OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXIII.—LETO XXXIII.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), MAY 22, 1950
številka (number) 100
NOV GROB
anna urbas
Po dolgi bolezni je umrla v soboto popoldne na svojemu domu Anna Urbas, rojena Kunstek, ^tara 74 let. Stanovala je na 1230 Norwood Rd. Doma je bila *2 vasi škerjance, fara Treblje, odkoder je prišla v Ameriko PfGd 51 leti. Bila je članica podr. 25 SŽZ in Oltarnega društva Vida.
Tukaj zapušča soproga Anto-sina Anthony, hčeri Anne in Bkanor ter vnuke. Hči Helen je •^^rla v februarju 1949. Pogreb vrši v sredo zjutraj ob 9. uri Zakrajškovega pogrebnega za-^oda v cerkev sv. Vida ob 9.30 in nato v družinsko grobnico pokopališče Calvary.
Italija ne spoštuje nacionalne pravice 80,000 Slovencev; je izjavil ljudski poslanec Bevk
BEOGRAD, 18. maja—Ljudski poslanec France Bevk je včeraj ha seji parlamentarnega odbora za zunanje zadeve izjavil, da Italija ne spoštuje nacionalnih pravic 80,-000 Slovencev, ki so po določbah mirovne pogodbe zopet prišli pod Italijo.
^CHESON ODPOTOVAL ^ ZED. DRŽAVE
London, 19. maja—Ameri-državni tajnik Dean Acheson ^ je danes podal nazaj v Zedi-države po končani konfe-''®iici z zunanjimi ministri držav Atlantskega vojaškega pakta.
Predno se je vkrcal na ladjo J* Liverpoolu, je Acheson oblju-da bodo Zedinjene države ^ Vnaprej nudile vojaško ali pa ^'^onomsko pomoč Indokini, Gr-Turčiji, Iranu in zapadni
Nemčiji.
^JiESTAR ZA ARMADO
Newark, n. j., is. maja—
^^ada je danes naznanila, da bila zavržena prošnja Edwar-^ Lutzu, ki se je prostovljno '^'"'Javil za vojaško službo. , Prošnja je bila zavržena, ker Lutz star 70 let. Stari vojak bil zelo užaljen, ker so mu
PfOi
snjo zavrgli. Rekel je, da je v treh vojnah in da se želi ^^ipraviti za četrto."
Bevk je poudaril, da se je Italija z določbami v mirovni pogodbi in s samo italijansko ustavo obvezala, da bo spoštovala nacionalne pravice slovenske manjšine. Omenil je, da v Beneški Sloveniji, kjer živi 60,000 Slovencev, ni kakor v preteklosti nobene slovenske šole. Predstavniki Beneških Slovencev so zastonj zahtevali od provinci]-skih oblasti in vlade v Rimu, naj odprejo slovenske šole. Slovenci v Kanalski dolini tudi nimajo svojih šol, čeprav italijanske oblasti dovoljujejo šole nemški manjšini.
Bevk je dalje izjavil, da se kulturno življenje Slovencev v Italiji ovira z raznimi omejitvami, kakor je cenzura slovenskih iger, izgon slovenskih kulturnih organizaciji iz njihovih poslopij in nespoštovanje slovenskega jezika v javnih uradih. Razne teroristične akcije proti Slovencem in njihovim društvom spominjajo na obnašanje bivših fašističnih skvadristov.
"Te in ostale deskriminatorič-ne mere bi morale prepričati ves kulturni svet, da bi se niti enega edinega Slovenca ne smelo pi-stiti pod italijansko upravo," je zaključil Bevk.
O italijansko - jugoslovanskih odnošajih je na istem zasedanju govoril poslanec in pomožni zunanji minister Maks Base, kije rekel, da so italijanski šovinisti in imperialisti ne samo pozabili na zgodovinske krivice storjene jugoslovanskim ljudstvom, ampak še vedno skušajo najti način, da bi italijansko ljudstvo na-hujskali proti miroljubnemu so-
sedu. Base je izjavil, da se v Italiji že organizirajo demonstracije. Izzivanja pa gredo tako daleč, da celo italijanski ministri vojske grozijo z vojno.—YIC.
QO unija zahteva direktna pogajanja s Sovjetsko zvezo obsoja fašistično Španijo
CIO unija Amalgamated Clothing Workers je zadnji na svoji konvenciji v Central Armory sprejela reso-^^jo, s katero zahteva direktna pogajanja s Sovjetsko g ciljem, da se najde osnovo za upostavitev trajnega na svetu.

, ^Solucijo o zunanji politiki, ^tero je bila vključena zahte-sti ^ pogajanja z Rusijo, je bila d	soglasno s strani 1,500
^ ®§atov. Med ostalim je po-da bi Zedinjene drža-g ^orale prevzeti vodstvo v or-^^Bciji Združenih narodov, ^ tta kakšen drugi način, ter staviti direktna in vsestran-Pogajanja s Sovjetsko zvezo.
^0	za sporazum, naj bo-
tako težke, se mora najti. ^^Gmo dovoliti, da se nas t) Ma rob vojnega prepada, je ystvo ne predpostavlja, da ^^emogoč. Ljudstva sveta da se konča konflikt, ki njihova srca."
Os^ ^®ti resoluviji, ki vsebuje točk, so bili obsojeni pred-se nudi pomoč španske-^^'^tičnemu diktatorju toj,. in argentinskemu dikta-Peronu. Dol je je bilo obso tad .^^'vljanje kartelov v za-Nemčiji. Resolucija je pri-
poročila, da se ustanovi demokratično mednarodno upravo za Porurje, da se ameriškemu delavstvu izroči vodilno vlogo pri formulaciji zunanje politike, da se Marshallov plan in program Štirih točk omeji na dežele, ki dovoljujejo svobodne unije.
Resolucija je podprla zunanjo politiko pok. predsednika Roo-sevelta in sedanjega predsednika Trumana. Priporočila je tudi, da Zedinjene države ojačijo organizacijo Združenih narodov in razširijo program Štirih točk za razvoj nerazvitih predelov sveta
Na zasedanju v petek so bili nominirani kandidati za člane iz-Vršnega odbora, ki bodo izvoljeni potom referenduma med 375,000 člani unije. Trije najvišji položaji so zagotovljeni predsedniku Jacobu S. Potofskemu, tajniku-blagajniku Franku Ro-senblumu in izvršnemu podpredsedniku Hymanu Blumbergu, ki so edini nominirani za te urade.
Verski voditelji obsojajo A-bombo
NEW YORK, 20. maja—Verski voditelji na newyorski Konferenci metodistične cerkve so včeraj obsodil, uporabo atomskega orožja v vojni. V svojem poročilu so poudarjali, da bi uporaba atomskih bomb "uničila našo deželo, ljudstvo in civilizacijo."
Konferenci prisostvuje čez 400 delegatov in 300 gostov raznih cerkvenih skupin. V poročilu je poudarjeno, da se nadaljuje s kopičenjem atomskega orožja, čeprav nobeden od odgovornih voditeljev ni dosedaj zagotovil, da obstoja tudi obramba proti atomskemu orožju.
Verski voditelji so mnenja, da obrambeni stroški povzročajo padec življenjskega standarda. Dalje so obsodili voditelje, ki se poganjajo za pozicije v mednarodni politiki, medtem ko se dežela nahaja na poti v smrt.
Na konferenci je bil odobren apel na ljudstvo, ki da bi moralo s pismi in javnimi izjavami podpreti voditelje v senatu, kot sta Tydings in McMahon, ki sta dvignila "svoj glas v znak protesta proti tekoči histeriji."
CHURCHILL PRIPOROČA PORAVNAVO Z RUSIJO
EDINBURGH, Škotska, 19. Bivši angleški ministrski predsednik Winston Churchill je danes priporočil, da najvišji krogi vložijo skrajne napore s ciljem, da se konča mrzlo vojno s Sovjetsko zvezo.
Churchill, ki je v zadnji volilni kampanji obljubil Angležem, da bo deloval za sporazum s Sovjetsko zvezo, je rekel:
"Želel' bi, da se vloži vse napore s strani najvišjih krogov, z namenom, da se sovjetski vladi prikaže resnost dejstev, s katerimi so vsi soočeni. Nisem opustil upe, ki sem jih izrazil pred tremi meseci o najvišjih naporih, da se zamaši prepad med dvema svetovoma, če ne na osnovi prijateljstva, pa vsaj brez sovraštva in manevrov mrzle vojne."
SFORZA PREDLAGA SPORAZUM O TRSTU
LONDON, 19. maja. — Italijanski zunanji minister grof Sforza je včeraj izjavil, da bi Italija z dobrodošlico pozdravila kompromis z Jugoslavijo glede rešitve vprašanja Trsta!
Sforza je v svojem govoru poudaril, da Italija želi "mir s pravico," in da mir, ki to pravico ne bi vključil, ne bi bil mir, ampak sramotna predaja. Pristavil je, da Italija ne bi pristala na sporazum, ki bi odtrgal od njihove matične države del Italijanov.
Strašna eksplozija municije v N. J.
Pridite pogledat opereto Najmanj 26 oseb ubitih, čez 300 ranjenih, ko je municija za Daljni vzhod eksplodirala v S. Amboyu
SOUTH AMBOY, N. J., 20. maja—Danes se je tu pripetila strašna eksplozija, v kateri je bilo ubitih najmanj 26 oseb in ranjenih čez 300. Eksplodirala je municija natovbrjena v 12 vagonih in vkupni teži 600 ton.
Eksplozijo se je slišalo v treh državah, prebivalci mesta pa so sprva menili, da je na mesto padla atomska bomba.
Municijo so nameravali nato-voriti v ladjo in odpeljati v neko deželo na Daljnem vzhodu, verjetno v Pakistan.
Med tovorom municije se je nahajala večja količina min, ki jih je eksplozija vrgla daleč okrog in ki niso eksplodirale. Takoj so bili poslani oddelki ma-rincev, ki so svarili okolišne prebivalce, naj se izogibljejo vsem predmetom, za katere ne vedo kaj so.
