Aktualno
Ptuj • So očitki o dvojnih merilih »spomeničarjev« res le slovenska nevoščljivost?
O Strani 4 in 5
V
Kmetijstvo Podravje, Slovenija •
Kmetje ne upajo povedati, ko jih trgovci izsiljujejo
O Strani 8 in 9
Ptuj, torek, 1. septembra 2015 letnik LXVIII • št. 67 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR
RADIOPTUJ
89,8° 98,2° 104,3 www.radio-ptuj.si
Aktualno Ptuj • Kako in kdaj bodo izb(i)rali direktorja Javnih služb
O Strani 2 in 3
Podravje Cirkulane •
Namesto denarja za gramoz raje kredit za asfalt
O Strani 6 in 7 Črna kronika
Murska Sobota
• Milan Volgemut oproščen vseh obtožb
O Stran 24
Šport Nogomet •
Zavrč zmagovalno s stadiona Matija Gubca
O Stran 11
Ptuj, Podravje • Šolska vrata se odpirajo
Veselo v novo šolsko leto
V Sloveniji je letos v šolske klopi sedlo približno 174.000 osnovnošolcev, od tega 21.807 prvošolcev, kar je največ v zadnjih 10 letih. Na l območju upravnih enot Slovenska Bistrica, Ptuj, Lenart in Ormož je v letošnjem šolskem letu vpisanih nekaj manj kot 12.000 osnovnošolcev. Za tiste, ki skozi šolska vrata vstopajo z nekaj manj veselja, pa je gotovo lepa novica, da bodo tako osnovnošolci kot dijaki imeli
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Dom upokojencev Ptuj
• Dokl: »Gre za nezakonito revizijo!
O Strani 2 in 3
Muzej Ptuj - Ormož
• Kako dolgo še dolce far niente?
O Strani 2 in 3
2 Štajerski1TEDNIK
Aktualno
torek • 1. septembra 2015
Ptuj, Podravje • Napeto pred koncem revizije v Domu upokojencev Ptuj
Dokl pred objavo poročila: „Gre za
Ta teden bo javnosti predstavljen zaključek revizije računovodskih izkazov za leta 2008 do 2013 in za leto 2014 v Domu upokojencev Ptuj. očita novemu vodstvu doma. V omenjenem zavodu pa mu je prenehala tudi pogodba o zaposlitvi, in sicer (uradno) iz poslovnih razlogov.
V zadnjih tednih se je Dejan Dokl tako na naše uredništvo kot na predstavnike sveta zavoda Doma upokojencev Ptuj in druge, povezane z delovanjem omenjenega zavoda, obračal s številnimi pismi, v katerih je predstavljal domnevne nepravilnosti, ki naj bi se dogajale pod okriljem novega vodstva. Očital je, da so v Domu upokojencev Ptuj pri adaptaciji kopalnic na objektu ABC letos kršili Zakon o javnem naročanju. „Seštevek navedenih nakazil za opravljena dela v Domu Ptuj znaša 168.693 evrov. Znesek predstavlja večkratno prekoračitev zneska, ki je potreben za začetek postopka izvedbe javnega naročila, saj je spodnja meja 40.000 evrov brez davka za gradbena dela. Dom je komaj 18. avgusta objavil prvo javno naročilo za izvedbo gradbenih del v letu 2015, dejansko pa do avgusta plačal že 168.693 evrov za opravljena gradbena dela,« trdi Dokl.
Uvodnik
Dokl odpuščen, a je vložil pritožbo
Dejanu Doklu je prenehala pogodba o zaposlitvi. Kot je pojasnila v. d. direktorice Doma upokojencev Ptuj Jožica Šemnički, iz poslovnih razlogov. To je potrdil tudi Dokl, ki je bil v Domu zaposlen 11 let. Ker se z obrazložitvijo ni strinjal, je vložil pritožbo.
