencev do tega
obmo~ja. 
Ali vas mika kandidatura za predsednika
PZS na bli`ajo~ih se volitvah?
Ne, lahko pa mu pomagam s tem, kar
znam!
Kako vam je v{e~ Planinski vestnik v se-
danji podobi?
O podobi vse najbolj{e! Upam, da bo eko-
nomija to prenesla. ^e bi me vpra{ali o vsebi-
ni, pa pogre{am kak esej, razpravo, mogo~e
polemiko o viziji organizacije in nekaj ve~
humorja. Ko smo oblikovali Obvestila, smo z
njimi hoteli razbremeniti Planinski vestnik ve-
~ine organizacijskih zadev, ne pa vseh. Vestnik
je {e vedno glasilo PZS in bi veljalo pisati {e
kaj o njenih problemih, o problemih dru`be, o
polo`aju planinstva in tistem, o ~emer je treba
obvestiti {ir{o javnost. m
Ama Dablam
Kako in koga bomo volili v planinski organizaciji 
v letu 2006
S tem, ko so bili na UO PZS izvoljeni ~lani komisi-
je za pripravo volitev, so stekle priprave kandidacijskih
postopkov za organe Planinske zveze Slovenije, ki jih bo
za mandatno obdobje 2006–2010 izvolila skup{~ina
PZS. Na majski skup{~ini bomo volili:
– predsednika in podpredsednike PZS
– ~lane upravnega odbora PZS (9–15)
– predsednika in ~lane nadzornega odbora PZS (sku-
paj 5)
– predsednika in ~lane ~astnega sodi{~a PZS (5) ter
njihove namestnike (5)
– to`ilca in njegovega namestnika.
Kandidate za posamezne funkcije lahko predlagajo:
planinska dru{tva in drugi ~lani PZS, meddru{tveni
odbori planinskih dru{tev, upravni odbor PZS in drugi
organi PZS. Kandidati morajo izpolnjevati dolo~ene
pogoje. Biti morajo ~lani katerega izmed planinskih
dru{tev ali drugih polnopravnih ~lanov, vklju~enih v
PZS, poznati morajo planinsko dejavnost, biti morajo
uspe{ni v planinski organizaciji in seveda, privoliti
morajo v kandidaturo.
Kandidati za predsednika morajo predlo`iti kratek
`ivljenjepis in program dela za mandatno obdobje, pred-
log kandidatov za podpredsednike in pisno soglasje k
svoji kandidaturi ter kandidaturi kandidatov za pod-
predsednike.
Rok za kandidiranje `e te~e in se kon~a 22. februar-
ja 2006.
VESTNIK-1.qxp  5.1.2006  19:59  Page 58
61
1–2006
Vrh je prvemu uspelo dose~i Marjanu Man-
fredi: prav simboli~no – tudi na Makaluju je
bil le slabo uro za [raufom, a s svetovnim reko-
rdom – dotlej najvi{jim vzponom brez dodat-
nega kisika. Druga uspe{na naveza sta bila
Viki Gro{elj, najmlaj{i ~lan odprave Makalu
75, in snemalec Stipe Bo`i}. Gorenjca Janko
A`man in Janez Dov`an (re{itelj Zorana Be-
{lina na Makaluju) sta zaradi kratke ne-
odlo~nosti zamudila prilo`nost, ki jo je ponujal
vremensko najlep{i dan, a se potem s te`jima
nahrbtnikoma odkupila in potrudila za vrh. Z
njima sta ga dosegla {e Tina di Batista in To-
ma` Jakof~i~, ki sta se prej zaradi slabih razmer
odlo~ila za vrnitev iz dveh ambicioznej{ih
smeri. Na vrh so torej pri{li vsi tisti ~lani
odprave, ki so leta 1975 dosegli vrh Makaluja:
zelo pravi~no in dokaz sposobnosti tudi po
treh desetletjih. Drugi so na razli~nih vi{inah
odnehali, najvi{e in skoraj brez resni~ne po-
trebe Stojan Burnik in Jo{ko Bo`i}, potem ko
sta `e prespala v trojki, zadnjem taboru na
6400 m: »A ko enkrat zastavi{ korak navzdol,
se je te`ko obrniti.« Kljub napetim vrvem je
vzpon te`ak, menjujejo se zasne`ene skalne
plo{~e, skoki, ostri in ravnote`no zahtevni
grebeni ter strma pobo~ja mehkega snega.