Velika škoda, ki bo verjetno znašala okrog $5,000,000, je bila storjena trgovinam in poslopjem. Daleč okrog mesta, kjer se je eksplozija pripetila, so deževali drobci stekla razbitih oken trgovin in stanovanj.
Župan mesta South Amboy, ki šteje 10,000 prebivalcev, je izjavil:
"Mislil sem, da je bila atomska eksplozije. To liii je najprej prišlo na misel."
Tudi očividci pravijo, da je eksplozija bila v mnogočnem podobna atomski eksploziji. Kvišku se je dvignil dim v obliki ogromne gobe, glavni eksploziji pa so sledile manjše.
Oblasti so naznanile, da ne vedo, kako je prišlo do eksplozije. Državni oddelek pa je medtem naznanil, da bo izvršena natančna preiskava.
*
Moskovski komentar
MOSKVA, 21. maja —Moskovski časopisi so objavili poročila o eksploziji municije v South Amboyu, N. J., za katero eksplozijo pravijo, da je bila "kolosalna." Časopisi omenjajo, da je baje župan mesta izjavil, da so bile poškodovane tri od vsakih štirih hiš v mestu.
Moskovski časopisi omenjajo tudi včerajšnji govor predsednika Trumana ob priliki Dneva Armade.
"Vojaška klika je skušala izkoristiti ta dan, kot nov povod za netenje vojne histerije pri tekmi v oboroževanju," je izjavila "Pravda" v svojem komentarju.
Vlada bo zahtevala $1,200,000,000 za oboroževanje dežel zapadne Evrope
Domače vesti
Delegalinja
Na seji društva "Lipa" št. 129 SNPJ je bila izvoljena za dele-gatinjo za konvencijo SNPJ, ki se vrši v avgustu v Detroitu, Mich., Mrs. Mary Stokel, za namestnika pa Frank Smole.
Vrnite vstopnice
Tajnik društva Euclid št. 29 SDZ, Vincent Kolman, 19480 Pasnow Ave., prosi vse one tajnike društev in posameznike, ki še niso vrnili vstopnic ali denar za prodane vstopnice za proslavo 25-letnico, da gotovo izračijo kar imajo na rokah, da mu bo mogoče zaključiti račune.
V bolnišnici
V	petek zjutraj je bil odpeljan v Cleveland Clinic bolnišnico poznani Mr. Louis Kalin iz 19450 Ormiston Ave. Prijatelji ga lahko obiščejo od 2. do 4. ure popoldne in zvečer od 7. do 8. ure. Želimo mu skorajšnje popolno okrevanje!
Na obisk v domovino
V	soboto ste se na parniku lie de France odpeljale iz New Yorka proti Evropi, Mrs. Mary Lužar in hčerka Mary iz 1315 E. 167 Št., ki boste obiskalfe Iš-ko vas pri Ljubljani. Potujeti s posredovanjem tvrdke Koilan-der. Želimo jima srečno pot in srečen povratek.
Prestal operacijo
Težko operacijo je prestal v Doctor's bolnišnici na Cedar Rd. John Nedoh iz 193 15 Chickasaw A.ve. Prijatelji ga lahko obiščejo, mi mu pa želimo sko-rajAnje popolno okrevanje!
WASHINGTON, 21. maja—Danes seje zanesljivo zvedelo, da namerava vlada zahtevati od kongresa dodatno vsoto $1,200,000,000 za oboroževanje dežel zapadne Evrope.
Velika vsota je presenetila i --
mnoge demokrate. Predsednik senatskega odbora za zunanje cdnošaje Connally, ki je že lani skušal znižati izdatke za zunanjo pomoč, je rekel, da bo zahteval, naj dežele Atlantskega vojaškega pakta sprejmejo večji del bremena "za obrambo na svojem področju."	,
TRIJE MAJNERJI UBITI
MONTERVILLE, W. Va., 18. maja—Trije majnerji so se danes smrtno ponesrečili v nekem tukajšnjem premogovniku, ko so opore globoko v rovu popustile in jih je zasul plaz premoga.

Vile rojenice
I
Vile rojenice so se zglasile 10. maja pri Mr. in Mrs. Bernard Kraft iz 108 Jacqueline Drive, Berea, o., in pustile v spomin krepkega sinčka, drugorojenca. Dekliško ime matere je bilo Dorothy Sever ter je hči pokojne Mrs. Jennie Sever, ki je bila tajnica Mladinskega pevskega zbora SDD. Čestitamo!
"Pod nobenim pogojem ne bi smele postati popolnoma odvisne od Zedinjenih držav," je rekel Connally.
Predsednik senatnega odbora je napovedal, da se bo v kongresu razvila velika borba proti poskusom, da se zviša že itak velike izdatke za zunanjo vojaško in ekonomsko pomoč.
Kot pravijo obveščeni krogi, bodo zahteve za zvišano vojaško pomoč podane kot posledica konference zunanjih ministrov treh sil, ki se je vršila v Londonu. Med ostalim so se zunanji ministri Zedin jenih držav, Anglije in Francije sporazumeli, da bo za-padna Nemčija še vnaprej ostala pod vojaško okupacijo.
Medtem pa je obrambeni tajnik Johnson v radio govoru v Baltimoru izjavil, da vojna ni neizogibna tako dolgo, dokler bodo vojaške sile Zedinjenih držav močne in pripravljene.
Katoliški cerkvi ukradena soha vredna en milijon
SAN JOSE, Cost Rica, 19. maja—Rimsko katoliška cerkev je danes potom radia apelirala na neznane tatove, naj vrnejo soho Device Angelov, ki je vredna čez 81,000,000. Soha, ki je bila stara 300 let, je bila posvečena za zaščitnico Costa Rice,
Soho so tatovi ukradli že pred enim tednom. Nahajala seje v baziliki v Cartagi, 20 milj južno od San Posea. Vkupno je bilo ponujena vsota v znesku $600,-000 za nagrado onemu, ki bi soho našel. Vlada pa je objavila uradno tridnevno žalovanje po celi deželi.
Rimskokatoliška cerkev je v svojem apelu na tatove izjavila, da si lahko obdržijo zlato in drage kamne, ki so krasili iz črnega kamna izdelano soho. Samo zlato in dragi kamni veljajo $1,000,-000.
Sezona piknikov se je začela
Včeraj se je na farmi SNPJ začela sezona piknikov in izletov. Otvoritvi farme je priso-stovala velika množica ljudi, ki se se po letošnji muhasti zimi navžili svežega zraka v naravi in ob krasnem sončnem dnevu imeli obilo zabave.
Prvi piknik je priredil Farmski odbor. Prostori SNPJ farme na Chardon and Heath Rd. so zelo izboljšani, prav tako je izpopolnjena tudi kuhinja, ki sedaj odgovarja v popolnosti svojim namenom.
SNPJ farma bo odslej vsako nedeljo služila posetnikom za razvedrilo in zabavo po vročih dnevih v mestu. Tudi letos bo na tisoče ljudi vsako nedeljo, pa tudi soboto, pohitelo na te prijazne prostore, katere so pridni člani Jednote s prostovoljnim delom zares vsestransko izboljšali. Na farmi je sedaj tudi novi oskrbnik, Mr. Gorjanc s svojo družino, ki bo postregel posetnikom ob vsaki priliki, če jih bo čez teden pot nanesla mimo farme.
JAPONSKI PARLAMENT SKRBI ZA PRINCEZO
TOKIO, 19. maja—Hčerka cesarja Hirohite princeza Taka je postala navadna zemljanka, ker je danes omožila nekega čuvaja muzeja, ki ima $20 mesečne plače. Tako bo izgubila vse "časti" kot cesarjeva hčerka, ampak japonski parlament je že poskrbel, da ji denarja ne bo manjkalo. Za poroko ji je določil $13,500 in nadaljnih $100,000, da si "ohrani svojo dostojanstvo."
JUGOSLAVIJA IN GRČIJA ZAMENJALI DIPLOMATE
BEOGRAD, 21. maja—Jugoslavija in Grčija, med katerima so več let po končani vojni bili odnosa ji zelo neprijateljski, sta danes izmenjali diplomatične predstavnike.
POTRES V PERUJU
CUZCO, Peru, 21. maja—Močan potres je danes storil veliko škodo temu mestu, ki je staro 900 let. Mnoga poslopja so porušena, število mrtvih pa cenijo na čez 50.
BEGUNCI PRIHAJAJO
NEW YORK, 16. maja. — Transportna ladja "General R. L. Howze" je včeraj pripeljala novo skupino beguncev iz Evrope. Vkupno je prišlo 1,357 beguncev.
Naročajte, širite in čitajte "Enakopravnost!"
VABILO NA OPERETO
"GOSPODIČNA NITUŠ"
katero poda
GLASBENA MATICA
v NEDELJO, 28. MAJA
ob 7. uri zvečer v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
BYRNES PRIPOROČA Va).;E PRIPRAVE
ROCK HILL, S. C., 19. maja —Bivši državni tajnik James Byrnes je danes izjavil, da bi Zedinjene države morale dati prednost pripravam za vojno proti Rusiji. Rekel je, da so te priprave bolj važne, kot pa "novi iu nepreizkušani državni program za blaginjo."
BIVŠI GUVERNER DAVIS JE UMRL
Snoči je nenadoma umrl na svojem domu na Shaker Heights 72 let star Harry L. Davis, ki je štirikrat bil župan Clevelan-da in leta 1921—1923 republikanski guverner Ohio.
Ne tvegajte zgubiti na podpori
Za vse one, ki delajo pri podjetjih, kjer odtrgajo od plače za "Social Security" (in to je v splošnem vsepovsod), je važno, da preskrbijo delodajalcu ob času vstopa v novo službo, pravilno "Social Security" številko. Zato imejte vedno s seboj vašo " "Social Security" karto, da bo delodajalec pri svojih poročilih na tozadevni vladni urad kreditiral vsoto vašega zaslužka na vaš račun.
Izplačila "Social Security" podpore so izvršena na podlagi prispevkov v tozadevni sklad, torej več ko prispevate, več lahko pričakujete iz sklada, ko pride čas za to.
