Pomurski VESTNIK MURSKA SOBOTA, 18. AVG. 1960 Leto XII. — Štev. 33 Cena 10 din GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE VELIKI MEDNARODNI SEJEM VIN IN SADNIH SOKOV Od 3. do 8. septembra v Ljubljani VI. mednarodni sejem vina in sadnih sokov — Prijave celo iz Mehike, Avstralije in New Zealanda — V veliki mednarodni areni med tekmovalci tudi vina iz Gornje Radgone, Kapele, Ljutomera in Jeruzalema — Letos prvič ocenjevanje sadnih sokov. Letos je že šestič na vrsti mednarodni vinski sejem v Ljubljani. V tem kratkem času je postal ta sejem znan po celem svetu, kar nam dokazujejo že tudi letošnje prijave. Tako je do sedaj prispelo na Gospodarsko razstavišče več kot 500 vzorcev vina, žganih pijač in desertnih vin z vseh strani sveta. Pričakujejo pa, da bo prišlo do začetka ocenjevanja vin še najmanj 150 vzorcev, tako da bo letošnji sejem bogatejši. Vsak dan namreč prihajajo nove in nove prijave in so se do sedaj med drugimi prijavili: Av- stralija z 38 vzorci, Avstrija 45, Zvezna republika Nemčija 49, Italija 13, Romunija 20, za temi pa ne zaostaja Francija. Grčija, Španija, Mehika, Kanada, Velika Britanija., New Zealand in še druge. Najštevilnejši pa so vsekakor proizvajalci s svojimi vini iz Jugoslavije. Tako je do sedaj prijavljeno iz Slovenije 130 vzorcev, iz Srbije 98, Hr-vatske 38, Makedonije 30 in Hercegovine 5. To pa še niso vsi, ker se domačini navadno prijavljajo zadnje dneve pred ocenjevanjem. Ocenjevalna komisija, ki jo sestavljajo priznani vinski strokovnjaki iz Jugoslavije, Francije, Italije, Romunije, Nemčije in Velike Britanije, bo za najboljša vina podelila zlate, srebrne in bronaste kolajne. Najboljšemu jugoslovanskemu vinu pa se podeli naziv »Šampion 1960«. V tej veliki mednarodni tekmovalni areni najboljših vin sveta pa se bodo letos pomerila tudi svetovno znana vina iz naših domačih vinogra- dov. Vinogradniško gospodarstvo s Kapele je poslalo Renski rizling in Traminec, oba pridelek iz leta 1958. Vinogradniško gospodarstvo Ljutomer bo sodelovalo s 16 vzorci in to tudi s pridelkom iz 1. 1958 in 1959. Tekmovali bodo s Tramincem, Sauvignonom, Rumenim muškatom, Šiponom, Laškim rizlingom, Renskim rizlingom, Belim burgundcem in to iz področja Slamnjaka. Železnih dveri, Ilovec, Plešivice, Presike, Gresovščaka, Cubra in Pekla. Že tudi prejšnja leta je veliko pozornost na vinskem sejmu vzbudilo Vinogradniško gospodarstvo iz Gornje Radgone. Tekmovali so namreč s šampanjcem. Letos bodo poslali na sejem Šampanjec Cu-vie reserve, Šampanjec Radgo- na Cuvee in Šampanjec Duc de Slov. Veliko izvozno podjetje »Slovenija-vino« iz Ljubljane bo sodelovalo na sejmu s sedmimi sortami vin iz okolice Gornje Radgone, Ljutomera in Jeruzalema. Vinarska zadruga Maribor bo nastopila z enajstimi sortami vin iz okolice Ljutomera, Gornje Radgone in Jeruzalema. Vinogradniško gospodarstvo Jeruzalem-Ormož. je poslalo tudi deset vzorcev iz ljutomersko-ormoških goric. Med temi sortami je Renski rizling, Beli burgundec, Sau-vignon, Traminec, Šipon, Ranina in Rumeni muškat. Na vseh dosedanjih sejmih so vina s področja Slovenskih goric osvojila več zlatih me- dalj, zato smo lahko prepričani, da bo tudi letos priromalo med naše pridelovalce več zlatih priznanj. Na letošnjem sejmu bo tudi ocenjevanje vinske embalaže, to je steklenic za vino in razne žgane pijače. Tudi za to ocenjevanje je veliko zanimanje, saj najrazličnejše steklenice prihajajo vsak dan. Novost in to prijetno presenečenje pa je letos .razstava in ocenjevanje sadnih sokov. Udeležbo na tej razstavi so potrdili najvažnejši proizvajalci sadnih sokov. Upamo pa lahko, da bomo na prihodnji razstavi, ki bo že sejem sadnih sokov, srečali tudi sadni sok iz Pomurja. J. S. Š. Glavač (Fotoklub M. Sobota): Idila MED TRGOVCI Z ŽIVINO Kupec je pristopil z napihnjeno denarnico, s pogledom premeril kravo: >60 tisočakov!« Kmet se skorajda ne zmeni za njegovo ponudbo in dalje boža kravo. Kupec ne odneha in njegovi prsti zdrve čez rob zlikanih tisočakov, kaT naj bi premamilo prodajalca. Ta še vedno vztraja pri svoji prvi cenil: »65 tisočakov in konec!« Krava med tem nervozno prestopa pri drogu, za katerega je privezana, kakor da bi vedela, da kupec ocenjuje njene telesne oblike. Čez eno uro je pogodba vendarle sklenjena in srečata se pri ceni 63 tisoč. Ob koncu kupec zadovoljno zagode: »Pa vendar je to ugoden nakup!« To pa ni bila edina kupčija, ki so jo sklenili na sejmu plemenske živine prejšnji teden v Turnišču. Po številu živine sicer ta sejem ni dosegel prejšnjih, a so bile za to tembolj živahne razprave o nakupu. Čeprav je bil to sejem ple- mene živine, so se kupci pogosto ustavljali z besedami: »Ko-liko za kilogram?« Okrajna inšpekcija že dalj časa zasleduje zvite kupce, ki ma sejmih plemene živine nakupujejo živino za mesnice. Ko pa so bili ti neupravičeni kupci skoraj že v beležkah inšpekcije, so izvršili temeljito reorganizacijo v svojem delu. Denar so razdelili med svoje agente — kmete, ki zdaj nemoteno nakupujejo živino na sejmih plemene živine in tako pride govedo sicer po nekoliko drugačni poti spet pod mesarjev nož. Oni sami pripravijo svojim agentom pot in si nekaj dni pred sejmom ogledajo živino, ki jo bodo potem nakupili njihovi »zastopniki«. Tako trgovina lepo cvete in sejm je za njih vedno uspešen. Ko so na sejmski prostor prihajali kupci z vajetmi, se je svinjski sejem že končal. Na turniškem prostoru so bile svinje tokrat precej dražje kot na drugih sejmih. Konkurenca je bila velika. Da bi dobil sejem svoje pravo lice, so tu razstavili svoje izdelke tudi lončarji. Ko je sonce opoldne splezalo na najvišji klin, so se kupci, prodajalci in živina razšli. Svoje uspešne akcije so nekateri kupci zalili v gostilni, kjer so v štrigovskem narečju nadaljevali pogovore o uspešnem nakupu. V novozgrajeni okrogli dvorani »Jurček« na Gospodarskem razstavišču bo septembra mednarodni sejem vin. LETNI PLAN IZPOLNJEN Z 52,9 ODSTOTKI V torek je Občinski ljudski odbor Murska Sobota razpravljal po poročilu sveta za družbeni plan in finance o izpolnitvi družbenega plana gospodarskih organizacij v prvem polletju ter po poročilu o zaključnem računu proračuna občine. V prvem poročilu je bilo poudarjeno, da so gospodarske organizacije y soboški občini v prvem polletju povečale bruto proizvodnjo za 34, 6 odst., plan pa je v povprečju izpolnjen z 52,9 odst. Proizvodne plane sta v prvem polletju zlasti dobro izpolnili Tovarna mlečnega prahu ter Pomurski tisk, nekoliko slabše pa je z nekaterimi trgovskimi in gradbenimi podjetji. Ta imajo po navadi zelo majhen promet in ustvarjajo premalo sredstev za sklade. Zaradi tega so na seji predlagali, naj bi taka podjetja združili z večjimi, manjše mline, kot je mlin v Krogu in Sebeborcih, pa ukinili in odprli zamenjalnice. Na seji pa so tudi poudarili, da je potrebno zmanjšati proizvodne stroške ter hitreje uvajati nove oblike nagrajevanja. Še letos bo začela v Ljutomeru obratovati NOVA TEKSTILNA TOVARNA Kaj, neki gradijo to: — Sanima mimoidoče v Ljutomeru, ko zagledajo obsežno gradbišče. To je še za marsikoga uganka. saj je do te gradnje prišlo iznenada. To je gradbišče nove tekstilne tovarne, ki bo obrat Mariborske tekstilne tovarne. Sicer pa je potrebno dodati, da so se v ljutomerski občini za to gradnjo vneto zavzeli. Podjetja so namenila domala vsa razpoložljiva sredstva v višini 30 milijonov dinarjev, organizirala pa so tudi brezplačne prevoze gradbenega materiala s svojimi avtomobili ter dala precej delavcev, ki pomagajo pri gradnji. Tudi kmetijske zadruge ne zaostajajo. Tako bo s skupnimi napori objekt dograjen do 30. oktobra, začetna proizvodnja, ki pa bo predstavljala le kako četrtino kapacitete — začeli bodo s 120 statvami — pa bo stekla 29. novembra. Marsikdo bo ob tem zmajal z glavo, češ saj to ni mogoče, ko so pa komaj dograjeni temelji, kje pa je še ostalo! Da, skoraj je tako, vendar ni v kaj dvomiti, posebno če dodamo, da je gradbišče iz dneva v dan bolj podobno mravljišču. Vsaka ura je izkoriščena.. Poleg delavcev iz gradbenih in ostalih podjetij je pred dnevi priskočila pomagat tudi manjša mladinska brigada. Ko smo v nedeljo zjutraj prišli na gradbišče, smo bili iznenadeni. Kopica ljudi se je gnetla okoli majhne barake. Nekateri so že izbirali orodje. Zlahka smo ugotovili, da niso vsi iz gradbene stroke. Toda vendar. Ni minilo deset-dvajset minut in že so zabrneli betonski mešalci in za vsakogar je bilo kmalu dovolj dela. Tisti, ki niso imeli dovolj dela pni mešalcih, so odvažaili zemljo, nekateri pa so pomagali pri betoniranju. Da, delali so nemoteno, kakor pravd strokovnjaki. Pojasnili so nam. da so to elani SZDL iz organizacije Železne dveri in sicer iz podružnic s Slamnjaka in Ilovec. »Kakih 60 nas je,« nam je povedal predsednik organizacije Martin Frank. »Za sodelovanje smo se odločili sami, samo da bi proizvodnja čimprej stekla ter da bi se v tovarni zaposlili novi Ljudje. Naša organizacija pa ima še tri podružnice. Če bo potreba, bodo tudi iz teh priskočili pomagat ...« Da, vsi so priskočili pomagat, samo da bi proizvodnja stekla ob določenem dnevu. Pobude in akcije članov Socialistične zveze, kakor so jih pokazali: v organizaciji Železne dveri, brez dvoma zaslužijo pohvalo. J, Stolnih VREMENSKA NAPOVED za Čas od 18. do 28. avgusta Približno do 26. avgusta pretežno lepo in toplo poletno vreme in le včasih so možne manjše krajevne nevihte. Okrog 27. avgusta padavine z ohladitvijo. Med številne lepote Pomurja spada tudi umetno Bukovniško jezero in z izredno privlačno okolico nudi dovolj možnosti za prijeten oddih. Toda jezero je žal neizkoriščeno, razen za ribištvo. Toda pri urejevanju turističnih postojank ga seveda ne bo mogoče prezreti. Na sliki: Večer ob Bukovniškem jezeru (Foto: Š. Balažič) Od četrtka BOGOJINA V Bogojini so imeli prejšnjo nedeljo nadomestne volitve v občinski zbor proizvajalcev. Za novega odbornika je bil izvoljen Matija Puhan, upravnik kmetijske zadruge. UPOKOJENCI OD LOVRENCA V POMURJU Društvo upokojencev od Lovrenca na Pohorju je pred kratkim organiziralo izlet v Mursko Soboto, kjer so bili gostje soboške podružnice. Med bivanjem v Murski Soboti so si ogledali proizvodnjo v Tovarni mlečnega prahu in Tovarni perila »Mura«. Po prijetni zakuski so gostje povabili člane soboške podružnice, da jim vrnejo obisk. -kf Z NEDELJSKEGA OKRAJNEGA TEKMOVANJA TRAKTORISTOV Minulo nedeljo je bilo v Murski Soboti okrajno tekmovanje traktoristov. Tekmovalo je 25 traktoristov, ki so bili razdeljeni na tri skupine. V prvi skupini je osvojil prvo mesto z 273 točkami Janez Kuzmič s KG Rakičan, drugo Franc Marinič iz kmetijske zadruge Veržej, tretje pa Alojz Erjavec s KG Rakičan. Med mladimi zadružniki je osvojil prvo mesto Viktor Horvat iz Puconec, drugo pa Branko Štuhec iz Rakičana. Pri pionirjih je zmagal Ivan Orasa iz Apač, drugi pa je bil Alojz Gregor iz Tešanovec. Tudi ostali traktoristi so pri oranju in spretnosti pokazali precej sposobnosti. Na republiškem tekmovanju, ki bo v Murski Soboti 27. avgusta, bo tekmovalo iz Pomurja kar 9 traktoristov. ODBORNIKI OLO IZ KRAPINE OBISKALI LJUTOMER V nedeljo so prispeli na ekskurzijo odborniki OLO ter predstavniki gospodarskih organizacij iz Krapine. Z zanimanjem so si ogledali vinogradništvo, kletarske in industrijske objekte, med drugim tudi gradbišče nove tekstilne tovarne v Ljutomeru. SE TRIJE DVOJEZIČNI OTROŠKI VRTCI V LENDAVSKI OBČINI V lendavski občini v teh dneh živahno razpravljajo o ustanovitvi dvojezičnih otroških vrtcev, ki so v veliko pomoč dvojezičnim šolam, saj otroci v njih dobijo osnovno znanje obeh jezikov. Ustanoviti jih nameravajo v Dobrovniku, kjer je že veliko prijav, v Genterovcih in Gaberju. Prostore v Lendavi pa bodo morali postopoma povečati, saj postajajo pretesni. GASILSKE PRIREDITVE PO POMURJU V Bretoncih in Dobrovniku so imeli v nedeljo gasilske sektorske vaje. V Bretoncih je zlasti uspel nastop mladink s simboličnimi vajami, v Dobrovniku pa so mladinke iz Kobilja nastopile zelo uspešno s praktičnimi vajami. V nedeljo pa so v Lemerju svečano odprli novi gasilski dom, ki so ga začeli graditi že leta 1958. Na tej svečanosti so izvedli primeren kulturni program s pevskimi točkami in recitacijami. LETNI PLAN IZPOLNJEN ŽE Z 52,9 ODSTOTKI Svet za družbeni plan in finance pri Občinskem ljudskem odboru v Murski Soboti je na zadnji seji analiziral uspehe gospodarskih organizacij v prvem polletju. V tem času se je družbeni bruto proizvod povečal v primerjavi z istim obdobjem lani za 34,6 odst, dohodek pa je višji za 56 odstotkov. Tako je letni plan v prvem polletju izpolnjen že z 52,9 odst. PRAZNOVANJE OBČINSKEGA PRAZNIKA V GORNJI RADGONI Minulo nedeljo so v Gornji Radgoni praznovali občinski praznik. Po slavnostno okrašenem mestu je v jutranjih urah igrala godba na pihala budnico, nakar so se številni občani zbrali v kinodvorani na slavnostni akademiji. Imeli so precej bogat kulturni program. Izvajali so ga pevci gasilskega pevskega zbora in recitatorji, z nekaj točkami pa je nastopila tudi radgonska godba. Na klavir pa je zaigrala Majda Benkova. Na akademiji je govorila o pomenu praznovanja sekretarka Obč. komiteja ZKS Gornja Radgona Marija Levar. V svojem govoru je orisala tudi nekatere pomembnejše gospodarske uspehe občine v minulem obdobju. Za tem so si ogledali nogometno tekmo med moštvom iz podjetja »Elrad« in domačega društva »Partizan«. Številni udeleženci pa so si popoldne ogledali na radgonskem hipodromu še zanimive konjske dirke. S SEJE SVETA ZA KMETIJSTVO V LJUTOMERU Na nedavni seji Sveta za kmetijstvo pri Občinskem ljudskem odboru v Ljutomeru so razpravljali o uvedbi agrotehničnega minimuma ter o pripravah na jesensko setev. Predvidoma bodo kmetijske zadruge letos zasejale v pogodbenem sodelovanju z zadružniki okoli 550 hektarov pšenice. V pogodbenem sodelovanju pa bodo dali precej poudarka tudi travništvu, saj je predvidenih kar 800 hektarov. Na seji so razpravljali tudi o pripravah na odkup sadja, za kar bodo morale zadruge pravočasno pripraviti potrebno embalažo. NAGRADE ZA NAJBOLJŠE ORGANIZACIJE SZDL Na seji predsedstva Občinskega odbora SZDL v Murski Soboti so med drugim govorili tudi o letošnjem praznovanju občinskega praznika. Sklenili pa so tudi, da bodo nagradili krajevni organizaciji SZDL v Ratkovcih in na Cankovi, ki imata včlanjenih preko 50 odst. volivcev. Nagradili pa bodo tudi podružnice v Kramarovcih, kjer so člani vsi volivci, Mačkovci, ki imajo 84 odst. in v Veščici z 60 odst. Gostovanje pevskega zbora cmd Prejšnji teden je pri Gradu in v Turnišču gostoval društveni pevski zbor Cirilmetodijskega društva katoliških duhovnikov LRS. Zbor je pod vodstvom Ivana Pregeljca zapel več prirejenih narodnih, venček partizanskih in nekaj umetnih pesmi. posvetovanje o oblikah pogodbenega SODELOVANJA Včeraj je bilo v Murski Soboti posvetovanje OZZ z upravniki vseh kmetijskih zadrug Pomurja. Na posvetovanju so razpravljali o oblikah pogodbenega sodelovanja ter zagotovitvi novih kmetijskih strokovnih kadrov. Pogodbeno sodelovanje se bo še v nadalje izvajalo v različnih oblikah, od najemanja posestev in klasične kooperacije z garantiranim pridelkom pa do kontrahaže. Kakor so poudarili na posvetovanju, sta najbolj zaželjena prva dva načina. V vseh pa je potrebno skrbeti, da se bo proizvodnja čimbolj povečala. V pogodbenem sodelovanju bodo zadruge letošnjo jesen zasejale okoli 2400 hektarov pšenice, predvsem visokorodnih sort. Na posvetovanju pa so tudi poudarili, naj zadruge porabijo 30 odst. sredstev iz sklada skupne porabe za šolanje strokovnih kadrov. Letos se namreč lahko redno vpiše na Srednjo kmetijsko šolo v Rakičanu 80 slušateljev, nekaj pa se jih bo lahko vpisalo retino ali izredno na Srednjo veterinarsko šolo v Ljubljani. Za šolo v Rakičanu imajo do sedaj že okrog 75 prijav, pretežno iz našega okraja. do četrtka Med perečimi družbenimi problemi „ODŠEL BREZ NASLOVA« Na razglasni deski Okrožnega sodišča v M. Soboti lahko vsak dan preberemo pod številko P .. ./60, da bo tega in tega dne ob 8. uri zjutraj v razpravni dvorani obravnava na osnovi tožbe nedoletnega N. N., zastopanega po materi N. N., stanujoči v tem in tem kraju, hišna številka toliko in toliko, zoper N. N. (sledi navedba poklica in kraja stanovanja) zaradi ugotovitve očetovstva in preživnine. Na videz torej nič posebnega. Iz razgovora s pristojnim sodnikom okrožnega sodišča pa izhaja, da je o Pomurju na leto 30 do 30 primerov ugotavljanja očetovstva nezakonskih otrok. To še ni vse, ker rešijo približno polovico primerov občinski sveti za socialno varstvo, za preživnine pa so pristojna okrajna sodišča. Ugotavljanje očetovstva in preživnine nezakonskih otrok zavzemajo, kot vse kaže, precej časa in truda varstvenih organov občinskih ljudskih odborov, okrajnih in okrožnega sodišča. Napak bi bilo, če bi pred tem zapirali oči. Prav ne bi bilo tudi to, če bi dajali temu prevelik poudarek. Res pa je, da je v naših krajih še gledanje, da je sramotno, če mlado dekle zanosi. Zato tudi dekleta do zadnjega trenutka skrivajo, da so zanosile. Ko takšno dekle porodi, se ji ne obeta mnogo dobrega več. Praksa kaže, da se takšna dekleta težko primemo poročijo v za poroko primernih letih. Poročijo še le, če najdejo kasneje kakšnega slučajnega partnerja. Pogosto je pozneje prav nezakonski otrok kamen spotike, ki privede do razveze zakona, čeprav je mož že pred poroko vedel zanj, a se spomni nanj n verigi drugih očitkov. Praksa prej omenjenih organov kaže, da je največ nezakonskih otrok