Da niso kršili zakona in da očitek Dokla ni utemeljen, pa meni v. d. direktorice Jožica Šemnički. Priznava sicer, da pri izvedbi gradbenih del za kopalnice A-trakta niso izvedli javnih naročil, a dodaja, da je bilo treba dela nujno opraviti, zato v takem primeru zakon omogoča naročanje mimo javnega razpisa. „Smo pa poiskali najugodnejšega ponudnika. In pravilnost take odločitve je danes potrdila tudi KPK, ki smo ji odgovorili na prijavo kršitve. Že v finančnem načrtu za leto 2012
Veselo v novo šolsko leto
Pa je spet tu čas za novo znanje! Ker to v bistvu šola tudi je. Mogoče so res kdaj starši, katerih edina starševska usposobljenost (v sodobnem času bi rekli, da so to njihove kompetence) je bila v tem, da so znali združevati spolne celice, kaj drugega v zvezi z deco pa je bila zanje že španska vas...; torej mogoče so res ti neusposobljeni starši kdaj otroke pred začetkom novega šolskega leta vzgojno strašili z besedami: 'Boš že videl, ko prideš v šolo...! A to dokazuje samo starševsko nesposobnost, vzgojno neuspešnost. Ker šola ni zato, da ti bo vcepljala neke vzgojne prijeme, če se ne boš ustrezno obnašal; šola je zato, da ti bo pokazala, kako se ustrezno znajti v življenju. Ne vzgojna palica, pačpa vzgojni nasvet. Ne hud, nerazumevajoč učitelj, ki ti bo že pokazal, kar ti gre, pač pa strokovnjak z znanjem (tudi pedagoškim) in avtoriteto, ki mu boš z veseljem sledil pri njegovih nasvetih. In ki ga boš upošteval. Sicer bo težko delovati v družbi, ki vsepovprek kritizira delo učiteljev; v družbi, kjer imajo otroci pravice brez dolžnosti, učitelji dolžnosti brez pravic, starši pa so povsem izgubljeni, kar se vzgoje tiče, še bolj pa, kar se tiče možnosti in sposobnosti zagotoviti svoji družini spodobno življenje.
Starševstvo je odgovorna naloga, za katero nas ni nihče usposobil. Nekje smo se nekoč naučili, kako postati starš (to veliko 'skrivnost' smo izvedeli tam okrog trinajstega leta -ponavadi na ulici), nikdar pa nam niso povedali, kaj početi takrat, ko se nam starševstvo zgodi. Zgledi pri naših prednikih očitno niso bili povsem uspešni. Zato je pač treba včasih prisluhniti strokovnjakom, ki pa tudi velikokrat padajo iz ene skrajnosti v drugo: eno leto je treba otroku vse dovoliti, naslednje mu vse prepovedati, potem mu povsod pomagati, nato pa ga prepustiti lastni iznajdljivosti ...
Skrajnosti niso nikdar dobre. Vendar pa je treba vedeti nekaj: otrok ne more vedeti, kaj je zanj dobro; ne more se odločati, ali bo jedel zelenjavo ali hamburger; ne more razumeti, zakaj bo danes oblekel kratke, jutri pa dolge hlače. To vedo starši. In če starši niso sposobni uveljaviti svoje odločitve v družini - uboga družba, v kateri se ti isti starši gredo demokratičnega odločanja ...
Jože Šmigoc
je bivše vodstvo predvidelo sanacijo kopalnic ABC-stolpiča, vendar del ni realiziralo. V tleh so bile še svinčene odtočne cevi in je zatekalo ter povzročalo smrad v kopalnicah. Ker nismo mogli sanirati le nekaj kopalnic, zaradi vertikalnih odtokov, saj smo s sanacijo zgornje kopalnice poškodovali spodnjo, smo nadaljevali do pritličja in za vsa dela poiskali najugodnejšega ponudnika.
Za preostala dva trakta smo objavili javni razpis in bomo dela nadaljevali, ko bo končan. Upam, da ne bo težav in bomo dela lahko nadaljevali v drugi
polovici septembra," odgovarja Šemničkijeva.
Dokl: „Kodela in Šemničkijeva nista pripravljena spoštovati zakona!"
Ker bo ta teden podano poročilo revizije računovodskih izkazov za leta 2008 do 2013 in za leto 2014 v Domu upokojencev Ptuj, je bilo pričakovati, da bo dogajanje te dni doseglo
vrelišče. Dokl trdi, da je revizija, ki trenutno poteka v Domu, nezakonita in je zato treba postopek javnega naročanja revizije ponoviti.