"Social Security" predloga je bila uzakonjena leta 1936. To je sklad, iz katerega se plačuje starostno pokojnino in zavarovalnino zavarovancev, ki so umrli in zapustili družine, katere so bile odvisne od njih za preživljanje.
Kadar imate kaka vprašanja, tikajoča se zadev "Social Security", se obrnite na SOCIAL SECURITY ADMINISTRATION, prvo nadstropje federalnega poslopja (staro poštno poslopje na Public Square).
Po 22 letiti na obisku v rojstni domovini
Milan Medvešek--

ENAKOPRAVNOST

Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. *231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Tear—(Za eno leto)_____________
For Six Months—(Za šest mesecev)___________^
For Three Months—(Za tri mesece)
_$8.50 _ 5.00 _ 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries; For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
..$10.00 _ 6.00 _ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
KAJ SE DOGAJA Z AMERIŠKIMI SVOBODŠČINAMI?
Zadnji teden je v Etigineers Auditoriumu imel predavanje ustanovitelj in edini direktor eksperimentalnega kolegija wisconske univerze Alexander Meiklejohn.
Meiklejohn je govoril o temi "Idealist gleda na svobodo." Njegovo predavanje je bilo zadnje v seriji predavanj, ki jih je sponzoriral Cleveland College.
Predavatelj je poudaril osnovno misel, da vlada svojimi izvajanji zanikuje ameriškim državljanom svobodo prepričanj in svobodo, da ta prepričanja izražajo. V zvezi s tem je omenil tudi vrsto primeroV zanikanja svobodščin ter med ostalim rekel:
"Imigracijski urad federalnega Justičnega oddelka si je sedaj začel prizadevati, da bi branil ljudstvo Zedinjenih držav pred 'nevarnimi idejami.' Ce tujci vidijo, da je kaj napačnega z našimi političnimi ustanovami, če verujejo, da so ostale oblike vlade boljše od naše, jih sedaj ne puščajo v deželo, če pa jih prepustijo, jim je prepovedano, da javno govorijo, z izjemo, če imajo za to posebno dovoljenje. Očitni namen je, da se naše državljane zaščiti pred idejami, ki so za njih 'prenevarne,' da bi jih lahko slišali.
"Ali želimo mi Američani biti na takšen način 'miselno zaščiteni?' Ali se bojimo idej? Ce je tako, tedaj smo zavrgli eksperiment samovlade. Odločili smo, naj drugi za nas mislijo. Vsak človek in vsaka vlada, ki se boji idej, kakršnih koli idej, se je pokazala nezmožna za vladanje v velikemu podvzetju v svobodi, ki je bila ustanovljena in posvečena z Ustavo Zedinjenih držav."
V svojem predavanju je Meiklejohn opozoril tudi na sistem, ki ga je v celi deželi vpeljal Federal Bureau of Investigation. Rekel je, da je FBI zgradil "sistem vohun stva in tajne policije, potom katerega se milijone naših državljanov, ne da bi imeli priliko, da se soočijo s svojimi tožitelji ali pa da bi zvedeli o dokazih ali lažnjivih dokazih, obtožuje, da imajo to ali pa ono vrsto nevarnih mnenj."
Po mnenju predavatelja Meiklejohna je ta "ne-ameri ški postopek" odgovoren, da ^ je začel širiti do zadnjega kotička dežela strah, sum, negotovost in obupanje v pravdo ali pa svobodo.
Zelo zanimivo predavanje je Meiklejohn zaključil svarilom, da so tudi svobodščine na kolegijih in univerzah resno ogrožene. Rekel je, da kolegiji in univerze ubijajo v študentih in mladih učiteljih vero v svobodne ustanove ter poudaril, da je 50 let opazoval ta proces in prišel do zaključka, da "samopašni in diktatorski pokusi naših oblasti, da zatrejo kritiko naših ustanov, gonijo naše mlade ljudi v nezaupanje v naše ameriške ustanove."
Naj pripomnimo nekaj misli k gornjim izvajanjim znanega predavatelja Meiklejohna. Za mnoge, ki opazujejo razvoj v naši deželi, je jasno, da je zadnja leta čez-dalje bolj nevarno izražati mnenja, ki ne soglašajo s politiko "totalne diplomacije" v mrzli vojni. Plačani vohuni, ovaduhi in posamezni bigoti stikajo za "nevarnimi idejami" pri posameznikih in organizacijah. Pred ne-ame-riškim odborom se denuncira posameznike in organizacije, ki v večini primerov nimajo prilike, da bi se soočili s tožitelji in ne pravico za zagovor. Obsoja se jih brez zasliševanja po metodi šmiranja in denuncijanstva.
Med nami smo imeli takšnih primerov, ko so posamezniki in organizacije bili ošmirani, obtoženi "prevratništva" ali pa zaznamovani kot "osebe z nevarnimi misli." Toda priliko zagovora niso imeli.
Elementi, ki nikoli v demokracijo in svobodščine niso verjeli, in ki skušajo vsiliti našemu ljudstvu svoja lastno-vrstna totalitarstva, izkoriščajo pričanja raznih vohunov, kot tedino orožje, ki ga imajo. Vedo, da se s svojimi idejami ne morejo zoperstaviti drugim idejam in zaradi tega terorizirajo, grozijo, blatijo, vpijejo o "prevratništvu" in de-nuncijacijam poklicnih ovaduhov pristavljajo še svoje lastne.
Želi znanslva v Ameriki
Naše uredništvo je prejelo pismo s sledečo prošnjo:
"Zelo rada bi si dopisovala s kako slovensko družino v Ameriki, zato prosim, da objavite mojo željo v vašem časopisu.
Moj naslov je: Marija Goršič, splošno gradbeno podjetje! "Rog", Kočevje, Slovenija. j
"Drago mi bo ako dobim sko-i
rajšen odgovor, z veseljem se vam' bo oglašala mlada Slovenka.
"Marija".
55
V našo hišo so prihajali moji nekdanji prijatelji sošolci, sorodniki, razni funkcionarji, sorodniki ameriških Slovencev, kmetje in kmetice, da so se malo pritožile "Amerikancu" proti novim oblastem. Seveda, ko sem sam zase premišljeval o teh pri-
da so razni ljudje kar naprej prihajali v našo hišo, tako da sem imel le malo časa za moje domače. Prav tedaj so se vršili predvolilni shodi. Oče je šel na shod, ki se je vršil v hiši pri "zgornjih Kovačevih". Kmalu nato je prišel po mene predsednik volilnega okraja in me pro-tožbah, sem se domislil na mar-j sil, naj bi šel tudi jaz na shod sikaj iz preteklosti, da je bilo; in spregovoril nekaj besed.
Ali ste naročmk "Enakoprav wstf" če ste, ali so VaM prija ^elji in znanci? "Etiakoprav lost" je potrebna vsaki družim zaradi važnih vesti in vedno ak tualnih člankov.' Širite "Enako pravnoat!"
pred leti, ko sem jaz rastel, tudi hudo, posebno pa za osebej-nike z velikimi družinami, prav tako za družine nižjih uradnikov. Kmetje tožijo o velikih davkih, o oddajah, toda lačni niso in nič slabše opravljeni kot so bili v mojih časih. Res je, da jih oblasti navijajo, posebno tiste, kateri nočejo ničesar slišati o zadrugah in skrivajo pri delke, ki bi jih morali proti plačilu oddati državi.
Toda vsaka stvar ima dve strani. V novi Jugoslaviji ne more biti lahko, saj je bila skoraj popolnoma porušena, prebivalstvo decimirano, istočasno pa civilno vojna, revolucija, sedaj pa silovit napor za zgradnjo in dustrije. Vprašanje pa je, kdaj pa je še bilo lahko v tej državi? Lahko za nekatere, za bogate kmete, visoke uradnike in trgovce, za večino pa slabo. Sta vim kolikor bi kdo hotel, da ni v vsem Novem mestu. Žabji vasi in okoliških vaseh niti ene sa me osebe, ki bi bilo tako lačno kot smo bili Medveškovi otroci in mnogi drugi. Že na zimo smo vaški otroci klatili zmrznjena jabolka z dreves in kadar je jabolko padlo na tla, smo se prerivali zanj kot čreda lačnih volkov. In borili se nismo samo za zmrznjena jabolka! Tavali smo po njivah in iskali repo, korenje, ki je bilo že vse zmrznjeno.
Dobro mi je v spominu tudi prosjačenje kruha. Mama je mojega pokojnega brata Viktorja in mene nagnala po mleko h kmetom v Smolinjo vas, na Ci-kavo. Mali Slatpik, tja na Ra-tež! Hodila sva od hiše do hiše in vprašala, če imajo kaj mleka "Nimamo!" In šia sva žalostna in obupana naprej. Tu in tam pa sva se okorajžila in vpraša la, če imajo kaj kruha. Le malo kdaj je nama bila sreča mila, da bi dobila kanglo mleka, seveda proti plačilu. In če sva ga dobila, povrhu pa še kos kruha, to sva bila v devetih nebesih! Včasih pa se je mleko sese dlo še predno sva prišla domov. Oj, kako je bila družina žalostna!
Tako je bilo v stari domovi ni v času mojih otroških let. .Naj še dostavim, da smo otroci iskali celo ptičja jajčeca, zlasti sračja in vranja, in jih ocvr-li, če so bila še dobra. Nikdar tudi ne bom pozabil, kako sva z nekim drugim bajtarskim otrokom ujela mladega petelina, ga ubila, odnesla v hosto, zakurila ogenj, ga po mesarsko oskubila in spekla. Kako sva ga potem "požrla" in kako sva očistila drobovje, se več ne spominjam, spominjam pa se, da je naju vest težila še dolgo časa in sva o stvari molčala kakor grob. Kakoi' da bi storila največji zločin!