na območju Lendavskih goric, o gornje-radgonskem okolišu in okrog Ljutomera. Odgovor na vprašanje, čemu prav tukaj, je že ena sama beseda: alkohol. Podatki iz prakse pa pričajo tudi o tem, da je bila po osvoboditvi povprečna starost nezakonskih mater okrog 20 let. Ta povprečna starost je vedno nižja in znani so primeri nezakonskih mater s 13 leti. Nič drugega kot dokaz bolj zgodnjega zanimanja mladine za nasprotni spol. kar je danes očitno tudi povsod drugod o svetu. Ob vsem tem je očitno pomanjkanje sleherne spolne vzgoje zlasti na vasi, kjer niso mladi ljudje seznanjeni niti z najosnovnejšim. Se najbolj velja to za mlada dekleta o času, ko zapustijo šolo. Zakon sicer zagotavlja nezakonskim otrokom enakopravnost, vendar na vasi tisti, ki so v stikih z nezakonskim otrokom in njegovo materjo, nimajo pojma o zakonu. V poznejših letih, ko obiskuje otrok šolo in pozneje, ne moremo govoriti o razlikovanju, ker je razvoj pometel s časi, ko se je okolica norčevala iz otroka, češ da je nezakonski. Ugotavljanje očetovstva pa pogosto ni tako enostavno, kot bi človek sodil. Na pobudo matere pokliče varstveni organ občinskega ljudskega odbora domnevnega očeta. Če ta očetovstvo prizna, ga na matičnem uradu vpišejo kot očeta, ki pa v nobenem primeru ni zakonski oče. Praksa kaže, da je tako v polovici primerov, o drugi polovici — po približni oceni — pa nato obravnava in odloča okrožno sodišče. Le redko se zgodi, da nezakonski oče obljubi preživnino in jo tudi daje. Redki so tudi primeri, da domnevni očetje nezakonski otrok priznajo očetovstvo celo o primerih, ko je skoraj povsem očitno, da mati ni imela spolnih odnosov z drugim. Vzrok je d tem, ker še ni mogoče zanesljivo ugotoviti očeta. Priče pri spočetju niso bile prisotne, izpovedbe nezakonske matere in domnevnega očeta pa si pogosto nasprotujejo, zlasti, če je nezakonska mati o kritičnem času s kom hodila. Sodišče si pomaga z dosežki znanosti, predvsem z analizo krvi na - ustrezni ustanovi medicinske fakultete v Ljubljani. Tu ugotovijo krvne skupine, faktorje in drugo in na podlagi tega ustvarijo zaključke. Ti pa ne dopuščajo nobenih dvomov le več o primerih, če da analiza krvi negativen rezultat, torej če domnevnega očeta izključi. Z napredkom medicinske znanosti si lahko obetamo od tega postopka kaj več kot zdaj, čeprav je še ena medicinska preizkušnja, ki jo nedolgo izvajajo pri nezakonskih otrocih, ko nekoliko dorastejo: dokaz podobnosti. Vsi trije — nezakonska mati, otrok in njegov domnevni oče, pridejo pred ustrezno komisijo o Ljubljani. Ta opravi primerjavo in da na osnovi medicinskih izkušenj in podobnosti ob upoštevanju vseh v poštev prihajajočih faktorjev mnenje, če je domnevni oče resnični oče ali ne. Praksa Okrožnega sodišča v Murski Soboti že beleži nekaj takšnih uspešnih primerov. Navzlic vsemu pa je ose v glavnem le odvisno od sreče domnevnega nezakonskega očeta. Ni nujno, da je otrok podoben očetu. Obe omenjeni metodi sta še nezanesljivi in uporabni le v kombinaciji z drugim dokaznim gradivom. Tega se dobro zavedajo tudi domnevni nezakonski očetje, saj so že pred prihodom na sodišče zelo dobro poučeni o vsem. Odtod tudi pojav, da priznavajo razmerje, ne pa tudi to, da so imeti z nezakonsko materjo stike v kritičnem času. Zelo pogosto priznajo tudi to. hkrati pa trdijo, da so imeli stike z nezakonsko materjo o kritičnem času tudi drugi. Razumljiv in pogost pojav, saj vedo, da še ni povsem zanesljive metode za ugotavljanje očetovstva. Neredko preostanejo sodišču le priče, ki pa so o veliki večini primerov nezanesljive in pristranske. Primer mladega dekleta, ki je pred dnevi prišla v pisarno varstvenega organa nekega občinskega ljudskega odbora in sporočilu socialnemu delavcu, da oče njenega otroka, čeprav je očetovstvo priznal in je po sodbi pristojnega sodišča dolžan plačevati preživnino, ni plačal še niti dinarja. Po besedah socialnega delavca gre za primer, v katerem je prišlo do sporazuma po zelo težavni poti. In tudi ko je že ose jasno kot beli dan — zastoj. Plačevanje preživnine za otroka je, kaže, problem, ki zahteva največ časa in dela varstvenih organov, ne glede na to, ali gre za nezakonske ali razvezane očete. Omenim naj samo primer razvezanega očeta, ki ima več let starega otroka, živečega od razveze pri materi. Ta je sezonska delavka in je že dve leti odsotna. Otrok živi pri svoji stari materi, ki pa je odvisna le od skromnih dohodkov svojega moža. Varstveni organ je uspel zvedeli za očetov naslov s pomočjo prijavno-odjavnega u-rada v kraju, kjer je živel in delal. Toda pojavile so se nove težave. Pristojna občina ga ni mogla zaslišati, ker je odšel neznano kam. Zdaj je bila stara mati otroka tista, ki je uspela zvedeti preko sorodnikov za naslov očeta, nakar so na pristojni občini ugotovili, da ni niti uveljavil pravice do otroškega dodatka. Naposled je oče obljubil plačevati preživnino, denarja pa ni pošiljal in se je naprej izmikal plačevanju. Pristojno tožilstvo je uvedlo postopek zaradi kršitve družinskih obveznosti in bil je obsojen na 1 mesec in 13 dni zapora. Ko bi moral plačati prvih bore 1000 dinarjev mesečno, je izjavil, da tega ne more, ker mora o zapor. In varstvenemu organu ne preostane drugega, ko da spet poizoeduje za njim, kakor da bi bil detektivski in ne varstveni urad. Neki drugi oče ne živi več o zakonski skupnosti z ženo in svojimi otroki, te več let živi o nekem oddaljenem mestu. Prej je delal nekje v Mariboru in tudi on ni hotel uveljaviti pravice do otroškega dodatka. To je storil varstveni organ. Še več. Ta oče ni hotel uveljaviti niti pravice do zdravstvenega zavarovanja za svoje tri otroke in ženo. Varstveni organ sploh ni dobil od podjetja, kjer je ta oče zaposlen, odgovora. Šele, ko se je obrnil na pristojno občino, je zvedel za očetov odgovor. Ta se je glasil, naj žena kupi zdravstvene izkaznice in vnese vanje potrebne podatke, sam pa jih bo dal overiti. Ko je varstveni organ poslal potrebne dokumente, je spet izjavil pristojni občini, češ da nima denarja za zdravstvene izkaznice. Sledil je dopis varstvenega organa, da ga bo predlagal v zakonsko kaznovanje po členu 197a zaradi grobe kršitve družinskih obveznosti, pristojna občina pa je na to poslala dopis, v katerem prosi, naj se varstveni organ nanjo ne obrača več! Izkušnje varstvenih organov pri občinskih ljudskih odborih pa med drugim tudi pričajo o čudnem odnosu nezakonskih mater. Vedno več je primeroo, da fantje sicer priznavajo očetovstvo, vendar pripominjajo in oprašujejo, zakaj se dekleta zlepa ne pogovorijo z njimi. Tako se pogosto dogaja, da se nezakonska mati in domnevni oče prvič o pisarni varstvenega organ a le prepirata in kregata in šele drugič pride do sporazuma. Fantje seveda niso izjema. O vseh teh rečeh imajo svoja mnenja, zato tudi odnos do deklet ne more biti drugačen. Svojo negativno vlogo imajo v mnogih primerih tudi starši. Marsikdaj bi fant priznal očetovstvo, a spričo moralnega pri- (Nadaljevanje na 5. strani) Prometne nesreče v zadnjih dneh V zadnjih nekaj dneh so se zvrstile v našem okraju številne nesreče, ki k sreči niso terjale človeških žrtev, ampak je ostalo le pri poškodbah. Nastalo pa je precej škode. 8. avgusta je prišlo do nesreče zaradi neprevidnosti na KGG v Lendavi. Ko sta traktorista Franc Talijan in Alojz Lebar čistila kombajn, je prižel k njima kolega Z. Ladislav in se nekaj časa pogovarjal. Za tem je iz neznanih vzrokov vključil mo- tor. Pri tem je mehanizem prijel traktoristu Talijanu nogo in jo močno poškodoval. Poškodovanega so takoj prepeljala v bolnišnico. 10. avgusta pa sta se pripetili kar dve prometni nesreči. Do prve je prišlo okrog 18. ure na cesti na Zg. Kamenščaku. Zakrivil jo je voznik pol tovornega avtomobila S-1686, ki jo vozil iz Ljutomera po levi strani ceste. Ko je pri srečeval zagledal nasproti vozečega kolesarja Franca Franka iz Ljutomera, ki je peljal pravilno po desni strani, se mu je hotel izogniti ter ga jo zadel z blatnikom. Kolesar je padel in se teže poškodoval. Druga nesreča pa se je zgodila kaki dve uri pozneje na Plešivici. Ko je voznik osebnega avtomobila Jožo Šparajcer iz Ljubljane peljal s hriba, ga jo na ovinku zaneslo s cestišča v globok jarek. Šofer in potniki so dobili le manjše praske, nastalo pa je tudi okoli 50 tisoč dinarjev škode. Naslednjega dne pa je prišlo do prometne nezgode na poljski cesti v bližini Tešanovec, ko je traktorist Štefan F. peljal čez ozek most s kombajnom. Ta se je. pod težo zrušil. Večje škode ni bilo. V torek popoldne pa je prišlo do manjše nesreče tudi na trgu v Murski Soboti, ko je motorist Boris Marj iz Bukovec prehiteval osebni avtomobil. Avtomobil je medtem zavijal na levo proti avtobusni postaji, pri čemer sta trčila. Ostalo je pri lažjih poškodbah, škodo na vozilih pa cenijo preko 35 tisoč dinarjev. -ko V TEM TEDNU DVA POŽARA V ponedeljek je izgorelo na Radenskem vrhu ostrešje in nekaj opreme pri gospodarju Francu Kukolu. Požar je povzročil okoli pol milijona dinarjev škode. Kakor so ugotovili, je požar zanetil gospodar sam. po manjšem družinskem nesporazumu. V noči od 13. na 14. avgust pa je začelo goreti stanovanjsko in gospodarsko poslopje Antona Zemljiča v Grabšineik. Vzroki požara še niso znani. Nastalo škodo pa cenijo okoli 400 tisoč dinarjev. MED POSLEDICAMI IN VZROKI Že nekaj mesecev razburja del slovenske javnosti primer Planike o Turnišču, kjer je bil nezakonito odpuščen Števek Sobočan zaradi kritičnega sestavka v tovarniškem glasilu »Planika«. Ta primer je precej zaposlil tako delovni kolektiv kakor tudi razne forume političnih organizacij. V Delavski enotnosti so izšli tudi trije sestavki, ki so vso zadevo dovolj jasno osvetlili. Naše uredništvo doslej namenoma ni načenjalo tega problema, ker se nam zdi, da bistvo problema ni samo o nezakoniti odpovedi, kajti lov. Sobočan ima ose možnosti, da se za svoje pravice zavzame in jih tudi uveljavi, saj si je nemogoče zamisliti. da bi institucije, ki skrbijo za zakonitost in zaščito pravic državljanov, ščitile tako grobo kršitev zakonitosti. Toda kljub temu med članki, ki so obravnavali nastali problem, ne moremo prezreti članka tov. Kramarja, tajnika občinskega sindikalnega sveta Lendava, ker se nanaša tudi na naš list. Objavljen je bil v 30. številki Delavske enotnosti. V tem sestavku med drugim beremo: »Ustavimo se najprej pri tovarišu Sobočanu, ki je še mlad, ambiciozen in prav gotovo ni hotel tako daleč, kakor je prišel. Nekoč je pisal o lokalni časopis »Pomurski vestnik«. Pa ne dolgo. »Pomurskemu vestniku« je moral dati kaj klavrno slovo, ker pač Pomurci Pomurje bolje poznajo kot on« K temu naj mimogrede dodamo, da je tov.. Sobočan takrat, ko je začel pisati za naš list, bil star štirinajst let in da je zaradi tega razumljivo, da ni Pomurje poznal kot mnogi drugi Po-murci, kot na primer tudi tov. Kramar, ki je tudi nekoč dopisoval, a danes ne več. Drugič se nam pa zdi, da je tudi popolnoma brezsmiselno dajati take karakteristike o too. Sobočanu in ga na široko predstavljati z vsemi njegovimi pomanjkljivostmi. To je tako bolj brezsmiselno, ker tudi too. Kramar na koncu svojega članku ugotavlja, »da pri prizadevanju delovnega kolektiva, da bi se čim hitreje uvrstil med boljše kolektive Pomurja, nastaja problem, ki se vleče že dolge mesece — problem odnosov med matičnim podjetjem v Kranju in obratom v Turnišču... Taki odnosi, kot so zdaj, neizbežno ustvarjajo posledice, katerih žrtev je, vsaj meni se tako zdi, tudi tovariš Sobočan*. S tem je tov. Kramar dovolj jasno povedal, kje so tisti vzroki, katerih posledica je zadeva Števek Sobočan in tudi, kje bi se morala začeti in tudi končati razprava. Ob tem bi se pokazalo, da bi bil Števek Sobočan dokaj nepomemben člen v verigi teh zapletenih odnosov, ki so podjetju prinesli dokaj težav. Stefan Balažič odg. urednik POMURSKI VESTNIK List izdaja in tiska Časopisno založniško podjetje Pomurski tisk v Murski Soboti Direktor Jože Vild Urejuje uredniški odbor Odgovorni urednik Štefan Balažič List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje. Uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7, telefon 138 — Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ul. 7 — Naročnina: celoletna 400 dinarjev, polletna 200 dinarjev, za inozemstvo letno 1000 din. — Tek. račun pri Komunalni banki v Murski Soboti št. 605—70 1—365 POMURSKI VESTNIK, 18. avg. 1960 2 Znova pred Varnostni svet LEOPOLDVILLE — Glavni tajnik OZN Hammarskjold je zahteval izredno sejo Varnostnega sveta, na kateri bi znova proučili kongosko vprašanje. Predsednik kongoške vlade Lumumba mu je namreč v posebnem pismu sporočil, da »vlada in kongosko ljudstvo ne moreta več zaupati« njegovemu nadzorstvu, pod katerim naj bi izvedli resolucije Varnostnega sveta. Kongoški premier posebno zameri glavnemu tajniku, da je prišel v Katango in se pričel posvetovati s tamkajšnjim provincijskim (predsednikom Čombo, ne da bi se zmenil zanj, za edinega zakonitega predstavnika celotnega Konga. Na ta način je kršil bistvo prve resolucije, ki izrecno zahteva, naj se glavni tajnik vedno posvetuje s kongoško vlado pred vsakim dejanjem. Tako je bila torej kongoška vlada potisnjena v ozadje, premier Čombe, ki je s svojim separatizmom potem, ko je Kongo postal neodvisna in suverena država, dejansko kršil državno suverenost, pa lahko nemoteno naprej propagira svoje načrte o samostojni republiki Katangi. Značilno je, da premier Lulumba tudi postavlja nekaj točk, s katerimi bo kongoška delegacija nastopila pred Varnostnim svetom, švedske čete po njegovi sodbi niso zanesljive, ker so »znane rodbinske zveze med švedsko in belgijsko kraljevsko družino«. Te naj bi nadomestile čete afriških neodvisnih dežel. Izvajanje resolucij Varnostnega sve- ta naj bi zaupali posebnemu 14-č1anskemu odboru, sestavljenemu iz predstavnikov azijskih in afriških dežel. Glavni tajnik je očitke zavrnil, hkrati pa tudi zahteval novo sejo Varnostnega sveta. Kakor kažejo dogodki, se je Lumumba zares lahko pritoževal. Za sedaj sicer še niso znani razlogi, čemu se je Hamarskjold šel pogajat s Čombo, še preden se je po prihodu iz New Yorka srečal z Lumumbo, toda izjave Čomba, da je privolil v vse njegove predloge, mečejo kaj nerodno luč. Tako čete OZN baje ne bodo razorožile krajevnih policijskih odredov, četudi je znano, da so te prevzele nadzorstvo nad takimi in podobnimi enotami v ostalih predelih Konga. Kakor pravi prva resolucija Varnostnega sveta, morajo čete OZN aktivno pomagati in podpreti kongoško vlado, za vsak ukrep pa se morajo posvetovati s samo vlado. Če je torej po tretja, najnovejši resoluciji sprejel glavni tajnik pooblastilo, da nadzira in vodi izvajanje sklepov Varnostnega sveta, bi se tudi moral osebno posvetovati. Malce predaleč je segel Lulumba, ko je skušal namigniti na nekakšno pristranost švedskih čet, kajti te so se dobro obnesle prav na Sinaju in se oblasti ZAR niso mogle pritožiti nad njimi. Morda spet ne kaže kazati preveč nezaupanja do vseh, ki so bele kože, navzlic dolgoletnim, težkim izkušnjam kolonialnega suženjstva. Hammarskjold in Lumumba, toda ob prvem srečanju v New Yorku Prevrat v Laosu Z godilo se je o eni izmed dežel nekdanje francoske Indokine, o gorati deželi Laosu, v »kraljevini slonov«, kakor jo imenuje legenda. Bataljon padalcev je pod poveljstvom kapetana Lija zavzel vse važnejše točke v Ventianu, revolucionarni odbor pa je prevzel oblast. Ves državni prevrat ni terjal nobene človeške žrtve. Večina ministrov je pobegnila v kraljevo prestolnico Luang Prabang, se zglasilo pri kralju in tudi že odstopila. Toda razvoj je šel še dalje. V nedeljo je laoška skupščina izglasovala soglasno nezaupnico strmoglavljeni vladi, sama vlada premiera Somsanita pa je kolektivno odstopila. Pričakujejo, da bo novo vlado sestavil sedanji predsednik skupščine Suvana Fume, oseba, ki se ji je svoj čas posrečilo sestaviti koalicijsko vlado skupno s predstavniki znanega odporniškega gibanja Patet Lao, pa se je pozneje zaradi očitnih želja nekaterih krogov po pro-ameriški politiki umaknila. Sama sprememba bi morda na prvi pogled ne bila toliko zanimiva — v tem delu sveta spremembe niso nič posebnega — če bi nova oblast ne napovedala temeljite spremembe v deželni politiki. Povsem bo ubrala pot pozitivne nevtralnosti in se borila proti korupciji med uradniškimi in vladnimi krogi. Vse tuje čete se morajo umakniti iz dežele. Gre za francoske enote (kakih 500 mož), ki so ostale tu po znani razdelitvi nekdanje francoske Indokine, ter ameriške vojaške »svetovalce«, kakih sedemdeset po številu. Ker je kapetan Li, vodja revolucionarnega odbora, sorodnik enega izmed voditeljev gibanja Patet Lao, oziroma poznejše stranke Neo Lao Haksat, in ker zastopa linijo pozitivnega nevtralizma, je očitno, da je sam prevrat naperjen proti Američanom in pa sploh proti prozahodnjaški politiki v deželi. Zato so tudi v Washingtonu sporočili, da priznajo strmoglavljeno vlado, ne pa novo oblast. V Laosu torej prihajajo v ospredje sile, ki se odrekajo blokovski politiki in korupciji, ki je bila doslej razširjena med vladajočimi krogi. In to je vsekakor pozitiven preobrat ne glede na to, kako se bodo sami dogodki v prihodnje razvijali. Američanom preostane potemtakem v Indokini le Južni Vietnam kot močna opora, čeprav raste tudi tu odpor proti proameriškemu režimu, ki se hkrati bori proti združitvi obeh vietnamskih dežel. ŠE ŠTIRI NEODVISNE DEŽELE BANGI — Ta teden so postale še štiri nekdanje francoske kolonije samostojne. Gre za Srednjeafrisko republiko, bivše francosko ozemlje Ubangi-Sari, republiko Čad, republiko Kongo in Gabon. Prve tri republike bodo ustamovile unijo srednjeafniških republik, medtem ko se ji Gabon ne bo pridružil, pač pa navezal z njo tesne gospodarske sti-ke. Od članic nekdanje Francoskoafriške skupnosti je preostala od francoskih posesti samo Mavritanija, vendar so v Parizu sklenili, da bodo dali do konca leta tudi tej koloniji neodvisnost. Nova srednjeafriška republika meji na jugu na Kongo, na severu na republiko Čad in na zahodu na republiko Kamerun. V njej živi približno 1.200.000 prebivalcev. Večina se ukvarja s kmetijstvom. ŽE LETOS V VESOLJE! STOCKHOLM — Na kongresu svetovne astronautične federacije je ameriški znanstvenik nemškega rodu von Braun izjavil, da bodo ZDA še pred koncem leta poslale v vesolje prvega človeka. Priprave za pristane kčloveka na mesecu bodo zaključili tja do 1. 