Ljubljana St, 200 Mhii imfiofta (Mi trato tal petd V TTsto. v nedeljo, 22. avgusta 1920. Posamezna Številka 30 stol Letnik Ll L i— EDINOST OfrimlTv im npravnUtro: Trst (3), ulica & rimnitj fAald 30. T« kitm M-51. Dopbl na| m potilfrlo IzklMno minUtr* ^ ia dtoar pa npramfltnL Rokopisi mm m mteja M aa spre; em«jo. — Lat založba in tisk t Oorlcl: nlka Ofcaui CMoed it T, L a. — TddL 9L tO OM tn odgovorni mcdnlk: prof. FDlp Peric. Dr. Klement Jug To je naslov knjigi, ki jo je izdalo tn založilo pred kratkim dijaško društvo «Ađrija» v Gorici ln jo natisnila tamkajšnja Narodna tiskarna. Ni to le nova knjiga, to je nekaj več; nov program, nova življenjska filoco-fija, utelešenje novega duha, prav takšnega duha, kakršen je potreben nam v sedanjih razmerah. Duha, ki je pes volja, nezlomljivo in neukrotljivo stremljenje po višjem, vedno višjem, ki ne pozna ovir, oziroma se jih veseli, ker vidi v njih le nove prilike za nadaljne zmage. Tak je bil pokojni dr. Jug po svojem značaju kot človek, kot planinec, kot znanstvenik in tudi v smrti. Človek si prijetno oddahne, ko odloži to delo. Preden zapre zadnjo stran se nehote zamisli in neopaženo se mu izvije vzklik: «Pa saj tako knjigo sem iskal, to nam je bilo potrebno. Končno smo le dobili konkreten vzor silnega in SHfamje mlnlstRktsn sveta RIM, 21. Davi je načelnik vlade spre-jel v palači Chigt glavnega podtajnika fašistovske stranke on. Riecija. Kot izr rodni komisar stranke v Trstu je od. Rtcci podal oMtnio poročilo o položaju v tem mestu. Načelnik vlade je izraiil svoje zadovoljstvo nad delom, ki ga je izvrgli on. Ricci ter je odobril vse storjene ukrepe. On. Ricci bo odpotoval jutri zjutraj v svojem hidroplanu proti Carrari. On. M us solini je pred poldne sprejel tudi prometnega ministra Ciana in državne podtajnike Suarda, Bonzanija in Cavallera. Razgovarjal se je del j časa tudi s poveljnikom faštetovske milice gen. Gonzago. RIM, 21. Ministrski svet je sklican za 30. t. m. ob 10. uri Seja se bo vršila v palači Vi min ale. Finančni minister Volpi je nocoj od- nezlomljivega značaja, čigar vzvišeni potoval proti Benetkam, odkoder se bo in idealni lik nas bo svaril, opominjal, P°?a 1 v Vlilo Santmo. da prisostvuje bodril in vodil!» Taki občutki so me toplo objeli, ko sem se tak ore koč odtrgal od zadnje strani. Zaprl sem spis z besedami: «Po-membna in važna knjiga neprecenljive vrednosti!« O njej je naša «Edinost» že pisala. Čudim se pa, da do danes ni še nihče napisal o nji kaj strokovnega, kaj znanstvenega. Zaslužila bi. Tudi jaz ne mislim pisati kaj takega* zanima me predvsem posvetilo: Naši mladini kateri predvsem in v prvi vrsti je knjiga namenjena. Ne samo naši inteligentni mladini^ ne samo oni, ki se trudi po vseh mogočih šolah s svojim študijem, temveč v ravnotoliki meri onemu našemu delu mladine, ki se dnevno ubija po senožetih in po poljih, v tovarnah, oni naši mladi riYr ki je glavni m najvažnejši del naše bodočnosti. Zakaj samo ob sebi je E&Zuthljivo, da dijak ne sme biti brez .nje,*; "žg^aj gotovo je, da je pisana tudi za našo delavsko in kmetsko mladino. "Naši mladini na splošno naj govori dr. Klement iz onih fcsseđ, ki so jih drugi napisali, ker te besede tu so služile v to, da so nam našega Solkanca postavile še bližje- da ga poznamo. Ne mislim tu na učena razpravo dr. Vebra, niti ne naravnost na ono dr. Bartola, čeravno mi je ravno ta narekovala te hesede. Dr. Bartol piše namreč nekje, da bi nam dr. Jug v svoji etiki ne bil povedal morda nič novega, niti da bi bil z njo mnogo koristil, ker temeljil je na vzrokih in posledicah, ki so jih drugi že razkrili. In tu pravi tudi, da če morda ne s pffsanoi besedo, je že tedaj tem bolj vplival na vso svojo okolico s svojo jo nezlomljivo voljo, s popolno doslednostjo in uklonitvijo svojega telesa svojemu spoznanju. Bil je klasičen zgled uravnavanja svojega dela in življenja svojemu spoznanju v prid. Tu je točka, kamor se moramo mi hoditi učit. Zakaj čudno mehki smo postali, čudno neverni in omahljivi. Trikrat na dan obupujemo in trikrat na dan pomirjujemo na svoje korake. Jutro nas najde klavrne, večer obupane. Vsak dan znova vstajamo s čudnim strahom v srcu. V na,s ni več veselja do dela, puščamo da nas nosi življenje kamorkoli. In mu ne odločujemo smeri. To je naš greh, to je težava našega zmučenega Življenja. Dr. Jug ni bil tak. Trdno je verjel v sebe in v svojo zavest in spoznanje, ni za korak se ni umaknil. Ni biLmalo-dušen. Vse njegovo znanstveno delo nam ga kaže trdnega, vztrajnega. Kar je rekel, je občutil, kar je spoznal za krivo, je pogumno in dosledno ovrgel. Ni se bal. Če mu je bila določena taka pot, preživel jo je od začetka do konca, dvignil se je v njeno globino, v njen svet do zadnjega. Zato je bil ponos v njem, zato je bila trdna njegova zavest. Mi smo le trpeči. Čutimo težo našega časa, čutimo nujno potrebo po novem delu, novi orijentaciji' zavedamo se svoje šibkosti, pa so vasi polne plesov, pivnice naše mlade moči, naši pogovori cikajočih besed, ki bi mnogo rade pa nič ne morejo. Zato mora ta knjiga tudi na deželo, da bo naša mladina črpala moči iz nje. Iz člankov o njem kot osebi, iz njegovih aforizmov mora zajeti čvrsto besedo s čvrsto dušo. A. 2. odkritju spomenika padlim vojakom. Španski rašUd torpedovk v Neaplju NEAPELJ, 21. Danes predpoldne ob 10. so pripluli iz Genove v tukajšnje pristanišče Španski mšilci torpedovk' «Alsedo», «Velano» in «Dazaga». Poveljnik ladij je posetil mestne oblasti, ki so vrnile obisk na krovu ru-šilcev. Gostje si bodo ogledali Capri, Vezuv in Pompei. Psircs na EaftKBi cM*. je povzrcfil E2Z&O0O Skoda MESSINA, 21. Vesti z Eolskih otokov pravijo, da so potresni sunki poškodovali mnogo hiš. Največjo škodo je utrpela S al ina v občini Malfa. V ulici Pol-lare je 60 enonadstropnih hiš poškodovanih. V Malfi je poškodovanih 400 hiš. V vasi Leni se je radi močnih potresnih sunkov zrušilo par hiš. Ljudje spijo pod milim nebom. V FITitudijih je potres tudi povzročil mnogo škode, posebno na cerkvah; stolpe bodo podrti, ker obstoja nevarnost, da se sicer sami zrušijo. Vojaška oblastva so takoj poslala v prizadete kraje potrebno število Šotorov, iz Messine pa je bilo poslano posebno .tehnično osobje, kl bo prineslo pivo pomoč. Nove določbe za državno uslužbenca RIM, 21. Izredna številka uradnega lista objavlja kraljev odlok št. 1387 z dne 16. avgusta 1926., ki se nanaša na prepoved sprejemanja novih državnih uslužbencev za dobo treh let. Gadoma aa Raki REKA, 21. Davi je prispel semkaj v avtomobilu maršal Cadorna. Na trgu Dante so ga sprejele oblasti in številna množica. Po oficijelnem sprejemu v mestni hiši si je maršal ogledal mesto. kaMflke Sodjtče Je obsodilo Ida so taki načrti Poljska zmerom kaplana Cankarja* na lft dni zapora, na I možni, dokler na bodo odnošaji med 1500 dimarjav globa in na poravnavo sod-j obema državama urejeni. Poljaki večkrat povzročajo obmejne incidente. Litvanska vlada se bo zmerom skušala izogibati oboroženega konflikta, ukrenila pa bo tudi vse potrebno za obrambo države. Dih stroškov. Jugoslavija ln Grška »ksportirajo blago iz svobodne cone v Solunu v katerokoli grško pristanišče. ATENE, 21. (Izv.) Atenski listi objavljajo naknadno poročilo o konvenciji, s katero je grtka vlada priznala Jugoslaviji pravico, da njene ladje lahko Solunu Jugoslavija lahko izvala iz cone blago na lastnih ladjah in se to ne more smaj-tra&i kot kritttev sabotaže v grških vodah. Druge države teh pravic nimajo. Glede narodnih manjšin navajajo atenski listi, da sta Jugoslavija in Grška preroali recipročne obveze, da se napram narodnim manjšinam mora postopati na osnovi dodatka k mirovnim pogodbam. Grški zunanji minister Rufos je povodom podpisa pogodbe in konvencij z Jugoslavijo izjavil, da je jugosloven-ska svobodna cona v Solunu razširjena za 140 m fronte proti zapadu ter da se 000 m*. je tako povečala za 1(M Me pzUkadnfo SOFIJA, 2L (Izv.) Zunanji minister Burov je bil danes v daljši avdijenci pri kralju Boefeu. Zatrjujejo, da je Burov podrobno obvestil kralja o jefctu tivno noto Grške. Po veetil da jim bo do sobote. Ia odgovora na Romunske in avdljenai >6 Durov ob-sadnteresiranfli držev, dostavil najkasneje virov pa doznavam jo, da jo bil rok aa izročitev odgovora podaljšan do prihodnje srede. C al lesov odgovor meksikanskim škofom MEKSIKO, 21. Na predlog škofov je predsednik Calles odgovoril s pismom, v katerem pravi, da je svoboda, o kateri govorijo škofje, natančno določena po ustavi. Calles pravi, da se bo tej ustavi pokoril, dokler ne bo izpreme-njena* Radi svojega političnega prepričanja ne more predložiti