Ce sem gledal na tamkajšnje razmere z ameriškega gledišča, z gledišča človeka, ki stalno dela in mu v resnici ničesar ne .primanjkuje, sem se čudil nizkemu življenskemu standardu, ko pa sem priklical preteklost v spomm, "življenski standard" iz mojih otroških let, sem pa videl, da so ti ljudje na boljšem kot tedaj, namreč revni ljudje, ti pa so bili v Sloveniji že od nekdaj v veliki večini. Ce ne bi bili, se ne bi skoraj četrtino slovenskega naroda izselilo v tujino!
Spomini iz otroških let me zavajajo na stranske poti tega mojega potopisa. Omenil bem,
Na shodu so nominirali razne osebe za razne odbore. V dvorani so bili Žabjevaščani, toda mnoge nisem poznal, kei' so se naselili v vas že po mojem odhodu. Več oseb je prišlo k meni in povedali so mi, kdo so, nakar sem jih spoznal.
Na shodu je imel referat neki mlad slovenski oficir. Govoril je o stvareh, o Kominformi in ne vem še o vse čem, kar ni bilo popolnoma nič aktualno s sodobnimi problemi slovenske vasi. Proti koncu je dejal, naj mu oprostimo, ker ima težave s slovenščino. Faktično pa je govoril prav lepo slovenščino. Tedaj pa je meni nenadoma ušlo: "Ja, kaj niste Slovenec?" Bil je v zadregi in je odgovoril, da pri vojakih večinoma govori srbohrvaščino.
Pri mizi je sedela poleg drugih funkcionarjev tudi sestrič-na od Mary Andres iz Chicaga. Ona je tajnica vaškega odbora ali kar koli se že kliče ta odbor. Predsednik je nato poklical mene k besedi. Jaz se nisem prav nič opravičeval, da se težko izra-
žam v slovenščini, dasiravno sem že mnogo let v tujini.
Kaj sem govoril? Na kratko sem povedal, kaj' sem videl v Jugoslaviji, po drugih krajih, dalje, kako ameriški Slovenci skušamo po svojih močeh pomagati stari domovini, katera je šla skozi tako veliko gorje, nato pa sem se obrnil proti mizi in pričel pridigovati odbornikom. Povedal sem jim, da morajo postopati nasproti kmetom z razumom in srcem, da jih morajo skušati razumeti, da so tudi oni v težkem položaju, zato morajo biti z njimi obzirni in da lepa beseda lepo besedo najde.
Nato pa sem se zopet obrnil h kmetom in jim razlagal, da je potrebno sodelovati z oblastjo; da bodo boljše raŽmere, ko bo dograjena jugoslovanska industrija in da naj do tedaj potrpi-jo; da bodo kmalu na trgu tudi potrebščine za splošno potrošnjo. Ker sem že precej časa -govoril, sem se bal, da so se me 7S naveličali poslušati, zato sem se izrazil, da je bolje, da neham, predno mi bodo povedali, da imajo že dosti mojega "modrovanja." Toda "Amerikanec" jih očitno ni dolgočasil s svojim govorom, kajti oglasili so se od vseh strani, da naj nadaljujem.
Ko sem končal, je vstala neka kmečka ženska in vprašala, kaj mislimo o njih ameriški Slovenci. Odgovoril sem, da napredni ameriški Slovenci močno simpa-tizirajo z novo Jugoslavijo.
(Dalje prihodnjič)
NOVE SUROVINE
Vemo, da so surovine vsaka snov, ki jo je mogoče predelati v izdelek. Surovine so kmetijski pridelki, rudnine, plini — tudi zrak — in celo voda. Suro-, vine pa so tudi zavrženi, obrabljeni izdelki — odpadki. Surovina je dandanes marsikaj, kar še nedavno ni imelo nobene vrednosti. Surovin je čedalje več. Zdaj je že težko reči, kaj ni industrijska surovina. Razvoj sodobne industrije hkrati s tehničnim napredkom in razvojem kemije se kaže zlasti nazorno praV v tem, da se pojem surovin vedno bolj razširja, kar se je še včeraj zdelo neuporabno, je dandanes dragocena surovina; blato se dobesedno spreminja v zlato.
Razmetani zakladi
Dandanes ni več najbolj pereče, da še odkrivamo nadaljnje, nove surovine, ampak da odkrijemo najprimernejše načine, kako bi že odkrite surovine čim uspešneje zbirali. Na surovine naletimo povsod; smeli bi celo reči, da se utapljamo v neprecenljivih zakladih surovin, ki jih pa kljub temu zelo primanjkuje prav zaradi tega, ker so povsod razmetani, še vedno nismo našli dovolj zadovoljivih načinov, kako bi uspešno in stalno zbirali mnoge surovine, ki ostajajo več ali manj neizkoriščene. Premalo izkoriščamo stari papir, cunje, nerabne kovinske predmete, steklene čre-pinje, lesne odpadke, zdravilna zelišča, postranske mdustrijske izdelke — odpadke, odpadno apno, pline itd. Pogosto pa vidimo, da so prav to tako imenovane kritične surovine: primanjkuje celuloze, lesovine — papirja je vedno manj v primeri s potrebami v vseh civiliziranih deželah — volna je silno dragocena surovina, po bombažu je čedalje večje povpraševanje, lov za novimi ležišči kovinskih rud je vedno hujši. Ne odpadki, ampak zavržene surovine
Za kar je bilo nekdaj primerno ime — odpadki, dandanes nikakor ni več. Odpadkov v resnici ni — gre le za zavržene, neizkoriščene surovine. Tako imenovani odpadki nikakor niso tudi manj vredne surovine,
samo nadomestilo za 'pristno surovino. V resnici so "odpadki" v mnogih primerih nujno potrebne surovine kot primes navadnim surovinam, ,če hoče mo izdelati boljše izdelke. Tako je znano, da so n. primer stekleni izdelki mnogo boljši iz pri mesi raztopljenih črepinj. Za boljši papir nujno potrebujemo cunje — "odpadke", ki jih mnogo premalo zbiramo. Staro že lezje (pod tem imenom razumemo tudi zavržene jeklene predmete) je nujno potrebna surovina za železarne in jeklar-ne. Pri tem zlasti upoštevamo, da vsebuje 90^; čiste kovine, medtem ko pridobivanje kovin iz rud terja mnogo dela in stroškov. V plavžih pretopijo železno rudo v tako imenovano be lo surovo železo. Preden železo začnejo obdelovati, ga v jeklar-nah v Siemens-Martinovih pečeh pretopijo skupaj s starim železom v jeklo, ki je šele suro-V i n a za izdelovanje strojev, orodja itd. Primes starega železa ni majhna, saj surovemu železu primešajo polovico starega železa. Poraba kovinskih "odpadkov" je čedalje večja v industriji. To je razvidno zlasti iz podatkov, koliko starih kovin porabijo v najbolj industrializiranih deželah. V letu največje industrijske proizvodnje pred drugo svetovno vojno v Ameriki 1939, so za proizvodnjo bakra porabili na 999 tisoč ton kovine iz novih surovin 569,000 starih bakrenih izdelkov; na 649,000 ton svinca iz novih surovin pa 282,000 ton starega svinca. V Nemčiji pa so že pred prvo svetovno vojno za proizvodnjo jekla uporabili 30'/( sta-lega železa.
Zračunali so, da bi bilo v naši državi na leto 1920 vagonov starih črepinj, če v vsakem go-sipodinjstvu, gostinskem obratu itd. na veeec razbije jo povprečno dva kozarca. Večino teh črt^iinj pa zavržemo. Ne zavedamo se, da terja proizvod-: nja kilograma stekla šest kilo-' gramov premoga, če steklo pridobivamo iz osnovne surovine.; Ce pa raztopimo kilogram steklenih črepinj za izdelavo no-, vih steklenih predmetov, pora-
bimo samo dva kilograma premoga.
Uvažamo surovine, kakršne ležijo na smetiščih
Ko mečemo med smeti "odpadke", n. pr. stare cunje, pač ne pomislimo, da tekstilna industrija nujno potrebuje prav takšne surovine; premalo starih cunj prejema, zato jih mo ramo uvažati. Za dobro sukno je treba precej volnenih starih cunj. Za dobro volneno tkanino porabimo 50 odst. nove volne, 20 odst. bombaža in 30 odstotkov materiala iz starih cunj. Cim manj starih cunj prejemajo tekstilne tovarne, tem več potrebujejo svežega bombaža in volne. To pa navsezadnje pomeni, da izdelajo tudi tem manj blaga, ker je kohčina novih surovin omejena. Starih cunj bi nam ne bilo treba uvažati. Treba bi bilo le urediti zbiranje obnošenih oblek in krp. Zračunali so, da bi bilo več kakor dovolj starih cunj za našo tekstilno industrijo: vsak moški porabi povprečno po eno obleko v dveh letih in par perila na leto. Pet milijonov moških prebivalcev bi moglo prispevati na leto 3,750,-000 kg starih cunj. Razen tega bi še ženske prispevale 5 milijonov kg cunj in krp na leto. Skupaj bi torej imeli 8,750,-000 kg starih cunj in krp na leto. Iz tega bi pridobili 525 vagonov volne v vrednosti 5 milijard 188 milijonov in 750,000 din. Razen tega bi pridobili še 175 vagonov bombaža. Skupna vrednost surovin iz cunj bi znašala 5,076,500,000 din, ko bi surovine prečistili in izločili iz njih zdrava vlakna. Uvoz volne in bombaža bi se mogel zmanjšati za 700 vagonov na leto ali pa bi imeli toliko več surovin za tekstilne izdelke.