1970. Sovjetski znanstvenik. oče sputnikov«, Sedov, pa je bil pri tem malce previdnejši. Prvi polet s človekom bodo v SZ poizkusili »v bližnji prihodnosti1«. ZA ZDRUŽITEV OBEH KOREJ SEUL — Predsednik severnokorejske vlade Kim Ir Sen je predložil, naj bi se obe Koreji združili v federacijo. Najprej naj bi ustanovili vrhovni nacionalni odbor, sestavljen iz predstavnikov obeh dežel, ki bi urejal gospodarski in kulturni razvoj. V obeh deželah bi ostali dosedanji politični sistem. V Južni Koreji so predlog zavrnili. Pravijo, da gre le za »propagand-ni manever«. NEODVISNI CIPER NIKOZIJA — V noči od 15. na 16. avgust jo postal otok Ciper neodvisna republika. V tem času so v stavbi narodne skupščine, ki Šteje 50 poslancev (54 Grkov in 15 Turkov), podpisali dokumente o neod-visnosti. Na dopoldanski soji so člani skupščine ob navzočnosti ministrov, članov diplomatskega zbora in drugih gostov zaprisegli ter izvolili predsednika. Obenem so razglasili za predsednika im podpredsednika republike Makariosa in dr. Kučuka. Zastavo nove republike predstavlja zemljevid otoka na belem polju, ki ga uokvirjata dve oljčni vejici. Državni grb pa predstavlja podkev z golobom na sredi, ki ima v kljunu dve oljčni vejici. Kot je znano, rastejo na otoku številne oljke. GVERILCI NA FILIPINIH MANILLA — Uradno poročajo, da skušajo vladne enote ujeti dva voditelja odporniškega gibanja Hukbalahap dr. Lava, ki poveljuje 12.000-glavi armadi, in Alehxandrina. Operacije vodijo sedaj na območju Laguna, Tajabasa in Bulakana na otoku Luzonu. O bojih poročajo tudi na otoku Sulu. Značilno je, da so vest o tem objavili po daljšem času. 2e leta 1950 je tedanji obrambni minister sporočil, da so »boji proti upornikom v zaključni fazi«. Tri leta pozneje so uradno »ujeli nekaj voditeljev«. TELEGRAMI — Neznane osebe so od sobote na nedeljo oskrunile spomenik žrtvam nacističnega nasilja v koncentracijskem taborišču Dachau. Na zidovih nekdanje plinske celice so narisale kljukaste križe. (AP) — Po uradnih vesteh vlada v Zahodnem Pakistanu in v indijski držav; Utar-Pradež epidemija kolere. V Pakistanu je umrlo doslej več kot 460 ljudi. (Reuter) — V Indiji so v ponedeljek svečano proslavili 13-letnico neodvisnosti. (Tanjug) — Alžirska armada je v zadnjih petnajstih dneh pričela obsežne akcije proti francoskim enotam. Med drugim je sestrelila 6 francoskih letal. uničila 40 tankov ter večje število avtomobilov. (Tanjug) — Predsednik ZAR Naser je odgovoril na posebno poslanico katanškega vladnega predsednika Čombe, da razdelitev Konga lahko koristi samo imperialistom. (AP) — Za novega veleposlanika FLRJ v Avstriji je imenovan Ivo Sarajčič, opolnomočeni minister v Državnem tajništvu za zunanje zadeve. (Tanjug) Proti cepitvi Konga — Demonstranti Elizabethvilla pred zgradbo, kjer so bili razgovori z glavnim tajnikom OZN Napetost v Karibskem morju V torek se je pričela v glavnem mestu Kostarike San Jose konferenca zunanjih ministrov Organizacije ameriških dežel. Letošnje zasedanje je toliko mikavnejše zaradi razmeroma napetega položaja, ki vlada zadnje mesece na območju Karibskega morja. Med dva glavna problema na dnevnem redu štejejo ameriško-kubanski spor in pa zahtevo Venezuele, naj proti diktatorskemu režimu v Dominikanski republiki uporabijo najstrožje ukrepe. O ameriško-kubanskem sporu smo že pisali. Odkar je na otoku, znanem po plantažah sladkornega trsa, zmagala revolucija in je vlada, predsednika Castra pričela izvajati program socialnih, družbenih in gospodarskih reform, si tisti krogi, ki so jih ti ukrepi najbolj prizadeli (podržavljanje plantaž, agrarna reforma, podržavljanje bank in rafinerij) ob podpori določenih ameriških političnih prvakov prizadevajo, da bi strmoglavili režim. Najbolj drastičen ukrep predstavlja zmanjšanje uvoza kubanskega sladkorja v ZDA, četudi je bila Kuba doslej skorajda v celoti vezana na izvoz na to tržišče. Kubanska vlada je primerno odgovorila. Nacionalizirala je imetje vseh ameriških družb in ameriških državljanov, odškodnino pa bo plačevala iz dohodkov, ki jih bo imela od prodaje lastnega sladkorja na ameriškem trgu. Če torej ne bo izvoza, ne bo tudi odškodnine ... Na drugi strani si je kubanska vlada zgotovila prodajo sladkorja in drugih važnejših kmetijskih izdelkov drugod. Zato ji ameriška gospodarska blokada ne bo škodovala, kot so si to zamislili njeni avtorji v Washingtonu. Američani bodo skušali obtožiti Castra, da je pod vplivom SZ in Kitajske, posebno v zvezi z znano izjavo Hruščeva, da bo SZ podprla Kubo, če jo bo kdo napadel. Spraviti bodo skušali spet na dan »odpor proti komunističnemu vdoru« v zahodno poloblo, za katerega se vedno zavzemajo, kadar so kje prizadeti kapitalistični interesi. Castro — odpor pritisku Pred nedavnim je posebna komisija medameriške organizacije ugotovila, da je režim diktatorja Truhilla iz Dominikanske republike podprl tiste, ki so pripravljali atentat na venezuelskega predsednika Betancourta. S tem je bila znova potrjena resnica, da ta režim podpira atentate, poizkuse prevratov in sabotaže povsod tam, kjer so prišle na površje v deželi naprednejše sile. Ni dvoma, da bodo ameriške dežele morale zagristi v kislo jabolko, v ameriški pritrsk na Kubo in Težim dominikanske diktature ter poiskati ustrezno rešitev, ker bosta obe deželi, Kuba in Venezuela, oboroženi s številnimi otipljivimi dokumenti, organizacijo zapustili. Konec „afere Čombe” Varnostni svet je sprejel svojo drugo odločitev o tem, naj se belgijske sile umaknejo iz celotnega Konga, torej tudi iz Katange, ter prepuste skrb za varnost in red v deželi četam OZN pod neposrednim vodstvom glavnega tajnika OZN. Značilno je, da je belgijska vlada v tak izhod privolila in da je predsednik provincijske vlade v Katangi in sedaj po tamkajšnji skupščini razglašeni predsednik republike Katange, Čomba, privolil v razgovore s Hammarskjeldom in prihod čete OZN. Na zunaj torej kaže, da se bo »afera Kongo« iz katere so hoteli potegniti največ koristi belgijski finančni krogi, sorazmerno mirno končala. Vendar bo glavni tajnik moral prebroditi še marsikatero nevšečnost. Tisti, ki izgubljajo tla pod nogami — in to so brez dvoma Čombe s svojimi prijatelji in belgijski finančniki — bodo skušali zbrati še enkrat sile, da bi se na kakšen koli način uprli centralni kongoški vladi premiera Lumumbe. Omenjali smo že, da je med določenimi političnimi skupinami v nekaterih kongoških provincah zelo zakoreninjena želja po konfederaciji, t. j. taki povezanosti provinc v enotno deželo, kjer bi province ohranile v določenih zadevah popolno samostojnost. Celo predsednik republike Kongo, Kasavubu, se ogreva v imenu svoje stranke Abako za tako rešitev in še nekateri prvaki. Čombe je v svojih govorih omenil tudi možnost konfedera cije kot primerno rešitev, četudi mu je »neodvisnost« Ka-tauge ob belgijskem blagoslovu mnogo ljubša. Čomba je očitno precenjeval javno mnenje v sami Katangi. O tem govore nedeljske demonstracije proti odcepitvi Katange od Konga. Znano je, da sta Čombe in njegov notranji minister Munongo storila vse, da bi zlomlia že poprej vsakršno opozicijo proti katanški samostojnosti. Notranji minister, eden najbolj zanesljivih tolmačev belgijske kolonialne politike, je n. pr. izjavil: »Če se bo pojavil v Katangi kdo, ki se bo preveč svobodno gibal in preveč izražal svoje neraiz položenje, mu bomo posvetili, da bo pomnil. Toda to ne bo na oni belgijski način.« Belgijce so svoj čas hvalili kot najmanj grobo kolonialno oblast v Afriki! Čombe je imel precejšnje težave tudi z organiziranjem lastne armade, ko je spoznal, da se bodo slednjič morali umakniti njegovi zavezniki — belgijski vojaki. Postavil je na noge samo armado 1000 mož, ker so cela območja odklonila mobilizacijo. Čombe sam je tudi prvak stranke Konakati. Na lanskoletnih volitvah v provinci je bil povezam z unijo belih kolonov in dobil tako od skupno 60 mest v lokalni skupščini 37. Belgijske vojaške enote in policija so storile, kaT so mogle, da je njegova stranka dobila čimveč glasov. Nadalje ga je podpirala »Rudarska zveza«, v zahvalo za to podporo pa je družba dobila tudi tisto, kar je zanjo najvažnejše: lani je njen dobiček znašal 4 milijarde belgijskih frankov. Čombe je v »separatizem« torej sloni na frankih te družbe ne glede na to, da je zadnje dni izrekel tudi nekaj pikrih na račun Belgije. (Verjetno je nanj vplivalo »kapitulantsko stališče« belgijske vlade, ki ga ni javno zaščitila!) Pravijo, da je ideja o odceptivi Katange zrasla na zelniku omenjene družbe, ker bi si la lahko le tako ohranila nemoten položaj. Jasno je, da se belgijska vlada ni mogla izreči za odkrito podporo ali celo priznanje odcepljene Katange, ko pa je svoji bivši koloniji priznala neodvisnost v onem ozemeljskem obsegu, kakršnega je imela poprej. Razpoloženje v Varnostnem svetu je bilo tudi takšno, da bi njene argumente ne mogel nihče podpreti. Toda to še ni edini razlog. Kongoški premier Lumumba je ob svoji vrnitvi iz New Yorka obiskal tudi Maroko, Tunis, Gvinejo in Gano ter tu naletel na odločno podporo svojih idej o nedotakljivosti Konga in boju proti belgijskim spletkam v Katangi. Bi- lo je očitno, da tudi v teh prestolnicah ocenjujejo Čombovo akcijo kot akcijo lutke, katere niti vrte v Bruslju. Belgijska akcija v Katangi je streznila tudi nekatere zahodne kroge, ki so doslej več ali manj podpirali kolonialne spletke. »New York Times« je n. pr. v enem svojih komentarjev napisal: »ZDA morajo razumeti, da se njihova podpora evropskim zaveznikom v Afriki največkrat ne izplača.« Zgodovina je to tezo potrdila tudi že v Južni Aziji. Kako se bo končala »kongoška kriza«? Belgijska lutka je skušala s svojimi obsežnimi zahtevami v bistvu doseči vsaj nekaj. Po prvih razgovorih z glavnim tajnikom OZN v Elisabethvillu je izjavila, da je ta ugodil vsem njenim zahtevam v zvezi s prihodom mednarodnih čet. Tako bodo oblasti, kot je dejala, nadaljevale svojo pot, t. j. pot separatizma. (Baje je glavni tajnik obljubil, da ne bodo razorožili krajevnih policijskih sil!) Toda proti svetovni javnosti, posebno proti afriški, spletke ne bodo več vžgale. Znano je, da so prvaki afriških vlad, posebno Gane, ob-ljubili kungoškemu premieru celo lastne oborožene sile, ki bi pod poveljstvom kongoškega poveljnika naredile samovolji Čombe enkrat za vselej konec. Verjetijo do tega ne bo prišlo, toda na to pripravljenost bodo morali separatisti v Katangi mislita ... POMURSKI VESTNIK, 18. avg. 1960 3 LETO DNI PRIČAKOVANJA Od Pulja do naših filmskih platen Dušica Žegarac in Branko Tatič v filmu »Deveti krog«. Prva je prejela na minulem puljskem festivalu za to vlogo več nagrad in priznanj, drugi pa uradno nagrado žirije za najboljšo epizodno moško vlogo v tem filmu in v filmu »Tri Ane«. 16-letna dijakinja gimnazije Dušica Žegarac pa se ne misli posvetiti filmu, čeprav jo nekateri imenujejo jugoslovansko Tatjano Samojlvo, drugi pa jo primerjajo z Marijo Schell. Navzlic uspehu v filmu »Deveti krog« se namerava posvetiti študiju medicine. Navzlic vsemu bomo videli prihodnje leto v Murski Soboti 8 filmov z letošnjega puljskega festivala. Čeprav ni podatkov, kako kaže pri ostalih pomurskih kinematografih, po doslejšnjih izkušnjah velikih razlik ni mogoče pričakovati. V začetku maja prihodnjega leta bodo na sporedu soboškega kina »Partizanske zgodbe« režiserja Stola Jankoviča. Film izpolnjujeta dve zgodbi, ki pa dosežeta pri gledalcih dva povsem različna rezultata. Tako občinstvu kot kritiki je v Pulju mnogo bolj ugajata prva zgodba z naslovom »Rdeči šal«. Kritika je posebej opazila trenuten blesk, nabit z emocijami, globoko strastjo, patosom in najvišjimi ambicijamii., kar pa ne velja za film kot celoto. Zato pa kaže opozoriti na Vlogo Janeza Vrhovca v prvi zgodbi, ki so jo ocenili nekateri kot eno najzrelejših igralskih ustvaritev festivala. Nekoliko kasneje si bomo lahko ogledali »Vojno« režiserja Veljka Bulajiča, film, ki ga je žirija ocenila za drugi najboljši film festivala, prejel pa je tudi nagrado za režijo, za najboljšo glavno moško vlogo itd. Film je požel največ nasprotujočih si ocen. Ena izmed njih je tudi ta, da je umetniško slab, v bistvu antihuman film,, monstruozni spektakel, namenjen za izvoz in podobno. Slišali smo lahko tudi to, da je Anton Vrdoljak nezasluženo prejel nagrado za najboljšo moško vlogo in še marsikaj. V resnici pa gre za dramo v stilu fantazije, ki je s pomočjo vizije hotela predočiti nevarnost atomske vojne. Res je tudi to, da te drama nima realnih tat, ni določena in opredeljena, zato tudi ni prepričljiva lin niha med grotesknim in tragičnim. Vse to pa je v glavnem posledica zamisli in scenarija italijanskega scenarista Cesara Zavat- tinija. Režiser je v glavnem svojo nalogo dobro opravil in ne glede na povsem nasprotujoče si ocene tega filma velja, da film škode in sramote naši kinematografiji ni povzročil, čeprav nima zveze z minulo vojno. Ob filmu »Tovariš centerfor« režiserja Žorža Skrigina, je nemara najpomembnejše odkritje« velikega komika Mije Aleksiča, znanega s televizijskega ekrana. Film je komedija sama po sebi, ki izpolnjuje eno največjih praznin v naši repertoarski enoličnosti. Kakšnih drugih posebnih kvalitet bi v njem zaman iskali, vendar jo je občinstvo nenavadno hvaležno sprejelo. Tudi druga komedija, »Kočija sanj« režiserke Soje Jovanovič, ki jo poznamo že po sicer bolj uspelem filmu »Pop Čira«, je dokaz, da zahteva občinstvo od domačega filma čim več lahke, nepretenciozne, duhovite, če hočemo, tudi frfotave zabave. Tu je očitna težnja po brezbrižni zabavi, kar nas ne sme preplašiti. Vprašanje je le, ali bodo tisti, ki ustvarjajo takšne filme, v prihodnje vedeli usmeriti to brezbrižnost in dvigniti zabavo na višjo raven; ali bodo duhovitejši, z več domišljije in bolj seriozni ustvarjalci. »Deveti krog« bo v Murski Soboti na sporedu sredi prihodnjega leta. Nagrad in priznanj, ki jih je prejel letošnji film-zmagovalec v puljski areni, ne kaže ponovno omenjati. V Pulju je bila nedvomno najuspešnejša premiera tega filma, ki nas je že uspešno zastopal v tujini. Široko platno v areni, zvok — prav vse je bilo filmu v prid. Resnica je, da je film najboljše, kar je dal letošnji festival. V filmu ni nič lahkega, nič zunanjega: od nežne, ganljive in presenetljive zgodbe židovskega dekleta do nedolžne, otroško čiste in preproste ljubezni obeh mladih glavnih junakov filma. Torej film z estetsko vrednostjo, ki ga je človeški motiv le navdahnil. Hkrati velik uspeli režiserja Franceta Štiglica, scenaristke Zore Dirnbach, snemalca Ivana Marinčka in drugih ustvarjalcev in sodelavcev filma. V največji meri pa 16-letne dijakinje gimnazije Dušice Žegarac, ki je v tem filmu prvič stopila pred kamero in ustvarila s svojim židovskim dekletom umetniški lik, ki je trajne vrednosti. »Kapetan Leš« je domači western. Vse v tem uspelem filmu teče z neverjetno lahkoto ,vse je jasno, vse izhaja logično drugo iz drugega. Ni pa v njem visokih moralnih in filozofskih problemov. Vsekakor je res, da je njegov režiser Žika Mitrovič (»Ešalon dr. M«. »Miss Stone«) povzpel pri nas to novo zvrst do zavidljive višine — z zrelo režijo. Tudi pri nas si bodo ljudje ogledali film v napeti tišini. In »Kota 905«? Do oktobra prihodnjega leta, ko bo pri nas na sporedu (»Kapetan Leš» avgusta), bo sicer minilo še precej časa. vendar si velja zapomniti že danes, da je to korektno izdelan film (režiser Mate Relja), ki pa ima svoje kvalitete, in svoje pomanjkljivosti. Če slednjih ne bi bilo, bi lahko dobili z njim nadpovprečen akcijski film. Film »Tri Ane« Branka Bauerja bomo lahko videli novembra prihodnjega leta. Film je po svoje zelo zanimiv: vse kar je v njem postransko, je tudi po sodbi kritike odlično. Zanj je značilno tudi obilje neorealističnih malenkosti: naša umazana dvorišča, na pol podrte bajte, vijugaste ulice, našit mali ljudje in še marsikaj. Kritika je priznala filmu tudi priokus naših dni in naših mest, naše avtentično razpoloženje, očita pa mu, da glavni lik (oče, ki išče izgubljeno hčerko) ni izdelan in da je zanj izbral režiser igralca s preskromnimi možnostmi. Očitki so tudi glede scenarija. Zabredel je v konvencionalne vode in na koncu vseh koncev mu je podlegla tudi režija. Ena izmed svetlih točk filma pa je pojava Svetlane Miškovič, ki je tudi prejela nagrado za najboljšo epizodno žensko vlogo. Razen kratkega mladinskega filma »Izgubljeni svinčnik« preostaneta le še oba slovenska predstavnika letošnjega Pulja, za katera še ni znano, kdaj ju bomo videli pri nas. Razumljivo, saj sta bili nemara kopiji za Pulj končani v zadnjem hipu. Prvi, »Akcija« režiserja J. Kavčiča, je