kongresu predlog o izpremembi verskih zakonov, vendar pa se ne bo nikakor proti vil prizadevanju škofov, če bodo skušali tOj izpremembo doseči. OzunovUeoe Izjaue novinarjem (Agitadjska potovanja Laze Markeviča BEOGRAD, 21. (Izv.) Radi odsotnosti večine ministrov iz Beograda, ne zaznamuje danes politična kronika nika-kik važnih dogodkov. Ministr ski predsednik Uzunović se je povrnil v Beograd šele ob 10.30 zvečer z zagrebškim brzo vlakom. Novinarjem je izjavil, da nima nič posebnega povedati, ker je važnejše stvari že povedal novinarjem na Bledu.. Na vprašanje, kdaj se sestane narodna skupščina, je Uzunovič odgovoril, da je bile na avdijencah tudi o tem vprašanju govora, vendar pa dan še ni določen, ker skupščinski odbori še niso končali svojega dela. Na vprašanje, ali je računati z razširjenjem vladne koalicije, je min. predsednik izjavil, da kaka politična skupina lahko vstopi v vlado, če to želi in če ne stavi pretiranih zahtev. Poudaril je pa, da je sedanji položaj tak, da ni nikake potrebe po razširjenju vladne koalicije, ker razpolaga vlada z zadostno parlamentarno večino. BEOGRAD, 21. (Izv.) pravde Laza Marokvić svojega agitacijskega Bosni in Hercegovini. povedal, da je s svojimi shodi povsem zadovoljen. Rekel je tudi, da se je že mnogo Hrvatov vpisalo v radikalsko stranko in da je vpliv St. Radića v Bosni in Hercegovini vedno manjši. Glede ženevske delegacije je rekel, da ta delegacija še ni sestavljena in da ga vlada tudi še ni vprašala. ali bi bil pripravljen iti v Ženevo. Kar se pa njegovega spora s St. Radićem tiče, se lahko tudi še zgodi, da izpade Radić iz delegacije. _ Afera Janjić-Cankar SARAJEVO, 21. (Izv.) Danes je tukajšnje sodišče razglasilo sodbo v razpravi bivšega ministra za vere dr. Vojislava Janjiča proti kaplanu Karlu Cankarju. Janjić je tožil Cankarja kot urednika «Katoličkega tjednika», ki je Janjiću očital, da je kot minister zlorabljal svoj peložai in da ie največji nasprotnik Bomnnako odBkevanfa glavnega nlka • Slovenskega Narodna LJUBLJANA, 21. (Izv,) Danes se je mudila v Ljubljani romunska delegacija novinarjev, ki zastopajo najuglednejše romunske liste. Dopoldne so delegati bili na Bledu, popoldne pa so se povrnili v Ljubljano in si ogledali mesto. Zvečer se je vršil banket in ob tej priliki je romunska delegacija izročila glavnemu urednik', «Si o venskega Narodi« in podpredsedniku novinarskega udruženja gospodu St. Virantu oficirski red romunske krone v znak priznanja za zasluge ob lanski konferenci novinarske Male antante v Sinaji. Ob 10. zvečer so delegati odpotovali na Sušak, odkoder so odpeljejo v Dalmacijo. ' Romanski hmftmjl v Zagrebu ZAGREB, 21. Včeraj je prispelo semkaj 18 romunskih novinarjev, ki so jih pričakovali na postaji zastopniki zagrebškega tU&a. Gostje so posetili zagrebški velesejem, ponieje pa so bili sprejeti od tukajšnjega velikega župana ter mestnega župana Heinzla. 12 bankirjev ustreljenih LONDON, 21. Iz Tokija poročajo, da je general Čang-Tso-Lin dal ustreliti dvanajst bankirjev ki so špekulirali mandžurskimi devizami. Med ustreljenimi je tudi sedem milijonarjev. Is Pekinga pa javljajo, da so čete generala Wu-Pej-Fuja izpraznile Kal-ter se umaknile proti PSng-Ti-angu. _ Ruski protest radi francosko-romunske pogodbe PARIZ, 21. «Chicago Tribune« javlja iz Bukarešte, da je Litvinov naročil poslaniku Rakowskemu v Parizu, da v imenu Sovjetske Unije protestira proti francosko-romunski pogodbi Revolucija v Nikar agui MANAGUA, 21. V nekem spopadu z vladnimi četami so vstaši zažgali v mestu več hiš. Zupan in več drugih odličnih osebnosti so bili ustreljeni. Vladne čete so po hudih bojih zavzele San Marcos. Vstaši so imeli baje veliko izgub. Tudi po drugih krajih je prišlo do krvavih spopadov z vstaši. Venezuela pristopi k mednarodnemu razsodišču 2ENKVA, 21. Venezuelska vlada je javila generalnemu tajništvu Družbe narodov, da pošlje svojega zastopnika k mednarodnemu razsodišču. To je prva latinsko-ameriška država, ki je priglasila svoj pristop. _______ Bivši minister se je povrnil s potovanja po Novinarjem je Slabi izgledi aa rešitev radarskega spora na Angleškem LONDON, 21. Ponovno neuspela pogajanja med rudarji in podjetniki so predmet vsega javnega razmotrivanja na Angleškem. «Daily News» poudarja« da sta obe stranki ostali na istem ložaju, kot sta hili 8. junija. Časopisje opozarja tudi na dolžnosti vlade, katere ima ta spričo priče tka novih pogajanj. Izvršilni odbor rudarjev se je vč&raj sestal k seji, da razpravlja o položaju, ki je nastal po prelomu pogajanj. Položaj se smatra kot zelo resen. Člani odbora so izjavljali, da zna boj rudarjev trajati še več tednov« ako podjetniki ne boeo spremenili svojega nazi-ranja. Zastopniki generalnega sveta angleškega strokovnega kongresa in izvršilni odbor rudarjev so razpravljali o pomožni akciji za premogarje. Sklenili so izdati poziv na vse angleške delavce, naj podvoje svoje delo in žrtve za zbiranje podpornega fonda za rudarje. Dalje -so pozvali mednarodno rudarsko komisijo, da organizira svetovno akcijo za nadalino podporo angleškim rudarjem. Zastopniki angleških rudarjev bodo sami obiskali posamezne industrijske centre Evrope, da bodo podpirali nabiralno akcijo. BERN, 21. Centralni odbor komunistične stranke je sklenil pozvati odbor švicarskih strokovnih organizacij, da nemudoma prične z zbiralno akcijo za podporo angleškim rudarjem. Slabi adnoiaji med Poljsko In Utvansko KOVNO, 20. Ministrski predsednik in začasni zunanji minister Slezevicius je podal novinarjem nekatere izjave o zunanji politiki Litvanske. Rekel je med drugim: Ni davno tega, kar so se Širile vesti, da so se odnošaji s Poljsko mnogo izboljšali in da bo kmalu prišlo med obema deželama do popolnega sporazuma. Širile so se pa tudi vesti, da pripravljajo Poljaki napad na Litvansko. Pismo Iz Jugdiia^ife L ju b 1 j a n a, dne 20. 8. Kakor je že pri nas navada, tako so končale tudi nedeljske občinske volitve v Srbiji in Črni gori s --" w veliko zmago vseh strank. Voditelji vseh strank, kar ne morejo zadosti naglasiti svoje zadovoljnosti nad nedeljsko zmago in že teden dni done po listih njih samodopadljive izjave. Radikali so zadovoljni, ker so dobili 75 odstotkov vseh občin in ker so dosegli v samem Beogradu (obe radikalni listi skupno) večino, pa čeprav so izgubili Beograd. Demokrati so zadovoljni, ker so osvojili Beograd in 20 občin v Srbiji in ker bi še več dosegli, če bi vodili oni volitve; zemljoradniki in republikanci enako zagotavljajo, da so napredovali in tudi samostojni demokrati trde. da so z izidom volitev zadovoljni. Celo komunisti in socijalisti, ki pri vsakih volitvah vedno slabše odrežejo, so zadovoljni, da jih sploh še kdo voli. In zadovoljen je končno celo S t. Radič, ker je na volitvah zmagala misel sporazuma, za katero pa se pri nedeljskih volitvah res ni vodil niti najmanjši boj. Todai splošna zadovoljnost je več ko sumljiva, zakaj marakaj smo v stanu pri nas narediti, samo tega pa čisto gotovo ne, de. bi vse stranke zmagale pri volitvah. Eden je vendarle moral plačati račun, in zdi se mi, da se tega v svoji notranjosti zavedajo prav vse stranke. Res jo sicer, da so radikali v glavnem ohranili svojo pozicijo in res je celo to, da bi imeli nerazcepljeni večino v Beogradu. Toda vse te olepšave ne izbrišejo dejstva, da so izgubili Beograd in da sedaj načeluje Beogradu demokrat dr. Kumanudt Prepričan sem, da bi dali radikali tudi 100 podeželskih občin, samo če bi dosegli v Beogradu samo 400 glasov več in s tem ohraniil prestolico v svojih rokah. Res je, da so demokrati napredovali, in sicer zlasti po mestih v Srbiji ter zlasti v Šumadiji, ki se smatra kot srce Srbije. Ampak vsa ta napredovanja niso preprečila na drugi strani tudi težkih izgub, kakor je padec stare demokratske trdnjave, mesta Valjeva, v radikalne roke. Predvsem pa se ni demokratom posrečilo, da bi dokazali vidno nazadovanje radikalov ter da bi radikalom iztrgali večino. Nedeljske volitve niso bile odločujoča bitka, temveč je v glavnem ostal položaj neizpre-menjen. Vse ostale stranke ne igrajo še posebne vloge in niti krepak napredek zemljoradnikov jih ni mogel dvigniti v prednje vrste. Zato je gotovo, da so vse stranke več pričakovale od volitev, kakor so jim pa te dale, in da so vsa zagotavljanja o zadovoljstvu nad rezultatom volitev precej kisla. Še en vzrok pa imajo stranke, da so z izidom volitev nezadovoljne. Tako slabe udeležbe kakor pri nedeljskih volitvah še ni bilo nikoli in to celo v Beogradu. Nad 70 leta 1923 celo 75*/. vo-lilcev, se je redno udeleževalo volitev. Na nedeljskih volitvah pa je več ko 38% volil