Novega papirja bo tem več, čim bolj bomo cenili starega
Čeprav papirja zelo primanj kuje, ga vendar še ne znamo dovolj ceniti. Nismo še primerno organizirali zbiranja starega papirja, ki ga gre zelo mnogo na smetišča in v ogenj. Razmetavanje in uničevanje papirja pomeni napad na gozdne zaklade. Zaradi čedalje večje porabe celuloze in papirja zelo narašča potreba po celuloznem lesu. Gozdarski in gospodarski strokovnjaki po svetu s skrbjo opozarjajo na ta razvoj; papirnice so postale silno velik porabnik lesa kot surovine — lesni prirastek se zmanjšuje, poraba lesa pa narašča. Iskati je treba nove surovine za celulozo in papir. Toda pri tem ne smemo pozabiti, da je tudi stari papir zelo pomembna surovina. Nespametno sežigati stari papir pomeni toliko, kakor če bi netili gozdne požare. V mestih nikjer dovolj skrbno stalno ne zbiramo papirja. To je očitno mar sikje, n. pr. na tramvajskih postajališčih, ki so zametena vozovnicami, na trgu, kjer po tržnih urah leži mnogo ovojnega in časopisnega papirja, ) kolodvorskih čakalnicah in zla sti na smetiščih. V nekaterih pisarnah se malodane utapljajo v starem papirju. V knjigo veznicah je vedno precej papirnih odrezkov, ki jih povsod še ne zbirajo. Mnogo papirja leži na podstrežjih in v kleteh, kjer navadno trohni brez vsake koristi. Iz vsega tega zavrženega starega papirja bi mogli izdelovati dober papir, tako da bi varčevali z lesom kot sur ovino, rezen tega pa bi bila j)r'oizvod-nja cenejša. Stari papir vsebuje že vse sestavine, ki jih sicer papir v papirnici dobi po daljši predelavi svežih surovin: celulozo, lesovino, kolofonijo in kaolin. Stari papir- je treba samo zmleti in ga primešati k drugi paj)irni masi, iz katere potem neposredno izdelujejo papir-. Za tono papirja potrebujejo 50 odstotkov celuloze, 20 odst. lesovine in 30 odstotkov starega papirja, če hočejo izdelati dober pajiir. Ce je primes starega papirja manjša, porabijo
mnogo več celuloze, lesovine" in drugih sestavin.
Zbiranje starega papirja pomeni torej pridobivanje zelo pomembne, v resnici dragocene surovine, zlasti če upoštevamo, da s tem varčujemo z lesom, ki je tudi dragocena surovina ne le za papir, temveč za nešteto drugih izdelkov.
Nove surovine za izdelovanje papirja
Čedalje večja poraba papirja pa tudi narekuje, da iščemo nove surovine za papir. Nedvomno samega lesa ne bo več dolgo dovolj. Novih surovin pa niti m treba več toliko odkrivati, kakor iskali način zbiranja in uvedbe nekaterih snovi, ki smo jih doslej uporabljali za druge namene ali jih sploh nismo izkoriščali. Naša dežela prideluje mnogo žita. V izrazitih žitorod-nih pokrajinah imajo mnogo slame, ki je pogosto ne uporabljajo dovolj racionalno. Kemična sestava slame je precej podobna sestavi lesa. Slama vsebuje mnogo celuloze. Kazalo bi tudi slamo predelovati v celulozo, čeprav jo je mogoče tudi sicer uporabiti zelo koristno. Slama je izvrstna surovina za predelavo v papir. Uporabiti jo je mogoče skoraj neposredno za izdelavo papirja, ne da bilo treba poprej posebej izločati celulozo.
Prav tako kakor slama, vsebujejo mnogo celuloze tudi nekateri drugi "stranski" pridelki, od fižolovih in grahovih lušcin, stebla fižola, krompirjevke, do odpadkov, ki ostajajo pri delavi lanu in konoplje. Doslej teh surovin za pridobivanje celuloze skoraj nismo upoiablja-li.
Surovine iz surovin
Poprej je industrija na splošno samo predelovala surovine ^ l^olizdelke ali izdelke. Ostanek so bili odpadki ali tako imenovani stranski izdelki, ki so navadno veljali za nekaj manj vrednega. Danes pa so stranski izdelki pomembna surovina-Zlasti kemične industrija izkorišča mnogo bolj razne "odpadke". Uporablja tudi pline,^
so poprej uhajali neizkoriščeni iz tovarniških dimnikov, v okolici topilnic svinca in bakra so celo delali veliko škodo, ker so uničevali rastlinstvo in strupljali ozračje. V Boru, kje? je velika topilnica bakra, bruhajo dimniki velike količine žvep lenih plinov in zlasti žveplen® ga dvokisa. Spočetka so si P*"' zadevali, da bi te pline napf® vili vsaj neškodljive, pozneje so našli še boljšo rešitev, plinov bodo pridobivali P" membno surovino — žveplei'" kislino.
Pri proizvodnji lužnega kai^ na (kavstične sode) nastaja dva stranska izdelka — klor^ vodikova (solna) kislina in k cijev sulfid. Teh izdelkov mogli porabiti. Klorovodik®^ kislina je kot plin zastruplj zr ak, kalcijev sulfid pa se je izkoriščen na zraku razkraja^, plin žveplovodik ter je t ^ kvaril ozračje. Zdaj klorovo kovo kislino uporabljajo za P ^ izvodnjo klorovega apna, cijevega sulfida pa pridobiva čisto žveplo.
Podobnih primerov jc to tudi v drugih industriji' strokah. Tako zdaj ni več padkov tudi pepel, prernogo . ogorki, žlindra, žagovina, • ostanki in še cela vrsta P®' ^ "nepotrebnih smeti"', ki j.j, gosto niso znali niti na
-v	.. % 2%
mernejsi način odlagati- ^ ^ .
in rečno vodo ter uničujejo i
govino še zdaj kvarijo
To velja tudi za razne t nižke odpadke.
Nove surovine najdemo danes j)ovsod, toda naj^ '''^•nej-ba tudi še nove, naj prijel
imel
še načine za mobilizacij®
surovin, to se pravi najPj nejšo preusmeritev v i"'
•iiiiei''
jo, ne pa na smetišče.
Ponalii ii "Wud'W f
22. maja 1950.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
PETER KLEPEC
Peter Klepec je bil doma v Gabru. Ker je bil šibkega in slabotnega telesa, so mu poredni tovariši pogostoma nagajali. To ""u je težko delo in želel je, da bi bil močnejši od njih, tako mo-da bi bil vsakomur kos. Ko je nekega dne pasel ovce 1 zeleni grivi, je povzdignil oči ^ nebu ter molil in prosil boga, bi mu dal moči zoper hu-^bne tovariše. Še preden je ^olil, je slišal glas: "Peter, "oč ti je dana; primi za grm izderi ga!" Peter je prijel za ^ in ga izdrl s korenino vred.
spet je čul glas: "Peter, pri-""'za brezo in izderi jo!" Peter veselo zgrabil za brezo in 'feza je šla iz tal kakor izpod-Weno žito. In tretjič se je čul "Peter, izderi hojo!" Pe-je poslušal in stara, debela je ležala pred njim kakor ^nata bilka.
pridobljeno moč je bil Pe-I®'' bogu zelo hvaležen. Njegovi ^^iši, ki so ga poprej zaniče-, i' so se ga odslej bali in mu več nagajali. Zdaj bi se ^ lahko maščeval nad njimi, a '' je bil usmiljenega srca, jim 'Opustil vse razžalitve in ni ^^il nikomur nič žalega.
^Gter je doraščal in z njim je
tudi njegova moč.
Jerihajali so hudi časi. Ošab-turek je gnal svoje čete nad ^®tjane. Cesar mu je šel na-in bi ga bil rad pregovo-^er odvrnil hudo vojsko. Ali Ošabni Turek se ni vdal Pun besedam; vendar toliko K odnehal: ako cesar noče ve-^ Vojske, naj bi se posamez-Marila dva, en Turek in en , ^fski. Imel pa je turški sul-grozovitega orjaka v vojski; se je zanašal.
Vseh svojih deželah je po-j{^ cesar pisma in iskal člove-^ !_l(i bi se šel merit s Turkom, je že večer pred dnem^ Povedanim za boj. Cesar je bil J'^iiki zadregi. Zamišljen je v svoji sobi in ni vedel, ka-^i si pomagal. Kar vstopi 'fosto oblečen mladenič. Bo-
ječe se približa cesarju in mu reče: "Dovolite,'svetli cesar, da se poskusim s turškim orjakom; ako bog da in sreča junaška, oprostim vas in svojo lepo domovino."
Toda cesar se je bridko nasmejal, zmajal z glavo, češ tako šibak mladenič, kakor je bil na videz Klepec, kako bi ta premagal orjaškega Turčina! Povprašal ga je dalje in vrli junak mu je dobro odgovarjal. Peter mu je tudi povedal, da je močan in kako je prejel svojo čudno moč. Cesar ga je bil vesel in ga povabil k večerji.
Pri večerji so se cesarski služabniki bornemu mladeniču po-smehovali in niso mogli verjeti, da bi bil kaj junaški, a še manj, da bi šel nad turškega orjaka. Prinesli so mu konjsko podkev in mu rekli, naj jo zlomi, če je res tako močan, da si upa nad Turka. Klepec pa jim je velel, naj prineso sedem novih podkev; ko jih je prijel, je zdrobil vse v eni roki kakor kos kruha.
Ko so zjutraj zarana v turškem taboru zvedeli, da je cesar dobil bojevalca, je šel turški borilec brž svojemu nasprotniku naproti. Sešla sta se na planjavi blizu turškega tabora. Ko je Turek mladega Klepca ugledal, se mu je zanič-Ijivo zasmejal. "Dobro jutro, oče!" mu je rekel Klepec in mu ponudil desnico. Turek je segel Klepcu rahlo v roko; Klepec je prijel za Turkovo desnico in mu jo odtrgal. Turek je zatulil in udaril po Klepcu z drugo roko. Toda urni Klepec se mu je umaknil in prvi počil Turka. Turek se je zvrnil pa ni vstal več.
Sultan, videč, da je premagan, je ukazal vojakom, naj potolčejo Klepca. A Klepec je izdrl bližnje drevo pa otepal in treskal z njim po Turkih ter jih pometal kakor smeti po planjavi. Pobil je vse, kar mu jih ni zbežalo.
Tako je mogočni Klepec naklepal Turke na tešče zjutraj
Symbols of Independence
B o U B A
zarana. In Turki od tistega časa niso več prišli na slovensko zemljo.
w
K
V. s. TTcaiuty Dcpartmeiil
yorane:
Društveni koledar
MAJA
26.	maja, petek — Društvo Washington št. 38 SDZ—Ples v Slov. nar. domu
27.	maja, sobota — Društvo Srca Marije — Plesna veselica v Slov. nar. domu
27.	maja, sobota — 28. maja
nedelja. — Konvencija SANSa
v SDD, Waterloo Rd.