očitno korak naprej od akcijskega vojnega filma: predvsem psihološki film, v katerem je dialog neobičajno važen. Režija je vztrajala pri psihološkem niansiranju junakov in je zapostavljala dramsko intenzivnost. Imenovali bi ga lahko film o bistvu akcije, slišali pa smo tudi sodbe, češ da film ni toliko drama, da poudarja histerijo in demoralizacijo ljudi, ki jih režija in scenarij nista smatrala kot izgubljene, a sta jih kot take prikazala. Preveva da ga tudi težnja, da bi prikazal najbolj črno plat iz vojnih situacij in četudi za ceno odstopa od umetniške resnice. Napeta tišina' med predvajanjem bo spremljala tudi Čapov film »Vohun X 25 javlja«, ki mu tudi stroga kritika ni mogla odreči rutinirane režije. Umestne pa so pripombe o malice nalivni vohunski zgodbi. Tudi ta film Františka Čapa teče neverjetno gladko. stvarnejša, zanesljivejša zgodba o življenju glavnega junaka pa bi bila filmu samo v prid. Vsi, ki spremljajo in ocenjujejo iz leta v leto Čapovo ustvarjanje, trdijo, da gre spet za solidno obrt, da pa ni šel režiser tudi tokrat ne naprej in ne globlje. Slovensko občinstvo bodo motile še pomanjkljivosti ob sinhronizaciji (film so posneli v Zagrebu), ko govori isti igralec z različnimi glasovi itd. V filmu nastopajo tudi Nemci v vlogi Nemcev in k sreči s svojimi glasovi. Vse te kritične pripombe, zlasti z estetskega gledišča, nimajo drugega namena kot to, da bi pomagale brusiti našemu občinstvu lasten okus. Na- ša letošnja filmska žetev, četudi zaostaja po umetniških uspehih in dosežkih za ono prejšnjih let, pa nima samo svoje kritike, temveč tudi svoje občinstvo. To bo tudi v pomurskih krajih z veseljem pozdravilo dan, ko se bo pojavil na platnu domačega kinematografa kateri koli omenjenih filmov. Vseh okusov, želja in zahtev sicer ni mogoče izpol- niti, zato vsi vsega ne moremo pričakovati. Pričakali pa bomo ,to, kar nam je že dal puljski festival s prikazanimi filmi, ki so odraz usodnih in nepozabnih dni osvobodilne vojne im življenja po njej — vse do današnjih dni. To pa je za naše filmsko občinstvo v Pomurju toliko kot darilo, ki ga bo nedvomno vedelo ceniti. B. Šinko Družbeno odgovorna naloga Že zadnjič je obveljala trditev, kako dolga in kar preveč zapletena je pot domačih filmov od puljskega festivala do kinematografov na podeželju — tudi pri nas v Pomurju. Danes se ne more nihče izmed nas zadovoljiti samo z ugotovitvijo, da si je domači igrani film priboril svoje mesto na platnih kinematografov v naših krajih. To se je marsikje zgodilo več ali manj bolj po zaslugi ustreznih predpisov za zaščito domačega filma, manj pa spričo naše težnje, da bi domače filme čimprej in čim-bolje približali našim ljudem. Programski sveti, kjer jih imajo, bodo morali sprejeti poleg ostalih činiteljev kot svojo tudi to nalogo. Marsikje v Pomurju nismo videli doslej še niti vseh filmov z lanskega festivala. »Vi-zo zla« bomo, na primer, videli v Murski Soboti prihodnji teden, film »Veter je ponehal ob zori« enkrat septembra, slovenski film »Tri četrtine sonca«, za katerega je prejel režiser Jože Babič nagrado, pa šele maja prihodnje leto. Resnica, da smo jih nekaj zares že videli, ne spreminja ničesar. V upravah pomurskih kinematografov imajo povsod enake pripombe in izkušnje s podjetji za razdeljevanje filmov. Trdijo, da naletijo pri domačih filmih na podobne težave kot pri tujih, sodijo pa hkrati, da podjetja za razdeljevanje filmov izkoriščajo zakon o zaščiti domačega filma in navijajo cene. Za distribu- terje je pomembna predvsem finančna zmogljivost kinematografa, možnost rezerviranja termina pa dopuščajo le nekaterim kinematografom v večjih mestih, kjer igrajo pogosto odločilno besedo tudi visoki odstotki od izkupička pri blagajni —tudi do 65 odst. Manj-ši kinematografi dobivajo domače filme za pogojeno vsoto, finančni uspeh ali neuspeh predvajanega filma pa distributerjev ne zanima. V praksi je žal tako, da je pogosto odločilna trgovska računica. Pri filmih z ustrezno umetniško vrednostjo, ki pa so hkrati tudi komercialni, si distributerji rajši zadržijo termin. Pri filmih z ustrezno in priznano umetniško vrednostjo, ki niso hkrati tudi komercialni, pa je stvar drugačna. Tu se znajdejo kinematografi pred težavnimi problemi. Če ne vzamejo filmov, ki komercialno ne pomenijo mnogo, se zaman potegujejo za tiste, ki so hkrati tudi komercialni. Seveda je tu še vedno v veljavi igra o velikih in malih. Programski sveti imajo seveda tudi tukaj svojo vlogo in lahko mnogo pomagajo kinematografom, saj je sestava repertoarjev družbeno odgovorna naloga. Izhodišče pri osem tem so lahko samo stvarni pogledi na potrebe in možnosti. -bjš- POMURSKI FILMSKI BAROMETER Teden je zopet naokrog in pred nami je nov spored pomurskih kinematografov. V LENDAVI bo ob koncu tega tedna na repertoarju italijanski film »Senso«, v začetku prihodnjega tedna pa jugoslovanski dokumentarni film Veliko stoletje«. V LJUTOMERU bo to soboto in nedeljo na sporedu ameriški barvni cinemascope film »Prepovedan planet«, ki sodi v vrsto fantastičnih filmov o znanstvenih dosežkih prihodnosti. Čeprav je film daleč od stvarnosti, je zanimiv. Še bolj pa velja to za madžarski film »Zavite stopnice« režiserja Erogyesa Bana, ki si ga bodo lahko ogledali Ljutomerčani sredi prihodnjega tedna. Film, v katerem nastopajo v glavnih vlogah Rudolf Samogyvari. Eva Vass in Iren Suto, je izredno realistično obarvano delo in prikazuje izsek iz sodobnega mestnega življenja, dramo zakonskega para, hkrati pa opozarja na zelo občutljiv in aktualen problem, katerega rešitev ne zavist zgolj od dobre volje posameznikov, temveč — vsaj v okviru socialistične družbe — od ukrepov skupnosti. Skratka: sodobna drama, ki je nastala pred leti po romanu Tomaša Baranyja. Ker obravnava enega izmed aktualnih problemov povojnega življenja, ki ga ne občuti samo Madžarska, temveč tudi mnoge druge države, v katerih je vojna pustila svoje sledove je doživel film uspeh povsod, kjer so ga doslej predvajali. To tudi zato, ker drama malega zakonskega para Benko ni osamljen, saj je nešteto podobnih primerov postalo predmet ločitvenih sporov. V MURSKI SOBOTI bomo ob koncu tega tedna gledali ameriški barvmi cinemascope film »Trgatev«, v katerem srečamo sicer nekaj velikih imen (Michele Morgan, Mel Ferrer. Ana Maria Pierangeli), ki pa je po svoji vsebini in vsem tem, kar nudi gledalcu, slab in prav nič pristen. Torej: veliki obeti za toliko kot — nič. Film nam vzbuja vprašanje, kako je sploh mogoče, da se najde takšna ekipa v tako nesprejemljivi filmski snovi. Primer, da filma me kaže kupovati samo zaradi zvočnih imen. Dokaz, da je makedonsko razdeljevalno podjetje »Makedonija« tokrat zadelo v prazno. Sledil bo angleški barvni vistavision film »Doktor brez dela« proizvodnje J. A. Rank. ki je uspelo nadaljevanje prav tako uspelega filma »Doktor v hiši«. V obeh nastopa v glavni vlogi nadarjeni in simpatični Dirk Bogard. Tudi zahtevnemu gledalcu bo všeč ta film o prijetnih dogodivščinah zdravnika, ki pa imajo včasih tudi trpek priokus, saj si išče dela in zaslužka povsod naokrog. dokler se po številnih težavah, dognanjih in spoznanjih ne vrne k delu neznanega zdravnika v splošni bolnišnici. To pa je tudi edino, kar glavni junak lahko realno pričakuje od življenja. Sredi prihod- njega ledna bo na sporedu še domači film makedonske proizvodnje režiserja Franceta Štiglica »Viza zla« o tihotapcih morfija. Scenarij je nastal po knjigi Slavka Janevskega — bolj z literarnimi kot dramaturškimi izkušnjami. To se filmu tudi pozna, saj je bil režiser Štiglic, ki ga poznamo kot režiserja »Doline miru« in Devetega kroga« kot ustvarjalca s subtilno in pesniško razpoloženo naravo, zgolj hladen registrator scenarija. Skratka: zgodba režiserju ni ustrezala in zato mi pričakovanega uspeha. Film ne vzbuja dovolj radovednosti gledalca in ga pusti ob koncu čustveno praznega. V filmu nastopa tudi slovenska igralka Metka Ocvirk. V SLATINI RADENCIH bo v nedeljo in ponedel. na sporedu franc, barvni cinemascope film »Sakramenska frklja« z Brigitte Bardot v glavni vlogi. Glede na to, da je turistična sezona na višku, je njegova uvrstitev na repertoar umestna. Sredi prihodnjega tedna pa bo sledil še francoski barvni film »Nenavadna pravljica«. V KRIŽEVCIH pri Ljutomeru bodo videli to soboto in nedeljo jugoslovanski film »H-8 ...«, ki bo nedvomno zadovoljil gledalce, prihodnjo sredo pa angleški film »Pot v visoko službo«. Kino VIDEM OB ŠČAVNICI obeta za konec tega tedna italijanski barvni film '»Odisej«, kino BELTINCI pa italijanski film Teodora«. Oba sodita v vrsto psevdozgodovinskih filmov, ki so hkrati tudi komercialni. V VELIKI POLANI bo v nedeljo na sporedu ameriški barvni fiLm »V senci vešal«, v ČE-PINCIH pa uspeli sovjetski film »Don Kihot«. V G. RADGONI bo ob koncu tega tedna na sporedu ameriški barvni cinemascope film »Zlomljeno kopje«, danes in jutri pa francoski barvni film »Štiri korake v oblake«. Sredi prihodnjega tedna obeta repertoar še italijansko-japonski koprodukcijski film (opero) v barvah »Madame Butterfly« s Kaonu Jačigusa v glavni vlogi. Spričo znane opere Giaco-mo Puccinija bo film privlačen za občinstvo tako zaradi glasbe, petja in tragične usode mlade Butterfly. -bjš- NARODNOOSVOBODILNO VOJNO V POMURJU MORAMO PRAVILNO OCENITI Pomurje spada med tiste kraje v Jugoslaviji, kjer je prav malo ohranjenih pisanih dokumentov iz NOB. Mnogi dokumenti so se že porazgubili, nekateri pa so že posiveli, ker jih je raz jedel čas. Nekaj dokumentov za proučevanje zgodovine NOB v Pomurju hrani CK ZKS v Ljubljani in to prav za leto 1941, ki so po vsej verjetnosti zapuščina inž. Rada Irsiča-Gregla, sekretarja PK KPS za Štajersko. Tu so nanizani odbori OF za ljutomersko-radgonsko področje in nekaj diverzantskih akcij za levi breg Mure. Za leto 1942 imamo prav malo ohranjenih dokumentov, več jih imamo od tega leta dalje do osvoboditve. Nekaj teh dokumentov hranijo muzeji v Ljubljani. Mariboru 'in državni arhiv LRS v Mariboru. Škoda, da so uničeni mnogi gestapovski arhivi, ki bi nam prav tako pomagali pri kritični presoji obravnave NOV v Pomurju. Pri obravnavi zgodovine NOV v Pomurju smo torej skoraj iz- ključno vezani na izjave preživelih borcev. Že več let zbirajo material NOV v Pomurju bodisi posamezniki, skupine študentov in skupine pri okrajnem odboru Zveze borcev. Danes lahko u-gotovimo, da je delo teh zelo uspešno, saj imamo zbranega že precej gradiva. Letos je zopet skupina študentov na terenu in tudi druge skupine zbirajo topografske podatke na obeh straneh Mure. Zbiranje takega gradiva je zelo težko m naporno. Dejstvo je, da bi pri takem zbiranju mogli sodelovati posamezniki, ki vsaj delno poznajo problematiko NOV v Pomurju. Delo bi moralo potekati dosledno in vztrajno. Res je. da so mnoge ekipe storile že precej, vendar naletijo marsikje na težave pri zbiranju. Ugotovimo lahko, da mnogi preživeli borci z veseljem dajejo svoje izjave, a drugi se otresajo, kot da bi s tem storili ne vem kaj? Resnica je. da človeku po 15 letih izgine marsikateri dogodek iz spomina, vendar storiti moramo vse, če hočemo, da dokončno zberemo ta material iz naše revolucije. Zbiratelji gradiva morajo čestokrat iti zastonj v kraj, kjer živi kak organizator NOV v Pomurju, zdaj ga ni doma, zdaj nima časa itd. Mnoge skupine, ki zbirajo tako gradivo, bi se morale bolj tesno povezati s krajevnimi organizacijami ZB. Te bi naj določile prostor, najavile čas prihoda skupin in obvestile preživele borce dotičnega območja. Mogoče bi povabile več borcev skupaj, skupna presoja dogodkov bi bila lažja. Delo bi tako potekalo lažje, brez izgovorov. Človek se res po tolikih letih ne more spomniti vsakega datuma, vendar tu ne gre prvenstveno za datume, ugotoviti je potrebno le mnoge dogodke in jih s kritično komparativno metodo preveriti. Res je, da so mnogi okraji že precej storili pri zbiranju materiala NOV. Tudi pri nas je delo v teku. v ta namen so zagotovljena vsaj delno fi- nančna sredstva. Precej je zbranega že na ljutomerskem in radgonskem področju, precej bo še pa treba zbrati na goričkem in lendavskem področju. Pri obravnavi moramo povezati predel ob Muri s predelom v Slovenskih goricah in Halozah. Narodnoosvobodilni vojni v Pomurju je treba dati pravilno oceno. Nekateri namreč skušajo podcenjevati NOV v Pomurju. Ugotovimo pa lahko. da se je prav pri nas, kljub težkim subjektivnim in objektivnim pogojem začel upor že zelo zgodaj. Našim najmlajšim moramo prikazati vso veličino NOV Pomurja, kar bomo dosegli le z vztrajnim delom preživelih borcev, kajti le tako bomo izpolnili vrzel dokumentov z izjavami preživelih borcev. Prihodnje leto bomo slavili 20 obletnico našega revolucionarnega upora, zato bomo mogli z delom pohiteli, če bomo vsaj do takrat hoteli imeti zbran material NOV v Pomurju. Drago Novak POMURSKI VESTNIK, 18. avg. 1960 4 V KRATKEM PO POMURJU PETROVCI — V minulih dneh so imeli v številnih vaseh petrovsko-šalovske občine masovne sestanke, na katerih so govorili o novih davčnih predpisih ter o formiranju krajevnih organizacij SZDL. Med drugim so razpravljali tudi o u-vedbi 3-odstotnega krajevnega samoprispevka. Ta je namenjen predvsem za komunalno dejavnost. V minulem tednu pa so v občini organizirali tudi široko krvodajalsko akcijo. Od prijavljenih krvodajalcev je dalo kri kar okrog 270. Najbolje sta se izkazali vasi Ženavlje in Križevci v Prekmurju. Iz Ženavelj so dali kri tudi nekateri, ki sploh niso bili prijavljeni. TIŠINA — V okolici Tišine so imeli v minulih dneh zbore volivcev, na katerih so se pogovorili tudi o prostovoljnem delu pri gradnji nove šole na Tišini. Volivci so pokazali za gradnjo veliko zavzetost. DOBROVNIK — Minulo nedeljo so imeli v Dobrovniku zbor volivcev, na katerem so uvodoma razpravljali o izpolnitvi družbenega plana v prvem polletju ter izvolili nove člane poravnalnih svetov. Govorili pa so tudi o nekaterih delovnih akcijah. GRAD — Na seji sindikalne podružnice kmetijske zadruge pri Gradu so med drugim govorili o uvajanju nagrajevanja po učinku. Ugotovili so, da bo novi način nagrajevanja nekoliko težko uvesti pri traktoristih, ki so letno zaposleni povprečno le nekaj nad 7 mesecev. O tem pa je razpravljal tudi upravni odbor zadruge. Na seji upravnega odbora pa so se pomenili tudi o oblikah sodelovanja ter sklenili, da bodo letošnjo jesen organizirali po vaseh tečaje za vlaganje sadja in zelenjave. Ko so analizirali gospodarjenje zadruge v prvem polletju, so ugotovili, da so kljub sorazmerno slabemu prometu ustvarili preko milijon dinarjev za sklade. MARKIŠAVCI — Mladi zadružniki v Markišavcih so letos zasejali svoje parcele s hibridno koruzo. Kaže, da bo pridelek kljub škodi, ki jo je povzročila toča, precej dober. Zadružniki z veseljem ogledujejo pridelek. Jeseni bodo zasejali tudi italijansko pšenico, pridelke pa bodo prodali. Za izkupiček nameravajo kupiti televizor. GRAD — Na nedavni seji osnovne organizacije ZK pri Gradu so največ govorili o gospodarjenju, delavskem samoupravljanju ter storilnosti v gradbenem obratu »Stavbar« pri Gradu. Ugotovili so, da je vse to na zelo nizki ravni ter bo zaradi tega potrebno stanje kmalu popraviti ali pa obrat združiti s katerim večjim gradbenim podjetjem. EKONOMIJA in vaški kolobar Kmetijska zadruga Gomilice je bila pred leti še neznatna, saj je vrednost osnovnih sredstev znašala le nekaj nad milijon dinarjev, letos pa razpolaga z osnovnimi sredstvi v vrednosti okoli 15 milijonov dinarjev. Pa tudi drugače se je precej okrepila, saj se je v dvoletnem obdobju povečalo tudi število članov za okoli 150. Če bi ocenjevali gospodarjenje zadruge, bi lahko ugotovili, da vneto skrbi tudi za sklade, saj je na primer po lanskem zaključnem načunu razporedila vanje preko 5 milijonov dinarjev, v letošnjem prvem polletju pa je ustvarila že 75 milijonov dinarjev prometa. Ni dolgo tega, kar so v Turnišču dogradili novo 7-tonsko tehtnico in sejmišče, seveda s svojimi sredstvi, adaptirajo pa tudi poslovno zgradbo s skladišči in garažami. Kmalu bodo odkupili še staro šolo v Gomilicah, kjer nameravajo Urediti odkupna skladišča. Spričo naraščajočih ponudb zemlje v zakup pa so v zadrugi začela razmišljati tudi o u-stanovitvi ekonomije. Letos bodo začeli graditi novo pitališče za 200 glav mlade goveje živine, saj imajo svojo živino sedaj v pitanju pri zadružnikih. Ugotavljajo pa tudi, da sedanja mehanizacija ne bo zmogla naraščajočih potreb, zato bodo v kratkem kupili še novi traktor ter številne priključke, prihodnje leto pa imajo predviden nakup kombajna. Sedanje površine kmetijske zadruge merijo nad 11 ha, predvidoma pa bodo prevzeli od kmetijskega gospodarstva v Beltincih površine bivše turniške zadruge ter vzeli nekaj ponujenih posestev v najem. POSTOPNO UVAJANJE VAŠKEGA KOLOBARJA V zadrugi v Gomilicah ugotavljajo, da pogodbeno sodelovanje na majhnih parcelah, ki merijo komaj 10 pa do 50 arov, ni uspešno niti za zadrugo, niti za kmetovalce, zato bodo začeli postopoma uvajati vaški kolobar. Vaški kolobar, ki ga bodo za nekatere kulture uvedli že letos, bo pod si rokovno kontrolo zadružne strokovne službe. Treba pa je dodati, da bodo letošnjo jesen površine pod pšenico v pogodbenem sodelovanju skoraj podvojili, saj so ob mlačvi zabeležili lepe donose. TUDI ŠOLSKA ZADRUGA SE JE UVELJAVILA V okviru zadruge pa dela precej dobro šolska zadruga. Letos so ji odstopili vse manjše parcele v izmeri 1 hektara, ki so vse zasejane z raznimi sadeži. Seveda v kooperativnih odnosih. Domala vse pridelke bodo