cev ostalo doma. Isti pojav ko v Dalmaciji se je v nedeljo pojavil tudi v Srbiji. Narod je disgustiraai od sed&r njega strankarskega boja in na v duš e- opomin strankam je ta neudeležba to* lilcev, da krenejo na drugo pot, to da nimamo dosti upanja, da bi stranke ta opomin razumele. Svoje nezanimanja za stranke pa so dokazali volilci tudi Z maso kompromisnih list Samo zemlje* radniki so postavili nad 500 kompromisnih list in slično tudi druge stran, ke. Najbolj značilno je v tem oziru toy da so v eni občini hruševačke oblasti postavili radikali in demokrati skupno listo proti volji svojih strank. In ta lista je tudi gladko prodrla. Po oficijelnem poročilu notranjega ministrstva so dobili na nedeljskih volitvah občin: radikali 1555 _ _ _ _ ____ ______________ _ ________________w frank na valutnem barometru, lezel Kar se teh vesti tiče, treba povdariti, nja ni za prav nobeno stranko. Resen vase, stiskal se in krčil; vse je kazalo demokrati 482 zemljoradniki 75 sam. demokrati 23 federalisti (črnogorski 10 republikanci 14 meščanske liste 2 neopre del j eni 9 liberalci 1 demokrati - radikali 1 V 25 občinah se volitve niso izvršile, od 20 občin pa še ni rezultatov. Oficijelno poročilo navaja tudi razdelitev občin po oblastih. Po tem poročilu so demokrati najbolje odrezali v beograjski oblasti, kjer so dobili od 38 občin 17, v podonavski (od lit) občin ,37), podrinski (od 111 občin 26), v šu-madijski od 172 občin 52 in sploh v .oblastih Srbije. Silno slabo pa so odrezali demokrati v krajih, ki so pomešani z Albanci in muslimani. Tako je raa> •merje radikalnih občin proti demokratskim občinam v skopljanski oblasti 132 : 7, v bitoljski 132 : 10, v niški 112 : 10 itd. — Demokrati utemeljujejo ta neuspeh v Južni Srbiji s terorjem državnih organov, dočim radikali to odločno zanikajo. Pripomniti pa je treba, da to poročilo notranjega ministrstva ni bilo sprejeto predobro in od vseh strani se mu očita netočnost. Tako zagotavljajo zemljoradniki, da oni niso dobili samo 75 občin, temveč 105, ki so vse čisto zemljoraniške. Nadalje trde, da imajo skupno z demokrati v 400 občinah veČino. Še glasnejše protestirajo proti poročilu notranjega ministrstva denio*-krati, ki trde, da niso dobili radikali 75 odstotkov občin, temveč samo nekaj nam 60. Kdo ima prav v tem sporu za poročilo o volilnem rezultatu, ni mogoče reči, ker je poročilo notr. ministrstva prelakonično. Ni povedano koliko glasov so dobile posamezne stranke in ni povedano niti koliko odbornikov si jo priborila vsaka stranka, temveč naveden je samo celoten rezultat. Eno pa je vsekakor gotovo, da je bilo kompromisnih list neprimerno več, kakor pa jih omenja notranje ministrstvo. Seveda pa je mogoča debata o tem, kam je treba prišteti te kompromisne liste. Dostikrat bi jih mogli radikali z isto pravico kot demokrati reklamirati za sebe. ker volilci so postavili te kompromisne liste ravno zato, da se jim ni bilo treba izjavljati za radikale ali demokrate. Najbolj prav ima zato tisti, ki pravi, da so te liste tako proti demokratom kakor proti radikalom in da so glasen protest proti računu protest proti našemu nezdravemu strankarstvu. Zaenkrat niso volitve povzročile še nobene izpremembe, dasiravno so oživele zopet vse stare kombinacije in kopo novih. Odločitev pa bo vsekakor padla v kratkem in mislim, da more že današnja konferenca ministrov na Bledu privesti odločitev, če ostane sedanja koalicija ali pa če vstopijo v vlado tudi demokrati. Na vsak način pa je položaj za spremembo zrel in nedeljske volitve so k temu bistveno pripomogle. *** Razen volitvam je veljala vsa pozornost političnega sveta zunanji politiki. Konflikt z Bolgarsko j e obvisel v zraku, zato pa je na drugih poljih razvijal zunanji minister dr. Ninčič veliko aktivnost. Podpisana je bila zvezna pogodba z Grčijo in v kratkem se podpiše še prijateljski pakt s Poljsko. Tako se je Jugoslavija dobro pripravila za zasedanje Družbe narodov in upati je, da bo tedaj tudi ugodno rešen spor z Bolgarsko. R. S. Francija u zadnjih dveh letih Francoska vlada sedaj nima opravka s parlamentom, ki je na počitnicah; zato pa pridno izkorišča ta odmor iu se je s polno paro lotila dela za gospodarsko vzpostavitev dežele in za izboljšanje življenjskih razmer na Francoskem. i Čudne izpremembe so se dogodile v zadnjem Času s francoskim parlamentom. Svet skoro ni hotel verjeti, da so je Poincarćju posrečilo ukrotiti razposajenega otroka demokracije, ki je Žo nekaj časa požiral posamezne finančno ministre in tudi cele vlade. Francija se je že nagibala v prepad finančnega! poloma; z veliko naglico je padal a. V Trstu, dne 22. avgusta 1926. Da hudo nevihto. Nič dobrega ni bilo pa obzorju, pa vse Briandove pridige b£bd nič izdale. Doumeur, Loucheur, F4ret Cafllaux — cela vrsta finančnih, piravnikov je Sla mimo nas v samih par mesecih; pripravljali »o recepte, a ,uspeha niso imeli. Parlament ni hotel pogpoitniti grenkih kapljic, ki naj bi prinesle novih moči v oslabljeno kri države. No, pa se je kar na lepem dogodil tudež: prišel je Poincarć in vse je šlo gladko, kakor bi bil francoski parlament le dolgo vajen discipline in po-hlevnosti kakega drugega evropskega poslanskega zbora. Položaj, ki je nastal sedaj, ko je Poincare zgrabil za vladno krmilo, bomo gotovo lažje razumeli, če se malo seznanimo s politično zgodovino Francije v zadnjih dveh letih. — Pri državnozborskih volitvah, ki so se vršile 11. maja 19*24, so stranke levice in skrajne levice odnesle nepričakovan uspeh, ki je imel za posledico ostavko Poincare j evega kabineta. •»Ln-carć se je bil takrat mogoče prenaglil. Res je sicer, da so si bili združeni socijalisti in radikalni socijalisti z volitvami znatno ojačili pozicije, vendar pa je bil kartel ustvarjen samo za volitve in tudi večina, ki jo je imel v zbornici, je bila malenkostna.. Kartel bi bil lahko živel v parlamentu samo tedaj, ko bi radikalni socijalisti in socijalisti ostali še nadalje združeni in ko bi ga radikalna levica podprla s svojimi 40 glasovi. Ko bi bil Poincare ostal na vladi, tako so jo krstili v nasprotnem taboru — je sledil pnri. poraz kartela. Voditelji skrajne levice so mifllilt* da so-gospodarji položaja in so si že v naprej porazdelili mesta: Herriot naj bi vodil vlado, Painlevć pa, ki je Ml takrat predsednik poslanske zbornice, naj bi postal predsednik republike. Senat pa je te račune prekrižal in je z veliko večino volil za Doumerguea, ki je bil z glasovi zborničnega centra in desnice tudi izvoljen za načelnika države. Ta je poveril sestavo vlade Herriot-u. « Vsaka šola .nekaj stane*, si je mislil Herriot in postal je botj previden, vendar pa se je preveč zanašal na svojo večino. Poletne mesece je posvetil predvsem zunanjepolitičnim zadevam (londonski dogovor za izvedbo Dav e novega načrta itd.), v jeseni pa je napravil svojo takozvano ^simbolično gesto»: napovedal je ukinjeni e diplomatičnih odnošajev z Vatikanom, za Alzacijo in Lotaringijo pa je izdal nove Šolske zakone. Ti njegovi protiradikalni ukrepi so naleteli na hud odpor, in to posebno v Alzaciji. Na drugi strani pa si je Herriot hudo prizadeval, da bi prejšnjo parlamentarno večino spravil v slabo luč in je zato zmerom ponavljal, da se, radi napak, svojih prednikov, nahaja v hudih finančnih stiskah; s tem pa je razburil javno mnenje in od decembra 1924 je državna zakladnica plavala v skrajno slabih vodah. Da bi potolažil javne mnenje, je Herriot v zbornici prisegal, da si bo dal raje roke odrezati, kakor da bi pristal PoStno ravnateljstvo iijini—ju, da tur-Ska pofctna uprava m speejema akepreenlh pošiljadev. PoMljatve namenjene v Turčijo po omenjeni zračni progi, naj se torej fran-kirajo poleg navadne še z dodanot pristojbino. _ IZ UBADA POLITIČNEGA DRUŠTVA «£DurosT» v nm. Marija Bržan vd. Slabe - Ledine: Odgovor dobite pri krajevni organizaciji v Idriji. Josipa vd. Martin a Č - Sv. Križ: Vašo stvar smo uredili; pridite v nad urad. Ivan &oc*an£i£ - Knbed; Anten KodriČ -Trst; Katarina vd. Palči* -Lmta; Franc Jaz-bar - ML žabtfe: Pridite v urad, pa dobite odgovore na Vaša vprašanja oziroma naj prizadeti pošljejo znamke za stro^- ,>isme-rega odgovora. iot-ip Pegan - Gabrje: Vaša stvar stoji drug&< kakor ste nam jo opisali: Za Vas je bi i iiaan negativen dekret, na katerega ste vložili rekurz, a tudi slednji je bil odbit. Vam ostane Se edina ta zadnja pot, ki je vezana s troski, da poprosite generalnega ^pravdnika ca razpravo. To Vam ne moremo svetovati, ako ni nobenega izgleda, da .prodre Va&a trditev. Tozadevno bi se morali osebno pomeniti z Vami in proučiti odlok, ki ga imate v