28.	maja, nedelja—Piknik društva "Soča" št. 26 SDZ v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
JUNIJA
3.	junija, sobota. — Glasbena Matica — Plesna veselica v Slov. nar. domu
4.	junija, nedelja — Piknik društva "Združeni bratje" št. 26 SNPJ na farmi SNPJ
10.	junija, sobota—Društvo Jutranja Zvezda št. 137 ABZ — Ples v SND
11.	junija, nedelja, — Piknik društva "Strugglers" št. 614 SNPJ na farmi SNPJ
17.	junija, sobota—Sportsman's Club of "Slovenec" št. 1 SDZ — Plesna veselica v SND
18.	junija, nedelja — Piknik dr. "Comrades štč 566 SNPJ na farmi SNPJ
18. junija, nedelja — Piknik društva Nanos št. 264 SNPJ na vrtu Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
24.	junija, sobota — Piknik krožka št. 1 Prog. Slov. na farmi SNPJ
25.	junija, nedelja — Piknik društva "V Boj" št. 53 SNPJ na farmi SNPJ
25. junija, nedelja — Piknik Doma zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave.
JULIJA
1.	julija, sobota — Piknik društva "Loyalites" št. 590 SNPJ na farmi SNPJ
2.	julija, nedelja — Cieveland-ski "Dan SNPJ" na farmi SNPJ
2. julija, nedelja, — Piknik kluba "Ljubljana" na Kalio-povi farmi, Eddy Rd., Wick-liffe, O.
4. julija, torek — Piknik pevskega zbora "Slovan" na SNPJ farmi.
9. julija, nedelja—Piknik društva "Concordians" št. 185 SNPJ na farmi SNPJ
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik
Dr. J. V. ŽUPNIK nahaja na St. Clair Ave. in East 62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
Dr. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVENUE vogal East 62nd Street: vhod samo na East 62nd Street. Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Tel. ENdicott 1-5013
9. julija, nedelja — Piknik društva Cvetoči Noble št. 450 SNPJ na Zgončevi farmi, Wickliffe, O.
9. julija, nedelja — Piknik društva "Velebit" št. 544 SNPJ na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
15.	julija, sobota—Piknik farmskega odbora SNPJ
16.	julija, nedelja — Piknik društva "Utopians" št. 604 SNPJ na farmi SNPJ
16.	julija, nedelja. — Piknik Federacije ohijskih društev ABZ na prostorih AJC, Re-cher Ave.
23.	julija, nedelja—Piknik društva "Napredne Slovenke" št. 137 SNPJ na farmi SNPJ
30. julija, nedelja — Proslava štiridesetletnice društva Mir št. 142 SNPJ na farmi SNPJ
AVGUSTA
6. avgusta, nedelja — Piknik društva "Naprej" št. 5 SNPJ na farmi SNPJ
13. avgusta, nedelja — Piknik krožka št. 1 Prog. Slov. na farmLSNPJ
20. avgusta, nedelja — Piknik pev. zbora Triglav na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
20. avgusta, nedelja — Piknik društva "Loyalites" št. 590 SNPJ na farmi SNPJ
27. avgusta, nedelja — Piknik Mlad pev. zbora SDD na ^ar-mi SNPJ
SEPTEMBRA
3. septembra, nedelja — Piknik Farmskega odbora SNPJ.
17.	septembra, nedelja—40-let-nica društva Brooklyn št. 135 SNPJ v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
24.	septembra, nedelja — Skupni koncert petih pevskih zborov pod vodstvom pevovodja F. Vauterja v SND, St. Clair Ave.
OKTOBRA
1. oktobra, nedelja — Ples društva "Washington" štev. 32 ZSZ v SDD, Waterloo Rd.
1. oktobra, nedelja—Maškerad-ni ples Doma zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave.
1. oktobra, nedelja — Jesenski koncert pev. zbora "Zvon" v SND, E. 80 St.
1. oktobra, nedelja — Igra in
ples Gospodinjskega odseka v AJC, Recher Ave.
8. oktobra, nedelja — Ples društva Združene Slovenke št, 23 SDZ v SDD, Waterloo Rd.
15. oktobra, nedelja — Ples podružnice št. 41 SŽZ v SDD, Waterloo Rd.
15. oktobra, nedelja — Maške-radna veselica krožka št. 3 Prog. Slov. v AJC, Recher Ave.
22. oktobr^, nodelja — Predstava dram. zbora "Anton Verovšek" v SDD, Waterloo Rd.
29. oktobra, nedelja — Prireditev krožka št. 1 Prog. Slov. v SDD, Waterloo Rd.
mVEMBRA
5. novembra, nedelja — Prireditev društva ^ "Strugglers" SNPJ v SDD, Waterloo Rd.
12. novembra, nedelja — Prireditev društva V boj SNPJ v SDD, Waterloo Rd.
19. novembra, nedelja — Koncert zbora "Jadran" v SDD, Waterloo Rd.
26. novembra, nedelja — Ples društva Collinwood Hive TM v SDD, Waterloo Rd.
DECEMEBRA
3. decembra, jaedelja — P;les društva Združeni bratje SNPJ v SDD, Waterloo Rd.	»
10. decembra, medena — Koncert Mlad. pev. zbora v SDD, Waterloo Rd.	'
17. decembra, nedelja — Ples dr. Waterloo Camp WOW v SDD, Waterloo Rd.
31, decembra, nedelja — Silvestrov ples zbora Jadran v SDD, Waterloo Rd.
VELIKANSKA MELIORACIJSKA DELA V MANDŽURIJI
Nad 250,000 kmetov in borcev kitajske narodnoosvobodilne armade sodeluje pri graditvi jezu vzdolž reke Liao v Mandžuriji in njenih pritokov, ki so s preplav-Ijanjem povzročali velikansko škodo žetvi v tem kraju. Obseg del je osemkrat večji kakor gradnja na jezeru Tatung pri reki Jangce, ki je bila ob pričetku tega meseca končana. Dolina reke Liao je ena izmed glavnih središč bogatega poljede^ega, industrijskega in kulturnega življenja Mandžurije. Tudi sa#o mesto Mukden, največje westo Mandžurije, leži ob enem izmed pritokov te reke v pokrajini Lia-i otung. Zaradi elikih nalivov v zgornjem teku reke Liao in njenih številnih pritokov v notranjosti Mongolije in pokrajini Je-hol je bilo to področje redno poplavljeno, posevki ga uničeni.
Kuomintang ni ničesar napravil, da bi se ta položaj zboljšal, šele leta 1948, ko je bila Mandžurija popolnoma očiščena kuo-
mintansških čet, so bili storjeni prvi koraki za preprečenje poplav reke Liao in njenih pritokov. Takoj je bila ustanovljena komisija strokovnjakov, ki je izdelala načrt za obsežna dela. Več tispč kmetov so organizirali za hitro izpolnitev pripravljalnih del. Že letos grade vzdolž reke Liao 500 kilometrov dolg jez. Potrebnih bo 300,000 delovnih dni, da ga bodo zgradili. Graditi so pričeli ob koncu marca in je delo zdaj doseglo svoj vrhunec. Računajo, da bo jez dograjen do konca meseca.
KADILCI PIP^ SO POČASTILI EINSTEINA
Dr. Alberta Einsteina so imenovali za častnega člana kluba kadilcev pip iz Montreala, Kanada. Dr. Einstein, svetovno znani fizik, je izjavil, da je vesel in .ponosen, ko sprejema takšno polastitev, kajti "kajenje pipe omogoča človeku, da je miren ,in da objektivno presoja človeško delovanje."
^TORČKE Jg RODILA
Iz LeopoldyiUa javljajo, je v Ruanadi XGwtralna Afrika) j\eiia gamorka rodila šestorčke —štiri dečke in dve deklici. Mati In vseh šest novoroj.€;nčkoy so zdravi in se dobro počutijo.
99
■ l»IIIIBIIIIB|lll«llll»|lll»IHI«IHIBIIIWIIII»|ll|»IIIWIIII»ll
ililiilaliililiiliiiililiililiildilidiilailililiilaliililiilili
Zastopniki
^^Enakopravnosti •
Za st. clairsko okrožje;
JOHN RENKO 1016 East ISih Street
UT 1-6888 #
Za collinwoodsko in euciidsko okrožje:
JOHN STEBLAJ 26851 Oriole Avenue
REdwood 1-4457 •
Za nevvburško okrožje;
FRANK RENKO 11101 Revere Avenue
Diamond 1-8029 'ri"ri"ri"ri"ri"i'i"ri"i'i"l*l"ri"l'l"ri"ri'
Mario Kolenc
W. F. HANN & SONS
podjetje z grelno napravo duži prebivalcem Clevelanda že od leta 1907
ZASTOPNIKI
BRYANT IZDELKOV
Louis Planine
AVTOMATJČNO GRETJE JE NAŠA POSEBNOST
Naša skrb je, da vam damo čim v«č gor kote za vsak dolar, ki ga za to potrošite. Zato Vam priporočamo ta BRYANT forriez, ki nudi čist, svež in topel ^rak ter ga širi po vseh sobah. Fornez se da inštalirat v majhnem prostoru ali shrambi. Ima plinsko kurjavo in je popolnoma avtomatičen.
BRYANT GRELEC ZA VROW VODO
To je v resnici eden najboljših grelcev za vodo—ima nove vrpte mag-nasium drog v sredini, fci se ga nadomesti z novim in tako prepreči zarja-vitev "tanka." Je dobro insuliran, popolnoma avtomatičen in obratovanje je poceni.
Ni treba predvplačila
3 LETA ZA ODPLAČEVANJE! Prvo plačilo plačate
tri mesece po inštalaciji naprave. Na obroke pa lahko plačujete tudi skupno z vašim računom za plin
NOVO ŽIVLJENE
Za VAŠ FORNEZ . . .