„Predsednik sveta zavoda Franc Kodela in v. d. direktorice Jožica Šemnički nista pripravljena spoštovati zakona in ustrezno ukrepati! Upam, da se bodo
Ptuj, Ormož • Imenovanje direktorja Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož
Kako dolgo še muzejsko dolce
Kmalu bo štiri mesece, kar je bil objavljen razpis za direktorja Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, pa In delo v muzeju ob vršilcu dolžnosti pač poteka bolj kot ne po inerciji, brez inovativnih pristopov in
Najnovejši razpis za novega direktorja je bil objavljen 5. maja v Štajerskem tedniku, prijave pa so na Mestni obči-
ni sprejemali naslednjih 15 dni. Kot nam je povedal Matej Gajser iz kabineta župana MO Ptuj, se je na razpis prijavilo
šest kandidatov. (Neuradno smo izvedeli nekaj imen, ampak ker nimamo vseh šestih, ne objavljamo nobenega. Op.
JŠ.) Njihove vloge so bile popolne in vsi izpolnjujejo z razpisom določene pogoje (univerzitetna izobrazba s po-
Ptuj • O imenovanju direktorja Javnih služb
Pozvali bodo že prijavljene kandidate, zbirajo tudi nove prijave
Spomladi smo obširno poročali o postopku imenovanja direktorja občinskega podjetja Javne službe (JS) Ptuj ter spremembah, ki bi jih bilo treba vnesti v ustanovitveni akt - predvsem o tem, kdo predstavlja skupščino in v čigavih rokah je imenovanje direktorja družbe.
Spremenjeni akt o ustanovitvi je bil v sodni register vpisan 5. avgusta. Osrednja sprememba v aktu je definicija organa skupščine, njegova sestava in pristojnosti. V skladu s spremenjenim aktom skupščino družbe sestavlja mestni svet (prej župan). Skupščina odloča o temeljnih razvojnih in organizacijskih vprašanjih podjetja, ki se nanašajo na vprašanja re-
dnega poslovanja ter vsakodnevnega vodenja tekočih poslov. Med drugim skupščina podaja predhodno soglasje k imenovanju in razrešitvi direktorja. Dokončno besedo pri imenovanju ali razrešitvi direktorja ima šestčlanski nadzorni svet (NS), v katerem so en predstavnik občinske uprave MO Ptuj (Marjetka Eberl), trije predstavniki mestnega sveta (Tatjana
Vaupotič Zemljič, Brane Kumer in Nataša Vuk) ter dva predstavnika zaposlenih (Ervin Vidovič in Irena Marčič). Predsednica NS je Tatjana Vaupotič Zemljič.
Aprila je NS objavil javni poziv za imenovanje direktorja. Na razpis se je prijavilo šest kandidatov. Postopek imenovanja je bil po odločitvi aktualnega vodstva MO Ptuj ustavljen. Zdajšnjemu direktorju
JS Alenu Hodniku se direktorska funkcija izteče 20. septembra. Po tem, ko se je v začetku avgusta v sodni register vpisala novelacija akta o ustanovitvi, so nadzorniki na seji sklenili, da poziva ne bodo ponovili, temveč bodo kandidate, ki so se prijavili na aprilski razpis, povprašali, ali so še zainteresirani za to delovno mesto. Če bi se pa kdo še želel prijaviti, ima možnost vlogo dostaviti do ponedeljka, 7. septembra, do 12. ure. »Dan kasneje, 8. septembra, se bomo člani NS sestali, pregledali vložene kandidature in odločili, kako naprej,« je za Štajerski tednik povedala predsednica NS Vaupotič Zemlji-čeva ter dodala, da bo ustanovitveni akt v prihodnje najbrž treba še spremeniti. »Treba bo doreči, kakšna bo prihodnost te družbe, ki zaposluje 122 sodelavcev.«
Mojca Zemljarič
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02 ) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: _ Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si.
749-3
Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 119,20 EUR, za tujino v torek 114,40 EUR, v petek 105,60 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
torek • 1. septembra 2015
Aktualno
Štajerski TEDNIK 3
nezakonito revizijo!"