rokah. Ivaa Tlrfn - Tut Občna hranilnica v Postojni nas je informirala, da je naloftila nežigocane a o. krone prt otamoAnjem davčnem uradu le 1921. leta Danes se nič ne znajo o likvidaciji. Bar. žraast - Jasno je, da se mo- rajo povrniti vsi troški za zdravljenje in tudi pri vsakem dragem opravila je njegova de laz možnost za koristonosno delo zmanjšana. Ako se ne morete na noben način pogoditi, naslovite dobro utemeljeno in z dofca- cejinjib množinah. Novi flžoi je nekoliko ž«*«-. Stanko P., Sosič, Muh«. JmAo, Pt^orelec Arabec. Tudi ta je večin oma iz Istre. L m EL, Datfo, Rde ve«, Kerfe, utfiol Na trga je mnogo malanc&ti. Seno se raprodaja v Trstu po 32—36 L k v in tal. Toda to bJago uravnava ceno po krajih, četudi ne ravno oddaljenih eden od drugega. Zgornja cena velja za prilično dobro blago, franko na dom kupoval ca. Trg s senom precej mrtev — drugih krmil na trgu sploh ni — razen majhnih mnnffat slame, ki nima uradne cene. — bi se mu bilo najbrž posrečilo sestaviti j na inflacijo, pa naj si bo v še tako j žilnimi listinami pospremljeno prošnjo na: veČino, ki bi obsegala od desnice vse j majhni meri. V istem času pa je Fran- str&nke do radikalov. Poincare j u pa, ki je mož levice, se je gotovo zdelo, da bi se taka večina preveč nagibala na desno, in zato se je umaknil. S svojim korakom pa je pognal onih 40 radikalov v naročje njihovih bližnjih sosedov, skrajnih levičarjev. Sprva socijalisti niso hoteli vstopiti v vlado, ki jo je hotel sestaviti Herriot, vodja nove parlamentarne večine. Končno pa se je Herriot sporazumel z Blumom in socijalisti so obljubili, da bodo podpirali njegovo vlado, zahtevali' javnosti, je bil so izvedbo nekega minimalnega i nančni ministe programa; podpirali so tozadeven sporazum in -Herriot je prišel na površje. . Čim se je dosegel ta sporazum, je napovedal Herriot boj Millerandu ter ga kmalu prisilil, da je odložil mesto preds. republike. Tej «protiustavni ofenzivi« — hodnjič. coska državna banka vrgla v promet za par sto milijonov novih bankovcev ter je s tem prekoračila po zakonu dovoljeno mejo. To se je seveda zgodilo s Herriotovim privoljenjem. Da bi se javno mnenje ne razburjalo, je banka objavljala potvorjene bilance. In to je strmoglavilo Herriota. Po par tednih je upravni odbor banke izjavil, da ne more prikrivati nezakonitega postopanja in objavil je pravilno bilanco. Vtis, ki ga je odkritje te zadeve napravilo v seveda velikanski. Pi-minister Clementel te m obotavljal; podal je takoj ostavko. In na veliki petek 1. 1925 je senat strmoglavil Herriotov kabinet. Herriotovi dobi je ileditet Painlevč-jeva; o tej pa bomo spregovorili pri- - Zakon o Imenoosnju netnrleu «Gazzetta Ufficiale» od 19. t. m. je objavila zakon od 6. avgusta 1926, št. 1365 o imenovanju notarjev. Imenovanje notarjev se bo vršilo po- Dijaško kuftlnja v Gorici Tudi v prihodnjem šolskem letu bo Dijaška kuhinja v Gorici nudila dijakom hrano po cenah, kot bo njo stala. Od darov vseh naših slojev zavisi, ko- M rni« t ero detle Ftnanz« Direzione Generale delle penaioni di guerra Assistenza Militare (Infortunati civili) Via le del Re, Roma. Važne za dnitoi iiaiTTfli a*-*, vojakovi Pred osmimi leti je končala svetovna vojna, pa vendar so Se stareSi, vdove, sirote ali sorodniki umrlih bivših a.-o. vojakov, ki no danes niso vkrifcili prošnje za dosego vojne pokojnine. nii* pnfiisl paMi fat i« oktobra Kdo? ni ntrail potrebnega, naj brez odloga nrhte v nafte liifriHliu s potrebnimi dcLazhnhnl IkHimel o amrfl aH izginfe- vodika, da mn bemo mMI termah profejo. Prizadeti, požurite sel TajniStvo. VESTI IZ KRIŽA m TRSTU. Himen. V Sv. Križu pri Trstu se je poročila članica pevskega zbora «Vesne* Ivanka Kralj. Obilo sreče! vodom natečajnih izpitov, ki bodo vsaj ! likim izmed njih bo lahko nudila po enkrat na leto v Rimu^ in sicer za to-;znižani ceni ali pa tudi brezplačno, liko notarskih mest, kakor jih določi Dijaki, ki hočejo biti sprejeti v Di-pravosodno ministrstvo. jaško kuhinjo v Gorici, naj vložijo čim Izpraznjena notarska mesta pa se bo- prej prošnje na vodsivo kuhinje. V do izpolnjevala najprej s premestitva- j prošnji naj opišejo gmotne razmere mi že imenovanih notarjev. Za preme- j svoje družine. stitev je treba vložiti prošnjo s spriče-j pr^ji prilože: 1. Družinski list; vah. Če m prosilcev, se izpolni prazno j2. Zadnje šolsko spričevalo; 3. Potrdilo mesto z novim imenovanjem. Premestitve odredi pravosodni minister, in izpraznjena mesta se razpišejo v Vestniku pravosodneg-a ministrstva. Pravila za telefoniranje Tržaška agencija telefonske družbe za Benečije je razposlala sledeča navodila za telefoniranje: 1.) Ko je zahtevana številka zasedena, naj se telefon zapre. Preden se zopet pokliče, naj se počaka, nekoliko minut. 2.) Ko se dobi odgovor «zasedeno», naj se ne vprašuje, s kom je v zvezi dotična številka, ker je telefonistinjam prepovedano dajati slična obvestila. ali pa priporočilo domačega duhovnika ali pa učitelja o vedenju prosilca. Prošnje morajo biti vložene najkasneje do 15. septembra. Vložiti jih morajo tudi lanski obiskovalci Dijaške kuhinje. V interesu dijakov je. da jih vložijo čim prej, ker se bodo v slučaju prevelikega števila prosilcev upoštevale predvsem prvovložene prošnje. Prosilci naj odpošljejo prošnje na: Dijaška kahia/s, v Gorici, ulica San Giovanai 7, L so se vršile te dni radi nenavedenih vzrokov v več hišah v Sv. Križu pri Tfeetu. Izid negativen. S Tu so ta teden zajeli letos prve tone, ki so daleč na okoli znane po svojem dobrem okusu. — Kinematograf v Sv. Krita pa Ttecu bo v tre. tkem otvor jen v prejšnji dvorani društvene krčme. OPOZORILO Pišjo nam: Po vsej Julijski Krajini se že dlje časa 3.) Pri klicanju naj se vedno navede1 potika mladenič star okrog 18 let z ime-številka in ne ime naročnika. Ako se Furlan Peter iz Renč. Pod pretvezo, ne ve številka, naj se pokliče informacijski urad (Ufficio informazioni). da ima izvrsten glas, a da je z doma reven, izsiljuje pri vseh uglednejših in premožnejših ljudeh večje ali manjše svote 4.) Za vse pritožbe g-lede zamud, zgre-! Jenlrj«Tda bi Sel študirat šitev številk itd., naj naročnik poklice Denar seveda požre po plesih ali s svojim št. 18-46, a v slučaju, da se telefon pokvari, pa številko 2-96. Na ta način se upa odpraviti mnogo neprilik, proti katerim se sedaj občin- pus to lovskim življenjem. Pri tem se izkazuje z nekaterimi priporočili n. pr. prof. Venturinija itd., katera pa so bila že davno preklicana v «Jutru« in drugih časopisih. stvo pritožuje, a družba bo ukrenila od j?*1 Je yečkrat P? Poslan v do- svoje strani vse potrebno, da bo telefon maČ° obČm°> **** ltd" Opozarjamo .to- redno posloval. Napoved grozdja Tržaška kmetijska družba v Trstu Je sklenila, da bo Tin^im vinogradnikom, ki imajo vinograde tostran nžitninske črte, sestavila brezplačno napovedi predvldevane&a pridelka grozdja. Vzorce za pxi/ave je preskrbela družba; ravnotako bo skrbela sama za pravočasno predložitev napovedi osrednjemu uHtninskemu uradu. Napovedi se mora napraviti do 31. avgusta t. 1. TRŽ. KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU* ulica Torrebianca 19 in Rafiineria 7. Poziv startilBaifl M Anita Adrllf" Pozivamo naše absolvente in diplomirane akademske naobražence v Gorici in na dežett, da se včlanijo v našem «Dij. društvu Adrija* kot starešine ter s tem podprejo prizadevanje mladih, doraščajočih. (Obenem prosimo cenj. starešine, ki so 2e vranjem, da poravnajo članarino za tekoče leto v znesku 25.— lir da ne bo imel ' sftnofcii niti odbor z nepotrebnimi revizijami niti odborniki posla z nadležnim pi-sarjenjem. — Odbor. rej naše ljudi nanj, da mu ne dajejo nika-kega denarja, da se povrne zopet na po-.šteno pot dela, k svojim starišem. Rol le z spravnim! kolki po 10 L T Iz občinstva smo prejeli: Za nekatere državne koncesije so ne-.obhodno potrebni kolki po 10 lir (bolli per atti amministrativi) dvojni, t. j. kolek s svojo matico. Teh kolkov že nad en mesec ni v prodaji nikjer. Namesto teh se prodajajo kolki po L 8.— z matico in po 2.— liri brez matice. Uradi pa te kolke zavračajo. Prizadeti imajo radi tega nešteto poti, ki se končajo vse na enem mestu in sicer, da prinesejo te kolke zopet tja, kjer so jih kupili. V tem času se pa lahko zadenejo globe tiste, ki imajo vso dobro voljo zadostiti zahtevam oblasti, a tega nikakor ne morejo, ker zahtevanih kolkov — ni! Prosimo g. intendanta finance v Trstu, da ali dene v prodajo imenovane kolke, ali pa da izda jasno naredbo, da se kolki sprejemajo v zgornji obliki. Oblast javne varnosti pa, da uniči vsa kaznovanja napravljena po njenih uslužbencih v zadnjem času. To ravnanje po vseh mogočih uradih radi teh nesrečnih kolkov mora končati, kajti krivično je pre-slišavati že precej nervozne opazke službujočih, ki v resnici temu ne morejo pomagati... Eden v imenu prizadetih. TftŽAŠEI BLAOOVn Cone dne 21. 