Vam bomo po pravici povedali, če vam bo vaš sedanji fornez lahko služil še nekaj let in kako se ga da modernizirat z BRYANT konverzij-skim grelcem. Za majhno vsoto lahko dobite popolnoma avtomatično plinsko gretje. Pokličite še danes za podrobnosti o BRYANT grelcu.
BREZPLAČEN fREClED W PRORAČUN
Naši veščaki za gretih vam bodo na željo pregledali in podali brezplačen proračun za popolno delo brez vsakih obvez.
Če imate star fornez ali slabo grelno napravo, priporočamo Vam, da #6 danes pokjičete in dobite vsa po-jasnijla kako z majhnimi otroški lahko inštaliramo moderno grelno napravo, ki vam bo nudila več toplote po nižji
ceni.

W. F
Naši izurjeni mehaniki so vam na uslugo skozi 24 ur na dan.
Hann & Sons
MU 1-4200
15505 Euclid pri Tayfrn"
(GOVORIMO SLOVENSKO)
'Nadaljevanje)
/ Je stala na pragu in s glasom zvala očeta IL ' pa se je delal, kakor
k
se mi je oče si moči, da bi
slišal. Jaz, sem plakal od in za-
iliuui, učt ui sel in '''ovg, kosti onemu debelemu !!' ^cga prizora se sporni-^	določno, dasi sem bil
^ mlad oni čas; spomi-da je bil tisti dan hladen in pust, veter, ki
jo tožno vel mimo hiš, je stresal ovenelo listje z dreves; to je sploh prvi dan v mojem življenju, ki mi ga spomini kažejo brez sonca in katerih je moje življenja kasneje tako bogato.
Potem se spominjam selitve. Takrat je zopet sijalo sonce. Nekdo je vozil pred nami visoko naložen voz, zadej je gnal oče na verigi kravo, čisto gadaj sva šla midva z materjo, ki je nosila na rokah dete v plenicah; bil je
moj brat. Mati je imela objokane oči; večkrat se je ozirala nazaj proti domu, ki je zavit v sončno luč mogočno stal na vrhu med drevjem in poljem. Kadar je pogledal oče nazaj, je mati povesila oči in skušala zatajiti žalostno lice; na robu gozda, kjer je zaihtela na glas. Takrat je dejal oče s hripavim glasom:
"Kaj bi se zmerom cmerila: enkrat se mora nehati! Živi se pa povsod."
Takrat se mi je zdel očetov glas surov, očitajoč, toda danes vem, da je hotel tolažiti svojo obupano ženo in prikriti lastno ma-lodušnost. Na novem domu ni bilo ničesar posebnega, vem le, da se mi je priljubil; polje je bilo obrnjeno od sonca proč in
dom sam je ležal pod temnim gozdom. Spominjam se le, da je mati vedno tarnala zaradi prevelikega trpljenja in naganjala očeta k selitvi. Tam se je rodila tudi moja sestra. Končno smo se zopet selili, to pot na posestvo grofa T. Novi dom je bil prijaznejši od prejšnjega; položen je bil na okroglem griču in krasna dolina je bila pod njim. Ko smo se selili, je bil oče vesel. Z materjo sta govorila, da je najbolje biti na grofovskih kmetijah, ker ne stavi pretiranih pogojev.
Še kot dete sem se najrajši držal očeta. Kadar sem le mogel, sem ga spremljal pri delu. Imel ]c navado, da je mnogo govoril sam s seboj. Jaz teh pogovorov sprva seveda še nisem razumel.
Večkrat je obstal med delom, zožil pesti in vzdihnil, pozabivši mojo navzočnost.
"Ko bi imel človek lastno zemljo, bi delal z veseljem. Ali tako ... Ko bi mogel kaj kupiti!"
Mnogokrat je govoril dolgo sam s seboj, ko pa se je zavedel mene, mu je postalo neprijetno. Na ta način sem že rano videl njegovo veliko trpljenje, čul sem pokanje njegovih kosti in videl, kako mu pod sončnimi žarki ali zaradi prevelikega napora teče vroči, umazani znoj, ki je lepil njegove košate brke okrog ust in močil obleko do gnilobe. Včasih je snel klobuk sredi dela in začel na glas moliti; takrat sem moral moliti tudi jaz. Posebno sem si zapomnil najino pot v
mlin, ki je le^ajl daleč proč v globeli, ob bistri zeleni vodi, pol-pi rib, kamor sem ga silno fa^ spremljal.
Proti domu sva se vračala po strmem bregu skozi gozd. On je posil naloženo vrečo moke na svojih orjaških plečih, jaz pa njegovo sem korakal %a njim. Bil je čisto kriv in njogavo dijianje j?
bilo podobno hropenju. Počasi ae je pomikal v iklanec, oul sem,
kako škripLjejo njegove kosti,
in videl, kako mu drgetajo noge.
Bal sem se, da mu .bodo skočile v bokih iz sklepov i^ da se bo razsul pod živinskim tovorom.
"Počijva, oče," sem ga nagovarjal.
"Še ne! Še nekaj korakov, tam
igori do onega borovca. Tam bo-bo počivala!"
iDo ouega borovca je bilo še gotovo petdeset korakov. Oče je iiapel skrajne moči in vztrajno lezel dalje; njegovi koraki so postajali kratki, negotovi in telo se je majalo kot pijancu. Debele žile na njegovih močnih rokah so zabrekle in skozi se je natanko videla valujoča kri. 'Vj"eča na njegovem hrbtu pa je lezla in polzela vedno niže doli po križu.
"Oče! Vreča bo smuknila na tla!" sem ga opominjal.
"Ne bo," je zasopel; "še nekaj korakov . . ."
(Dalje prihodnjič)

^ FERDO GODINA;
BELE TULPIKE
ROMAN (Roman je bil spisan lela 1941)
(Nadaljevanje)
Koraki &o se slišali s stopnic proti mojemu oknu. Zaprl sem veke. Polastil se me je strah, človek pride do okna in postoji. Najbrž gleda v sobo. Ne odprem vek in se ne ganem. Neznanec potrka po šipi. Ne pogledam ga. Potrka drugič, močneje.
"Halo!"
Človek srednjih let stoji pri oknu. Gladko je obrit, lepe oči ima in ko govori, kaže bele zobe.
"Prosim," sem rekel tiho, ne vedoč, kaj hoče.
"Zdravnik sem iz Lendave. Sodnik Krampač me je poslal. iVi pa ne morete vstati, da bi mi odprli?" je rekel nenadoma kot bi se naveličal v hipu vseh formalnosti. "Imate ključ pri roki?" Videl sem, da nič ne pomaga. Spustiti ga bom moral notri. Sežem na stol po ključ, Z veliko težavo se oprem na laket. On me opazuje. Odprem okno in mu dam ključ.
Odklepal je vrata. Prišel je v sobo kot bi bil doma. V roki je držal veliko, usnjato torbo. Položil jo je na klop, nato se je obrnil k meni, mi dal roko in povedal svoje ime:
"Bartol."
Pazljivo me je gledal.
"Pregledal bi vas rad, gospod kaplan," mi je rekel.
"Ni to brezkoristen trud, go-spou uoktor?" sem ga vprašal.
"Ne!" mi je odvrnil kratko. "Malodušnost vedno škoduje zdravju. Srajco bova slekla."
Počakal sem, ker nisem vedel, kaj bi. Potem sem pa privolil.
Pomagal mi je, da sem sedel. Dal si je v ušesa slušalke in začel svoj zdravniški posel. Jaz pa sem mislil na nekaj drugega. Kje sem že slišal ime Bartol? Ah, ja! Starček Bartol, učitelj v Petiševcih. In kaj, če je to Tomaž?
Ko mi je trkal po prsih, sem ga gledal. Res! Oči ima podob ne starčevim. To mora biti Tomaž. Ne da bi čakal, sem dejal:
"Ne zamerite, ni vaš oče učitelj?"
Zdravnik se je vzravnal. Čelo je nagubal kot starček.
"Moj oče je umrl. Bil je pa res učitelj."
"V Petiševcih?"
"Da!"
Bil sem vzradoščen. Gledal sem ga v obraz, in če bi bil pri moči, bi ga objel
"Vi ste Tomaž?"
"Da," je rekel zdravnik začudeno.
"Pustite me, da ležem. Saj je itak zaman. Meni ni pomoči." Ne da bi čakal, sem se spustil na vzglavnik. Prestregel me je z roko, da sem počasi legel. Ni
TEACHES MEN AIR TRAFFIC RULES



PPB—MA-712
TEACHES MEN AIR TRAFFIC RULES—WAF RFC Hfnritlta Dewltr In. rtructi o closi of airman in USAF air traffic rt^gloHpni to prapor« tham for jobs at traffic controllers. This is ona of flia many training pliatat airman go through In the USAF Technical School 4' Kaaslai Air Fare# Bpia, Ml#*., to prapora them for advancement up tha AF career ladder.
HBLPU
It's heusceltantng time—and a good tim* to protect your family by removing fir* haiards In your home.
Every minute, day and night, tome home ia dam«) aged by fire. The most frequent causes are (1), rubbish and trash ... (2) defective chimneys ...] (3) combustible roofs . . . (4) defective heating •.. (5) matches and careless smoking ... (6) gaso-' line and kerosene ... (7) electrical defects.
When you houseclean —^clean out the fire hazards too.	Sf
ClfSO Natienal Association of Mutual Insursnce Companioi,
sem se ga mogel nagledati. Oči je imel prav take, kakor jih je imel starček Barton.
"Sedite, prosim, pustite me."
"Srajco bova še oblekla," mi je rekel.
Oblekla sva jo, ne da bi mi še kaj prigovarjal zaradi pregleda. Pa kaj bi! Kost in koža me je še bila in pljuč ni bilo nič več v meni.
Vzel je stol s posodo in ga postavil k omari. Nato je sedel.
"Slišel sem že mnogo o vas, gospod doktor," sem govoril, ko sem prišel nekoliko k sebi.
"Oče je rad govoril o meni, vem."
"Znali ste mu s tako silo vcepiti svoje ideje, da sem vas že tedaj občudoval. Bolj vas kakor vaše ideje."