porabili za šolsko kuhinjo. Sadeže 'bodo predelale izadružnice, za katere bo zadruga v kratkem organizirala tečaj za vkuhavanje. V zadrugi pa radi priznajo, da jim manjka še aktiv mladih zadružnikov, ki bi jim bil v precejšnjo pomoč. Upajo, da bodo tudi tu kmalu uspeli. V zadrugi pa imajo menda največ težav zaradi pomanjkanja kmetijskih strokovnjakov. Sicer imajo v bližnji perspektivi predvideno rešitev. Štipendirajo namreč dva na kmetijski srednji šoli v Rakičanu, enega pa na ekonomski v Mariboru. Tako bo tudi ta vrzel, ki je precej občutna, premeščena. Na novem sejmskem prostoru, ki ga je pred kratkim uredila zadruga, se ob vsakem sejmu zbere mnogo dobre in priznane živine. zato ni nič čudnega, da prihaja do sklepanja številnih kupčij, kot kaže slika spodaj (levo). BRALCI NAM PIŠEJO ODNOS DO POTNIKOV, PA TAK! Ko som se pred dnevi peljal iz Lendave v Mursko Soboto, sem že pri vstopu v avtobus ugotovil, da je sprevodnik Ivan Zobek vinjen. Pred avtobusom je zahtevaj plačilo prevoza samo od nekaterih potnikov, druge pa je brez tega spuščal v avtobus. Med potniki pa jo vzbudil precejanje negodovanje z nenehnim prepiranjem. Med drugimi je vstopila v avtobus tudi tovarišica iz Gornjega Lakoša, ki je govorila le madžarski. Med plačevanjem je sprevodnik od njo zahteval, naj govori slovenski, ker da jo ne razume, ter dodal, da z madžarskim jezikom lahko potuje samo v Budimpešto. Med norčevanjem jo tudi dodal, naj da jezik kuhat, da ho vedela slovenski . . Ko je prispel do uslužbenke lendavskega zdravstvenega doma, ki se je peljala z otrokom v Črensovce s sindikalno vozovnico, ni hotel izpisati bloka za 75 odst. popust, ampak je za omenjeno vsoto izdal vozovnico. Med potniki je bil tudi desetletni otrok V. B. iz Murske Sobote, kateremu sprevodnik ni vrnil 20 dinarjev. Ko ga je moral za denar prositi, mu je vrnil samo 14 din. Ko je izdajal vozovnice za mojo družino, s katero sem se namenil na oddih v Mursko Soboto, sem mu moral trikrat pojasniti, kam potujem. Kljub temni pa mi je eno vozovnico napisal do Maribora, drugo pa do Murske Sobote, kakor sem zahteval. Vozil sem se namreč s sindikalno vozovnico s popustom. Ko sem mu pojasnjeval, da gre za pomoto, se je začeti z mano prepirati ter mi dejal, naj so naučim računati. Razliko mi jo sicer vrnil tor dejal, da bo sam trpel škodo. Pri izstopu v Murski Soboti pa jo zahteval naj mu blok vrnem, da ga bo uničil, vendar pa tega nisem storil. Za prtljago mnogi potniki niso dobili vozovnic. Čeprav so plačali voznino . . . R. V. Lendava KJE NAJ DOBIMO primerna dramska dela? Nekega dne so me fantje naprosili, naj jim preskrbim primerno dramsko delo, ki bi ga uprizorili na vaškem odru. Ker bolj redko grem v Mursko Soboto, som zaprosil prijatelja, da naj on poišče. Ko sem ga čez teden dni srečal in ga povprašal, mi je dejal. »Ah, pojdi! Bil sem v soboški knjižnici, toda tam so me odposlali, češ da naj prinesem naslov, kakšno igro hočem. Kje bi pa naj vedel za naslove nepoznanih del?« Nato sem se sam napotil v knjižnico, kjer sem pa isto doživel. Da imajo precej iger, mi je dejala knjižničarka, ali kakšnih, tega mi mi povedala, niti pokazala del. Zato se ne bi čudil, če bi soboška knjižnica sestavila poseben seznam takih del, kajti kako si naj mi, ki živimo na vas, drugače lahko izberemo kako delo. S temi težavami se že dolgo srečujemo in zato tudi ni nič čudnega, če vsa vaška kulturno-pro-svetna društva posegajo v glavnem po istih, že bolj znanih delih. Menim, da bi se te pomanjkljivosti 'le z malo dobre volje lahko odpravile. J. B. Bogojina Nekaznovani prekrški Voznik se vrača z lendavskih goric. Srečno je pripeljal skozi mesto, toda v bližini železniške postaje ga je žeja spet napadla in obcestna gostilna mu je pomenila toliko, kot puščavskemu potniku zelenica. Mlahave noge so ga odnesle vinskemu oltarju nasproti. Zunaj je pustil voz, ki ga je prepustil v varstvo konju in cesti. Voz je nekaj ur stal na križišču, kjer so prometne nevarnosti naj večje. Nevarnost grozi: lahko bi pripeljal mimo avto. konj bi se splašil in bi tako ogrozil varnost na cesti. Zaradi žeje bi voznik tako povzročil precejšnjo škodo. Toda o vsem tem voznik ni razmišljal. Medtem ko konj čaka brez nadzorstva na cesti, sedi njegov gospodar v gostilni, nad njim pa visi napis, o katerem voznik prav nič ne razmišlja: »Če voziš, ne pij, če si pil, ne vozi !« Tudi na škatlo voznikovih cigaret se je prilepil napis: Ne vozile, če ste pili alkohol. Ko se je voznik vrnil iz gostilne, ga je trezen konj potegnil novim kozarcem nasproti. RADMOŽANCI — Pred dnevi so imeli v Radmožancih sestanek SZDL, na katerem so razpravljali o zaključkih V. kongresa SZDLJ, o predvidevanjih novega perspektivnega družbenega plana občine ter o dvojezičnem šolstvu. OLYMPIA 776 OLIMPIADA RIM 1960 V starogrški Olympijii so že prižgali olimpijski ogenj in ga ponesli na otvoritev olimpijskih iger v Rim. Prvi nosilec bakle je bil grški atlet Epitroponolos. Čez morje bodo peljali olimpijsko bakljo z italijansko šolsko ladjo »Amerigo Ves-pucci«. 25. avgusta bodo prinesli bakljo že na olimpijski stadion in kmalu za tem bo zadonela olimpijska himna. V olimpijsko naselje že prihajajo prvi tekmovalci iz vselil strani sveta. Prijavljenih je 7700 tekmovalcev, od teh bo 126 Jugoslovanov. V Rimu se je že začelo olimpijsko obdobje. V teh olimpijskih dneh bom v nekaj nadaljevanjih skušali podala kratek pregled olimpijskih iger v preteklosti, ki ga je pripravil Franc Strgar. Kdaj so začeli stari Grki s proslavami olimpijskih iger, ne vemo natančno, znano pa je, da so začeli zapisovati imena zmagovalcev od leta 776 pred našim štetjem. Olimpijske igre antičnega sveta datirajo še dosti pred letom 776 pred našim štetjem. Olimpijske igre niso bile edine v stari Grčiji. Razen njih so bile tudi razne krajevne igre bolj lokalnega značaja. Tako so znane: Pitijske igre v Delfih. Nemeanske igre, ki so bile vsako drugo leto, in Ismeanske igre. Ideja za začetek iger je prišla iz grške mitologije. Staro preročišče je dalo grškim plemenom nasvet, naj prenehajo z vojskovanji in naj proslavljajo vsaka štiri leta praznik svetega miru z darovanjem bogovom in tekmovanjem mladeničev. Ifitos iz Elide in Likurg iz Šparte sta bila menda prva. ki sta sklenila olimpijsko mirovno pogodbo. Več kot tisoč let so stari Grki prihajali v Olympijo, kjer so spraševali za nasvete, žrtvovali bogovom, razstavljali umetniške stvaritve in tekmovali v atletiki, rokoborbi, penta-tlonu in konjskih dirkah. Olympija, nekoč povsem neznano naselje ob potoku Kladeosu, je bila že v klasični dobi kulturno središče Grčije. Tu niso gradili stanovanjskih poslopij, temveč mogočne templje in naprave za telesno utrjevanje, za vadbo in tekme, gymnasion, palestro, stadion in hipodrom. Kljub sijaju, ki je prevladoval na olimpijskih igrali, so bile nagrade za zmagovalca nenavadno skromne: venci spleteni iz oljčnih vejic. Poudarili je treba, da se v Olympiji niso borili za gmotne nagrade, temveč za čast. O obredu olimpijske počastitve nimamo zanesljivih poročil, beremo pa, da se je zgodilo dvoma zmagovalcema, da sla umrla od sreče po izročitvi častne nagrade. Znano je tudi, da je zmagovalec hitel 100 kilometrov daleč domov, da je čim-prej sporočil svojcem vest o zmagi. Na svoje zmagovalce so bili Grki izredno ponosni. V rojstnem kraju so jim prirejali slovesne sprejeme, pogojno so jih izvolili za častne meščane, v gledališču so jim dodelili dosmrtno brezplačno mesto, v vojski so jih pa povišali za poveljnike. Vsaka štiri leta so v grških pokrajinah razglasili olimpijski mir. Svobodni državljani so si nadeli praznična oblačila ter krenili v Olympijo. Tekmovanje v atletiki so šteli med najvažnejši del iger. V začetku so tekli samo v dolžini stadiona, ki je dolg po našem merilu 192 metrov. Enkratni tek čez stadion so imenovali dromos, dvakratni diaulos, tekli pa so tudi na dolge proge. Razen teka so poznali še skok v daljino, metanje diska in metanje sulice. Poznali so tudi mnogoboj, ki pomeni v antični gimnastiki nekako jamstvo za vsestranost. Grški mnogoboj je bil pentatlon (peteroboj), ki je obsegal tek na kratke proge, skok v daljino, met diska, kopja in rokoborbo. Zanimive so bile tudi konjske dirke z raznimi vpregami in bojnimi vozovi. Razen športnikov so na Olimpijadi tekmovali tudi glasbeniki, pesnikii, kiparji, umetniki in literati s svojimi deli. Ženske niso imele pravice nastopati na olimpijskih tekmovanjih. Zanimivi so podatki o pojavih korupcije v dobi poslednjih iger. Tekmovalci so mislili le na denar in gmotne na-grade: vreče žita, mehove olja, ne pa na oljčni venec. Po zgodovinskih podatkih starega veka ugotavljamo, da so prirejali olimpijske igre celih 1169 let. Leta 593 po našem štetju je cesar Teodozij ukinil olimpijske igre, dobrih sto let pozneje pa je Justinijan dal zapreti univerzo v Atenah in popolnoma prepovedal to tradicionalno grško svečanost kot ostanek poganstva. Meti zagovorniki obnove olimpijskih iger je bil francoski umetnostni zgodovinar Pierre de Coubertin. V mednarodnem športnem gibanju je videl Coubertin učinkovito sredstvo za zbliževanje narodov vseh kontinentov. V želji, da bi dal športnemu gibanju plemenite smotre in močno vodstvo, je po dolgotrajnih naporih ustanovil mednarodni olimpijski komite. Coubertinovo življenjsko delo je bilo kronano z uspehom že leta 1896, ko je na novem marmornatem stadionu v Atenah prvič zadonela olimpijska himna. Coubertin je uveljavil načelo, da so na olimpijskih igrah vsi narodi enakopravni in smejo vsi poslati na igre enako število tekmovalcev. (Se nadaljuje) Odšel brez naslova” (Nadaljevanje) tiska staršev tega ne stori. So tudi primeri, da bi se mlada poročila, ko je otrok tu, zaradi staršev pa tega ne storita. Dalje kažejo izkušnje varstvenih organov občinskih ljudskih odborov, da gre, kar zadeva nezakonske matere, v glavnem za 18—19 let stara dekleta, ki so imela spolne odnose že prej. Kot že rečeno, rešijo okrog polovico primerov za priznanje očetovstva in plačevanje preživnine ti organi, v primeru potrebe pa rešuje sporne zadeve okrog preživnin pristojno okrajno sodišče, ki najprej ugotovi materialne možnosti nezakonskega očeta. Zelo redki so primeri, da ne bi mogli ugotavljati očetovstva, ker je bil domnevni oče po zakonu premlad. Vseh teh primerov seveda ne kaže posploševati. Čeprav niso nič nenavadnega, pa je vendarle res. da spričo sprememb v gospodarskem in družbenem življenju zahtevajo, da se z njimi ukvarja vsa družba, čeprav so. na videz, samo stvar posameznikov. V veliki meri so tudi posledica zastarelih gledanj, ki sodijo v muzej starin. Danes pogosto slišimo jadikovanja in tarnanja o ne- morali, ki je baje zajela mladino. To današnjo, sodobno mladino, ki ve, da stare »zla-te« pridige ne veljajo več, ker čuti, da ji več ne odgovarjajo, je treba o vsem pravilno usmeriti. V današnjih novih družbenih odnosih, v katerih je ne-obhodna tudi nova socialistična morala, se mladi ljudje pogosto ne morejo znajti. Zato, ker si želi boljše in več od tega, kar smo imeli mi, ni naša mladina niti najmanj slabša od nas. Vsekakor pa nas ugotovitve in pripombe naših sodišč, varstvenih organov, socialnih delavcev in drugih še enkrat opozarjajo na potrebo po spolni vzgoji v zadnjih dveh razredih osemletk s sodelovanjem zdravstvenih, pedagoških in socialnih delavcev. Pri vsem tem pa je treba več razumevanja za bistvo problema in manj omahljivosti spričo trenutnih težav in ostankov preživele stare miselnosti. Šele razumevanje preteklosti in naše perspektive bo omogočilo pravilno reševanje vrste vprašanj, ki niso niti lahka niti enostavna, a tudi ne nerešljiva, zahtevajo pa zrelost in odgovornost. Bojan Šinko POMURSKI VESTNIK, 18. avg. 1960 V rekordnem času 1 meseca so gasilci pri Vidmu ob Ščavnici spravili svoj dom pod PORAST PROIZVODNJE Letos slatinski obrat Zdravilišča Radenska Slatina dobro izpolnjuje družbeni plan. V prvem polletju so ga izpolnili že z 61 %. Družbeni brutoproizvod pa je od lani porastel za 31 odst. Nadaljujejo tudi z rekonstrukcijo obrata v Boračevi. Petek, 19. avg. — Ljudevit Sobota, 20. avg. — Bernard Nedelja, 21. avg. — Ivana Ponedeljek, 22. avg. — Timotej Torek, 23. avg. — Zdenka Sreda, 24. avg. — Jernej Četrtek, 25. avg. — Ludvik MURSKA SOBOTA — od 19.-21. av-gusta ameriški barvati cimemascope film: »Trgatev«; od 22.—23. avgusta angleški barvni film: »Doktor brez dela«; od 24.—23. avg. jugoslovanski film: »Viza zla«. LENDAVA — od 19.—21. avgusta italijanski film: »Senso«; od 23.—24. avgusta jugoslovanski film: »Veliko stoletje«. LJUTOMER — od 20.—21. avgusta ameriški barvni cinemascope film: »Prepovedani planet«; od 24.—25. avgusta madžarski film: »Zavite stopnice«. SLATINA RADENCI - od 21.-22. avgusta francoski barvni cinemascope film: »Sakramenska frklja«; samo 25. avgusta francoski barvni film: »Nenavadna bajka«. KRIŽEVCI PRI LJUT. — od 20.-21. avgusta jugoslov. film: »H-8 . . .«; samo 24. avgusta angleški film: »Pot v visoko društvo«. VIDEM OB ŠČAVNICI — od 20.—21. avgusta italijanski barvni film: »Odisej«. BELTINCI — od 20.—21. avgusta italijanski film: »Teodora«. VELIKA POLANA — Samo 21. avgusta ameriški barvni film: »V senci vešal«. ČEPINCI — Samo 21. avgusta sovjetski film: »Don Kihot«. GORNJA RADGONA - od 20.-21. avgusta ameriški barvni cinemascope film: »Zlomljeno kopje«; od 24.-25. avgusta italijanski-film: »Madame Butterfly«. streho. Dom bo zelo lep, ko bo dograjen. V pritličju bosta dve garaži, dvorana, sejna soba in kopalnica. V nadstropju pa bosta dve stanovanji in sicer dvo- in enosobno. Ker v kraju primanjkuje stanovanj, bo to velik prispevek k reševanju tega problema. Na sliki: med gradnjo doma. (Foto: Ivan Sinko) PLETILNI STROJ »Ideal« 8-50, v dobrem stanju, prodam. Vprašati v Parui pekarni, Murska Sobota, Kolodvorska ulica. M-897 STANOVANJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem v Murski Soboti, takoj vseljivo, ugodno prodam. Vprašati v Murski Soboti, Partiizanska št. 29. M-898 GOSPODINJSKO POMOČNICO k uradniški družini v Škofjo Loko pri Ljubljani sprejmem. Plača po dogovoru. Vprašati pri Karlu Fuisu, Ivanocijeva 67, Murska Sobota. M-905 AVTO »Mercedes« 1950, odlično ohranjen za 600.000 din prodam. Informacije: Balek, Zg. Radvanje, Lackova št. 75, Maribor. M-910 SOSTANOVALKO iščem. Naslov v upravi lista. M-908 MOŠKO ŠPORTN OKOLO »Rog«, skoraj novo, prodam. Vprašati vsak dan v ulici Štefana Kovača 19 (pritličje 4), Murska Sobota. M-914 GOSPODINJSKO POMOČNICO, veščo kuhanja sprejmem. Mesečna plača od 6 do 7 tisoč dim, starejše imajo prednost. Dr. Ivan Hribernik, Stražiška ul. 6, Kranj. M-915 PUŠKO flobert — kaliber 5,6 mm v odličnem stanju, in psa volčjaka, starega 6 mesecev, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-899 ŠTEDILNIK v dobrem stanju, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-916 DIJAKINJO sprejmem na hrano in stanovanje. Pojasnila: Cvetkova št. 4, Murska Sobota. M-900 NJIVO v izmeri 25 arov v Bakovcih po ugodni coni prodam. Avgust Frčko, Rogašovci št. 31 M-901 VINSKE SODE v dobrem stanju, ugodno prodam. Murska Sobota, Ljuba Šercerja št. 2 (pri ekonomiji). M-902 OBVESTILO Ravnateljstvo osnovne šole Tišina obvešča, da se vrši vpisovanje v šolo za odrasle od 28. avgusta do 4. septembra 1960 v uradnih urah. Istočasno se vrši vpisovanje učencev, ki žele obiskovati 9. šolsko leto, da dopolnijo svojo šolsko obveznost. Razredni popravni izpiti pa bodo 30. in 31. avgusta 1960. Ravnateljstvo os. šole Tišina V naši vinski kleti »Potrošnik« Murska Sobota smo znižali ceno odličnemu jabolčniku od 60 na 35 din za liter. Priporočamo se cenjenim potrošnikom in gostinski mreži z nakupom! Vinogradniško gospodarstvo Gornja Radgona sprejme v službo samostojne finančne in obratne knjigovodje Prijavite se sekretariatu podjetja čimprej. Realitetna agencija v M. Soboti, Kocljeva 16, razpisuje naslednja delovna mesta administrativno moč — z znanjem strojepisja in srbohrvaščine ter trgovskega potnika NOGOMETNI KLUB »SOBOTA« MURSKA SOBOTA priredi v nedeljo, dne 4. septembra 1960, ob 14. uri na živinskem sejmišču na Lendavski cesti VELIKO TOMBOLO GLAVNI DOBITKI V VREDNOSTI 1,000.000 DINARJEV 1. Motorno kolo »Pretis« NSU 2. Motorno kolo »Colibri« 3. Hladilnik 4. Šivalni stroj 5. Električni štedilnik 6. Radio aparat 7. Kauč 8. Žensko kolo 9. Moško kolo 10. Kuhinjski štedilnik 11. Radio aparat 12. Moška obleka — kamgarn 13. Moški zimski plašč 14. Električni brivski aparat 15. Električni pekač in še 1000 dobitkov v vrednosti 500.000 din CENA TOMBOLSKE KARTE JE 100 DIN Vozni red vlakov in avtobusov je prilagojen koncu tombole. Za jedila in pijače je poskrbljeno. V primeru slabega vremena bo tombola naslednjo nedeljo, t. j. 11. sept. 1960. Vse vljudno vabi ODBOR Zahvala Ob bridki izgubi dragega moža MARKA MAKOVCA Iz Lukavec se najiskreneje zahvaljujem vsem za izraženo sožalje. Zahvaljujem se tudi darovalcem vencev in cvetja, kakor tudi Usom, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi predstavnikom lovskih društev, obrtne zbornice, kluba za konjeniški šport in ostalini govornikom, ki so se z ganljivimi besedami poslovili od pokojnika, Hvala tudi ljutomerski godbi in organom LM in TNZ za hitre ukrepe pri ugotavljanju tragičnega dogodka. Žalujoča: žena Marija Gradbeno podjetje »GRADNJE« Puconci razpisuje delovno mesto računovodje Pogoji: Končana ekonomska šola in vsaj tri leta prakse v poslu. Plača po tarifnem pravilniku oziroma po dogovoru. Prošnje je treba vložiti najkasneje do 30. avgusta 1960. 