8. 18£S na debelo: ^eajmu Solata 70—12»; n&ii 50—320; kumare 50—$80; pesa rađeĆa 40—60; pesa bela 40; korenje 70—80; buče 40—80; zelje belo 70—100; vrzote 40—80; fKol v stročju zeisn velik 40—60; ftftoi v »trofeju selen mali 150—200; fižol v »troMu sa hafiSanje lisast in svettorumen 140—EDO; fižol nov £00; krompir 45—55; 'malancane (JO—00; paradižnik 25—SO, spinača 100—300; paprika zelena 120—160; čebula 50—70; česen 160 do 205. — EsnHe: brakve 50—500; čeftplje 90—130; hružke 100—400; jabolka 80—200; fige 120 do 300; ind. fige 80—400; groKdje 160—300; melone 40—130; limone 25—40 L zaboj. — Kriisna slika včerajšnjega trga — glede življenja in blaga je zasluga neverjetne mnežine breskev vseh vrst, od malih komaj orehove velikosti in velikih kot človeška pest Večinoma so breskve na trgu bledo rumene s svetlorujavomdečimi lisami. Tudi tržaška okolica in Istra je ta dan prinesla na trg breskve, ki bi jih vsakdo moral ^matrati za uvožene — krasen velik sad, ki je vzbujal v se obče zanimanje. Nekoliko bolje prebran in uvrščen bi ta mogel sijajno razbijati konkurenco importira-nega sadja, ki ima le to botjto lastnost na sebi, da je v enotnih košarah in da nosi znamko oz. ime tvrdke. Tudi majhne breskve (te radi nizke cene) so vzbujale vseob-Če zanimanje. Kakor se vidi zamope s smotre nim negovanjem postati breakva izredno važen gospodarski pridelek. Se enkrat bi priporočali ljudem — prebirajte sadje in uvrščajte ga po kakovosti. Srednja cena je bila včeraj 3 Lire, po pet Ur je Sk> le spe-cijelno blago. Drug važen predmet na včerajšnjem trgu so bile hruške. Tudi ta sad prihaja na trg v lepem, zdravem stanju, a se mu pozna, da ne uživa posebne pažnje. Sadja nikdar v brente, ki ga obtolčejo. Sadje došlo iz sadovnjakov, ki služijo le v ta namen se pozna na prvi pogled, posebno pa pri izredno mehkih hruškah, takozvanih maslen-kah, ki imajo največ povpraševalcev. Tudi zimske velike hruške gredo precej izpod rok, vendar pa ne moremo odobravati prodaje tega sadu v tej dobi, ko gre veliko pod ceno! Male jurjevke so zelo po ceni in se lepo razpečavajo. Poizkus s tepkami se je ponesrečil. Je še prezgodaj. Krasna jabolka zanimajo le malokoga. Najlepše se razpečavajo srednjevelika kanadska jabolka. Kupčija z grozdjem tudi noče oživeti. Razpeča se ga sicer precej, a ne v množinah, ki jih sicer potrebuje Trst. Napredujejo fige. Krompirja na trgu precej in kupčija z njim hvalevredna. Odhaja in prihaja še vedno le istrski krompir. Je lep, srednjeve-Iik in zdrav. Kumare so 2e prevelike ln zanimajo le indirektne konsumente. Istotako buče. Tudi paradižnik odzoreva. Solatna zelenjava vedno na isti višini — nekoliko živahnejša per-a. Glavni predmet zelenjadnega trga je danes fižol. To se vili v ceni. Odhaja v prs- Pšenica, domača nova 197—210; Moka bela 00 330—330; Moka bela 0 310—320; Moka bela 1 291—243; Moka bela B 10/100 se-sejana 288—284; Koruza, podonavska rumena 1115—114; Koruza, Plata 116—118; ko-| .ružni z drob II a 147—150; koruzni zdrofe |I a 150—155; Ov«s domač 135—137; H1150 do ječmen domač 135—140; NB; blago se razume fra v ^.v na postaja, brez provizije. — Ja^ lurlanska 78—78; jajca albanska 62—64; *Sir; tolminski pol-nomastni 10—10A0; polmastni 6—6.50; "Maslo; Capiro iz prvovrstnih mlekarn 19 do 19.50. * Uiitmna všteta. — Trg mlačen, posebno malo se Je zaključilo z Sitom; radi razglasitve novega odloka, ki regulira mlete enotne krušne moke, se je trg dobro zalotil z belo moko. — Znatno so poskočile cene mfevekim pro-isvodom, ki se uporabljajo za krmila. — Maslu so cene stalne medtem ko so siru radi velike ponudbe nekoliko nazadovale. — VMH — Odbor Dtfa&ega Udruženja se tem potom najsrčneje zahvaljuje vsem onim blagim dobrotnikom, ki so na ta ali drugi način pripomogli k Čim lepšemu uspehu IV. srednješolskega kongresa, ki se je vršil preteklega meseca v Trstu. Bog plačaj stotero t — Odbor. M. D. Rfecoi - ML D. Ladja -Danes ob 16. uri doživi mlada kazen mM— M. D. Rocoia svoj krst na itfriAču Primorja-Prosek. Z aztroen na rarroj tega pristno doronckega sporta mod nato mladino -min tmfi ta svoj pomen. Upamo, da bodo nate hazenaSce dobile ob tej pri-KJd novega ognja, ga se resneje poprimalo trajain^L. Po tej tekmi igrata istotako svojo prro tekaMf četa M. D. Ladje m nanovo oživljeno nogometna moštvo M_ D. Prosveie — Općine. priredi M. IX ePrasve-ta» v dvorani pri Sv. Jakobu, danes ot> 18.19. uri in ne kot prvotno javljeno. Program je r&znoličen in najeanimiveiši. — Odbor. TELESNA VZGOJA IJHITO ATLETSKI DAN V KOBARIDU 29. AVG. Proggrttn; li triaikega Pod vlak Je hotela skočiti. Predpreteklo noč okoli 2. ure je neki narednik, idoč mimo železniške proge v Ro-colu, zapazil mlado žens-ko, ki je sedela v travi kraj tira in polglasno ihtela. Zakai »e je neznanka mndila ob tako pozni uri na samotnem mestu blizu proge in z-ikai je OitekL? Narednik je sashitil, da žfiiska namerava nekaj tre^iCnegra; zato se je ustavil m jo zaičel opazovati, ne da bi ga ona videla. Kmalu se je prepričal, da ga sla slutnja ni varala, čez nekaj Časa, ko je zamolklo hrom en je naznanilo, da se bliža vlak, je ženska vstala ter krenila proti tiru. Narednik m pomi&jal dalje; stopil je k ženski in jo zgrabil ravno v hipu, ko je hotela skočiti pod vlak, ki je medtem pri vozil mimo. Toda nesnanka oči vidno ni bila zadovoljna, da ji je narednik preprečil obupni korak; začela se je otepati in končno je imela ilirci živčni napad. Videč, da se ženska nikakor ne da pomiriti, je narednik hitel iskat pomoči. Med potoma je sreča1 dva orožnika, ki sta mu pomagala spravit1* neznanko v bližnjo vojašnico. Kmalu po tem je na telefoničen poziv pribite! t * zdravnik reSikte postaje, ki je dal žensk' prepeljati v mestno bolnišnico Tan samomorilna kandidatinja, ki je bila spo znana za 20-leino dninarico Katarino Pos-«elt stanujočo v ulici Cristoforo Colombo St 3, kmalu pomirila. Vprašali so jo, zakaj je botela v smrt, a Posseltova je odvrnila, da je to njena stvar. Zdi se pa, da jo je privedla do obupnega naklepa kaka nesrečna srčna zadeva. Cigan težko ranjen v pretepu. Sinoči okoli 20. ure je prišlo v neki gostilni blizu hiše izseljencev družbe «Co^u-,licn» v Skednju do prepira med dvema težakoma in nekaterimi cigani. Prepir se je kmalu razvil v srdit pretep, tekom katerega je eden izmed dveh težakov planil z nožem na 37-letnega cigana Matevža Bradič in ga zabodel v desni bok. Bradic je imel 1) predtek 80 m, 2) met kopja, 3) tek z iaklji, 4) ! £ foliv 7mr^i \ f , fSaale 80, 5] tek s svečo, 6) tek z 3 nogami, 7) met j ^ 1 . ? je tekel na cesto, a se je po par korakih zgmdil onemogel. Medtem so nekateri finančni stražniki, ki so jih tHvji kriki pretepačev privabili v gostilno napravih konec pretepu in aretirali oba težaka, ki sta bila skupno z ostalimi cigani odvedena na policijski komisarijat v ulici Amerigo Vespucci. Ranjeni cigan je dobil kroglje, S) skok v daljino, 9) skok t višino, 11) za bava s p lahko. Tokzaa nogiHiietm aaad repnoecUitco Borca in mmdUk; Sodi g. Pieaničar. Pravilnjk: 1J vzpodfaofcvaina tekma se vr«i v nedeljo 29. 2J Pravico tekmovati ima to vrva slovenska ^ , „ , -- - ------ dru«va. ^ Vpisnina znaia L 1.— 4j Sp. od. Audai Pomoč od zdravnika rešilne postaje, ii pridržuje pravico spremeniti ta pravilnik. £. ° Prepeljan V mestno bolnišnico, Ker fe to prva športna priredil«t na gorajem ! ^J®1" so ga morali nemudoma operirati. Sošketa, smo prepričam, da bo najla velik odziv Njegovo stanje je nevarno. Vzrok krvaveča med športniki kakor t adi med javnostjo, pretepa ni znan. ŠPORTNO UDRUŽENJE. PljMičeva nezooda. Us^nopo««ao 17/8. Dasi ga je imel toliko pod kapo, da ni bil Norvm Bimin- S. O. Andai Koband. v stanu ukaro .