"Z neverjetno razumnostjo je znal moj oče ovreči vse to, kar je spoznal, da se v zgodovini ni obneslo. Slišal sem, da je znal to tudi lepo razložiti."
Čutil sem, kako sta govorila o teh rečeh z očetom. Tomaž je gotovo prav tako govoril o teh stvareh in prav tako prepričevalno mu je tekel glas.
"Govoril mi je o skupnosti Zjcmlje," sem dejal mlademu doktorju.
"Prav to mislim." Tomaž se je nasmehnil. Malo je pomolčal, potem pa je imel verjetno vtis, da ima pred seboj očeta. "Ve-
mo, da je fevdalizem držal ljudske množice v siromaštvu in bedi. Koliko časa je to trajalo! Stoletja. Ne, gospod kaplan, svet se bo moral spremeniti. Nič več grofov, nič več meja. Ena sama velika dobia njiva naj rodi krompir, žito in koruzo. — Kaj pa dihate lahko?" se je spomnil in pretrgal prejšnji pogovor. Začel je hoditi po sobi. Pozabil je, da govori s človekom, ki stoji pred smrtjo Kaj sem bil jaz proti njemu! Sirota. Življenje se mu je sme jalo naproti, bil je poln upov, načrtov, ves je bil v delu. Jekleno silo sem čutil v njem in vero v nove velike čase, kakor je večkrat dejal stari Bartol. Zdaj sem razumel, da je spreobrnil svojega očeta in da jih je spreobrnil lahko mnogo s svojo živ-Ijensko silo. Kakšna sirota sem se čutil pred tem človekom, ki je bil poln krvi, poln dela in poln novih, bajnih idej.
"Pa vi verjamete, da bo kdaj mogoče, da se to zgodi?" sem ga tiho vprašal.
Ustavil se je tam, kjer je bil. Pogledal je v tla, nato na mizo. Vzel je kozarec in ga prinesel k postelji. Postavil ga je na stol na katerem je prej sedel. Dal je roke v bok in ga gledal, ka kor bi dal bolniku zdravilo in zdaj čaka na hitri učinek.
(Dalje prrhoclnjič)
Nekaj o metru in merjenju
Ali ste že kdaj razmišljali, kaj pomeni merjenje in kako je nastal meter, ki je danes merska enota v skoro vseh delih sveta razen v Vel. Britaniji, v britansjih dominijih in pri nas v Zruženih državah? V medna rodni trgovini se pa vsi narodi poslužujejo metrični način merjenja.
Vsako merjenje je primerjanje dveh velikosti, od katerih nam je ena znana. Pri samem merjenju ugotavljamo, kolikokrat je druga neznana velikost manjša ali večja od prve. Pri merjenju dolžin oziroma razdalj primerjamo z metrom neznano dolžino in ugotovimo, da je petkrat ali desetkrat večja od metra.
V časih pa ljudje niso poznali metra. Merili so neznane dolžine s palci, lakti, koraki in podobnimi merami. Saj še v časih govorimo o pedenj široki deski ali o 150 korakov dolgem igrišču. Tudi tesarski las in konjski nohet spadata v to vrsto "mer". Seveda so takšne mere zadejale mnogo težav trgovini, tehniki in znanosti. Saj bi v tistih časih lahko dejali: kolikor krajev, toliko mer.
Razvoj proizvodnje je zahteval enotne mere. Zato ni čudno, če je francoska revolucija poleg razbitja fevdalnih vezi dala podbudo tudi za osvajanje,, enotnih mer. Francoska akademija znanosti je leta 1799 izdelala po dolgih meritvah pra-
meter. Z zakonom so ga istega leta proglasili v Franciji za "pravo in stalno mero". (Metre vrai et definitif) in obenem določili, da se manjše in večje enote izvajajo po dekadnem sistemu. To je v veliki meri olajša lo računanje.
Sam prameter je bil mišljen kot 40 milijonski del zemeljskega obsega. Obseg zemlje so iz merili s tedaj veljavno mero v Franciji, s pariškim čevljem. Ko so dokončali akademiki svoje račune, so videli, da znaša 40 milijonski del zemeljskega obsega 3 pariške čevlje in 11,-286 tisočink linije. Zlili so palico in prameter je bil narejen. Prameter je izdelan iz zlitine zelo redkih kovin platine in iri-dija OO^f platine in 10 odst. iridija). Te kovine so izbrali zato, ker so zelo obstojne in se pri menjavi toplote zelo malo raztezajo. Oblika prametrične palice, ako jo prerežemo je podobna črki X, in ta oblika je bila izbrana, ker je najbolj odporna proti zvijanju. Da je to v precejšnji meri uspelo, bomo videli nekoliko pozneje. Poleg tega pa hranijo prameter v globoki kleti v Sevresu (Francija), kjer vzdržujejo stalno toploto.
Na osnovi prametra so naredili več podobnih vzorcev. Te so dali državam, ki so si osvojile metrski sistem. Te vzorce hranijo v posebnih zavodih za mere in enote.
Za konec naj se omeni še to.
da so kasnejša točnejša merjenja pokazala, da prameter ni točno 40 milijonski lel zemeljskega obsega, temveč nekaj manj. Zato naš današnji meter ne predstavlja 40. milijonski del zemeljskega premera, temveč razdaljo med dvema znakoma na prametru.
TIHOTAPSTVO IN ČRNA BORZA V ZAHODNI NEMČIJI
Zahodnonemška policija je brez moči v borbi za preprečenje tihotapstva s kavo in cigaretami iz tujine ter črne borze s temi predmeti. Zlasti pomembno je tihotapstvo s kavo, ki jo ilegalno uvažajo iz Belgije in Francije. Od celotne količine kave ki so jo lani prodali v Zahodni Nemčiji, so jo 50% uvozili in prodali ilegalno. Drugi tihotapski predmet so cigarete, ki so jih lani ilegalno uvozili in prodali na črni borzi 25% coletne količine cigaret v Zahodni Nemčiji.
Vtihotapljene cigarete, v glavnem ameriške in britanske, prodajajo v Zahodni Nemčiji za 40% dražje kot nemške.
Razen kave in cigaret, ki jih v glavnem ilegalno uvažajo iz tujine, so glavni predmeti na čr ni borzi tekstilno blago in ben cin, ki ju pripadniki anglo-ame-riških okupacijskih sil prodajajo nemškim črnoborzijancem.
Po poročilu policije v Aachnu so leta 1948 in 1949 pretihota pili čez nemško-belgijsko in ho lendsko-nemško mejo toliko blaga, da je bila država oškodovana za več kot milijardo mark.
DELO DOBI
ženska srednje starosti, katera želi dober dom in primerno plačo, za oskrbo bolne ženske.
Pokličite RE 1-0940 ali KE 1-5800
KADAR IMATE
naprodaj ali pa želite kupiti hišo za eno ali dve družini ali pa večje poslopje,
pokličite
IV 1-7646
REALTOR
A. Malnar
CEMENTNA DELA
1001 East 74fh Sh—EN 1-4371
For your VACATION welcome io
CHRISTIANA LODGE
Slovenian Resort
• The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central dinning room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing. Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U. S. 112. Write for folder.
CHRISTIANA LODGE
DOMINIK KRASOVEC. Prop.
P. O. Edwardsburg, Michigan Phone 9126 F5
N. J. Popovic, Inc.
IMA ZASTOPSTVO
Chrysler - Plymouth avtov
PRODAJA NAJNOVEJŠE 1950 IZDELKE KOT TUDI
RABLJENE AVTE
V zalogi ima razne dele in potrebščine za avte ter izvršuje razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih.
8116 LORAIN AVE.
ME 1-7200
NICK POPOVIC, predsednik
Prijazno postrežbo, poštene cene in dobro blago dobite pri sledečih:

CLEVELAND, OHIO
THE FURNITURE & APPLIANCE CO.
Popolna zaloga hišne opreme in pohištva 14916-18 LAKE SHORE BLVD., KE 1-2700
Zdaj je v teku velika spomladanska razprodaja raznih svetilk — Cene so bile znatno znižane
R & N PET SHOP
16119 WATERLOO RD., IV 1 -1945
Kanarči, domači ptički, zlate in tropične ribice ter potrebščine za živali
KEITH'S E. 105th ST. THEATRE
E. 105 ST. & EUCLID AVE.
Čeravno je težko dobiti dobre filme, si vedno prizadevamo, da zadovoljimo naše posetnike s raznimi dobrimi filmi, novičarskimi in komičnimi Filmsko omrežje je prvovrstno, da ne utrudi oči
HEIMTN Telev^^
16119 WATERLOO RD., IV 1-5858
Inštaliramo in popravimo televizijske in radijske aparate vseh izdelkov Delo jamčeno—Pridemo iskati in nazaj pripeljemo
Lake Shore Nursery & Supplies
17750 LAKE SHORE BLVD., KE 1-7180 Michael Cavofta, lastnik
Nabavite si vaše vrtne potrebščine in orodje pri nas Nobeno naročilo ni premajhno, ne preveliko Cvetje v loncih, vrhnja prst, sveže cvetlice, gnojila, itd-
LORAIN, OHIO
KUTZA'S PHARMACY
VOGAL BROADWAY Cr 13th ST., LORAIN, OHIO
Naša lekarna je bila prenovljena in modernizirana Za točno in zanesljivo lekarniško posiugo pridite k nam
HOMESTEAD, PENNA.
JOE KRAMER'S MUSIC CENTER
315-317 E. Eighth Ave., Homestead, Pa.—tel. HO 1 -8114
Prodajamo razne godbene inštrumente in potrebščine, ter nudimo pouk na vsakovrstne inštrumente — Edini prodajalci tu za harmonike svetovno znanega izdelka Ace.

OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI"
ZAVAROVALNINO
proti
ognjy, tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE
Pokličite;
ENdicott 1-0718
i' r
4' l>
(»
UtlLiA,n
OBLAK MOVER
ivi
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, pod»® ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežb^' Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega stared®
znanca
JOHN OBLAKA
1146 East 61st St.	HE