0-905 — z večletno prakso v trgovini ali v slični stroki. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Osebni dohodek po tarifnem pravilniku. Pismene ponudbe pošljite na naslov do 31. avgusta 1960. DAROVALCI KRVI NA TRANSFUZIJSKI POSTAJI M. SOBOTA OD 8. DO 13. AVG. 1960 Milan Martinuzi — tretjič; Bela Bencak — drugič; Jože Vindič — drugič; Janez Lapoši — četrtič; Karel Frumen; Alojz Cak; Jože Horvat; Stefan Baranja; Terezija Serec; Apolonija Serec; Silardka Cer; Emilija Ratnik; Janez Gomboc; Ludvik Horvat; Franc Ketiš; Franc Cagran; Jože Novak; Stefan Trplan, vsi iz »Panonije« Murska Sobota; Ludvik Solar, Fokovci — drugič; Marjeta Koloman, Petanjci — šestič; Angela Farič ,M. Sobota; Vince Antolin Odranci; Marija Titan, Bakovci; Ema Fartek, Kuzma. V imenu bolnikov se vsem darovalcem krvi najlepše zahvaljuje Transfuzijska postaja M. Sobota Obiščite svetovno znani VI. Mednarodni vinski sejem od 3. do 8. septembra 1960 v Ljubljani Pokušnja najboljših vin iz Avstralije, Mehike, Grčije, Italije, Francije, Nove Zelandije, Romunije, Španije, Kanade, Avstrije in še iz drugih evropskih in izvenevropskih dežel. Med temi 400 vzorcev iz Jugoslavije Razstava in pokušnja naravnih sadnih sokov! Strokovna posvetovanja o vinarstvu in plasmanu vinogradniških proizvodov Istočasno si boste ogledali IV. Mednarodni sejem embalaže »EMBALAŽA 60« od 3. do 8. septembra 1960 Pregled najmodernejše embalaže Stroji za izdelovanje embalaže, za avtomatsko pakiranje raznega blaga, za etiketiranje in polnjenje steklenic itd., kar prikazujejo domači in mnogi tuji razstavljalci. Prikaz sodobno urejene trgovine s samopostrežbo! Najboljša prilika za sklepanje trgovskih poslov! Izkoristite 25% popust na železnici! Gospodarsko razstavišče Gradbeno podjetje „GRADBENIK" IZOLA sprejme večje število visokokvalificiranih, kvalificiranih, polkvalificiranih ZIDARJEV in nekvalificiranih delavcev za gradbišča v Kopru, Izoli in Piranu. Pogoji ugodni. Delavce sprejemamo do konca avgusta. Emil Robov ŠALA Hristo Simeonov, uslužbenec okrajnega ljudskega odbora, se je zbudil kar se da slabe volje. Ni se mu dalo vstati, a tudi za poležavanje mu ni bilo — sam vrag vedi, kaj je hotel in zakaj se ni dobro počutil. Iz navade je prislonil uho na zid, za katerim je živela neka mlada družina, prisluhnil, vzdihnil in žalostno pogledal po golih stenah svoje samske sobe. Tiktakanje ure pa ga je, kaže, na nekaj spomnilo. Pogledal jo je in zgroženo vzkliknil. Simeonov je zamudil službo in zato je bil ves nasajen in nasršen. A že pri vhodu je začutil, kako je dihnilo vanj nekaj nenavadno prijetnega. Vratar, togoten, namrščen starec, ki je po navadi komaj, komaj prikimaval v pozdrav, je tokrat, kakor hitro ga je zagledal, poskočil in naglo porinil glavo skozi okence vratarske lože. — Tovariš Simeonov... tovariš Simeonov... Simeonov ni slišal, kako je klical starec za njim, le zamahnil mu je od daleč z roko, dovolj začuden zaradi nepričakovane vneme, in pohitel je proti svoji pisarni. — Simeonov?! -— na stopnicah ga je zagrabil neki njegov kolega. — E, nikar ne hiti tako, daj, da ti stisnem roko! Glej ga no, kako je danes visok! ... No ja, tako je pač... Toda Simeonov je bil zamudil, zato se mu je mudilo in se je le prijazno nasmehnil, mu segel v roko in odhitel, ne da bi ga bil poslušal do konca. V pisarni ga je čakalo novo presenečenje — vse je bilo skrbno pospravljeno, črnilnik pobrisan, v peresniku novo pero, pivnik zamenjan za čistega, v kozarcu za vodo pa — šopek vijolic ... »Kaj se je le zgodilo?!« — ni mogel razumeti Simeonov. — »Zakaj vse to zanimanje zame, navadnega uslužbenca?« Vprašujoče -je pogledal k sosednji mizi — toda kolega je bil nekam odšel. Telefon je zazvonil. Simeonov je vzdignil slušalko. — Halo, tovariš Simeonov? — mu je znan glas zabrnel v uho. — To sem jaz, Tenčo, ekonom ... Čestitam ti!... — Kaj pa je vendar? — je vprašal Simeonov, razdražen, ker se sam ni mogel spomniti. — Kaj se le narejaš, da ne veš! — ga je podražil Tenčo. — Ne vem ... — Misliš resno?! Ali ti ni še nihče povedal? — se je za- čudil Tenčo. — Povišan si, tovariš Simeonov, že si načelnik.. E, glej, -da- me ne pozabiš, prijatelj sem ti... Simeonov ni slišal, kaj mu je še rekel Tenčo. V ušesih mu je zašumelo, spodnja čeljust mu je krčevito zadrgetala ... To se pravi, da je povišan! Načelniki... Seveda, to se razume. Kako da mu ni prišlo takoj na misel? Zakaj bi sicer biti vsi tako prijazni z njim, zakaj vijolice... Že dolgo se je govorilo, da bodo postavili domačega človeka za načelnika gospodarskega oddelka... in glej, usoda se je nasmehnila njemu ... — Prav, prav! — je nekam zviška odgovoril Simeonov na prijazno Tenčovo sporočilo in kar odložil slušalko. — Takšen si torej, bratec! Včeraj si me pestil zaradi zavoja uradnega papirja, zdaj -pa se ti že mudi, da bi se mi priliznil, delaš se starega prijatelja... je vzdihnil Simeonov. — In ali si samo ti tak? Tisti prismuknjeni starec v vratarski loži toLiko da se ni razcedil, ko me je zagledal, Milevski bi si skoraj nogo polomil na stopnicah, da bi me dohitel... Drugekrati me niso opazili, tudi če sem se zaletel vanje. A prav jim je! Naj kar tekajo, naj se kar prilizujejo, Simeonov je povišan, Simeonov je načelnik ... — Tovariš Simeonov, ali smem vstopiti? — ga je zmotil prijeten ženski glas s hodnika. In preden se je utegnil oglasiti, so se vrata odprla, na pragu pa se je pokazala vitka strojepiska Magda. Simeonov jo je pogledal s sumom v očeh in namrščil obrvi — ta je vendar hodila do včeraj v bombažnih nogavicah, danes pa je obula najlonke! Kajpak, to je zaradi njegovega povišanja. Novi načelnik je samski, tako si menda misli sama pri sebi, in tako naprej. O, poznam take ... Magda je dala stroj, ki ga je bila prinesla, na mizico. »Ej, zdaj se mi bo vrgla v objem!« — si je rekel Simeonov in si naglo obrisal potno dlan ob hlače. Toda Magda mu, kdo bi vedel, zakaj, ni čestitala, marveč kar sedla za stroj nasproti njemu. Simeonov je osupnil. Kakšna nespoštljivost je to? ... Zakaj mu ne čestita ob povišanju? Ali se ji zdi, da je to kakšna malenkost? ... Oho, pazi se, ljubica! Simeonov ne bo pozabil, Simeonov si bo vse zapisal ... — Včeraj ste mi naročili, naj pridem kolikor mogoče zgodaj, hoteli ste mi narekovati nekaj nujnega — je spregovorila strojepiska z drobnim, pojočim glasom, in se mu nasmehnila. Simeonov se ji je nehote nasmehnil v odgovor, zakaj dobro mu je delo, toda trenutek nato se je že vznevoljil in neprijazno pogledal proti najlonkam... Ker je zdaj načelnik, mu že daje prednost, pred nekaj dnevi pa je bil desetkrat pri njej in jo prosil, vendar ni prišla — rajši je šla k načelniku Danailovu. Prilizljivka!... Toda za take pri njem ne bo kruha. Kar takoj ji bo pristrigel peruti! — Ne, ne! — je odsekano spregovoril Simeonov in ledeno premeril strojepisko. Pojdite kar k Danailovu, ta se vas bo zelo razveselil... Magda je zardela in odšla s strojem. Simeonov je izpod čela pogledali za njo. — Kakšni ljudje! — se je jezil kar naprej. — Nizkotneži! Filistri! Telefon je nestrpno zazvonil. »Kam se ti mudi, bratec, saj je še dovolj časa, da se mi prilizneš!« — je odkimal Simeonov in ni vzdignil slušalke. Kmalu nato je privihrali v njegovo pisarno načelnik Danailov. — Zakaj se pa ne oglasiš?, ga je trdo prijel. — Celo večnost sem ti zvonil. »Nikar se mi ne napihuj tako!« je sam pri sebi pomislil Simeonov in ga ponosno premeril od pet do glave. — Vem, vem, kakšno je tvoje delo! Tudi mi, hvala bogu, smo načelstvo!« — V informacijski oddelek pojdeš po neko navodilo! — mu je velel Danailov. (Nadaljevanje) 6 POMURSKI VESTNIK 18. avg. 1960 Pred jugoslovanskim kasaškim derbyjem SENIOR kasaških klubov v Jugoslaviji — Ljutomer, se pripravlja na svoj 85. jubilejni meeting, ki bo v nedeljo 21. avgusta s tradicionalno skrbnostjo. Po nekajletnem presledku bo to zopet tudi Jugoslovanski kasaški derby. To je dirka, ki jo vsak konj vozi le enkrat v svoji karieri in ki z ozirom na daljavo in zahtevo po primernem času zahteva od vozača in konja velike zahteve. Pravico udeležbe imajo le konji, ki so registrirani kot potomci kasačev pri Konjeniški zvezi FLRJ in so v tem letu izpolnili 4 leta starosti. Letos torej nastopi letnik 1956. Zanimivo je, da so se te elitne dirke začeli udeleževati tekmovalci iz ljutomerskega področja kmalu po njeni uvedbi v stari Jugoslaviji, čeprav v ostri konkurenci starih uglednih kobilarn kot Turnišče. Djundjerski, Kerestinec in drugih. Te kobilarne so imele izkušnje evropskih dirkališč, kmetje iz ljutomerske okolice pa so jih z vztrajnostjo prido- bivali in kmalu postali enakovredni tekmeci. Zato so iz dirkalnih programov že v prvem desetletju po prvi svetovni vojni izginila določila o popustu za kmečke vozače in kmečke konje. Letos je pripravljenih za derbijsko tekmo v Ljutomeru 10 konj iz vse države. Po dosedanjih uspehih prijavljenih konj lahko pričakujemo, da bo tekma za zmago zelo ostra. Med tekmovalci bomo videli 5 konj, ki so že dosegli čas izpod 1 minute in 30 sekrmd. Med njimi sta Astor in Liktor iz Turnišča, ki sta dosegla čas 1,24“, Pluto s časom 1,28“, ki je že na poti iz Osijeka, iz Beograda sta prispela Armela, ki ima čas 1,26“ in Dragor s časom 1,28“. Ostali so dosegli čase le nekaj višje od trideset (1.30“) in so ves čas marljivo trenirali, tako da je končni izid letošnjega derbyja zelo težko napovedati. Izmed tekmovalcev so 5 konji iz Ljutomera. To so Pluto, Fizur in Rošlinka. Vendar izjemoma letos ne nastopi noben konj, ki bi ga vozil prirediteljev vozač. Letošnji derby je 32 po vrsti, ker se od leta 1922, ko je bil prirejen prvi, štiri leta med okupacijo in prvo leto po osvoboditvi ni mogel opraviti. Razen derbya bodo tekmovali še v drugih disciplinah, tako da bo pester program obsegal 11 točk. Razen derbya bodo dvovprežne, enovprežne in jahalne dirke. V handikapu je prijavljenih celo 19 konj, kar je težka naloga za vse sodelujoče. Skupaj bo nastopilo predvidoma čez 50 tekmovalcev. Zaradi lažje orientacije bo vsak konj nastopal v vseh tekmah pod isto številko. Za vse prijatelje tradicionalnih konjiških dirk bo letošnja prireditev pomenila gotovo lep športni užitek. Če pa pogledamo uspehe kluba prireditelja v luči športnih uspehov v doseženih časih in upoštevamo, da konji iz kmečke reje uspešno služijo tudi kot gospodarski konji, lahko ugotovimo, da bo ob uspešnem nadaljevanju tradicije prišel čas, ko bomo tudi pri nas dosegli evropsko raven. To nam potrjuje dejstvo, da so od prvega ugotavljanja kilometrskih časov leta 1883, ko je vozil najhitrejši Športno igre v Ljutomeru V okviru praznovanja 15-letnice kmetijske strojne službe na Slovenskem bo koncem avgusta v Ljutomeru pomembno srečanje športnik ekip zadružnih podjetij »Agroservis« iz vse republike. Kot kaže, bo na teh športnih igrah zastopanih nad 10 kolektivov kmetijske strojne službe. Kmetijski strojniki se bodo na svojih športnih igrah v Ljutomeru pomerili v petih disciplinah: spretnostni mo- torni vožnji, namiznem tenisu, kegljanju, streljanju in šahu. Na tekmovanju bodo sodelovali tudi pomurski kolektivi: soboški »Agroservis« s šahovsko in strelsko ekipo, Ljutomerčani pa napovedujejo, da se bodo pomerili s sovrstniki v več panogah. konj 5 min. in 13 sek., pa do lanskega absolutnega jugoslovanskega hitrostnega rekorda Punčke s časom 1 minute in 22,6 sek. izboljšali čas več kot za polovico. Do evropskega rekorderja ostane le še osem sekund! Tu se je pa seveda še treba spoprijeti s tehniko in vsemi drugimi pogoji. Ljutomerska reja ima za to dobro voljo. Za ilustracijo pomembnosti teh zadnjih sekund naj navedem, da se cene konjem izpod 1,18“ zmogljivosti gibljejo od 10—120 milijonov dinarjev! Ljutomerska reja in konjski šport sta nastala kot področje naraščaja za dirkališča severnih sosedov, danes pa z uspehom pomagata vsemu jugoslovanskemu področju. Zato je Zveza kasaških društev Jugoslavije odločila da se ob visokem jubileju da ljutomerskemu klubu priznanje v obliki največje dirkalne prireditve za leto 1960. Pred začetkom tekmovanj v Pomurski odbojkarski ligi V soboto so v Domu TVD Partizan v Murski Soboti končali šestdnevni seminar za odbojkarske inštruktorje. Seminarja, ki se ga je udeležilo enajst članov iz društev Partizan, je vodil znani odbojkarski strokovnjak, predsednik Mariborske odbojkarske podzveze dr. Danilo Požar. Največ udeležencev seminarja je bilo iz Murske Sobote in iz Moščanec. Razen vodje seminarja dr. Danila Požara so na seminarju še predavali profesor Evgen Titan o splošni vadbi, Milan Petauer o odbojkarskih pravilih in disciplini. Tone Lebar pa je vodil praktični del seminarja. Ob koncu seminarja so udeleženci opravljali izpite. Od enajstih udeležencev jih je osem uspešno končalo izpit iz teoretičnega in praktičnega dela in so postali odbojkarski inštruktorjih. Ti bodo na voljo tudi društvom, katerih člana niso bili na tem seminarju, a nameravajo jeseni tekmovati v Pomurski odbojkarski ligi. Vodja seminarja dr. Danilo Požar jo ob zaključku seminarja izjavil: »Zelo sem zadovoljen z udeleženci seminarja, ki so v šestih dneh pridobili veliko znanja. Škoda, da je bilo na seminarju tako malo udeležencev. Pogrešal sem predvsem udeležence vaških telovadnih društev.« Seminar, ki ga je organizirala v sodelovanju s Pomursko odbojkarsko podzvezo Mariborska podzveza je dal vse pogoje za to, da se lahko jeseni začne tekmovanje v ligi, saj zdaj ne bo več takih težav za strokovne kadre. Upajo, da bo odbojka vpet našla svoje privržence, kot jih je imela že pred leti v Pomurju. V prvi polovici septembra bodo organizirali še sodniški tečaj za odbojko, ki ga bo vodil podpredsednik Mariborske odbojkarske podzveze Obersnel. Za ta tečaj se je doslej prijavilo že osem kandidatov. V soboto sta se za konec seminarja pomerili odbojkarski moštvi Ljutomera in Partizana iz Murske Sobote. Ljutomersko moštvo, ki so ga okrepili trije igralci Branika, je zmagalo z rezultatom 3:1. VELIKA UDELEŽBA NA KONJSKIH DIRKAH V RADGONI Kakih 2500 ljubiteljev konjskega športa si je v nedeljo ogledalo zanimive konjske dirke v Gornji Radgoni. V prvi enovprežni heat vožnji, v kateri so tekmovali 5 do 12-letni kasaški konji, je zmagala s časom 1.29,5 FINEJŠA Lojzeta Slaviča pred FRAJLICO z vozačem Ludvikom Slavičem, ki je dosegla čas 1.29,8. V drugi heat vožnji pa sta si delila prvo in drugo mesto SILVER z vozačem Pirkovičem iz Ljubljane s časom 1.30,7 in SANTA z vozačem Pušenjakom iz Ljutomera s časom 1.29,9. V tretji heat vožnji pa je končno osvojila prvo mesto FINEJŠA s časom 1.30,1, drugo pa SANTA s časom 1.30,8. V drugi dirki je zmagala JELMA z vozačem Seršenom s časom 1.34.2 pred JERKICO z vozačem Francom Žitkom s časom 1.38,3; v peti dirki pa SLADKA Jureša iz Ljutomera s časom 1.37,7 pred LAPORJEM s časom 1.37,1. Zanimiva in napeta je bila tudi 8. dirka za slovensko pr- venstvo. Tekmovali so dvoletni kasaški konji. Po hudi borbi je zmagal ARMIN iz Kobilarne Turnišče s časom 1.34,3, drugi pa je bil LUNDRIČ tudi iz Kobilarne Turnišče, ki je dosegel čas 1.35,7 minute. Planika - Grafičar 3:5 (1:4) Priprave za nadaljnje sodelovanje v tekmovanju v okviru 1. razreda Mariborske podzvezne nogometne lige so zajele tudi že NK Grafičar iz Sobote. Nekateri znaki kažejo, da bo letošnji »start« našega predstavnika v tem razredu (Nafta se bo bržkone uvrstila v vrste enajstoric SCL, po razpustu NK Branik), saj so njegovo prvo moštvo okrepili nekateri novi igralci (Kološa, Roškar, Cak) in že tudi redno trenira pod vodstvom trenerja Slavka Svatine. Prvo prijateljsko tekmo so igralci Grafičarja odigrali v ponedeljek v Turnišču s tamkajšnjo Planiko in zasluženo zmagali, čeprav sicer zmaga ni izražena v veliki gol-razliki. Domačini so igrali ostro, včasih celo preostro, zato tehnika gostujočih igralcev tudi ni mogla priti povsem do izraza. Gole za črno-bele sta dala Radulovič tri in Lebar dva. Pušča ostane v PNL Partizan (Rače) : Pušča 4:1 Tudi v drugi kvalifikacijski tekmi za vstop v MPL je morala zadnjo nedeljo Pušča kloniti proti nasprotniku v Račah in se bo tako znova vrnila v Pomursko nogometno ligo. če ne bo uspela s pritožbo, ki jo je v zvezi s potekom te tekme naslovila na pristojni nogometni forum. V dvovprežni vožnji pa sta zmagali KRAJLICA in FINEJŠA z vozačem Ludvikom Slavičem, čeprav sta morali preteči najdaljšo progo. Galopska dirka pa se je končala z zmago KORVETE iz Maribora z jahačem Edijem Bohancem s skupnim časom 1.55 minute na progi 1600 metrov. Tudi tolažilna handicap vožnja je bila precej zanimiva. -ko Stjepan Bobek v Murski Soboti? Ta novica se je razširila takoj, ko so prišli v Soboto na priprave igralci Zagreba. Hrvaški časopisi so namreč pred tedni poročali, da je la nekdanji reprezentant prevzel mesto trenerja pri drugoligašu Zagrebu, zato so prijatelji nogometa v tej ekipi iskali tudi njegov obraz. Bobek pa je medtem že začel trenirati svojo nekdanjo ekipo Partizana. Zagreb - Sobota 4:1 Domača »Sobota« se je v nedeljo pomerila z moštvom »Zagreba«, ki je na pripravah v Murski Soboti. Srečanje je vodil domači sodnik Kološa v sodelovanju z Drvaričem in Bojnecom. Moštvi sta nastopili v naslednji postavi: ZAGREB: Grloci, — Stanešič, Kobeščaik, — Aumiler, Marošič, Vrhovec, — Adamič, Klobučar, Benčič, Muškovič, Vacha; SOBOTA: Morčič, — Drvarič, Skalar, — Norčič L.. Dozet, Zorec, — Sečko, Kološa; Miloševič, Maučec, Devčič. Komaj je sodnik dal znak za začetek tekme, že so Zagrebčani pohiteli proti vratom Sobote in zaradi nesporazuma obrambe je Klobučar iz