-i: lastnim nogam, je 23- Kroptka se v odbor g, ža^ar Zivko naknadno letni težak Kosario Spina, stanujoč v ulici dovoitne tekne. Sporcavilla št. 2, preait«aa in tacomo 9fl 1387 zdrava, dobi chtfbo. Caiapa ča ŽENSKA, ki bt motila in norih mieko Camniercul« 60 iI4«. Via 1301 SOBO, prazno, v trlaftki okolici, i*če vpokojaaec. Plača TO Hr. Poaodbe: Mtljim, Ym Stoppani S-fl __1295 SOBA, l«pa, zračna, m odda brez otrok. Naslov po*« STANOVANJE, 3 sobi at kdtnnfa. a lini brca otrok. Vk Mooiecacco 13 C. G. Via Baccfafl T« Tat, Via Ugo Polonio it 5 (prej 77-81, uvoz- izvoz. Velika za-pisalna ja i. t. (L, papir-vaMcoati tastoma 1160 21 t ob Ml pre^oldn* se bo v sobi 31 tn-' ?rs4a*c prodajalo na javni dražbi posestvo 1/2 tak it 9*4, 2727, 2Z2S ki 3003 in 1/4 tab. 9L 38C0 k. a Opfkto Gre za Ione tako po-s hftioo, nton, travnikom in n$vo, cena L 4503L30. Mjjm«n^i ponodek znaša L 423*30, vadi| po L «51,—. Podsoboe|ii podatki "»»polago v senkd pisarnici in psi dr. Jo-VlifuML 1224 i. SEPTEMBRA i L ob 1030 prcdpoUhe se bo v sobi 31 tnkafia^s pratmn prodajalo na Javni dražbi possstvci tab. K. 159, Ml, lOIS, 110B, 1104, 1105, 11» in 30M k. -si sploh ni. Tako piše n. pr. o nekaterih liberalno mislečih v naši vasi Smo mnenja, podpisani fantje, da dotičnik sploh ne ve, kaj pomeni liberalci. Sicer teh pa sploh ni v naši vasi, ker nimamo Časa ne za ene in ne za druge strujarake raspore, ampak se trdno zavedamo, da nam hudi časi s hudimi nasprotniki nalagajo vsakemu izmed nas strogo narodno disciplino, ki ne dopušča v urah malenkostnih razprtij in ^^ pozabljenega strank arstva. < LetovišČarjev žal tudi ni več pri nas. 0, ko bi le bili, da bi ostala pil ka- lira, kx> itak ni mogoča skupiti za nobeno stvar denarja. Pred Čađom jih je biLo nekaj, pa niso, kot je zna- no, delali nikake Škode na polju. Laži nafisb vas, mirna in tiha, proč od prafr-nih cest v hladni senci hribov, kot nalašč za počitek željnega meščana. Ne vemo, v koliko se dotični dopisnik razume na razne vrste blaga, toda Prellutra veselje oj kje d domu? V Uljani te danes oj vsakdo Ima! (Slov. popevčice). IZ KOBARIŽKEGA Jof kam bi Sel Za danes popoldne prav lahko vprašanje vsem počitka in zabave željnim: Na prireditev sužid&kega društva, ki priredi Ganglovo dramo «Sad gre ha» ter še polno drugih točk s sodelovanjem bližnjih društev. VOLČJADRACA. Na železniški progi med našo postajo in Št. Petrom, kjer se vrše razna popravila, je počila mina in ranila devet in tridesetletnega delavca Štefana Jertnola iz Grahov-ske občine. Zeleni križ ga je peljal k usmiljenim bratom v Gorico. Zdravniki so ugotovili težko rano na glavi in na desnem očesu, radi katere bo skoraj gotovo izgubil vid. iEHPOLAJ. Sitnosti pri plačevanj« davkov. V nedeljo nam je oznanil naš občinski sluga, da pride 17. t. m. davčni iztirjevale v vas, kjer bo pobiral davke od 8. ure predpeidne do 4. popoldne. Iztirjevalec je prišel okoli 9. um, a namesto do 4. ure, kakor je bilo nam oznanjeno, je uradoval samo do ene popoldne. Popoldne se nas je zbralo 20 davkoplačevalcev pred ob- činskim uradom, da plačamo davke. Čakamo do dveh, Čakamo do treh, ali iztirjeval-ca ni od nikoder. Nekdo si je mislil, da je morda šel kosit v gostilno, siti smo pogledali in res smo ga takli v gostilni g. Grudna. Mislili smo, da lahko tam plačamo, toda iztirjevalec ni bolel več sprejemati denarja, češ da je urado-val do 1. are, sedaj da ne bo pobiral več davka do 10. oktobra. Začudeni smo se spogledali prisotni davkoplačevalci, zakaj g. potaštat nam je dal oznaniti, da se vrši pobiranje do 4. ura. A* i bomo morali plačati K), oktobra zamudno globo? Prosimo g. poteštata, da poskrbi, da se to ne zgodi, zakaj bilo bi več kot krivično, ko smo vendar prišli dobri veri, da poravnamo svoj dolg, kakor nam je bilo oznanjeno. VRTNARIJA zeto dobro v salo prometnem aika proda. NmIot a Maribor Slovenca nI 1230* KOZO, belo, boda itlrnđlir. doc h. od-S, Grota, 13034 POZOKS Rcttt priporoča obefaatvak konkttrcncm. PavBi£ pod obokL Zaloga v predmeti se i izktjočena Raštelj 37. 1038 ooročliva Steklemcj VODA «DDX'ALABARDA> HOD IZPADANJU LASL Tnbuji laro m p rolad taga poaebno pri-preti prhljaja te aa n^fiujv korenin po L 6 aa dobiva aaroo v lekarni «Ca-■UDaaovteb« Trat. GauBam 42. tMO GLTKOL na £tv£ai atL GMcol k da|a aa v liani 42. H pravi dobro laik ki * ** _ obaoiitflj. Pro-Tr»t Via Ght-1268- aloCbo na daiiii, tefi s aobrcdano ^oap do 18. izvzemfii v četrtkih popoldne. Diagnoza in zdravljenje z žarki X Aparat prenosljiv tudi na dom. 839 *) Za članke pod tem naslovom ne prevzema uredništvo nikake odgovornosti. NAZNANILO. Podpisani naznanjam svojim cen j odjemalcem, da sem preselil svojo trgovino jest vin in gostilno v lastno hišo nasproti tramvajske postaje na Op» Hna.h- Za obilen obisk se priporočam (884) KABL SHBONIG. HALI OGLASI BE«ijn-saKiiiu^3i1aE?!s iole ritate hrvatskega, itaKjaaekega ka i«e primernega --- D— na upvavmitvo. _ nendkega Poaadbe pod JPr daa» 1285 PKSABNBKA MOČ - sya, veAča dekana HaJij slofbe pri kakem trgovskem pod cVaatna* sa apnvaifttv«. tac* 127&J UČENEC a primerno Šolsko iaobrarbo aa aprefme _ - - . trgovino * ineiaiiiM blagem Parol Knnatek. na j ve: ni vsak «Štof» žjida. Zidanih in Stuns, d. Ajdovičina. 1273 FT171R CHStA. Mo okusen. Vzbnfe tečnoet in je najbeljBe zdravilo preti *-'--»»-Hr m ca rekonvaleeesnee. nba L 6.—. Dohteu se aamo v lekarni ■ S h. Vte GteBani 42. 1209 Prodaja vseh naših potrebščin po znižanih cenah do polovične cene se je začela včeraj z velikanskim uspehom. Priporočamo odjemalcem, da se poslužijo v jutranjih urah, da se izognejo navalu in da dobijo najpotrebnejšo izbera Providna K Hrschner Campo S. Giacomo 7 (nasproti cerkve) ^ ConsorzIoTessSle Milonese Tet Corso Oltt Em. III Jt. 1 Vsled obnove naše zaloge z novim blagom, se bodo zaprla naša skladišča v četrtek 26. t m. in ostanejo zaprta do 15. septembra* Vsem odjemalcem se nudi izredna prilika, da si nabavijo izborno svi-lenino, voinenino in tkanino po najugodnejših cenah. 886 Ustanovljena leta 1920 □ntnnnr ODPftETJE ODDELKA NA DROBNO V PONDELJEK 23. AVGUSTA 1926. ZOinODD IESH0ST V Trstu Od 1920 □□inncc PELLER KAHAN & C.o Dražba z o. z. Lastnik: SALO NAGLER Trst — Via S. Nloold 12 (887) LASTNA SKLADIŠČA V PROSTI LUKI V. E. 111 ŠT. 2 III. NADSTR. PRIKLADNOST P O D L I S T B K JULES VERNE: (103> Skrivnostni otok Kmalu se je dvignila na omfnjmm mestu nekakšna stražnici hišica a Spičasto streho. Sttrja okvirji, ki so imeli tvoriti krila, so bili pritrjeni po določenih kotnih stopnjah in svezani z Mesnimi za-penj&Čami. Tudi ostale dele notranjega mehanizma, kakor obroč sa mlinska kam-jul, vrhnj&k ki trno, grmi, nekakšno sko- raj Široko, spodaj ocko kskozi katero je imelo padati srnje na kamne, potem gibajoča se coklja sa regulacijo padanja, končno sito, ki naj loči otrobe od moka, vse to so na^anavili brec težave. Orodja so bila dobra in delo ni bilo posebno tsšavno, ker v so mlfnsH deli kaj preprosti. Vse je bOo Is vprašanje fina Vsi so sodelovali pri tem deta, ki je bilo dovršeno 1. decembra. Kakor vedno je bil Pencroff navdušen nad svojhn delom in niti najmanje ni dvomil, da bo fntin vršil svojo nalogo. — Sedaj je treba samo še ugodnega vetra, je dejal, in naša letev bo kmalu Izpremenjena v moko. — Ugoden veter, da, je odgovoril samo ne premočnega, Pencrotf. . — Eh, kaj sa to, potem se bo naš mlin peč hitreje vrteli — Prevelika hitrost ni potrebna, ga je pomiril Cir Smrth. Iz izkušnje vemo, da se doseše največje delovanje mlina, te je število krilnih vrtežev v eni minuti enako Šestkratnemu štev. 223 čevljev, ki jih preleti veter v eni sekundi. Pri zmernem vetru Štirindvajsetih čevljev hitrosti v sekundi napravijo krila približno šestnajst vrtežev v minuti, kar zadostuje. — Evo, je vzkliknil Harbet, ravnokar piha ugoden severocapadnik, ki ga moremo izrabiti 1 Ker ni bilo vzroka odlašati z mletjem in se je naseljencem zelo mudilo okusiti kruh, so še v teku jutra smlett dva ali tri mernike žita. In naslednjega dne se js šo-piril na mizi v granitni hiši krasen hleb kruha, ki je bil nekoliko težak, ker so uporabili drofti namesto kvasu. Vsi so z veseljem poskušali svoje sobe na nekoliko trdem kruhu. Neznanca ni bilo še nazaj. Gedeon Spi-lett in Harbert sta ponovno obšla gosd v bližnji okolici granitne hiše, toda nista našla niti sledu o njem. Dolgotrajna odsotnost imiiiiiiifvsa jih je navdajala s skrbjo. Divji mož z otoke Tabora Je imel gotovo dovolj hrane v (Mih Daljmcs ^p*^". ki je bil bogat na cttvjačini, toda bali so se, da as ne bi nesrečnik zopet navzeJ starih navad in žžvakdtih nagonov. Samo Cir Snrtlh je vzteajal prt avogem prepričanju, da se h ogli ne■ ~tlr"3' povrne. — Da, da, prav «otcm> se povrne* je ponavljal s jpreprttanjm, ki ga tova-rii niso imeli Ko je nesrečnik Živel na ve, da ga drugi pričakujejo! Skesani grešnik je izpovedal poloviev svojega življenja, zato se bo vrnil, da pove Se ostalo, in .od tedaj naprej bo naš! Bližnja bodočnost je dokazala, da je imel Cir Smith prav. 3. decembra je Harbert zapustil planoto Lepega razgleda in se podal na južni breg jezera ribe lovit Bil je popolnoma brez orožja, in do sedaj niso imeli povoda za potrebna varnostne ukrepe, ker v tem delu otoka se niso nevarne živali nikoli pokazale. Istočasno