Odpravo je obogatil {e slikar Den (Danilo
Cedilnik), vsi pa s fotografiranjem in pisanjem.
Vodenje je bilo odlo~no, a vseeno {e kar pri-
jazno, sporo~anje z odprave prepovedano,
~lani pa kooperativni in ubogljivi – to ka`e
pripisati pedago{kim prijemom. Res pa je bila
zaradi narave vzpona logistika nezapletena;
paziti je bilo treba le, da v taborih ni bilo pre-
ve~ gne~e, sicer pa si je vsak sam kreiral svoj
vzpon.
»Ama Dablam 2005« je zanimiv primer
poceni in u~inkovite odprave, saj je bila izve-
dena brez karga in le s poldrugim nosa~em na
~lana. Solidarnost, kondicija in motiviranost
~lanov so bile dobre, prav tako vodenje in
potek na splo{no. Prav veliko podobnih mo`-
nosti v Himalaji ni, a nekaj jih je in spla~alo bi
se jih izkoristiti, saj je spominskih obletnic in
priletnih, a sposobnih veteranov {e kar nekaj
na zalogi.
^lani odprave Ama Dablam 2005: Viki
Gro{elj (vodja), Janko A`man, Jo{ko Bo`i},
Stipe Bo`i}, Stojan Burnik, Danilo Cedilnik,
Tina Di Batista, Janez Dov`an, Toma` Jakof-
~i~, Toma` Jamnik, Marjan Manfreda, Tone
[karja, Igor Tekav~i~ in Rafko Vodi{ek. m
V znamenju {tevilke 30

  Tina Di Batista
Leto 2005 se je zame za~elo niti ne preve~
veselo. V januarju sem namre~ praznovala
okroglo obletnico svojega rojstva, ki pa mi je
dala misliti bolj, kot sem v za~etku pri~ako-
vala. Prvi~ sem se zares zamislila nad svojim
trenutnim polo`ajem, se malo ozrla v pretek-
lost in posku{ala ugotoviti, kaj sem doslej v
`ivljenju dosegla in ali sem sploh zadovoljna z
dosedanjim potekom svojega `ivljenja. Ni-
mam {e diplome, nimam niti redne slu`be, ne
mo`a in otrok ... hmmm, kaj naj o sebi povem
na 10. obletnici mature? Da sem trenutno ena
najuspe{nej{ih slovenskih alpinistk, da sem
pred kratkim zmogla smer z oceno 8a, kot
druga Slovenka preplezala tri legendarne
evropske stene in bila del prve `enske naveze,
ki ji je uspelo splezati na pomembnej{i hrib v
med alpinisti tako cenjeni Patagoniji. Nisem
~isto prepri~ana, ampak zdi se mi, da me bodo
gledali bolj kot ~udakinjo kot kak{no posebno
»herojko«. Ampak jaz se ne pustim; grem
svojo pot, plezam, ker mi je to tako zelo v{e~
in ker sem v tem dobra. In leto se je nadalje-
valo v tem ritmu. Zame je bilo eno naj-
uspe{nej{ih! 
Povabilo med legende
Leto sem za~ela v znamenju tridesetlet-
nice, prav tako sem ga tudi kon~ala. Spomladi
je Viki Gro{elj povsem nepri~akovano povabil
naju s Toma`em, naj se pridru`iva jubilejni
odpravi na Ama Dablam ob 30. obletnici slo-
venskega pristopa na Makalu. Uauuu, kak{na
... In tedaj se zavem,
da sanjam `e trideset let ...
Poizkus prve ponovitve grebena Lagunak
Tabor 2
T
in
a 
D
i B
at
is
ta
VESTNIK-1.qxp  5.1.2006  20:00  Page 60