bližine streljal v mrežo. V prvih sekundah je že zadišalo po katastrofi, toda »Sobota« je kmalu popravila prvi vtis. Moštvo Zagreba je v prvem delu igre še vedno močno napadalo, toda domača obramba je uspešno premagovala njihove kombinacije. Nekaj upanja so domači igralci imeli v 21. minuti. Norčič je prejel žogo nekje v sredini igrišča in je takoj zaposlil prostega Miloševiča. Med občinstvom je razočarano završalo, kajti žoga je šla mimo gola. V 36. minuti so gostje spet nevarno napadli in lepo podano žogo je najboljši igralec Klobučar še lepše z glavo usmeril v mrežo. V protinapadu je poskušala Sobota preko Maučeca znižati rezultat, toda odbito žogo je Kološa poslal visoko pod oblake. Nekaj minut pozneje se je Benčič prebil skozi domačo obrambo in iz daljave 25 metrov dosegel tretji gol za Zagreb. Pri tem golu je gostom precej pomagal tudi vratar Morčič. V drugem polčasu so gostje zamenjali nekatere igralce, prav tako pa je Sobota dala v igro Potočnika, ki je v začetku naredil nekaj uspelih potez. V 11. minuti drugega polčasa je Drvarič nevarno prodrl po desnem krilu in podal žogo Miloševiču, ki pa je zamahnil mirno. Posebno razburljivo akcijo je pripravil Zagreb v sredini drugega polčasa, ko je gol tako rekoč že visel v zraku. Dozet je s telesom obvaroval prazen gol, medtem pa je odbito žogo že vlovil vratar Morčič. Domači so končno v 77. minuti dosegli časten gol. Sečko je izvajal korner in žoga je prišla do Maučeca, ki je zadel tarčo. Le minuto pozneje pa so Zagrebčani vrnili napad in postavili končni rezultat 4:1. Kranj - prizorišče letošnjih Grafičnih iger 45 - ČLANSKO ZASTOPSTVO Letošnje športne grafične igre — trinajste po vrsti — bodo od 25. do 28. avgusta v Kranju. Prireditelj Grafičnih iger bo Tokrat ČZP Gorenjski Tisk, katerega vodstvo že sedaj zagotavlja, da bo organizacija te grafične športne manifestacije brezhibna in da se bodo udeleženci dobro počutili v metropoli Gorenjske. Kot je napovedano, se bo letošnjih Grafičnih iger udeležilo štirinajst kolektivov, katerih ekipe bodo štele nad 450 članov, kar je glede množičnosti znaten napredek v pri- merjavi s prejšnjimi leti. To pa obeta tudi večjo konkurenco v borbi z a prva mesta v posameznih športih. Svojo udeležbo so najavili: Primorski tisk, Celjski Tisk, Tomšičeva tiskarna, Triglavska Tiskarna, Mariborska tiskarna, Blasnikova tiskarna. Mladinska knjiga, Ljudska pravica, Pomurski tisk, Delo, Kočevski tisk, Gorenjski tisk, ljubljanska Kartonaža in Kuverta. Tudi člani kolektiva Pomurskega tiska se pod okriljem športnega aktiva Grafičar z veliko vnemo pripravljajo na letošnje Grafične igre, saj bodo sodelovali v vseh športnih in lahkoatletskih disciplinah, ki so na programu. Kljub pričakovani ostri konkurenci si obetajo tudi nekaj častnih most, zlasti v tistih športih, v katerih se člani kolektiva stalno izživljajo. Predvidevajo, da bo po temeljitih pripravah odpotovalo v Kranj 45-člansko zastopstvo Pomurskega tiska, torej precej več kot lani v Koper in predlani v Maribor. RADIJSKI PROGRAM RADIOTELEVIZIJA - LJUBLJANA 21. do 28. avgusta Nedelja 8.00 Mladinska radijska igra — Argilia-Parka: Kaj je doživel mali vijaček; 8.40 Mladi pevci — mladim poslušalcem; 8.55 L. van Beethoven: Leonora št. 3, uvertura; 9.10 Z glasbo v novi teden; 10.00 Se pomnite tovariši ... a) Franc Cerar: V deroči Ljubljanici, b) Vid Jerič: Samo dva sva se prebila; 10.30 »Škrjanček poje, žvrgoli . . .«, Pisan spored slovenskih narodnih pesmi; 10.50 Radi jih poslušate (spored zabavne glasbe); 11.20 Miloje Milojevič: Legenda za violončelo in klavir; 11.30 Mitja Kreft: Srebrni trak (reportaža); 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I; 13.30 Za našo vas; 13.45 Koncert pri vas doma; 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II; 15.30 Za prijetno popoldne; 16.00 Melodije za vas; 17.00 Radijska igra — Vlada Vukmirovič: Mož, ki je ukradel čas; Režija: Maša Stavčeva; 17.41 Stare angleške napeve igra orkester Sidney Bowman; 18.00 Šport in glasba; 20.05 Nedeljski razgovor; 21.00 Športna poročila; 21.10 Fjodor Ivanovič Šaljapin: I. oddaja; 22.15 Erwin Lehn z orkestrom Juž-nonemškega Radia; 23.10 Koktajl pred polnočjo; 23.50 Prijeten počitek. Ponedeljek 8.05 Vibrafon in hammomd orgle; 8.20 Počitniško popotovanje od strani do strani — Eve Titus: Detektiv z velike ceste; 8.35 Europa express; 9.00 Zvočni mozaik; 10.10 S sprejemnikom na dopust! 11.00 Zaključni prizor iz Massenetove opere Don Kihot 11.15 Naš podlistek — M. Maltz: Doktor Pygmalion — III; 11.35 Nekaj skladb Cl. Debussyja; 12.00 »Da bi žveglico mela . . .«; Slovenske narodne pesmi; 12.15 Kmetijski nasveti — inž. Jože Maček: Kako se borimo s kostrebo in muhičem; 12.25 Zabavem opoldanski spored; 13.15 Iz Hrvaškega Zagorja v Dalmacijo; 14.00 Glasbene razglednice; 14.30 Prireditve dneva; 14.35 Danilo Bučar: Belokranjske pisanice; 15.40 Skladbe Radovana Gobca; 16.00 Naši popotniki na tujem - Ciril Stani: Nenavadno srečanje v Genovi; 16.20 Igra violončelist Oton Bajde; 16.40 Parada plošč; 17.10 Šoferjem na pot! 18.00 Operne melodije; 18.40 S knjižnega trga; 20.00 Trikrat deset; 20.30 Simfonični koncert: Bruno Bjelinski — Divertimento, Karol Szymanowsky: Prvi koncert za violino in orkester, Dimitrij Šostakovič: Simfonija št. 5; 22.15 Iz naših studiov; 23.10 Patti Pa-ge in orkester Pete Rugolo; 23.50 Prijeten počitek! Torek 8.05 Jutranji spored solistične glasbe; 8.30 Zabavni potpuri: 9.00 Pojo ženski zbori Svobod (Apače, Celje in Store); 9.20 Blaž Arnič: Šesta simfonija »Samorastnik«; 10.10 Revija italijanskih in jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe; 11.12 Plesni orkester Werner Müller; 11.30 Oddaja za otroke: a) Rade Kuzmanič: Sandolina Sambuko, b) Prvi koraki — izvajajo mladi pianisti in violinisti; 12.00 V ritmu polke in valčka; 12.15 Kmetijski nasveti — inž. Marijan Zemljič: Utrjevanje narušenega sveta; 12.25 Instrumentalni duo Charles Demaele; 12.40 Pisani zvoki z Dravskega polja; 13.30 Naši pevci pojo arije iz italijanskih oper; 14.10 Iz zapisov in priredb Cirila Preglja: 14.30 Prireditve dneva; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Pojo zabavni zbori; 16.00 Listi iz domače književnosti — Blagoje Ivanov: Rojstni dan; 16.20 A. Dvorak: Simfonija št. 2 v d-molu: 17.10 Razgovor z volivci; 17.20 Parada plošč; 18.00 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 18.15 Od plesišča do plesišča; 18.50 Človek in zdravje; 20.00 Pojo zbor Brajša Rašan iz Pulja; 20.30 Revija zabavnih zvokov; 21.00 XII. Olimpijske igre v Rimu; 21.30 Iz oper Rossinija in Mozarta; 22.15 Majhni zabavni ansambli; 22.40 Jazz! Z orkestrom Ted Heath; 23.10 Nočni komorni koncert del Johannesa Brahmsa. Sreda 8.05 Petnajst minut s Slovenskim oktetom; 8.20 Počitniško popotovanje od strani do strani — Eve Titus: Detektiv z velike ceste — I. nadaljevanje; 8.35 Napevi iz znanih operet; 9.00 S sprejemnikom na dopust; 10.10 Velike simfonije; 10.38 Slavko Mihelčič: Concertino za klavir in orkester; 11.00 Zvočni kalejdoskop: 11.30 Pojo francoski operni pevci; 12.00 »Iz domače vasi«; 12.15 Kmetijski nasveti — inž. Dušan Modic: Sadje in prehrana; 12.25 Pet popevk — pet pevcev; 12.40 Otroci pozdravljajo; 13.30 Glasbeni odmevi z vojvodinske in slavonske ravnine; 13.50 Med romancami in rapsodijami; 14.35 Izbrali smo za vas; 15.40 Zabavni zvoki; 16.00 Novost na knjižni polici: 16.20 Koncert po željah: 17.10 Deset minut iz naše beležnice; 17.20 Parada plošč; 18.00 Kulturna kronika; 18.20 Slovenski samospevi; 18.45 Ra- dijska univerza — dr. Stevan Jankovič: Rastlinski hormoni v službi človeka; 20.00 Koncert opernih arij 7. našimi solisti; 21.00 XII. Olimpijske igre v Rimu: 21.30 Orkestri za razvedrilo; 22.15 Paul Dukas: Simfonija v C-duru; 23.10 Nočni variete: Sodelujejo: Marijana Deržaj, Bruno Petrali kvartet Melos, Pepino Principe in Plesni orkester RTV Ljubljana. Četrtek 8.05 Mihail Ippolitov — Ivanov: Kavkaške skice: 8.50 Naši glasbeni uspehi v preteklem šolskem letu: 9.00 S popevkami na pot; 9.40 Slovensko in jugoslovanske narodne in umetne pesmi; 10.10 Od melodije do melodije; 11.30 Oddaja za cicibane; a) Alice Coleno: Rožnati karibu, b) Glasbena slikanica za cicibane; 12.00 Za prijetno opoldansko razvedrilo vam igrajo godci Vaškega kvinteta in Veselih planšarjev; 12.15 Kmetijski nasveti — inž. Mirko Peternel: Skrb za napredek govedoreje; 12.25 Zabaven opoldanski spored; 13.30 Lahek spored; 13.50 Vedri zvoki; 14.30 Prireditve dneva; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Franz Liszt: Ogrska rapsodija, F. Liszt: Concerto pathetiejue za dva klavirja: 16.00 Iz svetovne književnosti — Amos Tutuola: Revež in vrač; 16.20 Kopalcem v zabavo; 17.10 Petdeset minut turizma in melodij; 18.00 Iz čeških oper: 18.30 Športni tednik; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 20.50 Klavir v ritmu; 21.00 XII. Olimpijske igre v Rimu; 21.30 Iz Schubertove skicirke; 22,15 Plesna glasba z vsega sveta; 23.1-0 Nočni koncert. Petek 8.05 Trije znani operni intermezzi; 8.20 Počitniško popotovanje od strani do strani — Eve Titus: Detektiv z velike ceste — II. nadaljevanje; 8.35 S sprejemnikom na dopust; 9.00 Nedeljski razgovor ( ponovitev); 10.10 Samospeve pojeta sopranistka Nada Vidmar in baritonist Marcel Ostašcvslkii; 10.40 Z melodijami čez kontinente: 11.00 Za dobro voljo vam igrajo Zadovoljni Kranjci: 11.15 Naš podlistek — M. Maltz: Doktor Pvgmalion — IV; 11.35 krešimir Barnnovič: Imbrek z nosom, baletna suita; 12.00 »Dobra volja je najbolja«; Spored pesmic za otroke: 12.15 Kmetijski nasveti — inž. Ivan Kukovec: Uspehi obnove sadovnjakov; 12.25 V tričetrtinskem taktu; 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja; 13.50 Melodije po vašem okusu; 14.30 Prireditve dneva: 14.35 Poje sopranistka Ada Sardo; 15.40 S skladbami iz tuje zborovsko literature; 16.00 Humo- reska tega tedna — R. Gary: Les-ley ima srečo; 16.20 Parada plošč; 17.10 Razgovor z volivci; 17.20 Johan-nes Brahms: Simfonija št. 4 v e-mo-lu; 18.00 Pesmi Južne Amerike; 18.15 »Spet smo doma!«; 18.30 Iz naših kolektivov; 20.00 Armando Trovajoli: Nočni preludij; 20.15 Tedenski zunanjepolitični' pregled; 20.30 Balet skozi stoletja — IX. oddaja; Aram Hačaturjam: Gajane; 21.00 XII. Olimpijske igre v Rimu; 21.30 Zabavni orkester Stauley Black: 21.45 XII. Olimpijske igre v Rimu; Prenos nogometne tekme ZAR : Jugoslavija iz Pescare; 22.40 Od comba do big banda; 23.10 Intermezzo z godali; 23.20 Pojte z nami (Posebna oddaja Radia BBC); 23.50 Prijetem počitek! Sobota 8.05 Klavir v ritmu; 8.20 Pionirski tednik; 8.40 Skladbe P. VJadigerova in Sama Hubada; 9.00 Pesmi jugoslovanskih avtorjev; 9.20 S sprejemnikom na dopust! 10.10 Od tu itn tam; 11.50 Družina in dom; 11.40 Pozdrav z gora; 12.00 »Smo fantje z vasi«; 12.15 Kmetijski nasveti — inž. Franc Grum: Načrtno krmljenje krav; 12.25 Zabaven opoldanski spored; 13.30 Pasmi in plesi iz folklorne ostaline tujih narodov; «13.50 Od arije do arije; 14.30 Prireditve dneva;_14.35 Našo (poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Joseph Haydn: Koncert za čembalo in orkester v D- duru; 16.00 Na platnu smo videli; 16.20 Igramo za vas; 17.10 Parada plošč; 18.00 Pojeta moška zbora Svobode iz Ljutomera; 18.20 Veliki zabavni orkestri; 18.45 Okno v svet; 20.00 Sobotni mozaik; 21.00 XII. Olimpijske igre v Rimat; 21.30 V ritmu današnjih dni; 22.15 Oddaja za naše izseljence: 23.10 Zaplešite še enkrat! Radio Murska Sobota SOBOTA 17.00 Naš sobotni sprehod: 17.15 Obvestila in reklame: 17.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. NEDELJA 12.00 Pogovor z volivci, lokalna poročila, obvestila in reklame; 12.15 Oddaja v madžarskem jeziku; 12.40 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. TOREK 17.00 Lokalna poročila, obvestila in reklame; 17.15 Oddaja v madžarskem jeziku. ČETRTEK 17.00 Lokalna poročila, obvestila, reklame; 17.15 Oddaja v madžarskem jeziku; 17.25 Naši poslušalci čestitajo m pozdravljajo. Radio M. Sobota prenaša dnevno spored RTV Ljubljana od 5.00 do 8.00 in od 16.00 do 23.00 ure. Ob nedeljah pa od 6.00 do 23.00 ure. POMURSKI VESTNIK. 18. avg. 1960 7 AVTOKIOSK avtomobilistom na Švedskem se mudi prav tako kot vsem drugim v ostalih državah. Da bi jim na poli do delovnega mesta olajšal nakup cigaret, sendvičev ali časnikom, je preselili neki podjetni in domiselni trgovec svojo prodajalno v prostrani avtomobil, s katerim kroži po mesto in od okna do okna prodaja svoje blago voznikom avtomobilov. DIMNIK — »UPOKOJENEC« Črpalno postajo v Kovinu so vgradili prod 63 leti, služila pa je vse do nedavnega za namakanje polj. Dokler je delovala na premog, se je posluževala ogromnega kotla in ogromnega dimnika. Odkar so napeljali električno napeljavo, je stari, šestdeset metrov visoki dimnik končali svojo »kariero«. Iz njega se več ne kadi, svoje je odslužil in ljudje so ga imenovali »upokojenec«. DOMISELNA RIBICA Roger Giimbel, solastnik neke ameriške- radijske dražbo je strasten ribič. Da mu ne bi bilo treba zapustiti svojega stanovanja v 18. nadstropju nekega newyorškega nebotičnika, je privezal trnek na 70 m dolgo nylonsko nit in ga vrgel skozi okno v East River, da bi ujeti krapa. Doslej mu to še ni uspelo. Ujel je nekaj starih čevljev in nič drugega. Drugi Američan iz Texasa, Pat Higgins, ki je prišel do svojih milijonov na naftnih poljih, si je zgradil nad nekim gorskim potokom vilo in sedaj, ležeč v postelji, meče trnek in lovi postrvi, ki jih je mnogo v potoku. SVINČNIKI IZ 52 DRŽAV Petindvajsetletni Dimitrije Vukosavljovič, uslužbenec iz Kovina, ima neobičajno strast. Že 10 let vztrajno zbira svinčnike iz vseh krajev sveta. V njegovi zbirki je okrog 600 svinčnikov iz 32 držav vseh petih kontinentov. Svinčniki se med seboj razlikujejo tako' po zunanjem videzu kot po kakovosti. Premer najtanjšega znaša komaj dva milimetra, medtem ko je najdebelejšega težko obseči z roko. VZTRAJNI REZERVIST Hilversen iz Upsale je bil poklican na enomesečne orožne vaje. Ko se je nekaj ur prej prijavil dežurnemu oficirju, mu je ta rekel, naj počaka na dvorišču kasarne, dokler ga ne pokličejo. Rezervist je mesec dni čakal na ta poziv. Čas je prebijal v kasarni. Šele ko jo minilo 30 dni, so je spet javil dežurnemu oficirju, ki ga je po kratkem postopku poslal v zapor, češ da je za njim izdana tiralica zaradi tega, ker se ni javil na orožne vaje. čez tri dni so odpeljali Hilversenu pred komandanta kasarne, ki ga je še istega dne odpustil domov. Dežurnega oficirja, ki ga ni hotel sprejeti pred časom, so kaznovali. DRUŽINA S TRINAJSTIMI OTROKI V vasi Javorini na cesti Banja Luka — Skender Vakuf živi kmečka družina Pavla Djukanoviča, ki jo po Številu živilh otrok lahko uvrstimo med rekorderske družine v državi. Pavle in njegova žena Jovanka sta imela v svojem zakonu 17 otrok, od katerih jo 13 še živih in zdravih. Mnoge družine brez otrok zavidajo srečnim staršem, ki jim prav gotovo ni lahko prehraniti in izšolati toliko otrok ob peščici hribovske obdelovalne zemlje. NAJMODERNEJŠA LADJA ZA LOV NA KITE Te dni jo izplula iz .pristanišča Rostok Varmemunde sovjetska matična ladja za lov na kite »Jurij Dolgorukij«. Smer vožnje: Leningrad. To ladjo so pred 35 leti spustili v morje kot nemško potniško ladjo »Hamburg«, ki je do leta 1939 plula na severnoatlantski liniji do Nej Torka. V drugi svetovni vojni so jo uporabljali za prevoz čet in leta 1945 potopili v Vzhodnem morju. Leta 1950 so jo potegnili iz morja. Rusi so hoteli to ladjo ponovno usposobiti za potniški promet, vendar so leta 1955 prenehali z deli. Sedaj so jo inženirji in delavci v ladjedelnici Vonnov preuredili v ladjo za lov na kite z najmodernejšimi napravama za predelavo mesa. ODREZAVOST Ernesta Valdbrunerja je zaustavil na ulici znanec, sloveč po tem, da si pogosto izposoja denar in ga ne vrne. Dejal mu je: »Mi lahko nujno posodite 100 šilingov?« Valdbruner mu odgovoril: »Žal mi je, vendar nimam pri sebi denarja..« »In doma?« »Hva-la za vprašanje, vsi so zdravi« — reče Valdbruner in odide. SPOMINSKA PIRAMIDA SRBSKIM IN AVSTRIJSKIM VOJAKOM Ob koncu lota 1915. ko se je srbska vojska umikala preko Albanije, je ostalo znatno število težkih ranjencev v Beranu, sedanjem Ivan-gradu, v zgradbi bivše turške osnovne šole. Ko so Avstrijci zavreli mesto, je ista zgradba služila tudi njim za bolnišnico. Največje število srbskih ranjencev, ki so padli v roko sovražnikov, je pomrlo. V treh letih okupacije je umrlo tudi mnogo avstrijskih vojakov, med njimi precej pripadnikov slovanskih narodov. Leta 1924 je tedanja občinska uprava v Beranih dala prenesti njihove posmrtne ostanke na novo mestno pokopališče in jim zgradila skupno spominsko piramido. Ta zanimivi vojaški spomenik stoji še danes. DETEKTIVOVA SREČA Polne štiri ure jo čakal neki detektiv iz Chicaga pred stanovanjem neke vlomilke, da bi jo po prihoda domov aretiral. Ko mu je bilo čakanja dovolj, jo poklical svojo ženo in odšel z njo večerjat v bližnjo restavracijo. Med jedjo pa je prepoznal v natakarici, ki mu je stregla, vlomilko, na katero je pred večerjo čakal. Detektiv je mirno použil svojo večerjo, plačal in nato aretiral presenečeno natakarico. 10 KG TEŽKI MAMUTOV ZOB V muzeju v Reli Crkvi hranijo mamutov zob, težek 10 kg. Izkopali so ga delavci na kanalu Donava — Tisa — Donava, na prostoru med Vršcem in Belo Grkvo. Našli so še 8 mamutovih zob, vendar so vsi znatno manjši in lažji. Čuvaj muzeja »cika« Joža, z navdušenjem govori o tem zobu in drugih redkostih v muzeju in obžaluje, zakaj kateri izmed znanih strokovnjakov ne obišče te ustanove, da bi ocenili vrednost posameznih predmetov. OBISK Avstrijskega kanclerja Raaba so vprašali novinarji, kateri obisk mu je bil ljubša — tisti iranskega šaha ali Hruščeva. Kancler je odgovoril: »Pri Hruščevu mi nista bila potrebna cilinder in trdi ovratnik.