sta Pencroff in Nab delala v k urniku, Cir Smith in poročevalec pa sta .bila v kaminih pri izdelovanju sode, ker jim je milo že pohajalo. Nenadoma se je zaslišal prestrašen krik na pomoč. — Na pomoč! Na pomoč! Semkaj! Cir Smith in poročevalec ga nista mogla slišati, ker sta bila predaleč, pač pa sta Pencrotf in Nab naglo stekla iz kurnika in jo ubrala proti jezeru. Se pred njima pa je necnanec, katerega prisotnost ni nihče slutil, preskočil Glice-rinovo reko, ki je ločila planoto od gozda. Tam je stal Harbert v borbi s strašnim jaguarjem, ki je bil podoben onemu, ki so ga ustrelili v Kačastem predgorju. Odre-nel od strahu se je stisnil k drevesu, medtem ko je žival počenila, da skoči jnanj... Tedaj se je vrgel neznanec samo z nofem oborožen proti zveri, ki se je sedaj otoku Taboru, je vedel, da je sami Tu pa I obrnila proti novemu sovražniku. IV. •EDINOST* V Trstu, dne 22. avgusta 1926. mmj aHa m ^ Vinska letina se prt ns» abfia obeta. Radi neprestanega detov)» fta avto* posebno v nčtjih legaAi tad paM grozdna plesnobc^ ki Sta kQ kmu irepliaoju m škropljenji vila občutno Skoda. Prfdefeda m bo ▼ Najboljšem slučaju polovica dobre ločine. Gradba nove cerkve vrlo napreduje Se pred trgatvijo, tako sodimo* bo stavba pod strebo. Le škoda; da » dolenje vasi nočejo udeležiti dela 1« radi Bvojih čudnib in neutemeljenih muh. Ako se ljudje z gor. Brlf toliko nesebično trudijo in žrtvujejo bi morale isto storiti tudi dolenje vasi. Cerkev bo pač služila vsem enako. Bralno in pevsko društvo pripravlja noVo igro «Cliarley-evo teto». Je to zelo lepa, šaljiva, a tudi težka igra. A naše igralke in naši igralci, ki so takorekoč na odru že doma in že večkrat želi odobravanje občinstva, se bodo tudi to pot izkazali. Prireditev se bo vršila tja sredi meseca septembra. KRN Naše mlado društvece je imelo imeti pa dan našega domačega proščenja prireditev, ki pa je bila prepovedana Nepričakovano nas je zadela ta prepoved. Zlasti še, ko čujemo, da drugje čisto kulturne prireditve, kot bi imela {biti naša, dovoljujejo. Vzlic temu je došlo k nam precej ljudi. Ker niso imeli prilike prisostvovati prireditvi, so se zvečine odpravili na Krn, ki je imel ta dan precej obiska. TOLMIN Skoro dnevno morata voziti od nas v Sv. Lucijo po dve korjerL Obralno tudi. Osebni promet je radi obilega do-ioka tujcev narastel. Tvrdka Devetak si je nabavila za kraj&o vožnjo iz Tolmina v Sv. Lucijo nov poštni v o«, ki je jafco eleganten in hiter. Na našem učiteljišču in gimnaziji so se dogodile mnoge izpremembe. Gosp. prof. Komac je prestavljen v Gorico, g. ravnatelj Pavlin pa na jug države. Kdo zasede ravnateljsko mesto ea njim, nam ni znano. , Zanimivo je nameščenje g. prof. Ku-f-elička za učitelja slovenščine na obeh naših šolah. KOBARID Tudi od nas moremo poročati, da se je obisk letoviščarjev v zadnjem tednu znatno pomnožil. V času prejšnjega deževja smo že skoro obupali nad tem dnevi pa so v tem ozira znatno popra-pritokom poletnih dohodkov, zadnji vili prejšnje stanje. Vojaštvo je stalno na pohodu skozi naš ti^. Zlasti v soboto in pretklo nedeljo so bile vse možne sobe zasedene in Častniki so se morali po trije zadovoljiti z eno sobo. ZAPADNA BRDA Strah pred prehladom. Prehlad je sitna reč. Pa še marsikaj drugega je sitno. Zelo sitno je pa, če se prehlad polasti kar celega pevskega zbora. Najbolj sitno je pa to tik pred prireditvijo. Dobro je pa* če prehlada ni še bolje Če ga tudi v pevskem zboru ni, najboljše da ga tudi pred prireditvijo ni kot ga v resnici ne bo pred biljansko prireditvijo danes popoldne. Prav poslednji mož iz zapadnih Brd bo šel gledat »poslednjega mnža», ki gp, bodo igrali danes v nedeljo v Biljant SUŽID. Danes dne 22. t. m. priredi nate olzohra-čevalno društvo Matajun svojo prvo letošnjo prireditev z Ganglovo dramo «Sad greha«, kot glavno točko. Med odmori svira naš tamburaški zbor. — K obilni nfWirrt bi vabi odbor. BUKOV&KI VRH. V sredo se je ponesrečil devetletni sin posestnika Dlegnsa po domače «Pirca». V .svoji otroški neprevidnosti se je obesil na železno vrv zračne vzpenjače, po kateri spravljajo drva iz gozda «3u3je» na gra-hovsko postajo. Ker je železnica mirovala., je fantič najbrž mislil, da vzpenjača do-ef os o vaz '•epeAojop oq »u qo{as trop ki^tj za vrv prijel in se zibal na njej. V tem trenutku se je pa tovor z drvami pomaknil dalje in ostra kolesa istega so mu odrezala tri prste (razen kazalca in palca) na desni roki. Tako bo nosil znamenje svoje neprevidnosti skozi vse življenja SVINO PRI KOBARIDU. V nedeljo dne 15. t. m. je nastopilo evmsko društvo z igro «Krivoprisei2nlk» in J>ar pevskimi točkami. Pevski zbor je boljši od dramskega oeobja. Pozna ae mu izvežbana roka vodje, ki zamore is majhnega ustvariti lepo, čeprav ne vetiho. So dobri pevci, kot je ves kobarLSkl oknj na glasu po dobrih glasovih. Igrali niso vzorno. Zdelo se nam je, da emo bili vajeni včasih boljših priredita«. In tudi oder, čeravno je izmed veeh i drski (tega so imeli na posodi) najboljfii, je kar ral pomanjkljivosti. Igra je tedttta, hoče precejšnjega študija in vpliva, če je dobro izdelana. Toda ni bila. Igralci 00 ae po svojih močeh potrudili in kažejo dobio voljo. Z njimi bi močna in pametna roka dosegla mnogo uepehor. . Občinstva Se precej, vendar As premalo. Celo neko čudno razliko smo ^^ Da đe bilo Sulidcev največ prisotnih, mod Ima fco vseh drugih droštsv ni htio t tofttki me-ri^kot bi to moralo biti. Nič ne da. asi bodo zapomni H, kako Is to mi^ Zla-še na tak lep dan. kot je hO prstakle nedeljo, bi moralo biti mnogo več. \ Otroci seveda Se vedno prihajajo It pred- r.vain. Vem, da je to prav, toda tudi to bilo dobro, da bi jih starti doma poafiL- kako naj se drie in da ne razgrajajo. Vsem društvom bi svetoval, da pri I svojih prireditvah odkalejo mladeži ben prostor, — Opazovalec. Bilo j s, da sq se taacfejs zbrali na mosta ta* flfcleniil zarajati to in to ne-t ch Vlpsfri bomo postavili brjar, goaba bo oglasila svoje glasove s vode in vrb ob VipavL Topel bo večer, mesec bo vssslo jadral, se za hip etavll in ss aadMl prslepsmu brjarju. Pa so £uW to tudi vodne vile doli pod mostom v skrivnostnem satliju. In najstarejša pravi: Vzemimo si brjar, ter ga odnosimo pred globoki jsz prvaflkega mlina, kjer dve dobričini furlanski delata noč in dan drago elektriko. Rajale bomo mesto po mehkem blatu na dnu voda po lepem brjarju. Pa s< a soffii vsak svojo pot fantje in vil«. Takoj se je razsesel glas o čarobni noči t^e gori do Pekla, kjer M js povodni moi izbral svoj brlog, da bi ne pustil zidati mostu tja proti Saksidu. (Tudi postaje železniške ne privošči Saksidovcsm, da bi ne bilo treba čree brv v Prvačino). Pa ne samo ta, tudi škrati so se razveselili vsak po svoje: bajna noč bi jih videla rajati za drevesi, niti ponosita koruza tik ob brjarju bi ne bila brez njih. In je začel boj med dobrim ki zlim. Vile — lahkokrile, prešibke za tako podjetje kot je prenafianje brjarja, so naprosile ma-tuško Vipavo, naj jim pomaga. Dvigne naj svoje vode tik do brjarja, zapljuska naj preko nje^a in v tem metežu bi ne bilo težko potegniti brjar nad silne valove. Pa neka bude, pravi matučka Vipava, ter pozove še Hubelj, naj se tudi on razkorači. In glej! Hubelj je takoj pripravljen, kot bi bil vsak ajdovski kavalir, ter prične bruhati že nedeljo v jutro ogromnih voda v naročje Vipave. Povodenj je tu, so godrnjali Vipavci, in ob mlinu dornberSkem se je voda kopičila črez tri mlinska kolesa. Ko je nel^je počilo, je gospa Rijana padla od strahu vznak na mehko Šumečo postelj iz turittčn^ga listja ter sklenila protestirati pri poslancu iz Gorice, gospica Ica pa je pričela moliti grevengo. Fantje so peli in pili ter bili veseM, pa zapljuska voda črez brjar, kot bi ga odnašale vodne sile. In je konfeal boj med dobrim in zlim, da je smagala moška sila in silne verige in so odhuškmle vodne vile z dolgim nosom. Ena izmed njih se je še pri tem cebnila v zadnjo postrv, katero je pustil v Vipavi ribič Lovec._ Velik odnian dar amerfiklh Slovencev. Iz Bvenos-Airez-a v. Južni Ameriki so poslali v dar Bralnemu in pevskemu društvu v CrniČah 530 Iv v društvene namene nal-vo« bivši društveni člani drugih društev, kakor sledi iz sledečega sezuama: Lojk Jože 55 L, Faganel Franc 20 L, Leban Ivan 20 L, Mavrič Franc 20 L, Ušaj Alojz 20 L, Volčič Franc 20 L, Rijavec Stano 20 L, Ušaj Leopold 20 L, Lojk Franc 50 L, TopHkar Edvard 50 L, Volčič brata 50 L, Lojk Berta 20 L, Hvalič Anton 15 L, Peršič Andrej 10 L, Škodnik Pavla 10 L, Fišer Avgusta 10 L Mavrič Gabrijela 5 L, vsi iz Crnič. Košuta Venceslav 10 L, Remec Marija 10 L iz Vito-velj. Pečenko Alojz 5 L, Kodrič Jožef 5 L iz Brij, Rebek Maks 5 L iz Batuj. Bralno in pevsko društvo se jim iskreno zahvaljuje za velikodušen dar, ki je toliko večji in pomembnejša, ker so ga zbraM skromni izseljenci, ki jim domovina ni mogla dati kruha. Tovariši - društveniki aH bivši društveniki Se enkrat Vam topla zahvala, drugim pa, ki sede doma na toplem a ne smatrajo za vredno ali potrebno, da se le osare-jo na chrušt v en o-kul turno prizadevanje naših društev, pa kažemo ta blesteč Bgled pofctrovainosti. — Odbor. Iz trta&ke pokrajine POSTOJNA v postojnski |aml Kakqr pretekla leta, tako bo tudi letos v meaecu septembu priredila Jamska uprava običajno veliko veesttco v svetovnoznani Postojnski jami, ki je bila posebno letos nad vse dobro obiskovana, če pomislimo, da je letos število obiskovalcev preseglo število 120.000 lansksga leta in da je bilo samo v noseča juliju 32316 oseb napram 14J27S v proŠTem letu. V mesecu avgustu pa je obisk štirikraten. Jamska vfjpfdica as bo vršila letos dne 5. septembra. Ob tej priliki bo neko dramsko društvo predstavljalo na posebnem, ob vznoiju iKalvastje* postaslteoem odru, dvoje iger, msd tam ko bo v «Rajski j&mi», bajno razsvetljeni, sviral izbran orkester, skrit v pragoadu stalagmitov. Radi nenavadnosti prostora, kjer ae bodo vršile te dramatične predstavo, bo ranimi-1 v ost razumljivo mnogo večja in to bo obenem tudi nekaka poskušnja za veličastno lirično predstavo, ki se namerava uprizoriti v d oglednem času. V velikanski ^Koncertni dvorani* bo sviral orkester sestoj eč is 86 prvovrstnih moči, a v plesni dvorani bosta igrali istotako dve godbi. Tudi za dobri prigrizek in za dobro pijačo bo tam preskrbljeno. Posloval bo tudi podzemski poštni urad. a razglednico, ki se bodo razpošiljale, bodo nosile poseben jnmufci fig. Za veselico, in to od 4. do 10. septembra, js dovoljen 50* popust na železnicah s vseh postaj Treh Benečij. Vsak potnik ima pravico prekiniti vožnjo Štirikrat tekom teb šestih dni. Vesti Is Istre Je Tvekrto pomotoma spo-datum bo vit&a dne 29 tcsn potom Fait Is Ml lima daruje lir ' " ^ " hsBBtsi Rodofjubt posnemaitsl Spominjajte cdolskegm društva« ob vsaki priliki! Naročajte In Sirite „EDINOST" Znanost in umetnost Pred dobrim mesecem Že je prišel v Trst naft rojaki akad. kipar Franjo Goriš, vendar je oetalo njegovo bivanja med nami skoro neopaženo. In ni Čudno. Gor96 na spada med one moderniste, ki si z amerikansko reklamo Sirijo svoj sloves, — skromen in tih snuje v samoti svoje velike načrte. GorSč je bil rojen 1. 1897. v Zamostcu na Dolenjskem. Obiskoval je najprej obrtno Solo v Ljubljani, kjer je dobil osnovno podlago v kiparstvu pri prof. Repiču. Kasneje je šel na umetniško akademijo ▼ Zagreb. Tu se je šolal pri prof. Valdecu in Frangešu, zadnji dve leti pa pri mojstru MeŠtroviću. Gorš«6 je prvi Slovenec iz MeŠtrovićeve šole. Slavni mojster get ceni kot enega svojih najboljših učencev. Gorše pa je tudi zares kiparski talent! Njegova umetniška smer sicer še ni docela ustaljena, vendar v marljivem delu doeoreva! zelo naglo. V poslednjem Času )• dovršil veliko umetnin in se pridno pripravlja na razstavo svojih del v oktobru. Opooarjamo Že zdaj naSe čitatelje na to zanimivo razetacvo. nje in oroaifs, cveioci Karajoč, tn vrtna y Inkaraatks ali rdeče detelfa. ±1 VINSKA SOL, kiajno apno, orehove tropina, laoeno seme ItdL Bacao kmetijsko ročno tn vprežno oro- MaŠka kmetijska dn&a v Trstu ulica j Tembianca 19 in Raifineria 7. Vipavsko, Istrski refošk in kraški teran. Na debelo in za družine Vlaie XX satftem-bre 94 (prej Acquedotto) na drobno in za družine Via GiuHanl 32. - Telef. 2-41 Priporoča se lastaik i 874 FiL ŠTRškHZšM* plačuje vedno par cent, več kot drugi Alojzu posu, Piazza mmmi z 842 prvo nadstropja Pazite na naslov! Pazita na nastavi LUIGI GREGORICH ^ TRST — VIA OINNUSTICA ST. 15 Velikanski dohodi dunajskega w - POHIŠTVA - navadne In finejše vrste ki se bo prodajalo po starih, nizkih cenah Na drobno Na debelo Največje jamstvo. R. CAMPONOVO Tal. 793 - Viala XX SeMembre 33 TRST saasiine, zelene 1 trne; pripravljanje aa trgovina i kućanstvom Nakladom Zadružne« Saveza u Splitu, izašla je ova knjtittea, koju je sastavio stručni referent za maslinarstvo i uljar-stvo u Splita gosp. 8. Bnlić, a prva je ovoga sadržaja u našoj prirodnoj literaturi. — Cijena je knjifici Din 5.—. PoSto se več ovoga mjeseca masline pripravljaju u koossrnt preporučamo našim zadruga-ma, domačicama i targovcima jestva 1 smoka, da js naruče Uo prije. Zobozdravnik Dr. Sardoc Da ordinira v TRSTU Via M. R. Imbfiani 15,1. tw\ ?ia i SiivaiiBl) od d-12 in od 5-7 8«o JAKOB BEVC urama in zlatarna Trs«, Campo S. Giaconio 5 Zlato kupuje v vsaki množini po najvišjih cenah Krona plačuje višje kot v«i drugi. Zaloga raznovrstnih ur in zlatenine. (854 Loterijske «M 2L 50 44 62 6 13 84 73 36 BARI FIRENZE MILANO NAPOLI l>ALERMO ROMA TORINO VENBZIA Številke avgusta 1129: 12 63 19 41 52 33 29 48 71 1 7 5 44 15 28 8 14 18 68 39 76 67 45 77 61 84 50 13 76 25 81 5 Kron® p® 2.4CI zlato plačnje po višjih cenah nego vsak dragi IM P&£L 23-lrA M ksails Albert Povh — urarna Trski Vla Mazzlial 841 KKBCUSEI STROJI Tržaški kmetijski dražbi v Trstu je dospela velika iefeera raznih kmetijskih strojev iz inozemstva in sicer: SiamozasaSco znamke «MAYFARTH» z verigami raznih velikosti. Orozdns stHkalalre (prede), grozdni mlini znamke «Majrfarth» in drugih znamk. Om^lŽne sesalke, piui&a toieso, feavni-5ke braue, nriafari pogacHalalM itd. Kmetovalce, ki se zanimajo za te stroje, vabimo, da si jih ogledajo v našili skladi-. Sčih v ulici Tam bianca 19 in v ulici Ral-fin era 7, Telef cm Ste v. 44-39. Semena, kmetijske potrobSčlne. Tržaška kmetfjeka £xu2ba v Trstu ima veliko izbero zajamčenega semena iz Nemčije in sicer: MctefOcfl navadnega in holacds&ega, jo- solate eodlv^c, zgod- S navadnega In finega D- Cavasleri ^ 25, Ltils Trst, Via Pariai &ev. 5, telefon 11-03 | Plač^vaiaje »a obroke. Tm posojilnica m hranilnici! fazp z ea^jenliii poroštvom ¥ svofl lastni blil 19, L nadst. vloge hranflne vloge na tekočI račun te vloge za čekovni pro—t ter Jih obrestuje vt^e ki aMne vloge po dogovoru. m tsfcefi re&io le itt na vknjižbe, menice, za-kredite. — Obrestna meta po dogovoru. vanestne cefice (sale) b 2i stnoke K 8 Vi A 13 ta it K do 18 Ob J a urad prt. 750 MflJStSRjSI SfaM. dčMHrt ZfiVOd eSsr vzcrfega Uelžsajmfl priredi od i. do 13. scpteiitbra 1926 L Dcželiio raislavo pod imesseta LJBUANA V JESENI Razstava obsega sledeh« paaoge: pol^edelsivo. mlekarstvo, vrtna*sivo, čebeloarejo, ^-inogradništvo^ živinorejo, avtomobilircni, radij, umelno-st, splošno razstavo industrijekih izdelkov, zdravstro itd. O&sfeoveisž bodo deležiii sledečih cla^fevs 50% popast na TU^oslovanaklh železnicah, 30% popust na italijanskih ielznicah. — Lir 12 konzularni viatira. — Legitimacije, hi da>o pravico do imenovanih znižanj, se prodajajo po Lir 16 pri komisarju raastave Otflasni zavod G- 6*hov£n - Test, Viale XX Settembre 65, L - Telefon 33-17. NB- - Preskrbi se konzularni vizum in dostavi legitimacija, k gorn^ema znesku naj se doda se Lir 7 za počtne in režijske troSke. ZOBOZDRAVNIK ursnssc Trst Via Satiefontans S od 9 do 1 In od 3 do 8 Ljudske cene* Slovenci, ki pridejo z dežele, dobijo poseben popust za potne troSke. (852) '^B—«BS 821 Priznani uničevalec podgan. Učinkuje brez izjeme. Posebnost tvrdke riszzalsnl tis Siefsnf, Ersscla Via KK 6 'Zahtevajte ga naravnost od tvrdke aH v mhodilnl" cah, lekarnah kakor tudi pri podružnicah Mutna Far-maceuiica Italiana v Trstu, Vidmu (Udin*) Itd. 'lEiSži Ne pozabite, da ima tvrdka Id Trst, Cono U. E. HI, 2£ | nsspioil zastavljalnici erj izgciovU. ofelsKsi UVliHir.Ci 855 ta-ui Inoz^msiio i\m Lastna krcjačnico I. reda: Govori se slovensko Najnižje konkurenčne cene. PRODAJA SAMO NA DEBELO pipa, s pJutcem češkega izvora, luči in svetilfk, Jodllnega iftAFOV, V2DEA prve vrste in po zmernih cenah, decimalnih mer za tekočine, strguij, nfilnov xa kavo, kotlov, poaev, ščipalk za perilo, Ukainlkov ki vseh drugih potrebščin iz železa, dnka in pokositrenega železa. FRATELLl LEDERER TBST — Via (L OatatU 14 oasproU glavna poŠta - TRST LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA PODRUŽNICA V IRSnir OENTRALA V LJUBLJANI I Bbvobs b RRRt Utoarjn H.8J3JI3J'- TlWw J-18, 22—M 753 Obrestuje vloge na vložnik knjižicah po 4 % na tekočih računih po 4 VSA vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. Hnjprffilgtoglft zmzb i Jnsostoollo Blapgna Je odprta od ITfc ta od M*/|—ttt 41 Podratnicoi Metković; Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split :urjs