« Najkrajša operacija „suhega srca“ Na Drugi kirurški kliniki v Beogradu so v 14 minutah odstranili šestletnemu Miodragu Jankoviču težko srčno napako, medtem ko je v tem času zamenjala delo srca in pljuč mohaniična naprava. To je dragocena izkušnja za našo kirurgijo. Operacijo jo vodil profesor dr. Vojislav Stojanovič, bila pa je prva te vrste v naši državi in pomeni rekord v jugoslovanski prsni kirurgiji. Take operacije so zelo drage. Samo priprave, amalize, pregledi, kri in amortizacija naprave, brez plač članov ekipo in nego bolnika po odhodu iz operacijske dvorane, cenijo na več kot 100.000 dinarjev. V neka- terih državah stanejo po 1000, 2000, a tudi več doalrjev. Mnogi siromašni otroci v svetu spričo tega umrejo, ker jim starši ne morejo plačati stroškov. Miodragov oče ni plačal za to operacijo ničesar. Zanj je to vsoto prispevala skupnost. LJUDJE PIJEJO ČAJ 5000 LET Čaj, ki mu povsod v svetu pravijo »ruski«, so odkrili na Kitajskem pred 5000 leti. Tam so bile tudi prve kulture te rastline. Računajo, da sodeluje danes pri proizvodnji čaja v LR Kitajski okrog 30 milijonov ljudi. Iz Kitajske se je čaj razširil tudi v druge dele sveta: na Japonsko, v Indonezijo, Indijo, Pakistan, Cejlon, ZSSR in druge države. V Evropi so začeli uporabljati čaj šele v 17. stoletju, v Ameriki pa nekoliko pozneje. Evropa porabi 50 odst., Azija 21, Amerika 15, vsi ostali kraji pa 14 odst skupne svetovne proizvodnje čaja, ki jo ceni, jo na okrog 600.000 ton letno. Naj večji potrošniki čaja na Zahodu so Angleži. Vsak Anglež porabi povprečno okrog 4500 gramov čaja letno, kar je mnogo več kot pri Holandcih (okrog 750 gr), Američanih (okrog 350 gr) ali Nemcih (okrog 100 gr). Nekateri azijski narodi pijejo mnogo čaja. Tibetanec ali Mongol ne pije manj kot 15—20 skodelic čaja dnevno, starejši pa tudi, 60 do 70 skodelic. Japonec pobije 10 do 20 skodelic čaja dnevno. Tibetanec porabi letno preko 6 kg, Mongol okrog 4 kg, vsak Kitajec pa povprečno 1,8—2,4 kg čaja. Uživanje čaja na Japonskem in Kitajskem spremlja poseben ceremonial. Zanimivo je tudi, da pijejo čaj v vsej vzhodni Aziji brez sladkorja. V Evropi se pije močan, temen čaj in zaradi tega je potreben sladkor, medtem ko pripravljajo na Japonskem in Kitajskem »tenek«, slab napitek. Tudi v Rusiji pijejo slab čaj, običajno brez sladkorja: z vrelo vodo iz samovarja prelijejo listje, že nekajkrat prekuhano, vse dokler pušča barvo. Citrono so začeli najprej dodajati Rusi, na jugu Francije pa dodajajo čaju ekstrat pomarančnega cveta. Ponekod (Holandija, Avstrija, skandinavske države), a tudi pri nas, dodajajo čaju alkohol, rum ali močna žganja. Na ta način izgubi čaj svoja izvrstna svojstva. Ohlajen »lab čaj, zaslajen z okrog 10 odst. sladkorja in z malo citrone je neškodljiva in krepilna pijača, ki gasi žejo. IZBRUH OGNJENIKA ETNA — Ognjenik Etna na Siciliji je spet začel bruhati. Po strašnih eksplozijah, ki so trajale pol ure, je izbruhnil iz žrela dim, ki je dosegel 10.000 metrov. Eksplozija je iz žrela izvrgla kamenje, težko tudi po nekaj ton. — Na SLIKI: mesto Katanija v podnožju Etne. Najstarejša partizanska zastava Kot najstarejši ohranjeni zastavi iz narodnoosvobodilne borbe omenjajo v Vojnem muzeju v Beogradu dve zastavi: zastavo Takovskega bataljona Čačanskega odreda »Dr. Dragiša Mišovič« in zastavo borcev iz vasi Barlete, okraj Gospič v Liki. Katera izmed teh dveh zastav je starejša, je težko reči. Obe sta nastali takoj po tem, ko je izbruhnila vstaja v Srbiji in Liki, naredile pa so ju patriotično razpoložene žene in dekleta. Obe zastavi so nosili borci v prvih borbah proti sovražniku, hranijo pa ju kot dragocen zgodovinski dokument. Zastava Takovskega bataljona je verjetno, izdelana septembra l. 1941, ko je Čačanski odred dobil v popolnosti vojaško formacijo. Narejena je iz platna z razporedom barv srbske trobojnice. Na obeh straneh je v sredini našita rdeča peterokraka zvezda, obrobljena z zlato vrvico. Ob koncu novembra, po prodoru nemških enot v Zahodno Srbijo, v drugi fazi Prve sovražne ofenzive, je Vrhovni štab izdal ukaz, naj se večina odredov iz Srbije umakne v Sandžak. Čačanski odred se je umikal proti planini Jelici. Ko so se umikali skozi vas Ozrem, Številčno oslabljeni in utrujeni od stalnih borb, so predali borci Takovskega bataljona zastavo kmetici Kosari Novakovič s prošnjo, naj jo hrani in čuva, ker so 'ji zaupali. Ves čas vojne, vse do osvoboditve Čačka, je Košara Novakovič skrbno čuvala zaupano ji zastavo. Po osvoboditvi Čačka je predala zastavo komandantu področja Dušanu Careviču. »Ohranila sem to zastavo Takovskega bataljona,« je rekla Košana Novakovič ob predaji zastave, ko so partizani odšli v Bosno. »Shranila sem jo v skedenj, zgoraj pa sem nasula žito in naložila druge stvari. Četniki so križarili povsod naokrog, vendar sem jo vseeno ohranila. Med nekim velikim nalivom se mi je vsa zmočila. Odšla sem na skedenj in ker je nisem smela sušiti, sem jo omotala okrog sebe in imela na sebi tako dolgo, dokler se ni posušila. Nato sem našla neke stare kose povoščenega platna, pa sem jo ovila z njimi in jo ponovno skrila.« Zastavo je 1. 1952 predal Vojnemu muzeju v Beogradu major Dušan Carevič. Zastava borcev iz vasi Barlete je prav tako izdelana v drugi polovici l. 1941 kot srbska trobojnica s peterokrako rdečo zvezdo, obšito z zlato nitjo. Izdelana je z roko iz raznih tkanin (platno, sukno, flanell). Ob desetletnici vstaje v Liki so kmetice vasi Barlete izvezle na zastavi besedilo: »Zastava, pod katero so 1. 1941 zaprisegli živi in padli borci te vasi za NOB.« Člani kmečke delovne zadruge vasi Barlete so predali 1. 1954 zastavo Vojnemu muzeju na Kalamegdanu v Beogradu. Mravlja teče z brzino najhitrejšega potniškega letala Na zadnji olimpijadi v Melbournu je dosegel zmagovalce v teku na 100 m čas 10,5 sek. Preračunano na eno uro pomeni to 35 km na uro. Kako počasno jo to, vidimo, če primerjamo to brzino s tisto, ki jo dosežejo posamezne živali. Tako potrebuje gazela za isto progo 3,7 sek. — torej z bbrzino 96 km na uro. Dirkalni konj in noj potrebujeta za 100 m 4 sekunde, hrt 4,3, zajec pa 5 sekund. Dodati pa je treba, da vzdržijo živali to brzino dalje od človeka. V primeru nevarnosti živali to brzimo celo povečajo. Tako je neki avtomobil drvel za gazelo po afriški stepi pol ure z brzino 100 km na uro, dokler je končno ni dohitel. V Južni Afriki so priredili dirko med udomačenim gepardom in hrtom. Zmagal je gepard. Tropski lovci smatrajo, da je gepard najhitrejša žival na svetu, kadar preganja svojo žrtev — antilopo. Olimpijski rekord Rusa Kuca na 10.000 m znaša 28 minut in 45,6 sek. Ta rekord doseže dirkalni konj v trikrat hitrejšem času. Maratonski tek za to domočo žival sploh ni problem. V svoji izdržljivosti pa konj daleč zaostaja za kamelo. Mnogo hitrejši od sesalcev so insekti. Neki angleški znanstvenik je opazoval neko mravljo, ki je v svoji čeljusti držala mrtvega pajka, kako v eni sekundi premaga 48-krat daljšo pot, kot znaša dolžina njenega telesa. Preračunano na človeka je to brzina 643 km na uro. To dalje pomeni, da teče mravlja z brzino najhitrejšega potniškega letala. V vodi je človek še počasnejši od živali. Na olimpijadi je zlata medalja pripadla rekordu na 100 m v crawl plavanju v 55,4 sekundah, torej za brzino okrog 6 km na uro. To je skoraj šest krat počasneje od brzino, s katero se v vodi giblje pingvin, ki preplava 100 m v 10 sekundah in tako doseže brzino 36 km na uro. Podobno je tudi pri skakanju. Zadnji olimpijski rekord v skoku s palico je 4,56 m. Jaguar pa preskakuje brez pomožnega sredstva in brez zaleta z lahkoto zapreke, visoke 5 m. V Melbournu je znašal rekord v skoku v višino 2,12 m. Klokan skače z lahkoto brez zaleta dober meter več. V primerjavi z insektom človek daleč zaostaja v skoku v višimo. Bolha lahko skoči dvestokrat več, kot ji' znaša dolžina telesa. Preračunano na človeka, visokega 1,70 m. znaša to 340 m. Torej bi moral človek preskočiti Eifelov stolp! Porazne so za človeka tudi primerjave v dviganju uteži. Rekord Američana Andersona v Melbournu je znašal 500 kg v tromeču, torej v potisku, potegu in porivu. Če to podelimo s tri, dobimo težo 176 kg. kar pod normalnimi pogoji pomeni dvojno težino atleta. Bogomoljka, da navedemo samo en primer iz sveta insektov, lahko dvigne desetkratno težino svojega telesa. Neki drugi insekt lahko dvigne z zemljo kamen, ki je 850-krat težji od njega. To bi, preračunamo na človeka, težkoatleta, odgovarjalo teži okrog 80.000 kg. Vse to kaže, da človek po moči svojih lastnih mišic in brez pomožnih sredstev ne dosega živali. Šah - priljubljena Leninova igra Vladimir Ilijič Lenin je v prostem času zelo rad sedel za šahovnico — po napornem umskem delu in burnih političnih dvobojih. Šah mu je bil odlična vaja, ki je osveževala umske moči. Prijatelj in sodelavec V. I. Lenina, ki jo pogosto z njim sede! za šahovnico, P. N. Lepešinski, je pisal: »Lenin je to igro ljubil prav tako strastno kot Marx. Ta igra je bolj kot karkoli drugo odgovar- jala njegovi psihologiji neumornega borca, ki mora za vsako ceno premagati tega ali omega nasprotnika.« Zanimivo pa je tudi, da je Lenin tudi dobro igral šah, k igri resno pristopal in visoko cenil njegovo vzgojno vlogo. Za šali se je ogrel že v mladosti. V družini Uljanovih so negovali kult te starodavne igre. Leninov oče, lija Nikolajevič, je bil ognjevit šahist. Navdušil je za, šah razen sina Vladimirja tudi ostale otroke: Aleksandra, Dimitrija in hčerko Olgo. Ker se je rano naučil .igrati šah, je Vladimir Iljič že v petnajstem letu začel zmagovati nad očetom. Ta je bil ponosen spričo uspehov svojega sina. in zato ga je sklenil seznaniti z najboljšim šahistom mesta Simbirska, Iljinim, s katerim je mladi Vladimir Iljič odigral prenekatero partijo. V Samara, kamor se je jeseni l. 1889 za stalno preselila družina Uljanovih, je Vladimir Iljič redno obiskoval mestni šahovski klub in se seznanil z enim najmočnejših tamkajšnjih ruskih šahistov A. N. Hardinim, ki je bil znan tudi kot teoretik. Ta mu je pogosto bil partner. Slabšim je Lenin pogosto dajal figuro prednosti in žrtvoval material, da bi prišel do napada, rad je igral dopisne partije ali partije proti konsultantom. Znam je primer v šahovski partiji, ki jo je Lenin odigral v sibirskem pregnanstvu proti trem konsultantom: Lepešin-skemoi, Starkovu in Križanovskemu. Ko so osvojili figuro, so se že veselili nad slastjo »zmage« in bučno izražali zadovoljstvo spričo nadmočne pozicije, vendar je bila njihova radost preurainjena. Nasprotnik ni niti pomislil na to, da bi položil orožje. To pa je bila karakteristična črta Leninove igre, da v težkih pozicijah nikoli ni izgubil glave, da je pokazal moč, upornost in ostroumnost. Po besedah Le-pešinskega so se na njegovem velikem čelu z značilnimi »sokratovskimi izboklinami« pojavile kaplje znoja, glava je bila nizko spuščena nad ploščo, oči pa nepremično uperjene na tisto mesto, kjer je bil strateški center bitke. Nobena mišica ni zadrhtela na tem obrazu, kot izrezanem iz slonove kosti, z nabreklimi modrikastimi žilami na širokih sencih. In zares so bili nasprotniki kmalu pred neubranljivim matom. Vladimir Iljič jih je pogledal s svojimi porogljivo priprtimi očmi in veselo, a vendar karajoče rekel: »To ste mi silni šahist:.« Lenin je to starodavno igro, šah, pogosto uporabljal kot izreden trening duha. Džajšankar Prasad: NAGRADA Hodil se je leta 1889 v bogati trgovski družini v Benaresu. V njihovi hiši so se pogosto shajali najuglednejši pesniki, kar je Prasada že kot dečka spodbujalo k pesnikovanju. Razen osem knjig pesmi je napisal še tri romane, devet dram in kakih pet knjig zgodb. Njegovi romani so realistične študije sodobnega življenja, drame in črtice pa so pravo dopolnilo njegove poezije. Motive zanje je izbral iz stare indijske zgodovine, ki jo je poznal zelo dobro. Prvo pripovedko je objavil leta 1911. — Črtica Nagrada ima motiv iz stare zgodovine dveh severnoindijskiih držav, kraljestva Kosal in kraljestva Magadh. Stanje zvezd je napovedalo prihod deževnega obdobja. Nebo se je napolnilo s črnimi oblaki, na katerih so začeli bogovi bobnati z gromi. Z vzhoda, edinega jesenskega Kotička neba, je pokukalo sonce in začelo opazovati kraljevsko povorko. Njive na pobočjih hribov so izdihovale tisti vonj, ki ga žejni zemlji prinaša prvi dež. Z mestnih vrat so se razlegli vriski; množica je zagledala vzdignjen rilec čelnega slona. Stopil je naprej in izzval radost in veselje, ki se je širilo kakor valovi oceana. Drobne kapljice dežja, ki so jih bili pritegnili zlati žarki jutranjega sonca, so padale .kot beli cvetovi. Ljudstvo je vzklikalo, ko je videlo ta srečna znamenja. Bojni vozovi, sloni in konjeniki so se postavili v vrste. Množica se je večala. Kraljevski slon je obstal in sedel, kralj je po stopnicah stopil z njega. Dve vrsti lepotic, žen in deklet, sta stopili naprej, peli in nosili vrče, ozaljšane z vejicami mangovca in posode, napolnjene s cvetjem, dišavami in rižem. Na kraljevem obrazu je igral srečen nasmeh. Svečeniki so ga slavili s svojimi himnami. Kralj je prijel za pozlačene ročice pluga in spodbodel krepka vola. vprežena v jarem. Godba je zaigrala. Iz dekliških rok se je stresel dež rož in riža. BiI je velik košalski praznik. En dan v letu je kralj moral postati kmet. To je praznik boga Indre. Ta veliki dan kmetov se praznuje vsako leto. Nanj prihajajo knezi iz drugih držav. Kneževič Arun iz Magadha je sedel na svojem slonu in z velikim zanimanjem opazoval prizor. Deklica Madhulika je stala poleg kralja s posodo semena v roki. Ko je kralj, ki je sejal, iztegnil roko, mu je zmeraj podala posodo s semenom. Njiva, ki je bila to leto izbrana za kraljevsko setev, je bila njena njiva. Zato ji je pripadala čast, da je podajala seme. Madhulika je bila še neporo- čena deklica. Bila je lepotica. Sama je izvezla svileno obleko, ki ji je danes frfotala na telesu. Zdaj si je popravila obleko, zdaj zopet neposlušne lase. Belo čelo mlade kmetice je bilo posuto s potnimi kapljicami. Vpletle so se ji med obrvi, na ustnicah pa ju je trepetal otožen nasmeh, ponosen in sramežljiv. Vendar ni kazala svojih čustev, medtem ko je kralju podajala seme. Vsi ljudje so pozorno in z zanimanjem gledali kraljevo oranje. Edini Arum je gledal kmetico Madhuliko. Ah, kakšna čista lepota! Kako nedolžen obraz! Glavni del praznika je bil končan. Kralj je dal Madhuliki nekaj zlatih novcev na pladnju v nagrado za njeno njivo. To je bila kraljevska milost. Madhulika je vzdignila pladenj do višine svoje glave in s tem izkazala spoštovanje kraljevi nagradi, potem pa vzela denar z obema rokama, pokleknila pred kralja in zlatnike stresla na tla. To je bilo znamenje, da ne privoli v prodajo zemlje. Množica je začudeno gledala njen zažarjeni obraz. Maharadža je komaj malce namrščil obrvi, kar je Madhulika že spregovorila s ponižnim glasom: »Veličanstvo, to je zemlja mojih pradedov. Zelo bi se pregrešila, če bi jo prodala; zato ne morem vzeti nagrade, to ni v moji moči.« Preden je kralj mogel kaj odgovoriti, se je jezno oglasil siv minister iz njegovega spremstva: »Norica! Kaj blebetaš? Kraljevsko milost zavračaš? Tvoja zemlja jo plačama štirikratno. In to je tudi star običaj v Košalu. Od danes imaš pravico do zaščite države; bodi zadovoljna s tem zakladom!« Na maharadževo vprašanje je razložil minister: Veličanstvo, to je edinka, hči velikega im pogumnega vojaka Simhmitra, ki vse je izkazal v bitki pri Benaresu.« »Simhmitrova hči!« je vzkliknil presenečeni maharadža. »Tistega Sinhmitra, ki je rešil čast Kosala v boju proti Magadhu, njegova hči?« »Da, veličanstvo,« je ponižno odvrnil minister. »Kakšne so stare postave za tako priložnost, minister?« je vprašal maharadža. »Veličanstvo, postave so zelo preproste. Izbere se dobra zemlja in njenemu lastniku se izplača nagrada. Kraljevska velikodušnost je brezmejna — zemlja se mu plača štirikratno. Zato pa mora še leto dni skrbeti za njivo. Zemlja se imenuje kraljevska njiva.« Po tem mučnem pogovoru je bil potreben maharadžu počitek. Molče je stal. Množica se je med vzklikanjem kralju začela razhajati. Vsakdo je šel na svoje prenočišče. Na Madbuliko se ni nihče več oziral. Žalostna in nema je sedela v senci zelenih listov velikega drevesa na meji svoje njive. (Nadaljevanje prihodnjič) Na sliki: Šestletna Milena Jovanovič po operaciji, o kateri smo poročali v prejšnji številki. Tudi ona je imela prej težko srčno napako. KLEPETULJE Neki britanski specialist za pljučne bolezni je ugotovil po dolgem proučevanju, da klepetavi ljudje dalje časa živijo od ljudi, ki so molčeče narave. Ali je mar to razlog, da je na svetu več vdov kot vdovcev? Na to vprašanje britanski specialist doslej še ni odgovoril. hiša v HIŠI Dragojlo Stanojevič iz Petrovca na Mlavi je sklenil sezidati novo hišo na istem mestu, kjer je stara, dotrajana hiša, v kateri sedaj stanuje s svojo družino. Ker ni mogel nikamor preseliti družino in stvari, da bi staro hišo porušil, je prišel na originalno idejo. Pričel je zidati novo hišo okrog hiše, v kateri še dalje stanuje. Zidovi nove hiše so že dosegli višino strehe dotrajane hiše. Staro bodo porušili šele, ko bo nova končana. POMURSKI VESTNIK, 18. avg. 1960 8