Še pred tem pa z vsemi topovi napada Dejan Dokl, sin nekdanje direktorice, ki nepravilnosti
X
Foto: ČG
člani sveta pravočasno odzvali, saj so bili pred časom z dokazili že opozorjeni na napake. V nasprotnem primeru bi se lahko soodgovornost za dopustitev
nezakonitosti najverjetneje iskala tudi pri njih," med drugim piše Dokl, ki predsedniku sveta zavoda DU Ptuj Francu Kodeli očita, da je aktivno sodeloval pri pripravi razpisnih pogojev, da je soodločal o izbiri ponudnika in bil seznanjen, da bosta revizijo izvajali podizvajalki izbranega ponudnika, kar je v nasprotju z razpisno dokumentacijo. „Podizvajalki je predvidoma izbral sam, ju uvedel v delo, usmerjal, jima sugeriral ... in ves čas izvajanja revizije sodeluje
kot član komisije za spremljanje poteka revizije," vztraja sin nekdanje direktorice DU Ptuj in trdi, da je bila revizijska družba KPMG Slovenija, d. o. o., v času prijave na razpis 'v sankciji' oz. v fazi odpravljanja ukrepa, ki ga je izdala Agencija za javni nadzor nad revidiranjem, zato se po njegovem na razpis sploh ne bi smela prijaviti!
Kodela: „Resna revizijska družba si sploh ne more privoščiti pristranskosti!"
Po mnenju Dokla pa je revizija nezakonita tudi zato, ker naj bi imeli revizorji osebno povezavo s Kodelo. »Naročnik ni upošteval temeljnih načel Zakona o javnem naročanju, kot so: načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, načelo zagotavljanja konkurence, načelo transparentnosti javnega naročanja, načelo enakopravne
obravnave ponudnikov. Naročnik je že v začetni fazi postopka javnega naročanja izločil potencialne ponudnike z izločitvijo podizvajalcev; zahtevo po visokem letnem prihodku; visokih kadrovskih zahtevah. S tem je zagotovil razlikovanje, neupoštevanje vzajemnega priznavanja in sorazmernosti zahtev glede na predmet naročila,« trenutnemu vodstvu Doma očita Dokl.
O očitkih glede poznanstev z revizorji in morebitnega vpliva Kodele na izid revizije, Kodela odgovarja: „Transparentnost in objektivnost sta pogojena z dokumenti in drugimi dokazi, ki so jih revizorji dolžni zbrati in na podlagi le-teh podati mnenje." Ali bo revizija objektivna in transparentna, pa dodaja: „ Objektivnost je relativen pojem. Če je revizija delana v skladu z mednarodnimi standardi revidiranja, je praviloma objektivna. Neodvisnost pomeni, da revizorska ekipa ni v ničemer odvisna od Doma (če je npr. revizijska družba predhodno
Kakšne ugotovitve revizije pričakuje Dejan Dokl:
»Za vsako poslovno in finančno leto so že do sedaj izvajali zunanji revizorji notranje revizije v skladu z veljavno zakonodajo. Razen tega je več revizij na zahtevo g. Kodele izvajala tudi revizijska služba Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Ker verjamem v strokovnost in poštenost revizorjev, ki so opravljali revizije do sedaj, ne pričakujem drugačnih rezultatov, kot so ugotovile dosedanje revizije, oziroma v tej reviziji bi moralo biti ugotovljenih manj pomanjkljivosti, saj so dosedanje revizije predlagale priporočila za nadaljnje delo, ki jih je finančno-računo-vodska služba Doma tudi pri nadaljnjem delu upoštevala. Ker je človeško pri delu žal tudi delati napake, je do napak lahko prihajalo tudi pri našem delu, saj smo tudi v Domu samo ljudje. Velja pa pravilo, če več delaš, lahko narediš več napak; če ne delaš nič, tudi napak ni. Prepričan pa sem, da napak ni nihče delal namerno. Kdo v tem primeru dela v dobro družbe in posameznikov si lahko mnenje ustvari vsak sam. Kakšne zaključke revizije pa pričakuje g. Kodela? Domnevno zelo aktivno sodeluje pri kreiranju ugotovitev revizije kar sam (to izhaja že iz pogodbe) in tako bodo lahko v ugotovitvah revizijskega poročila navedeni njegovi večletni interesi!
Kdo potem sploh lahko prizna takšno revizijsko poročilo?! Nihče, ker bo revizijsko poročilo, tako kot je postopek revidiranja, nezakonito.«
svetovala Domu). Menim, da si resna revizijska družba KPMG ne more privoščiti kakršne koli pristranskosti, še najmanj take, ki bi bila posledica športnega prijateljstva pred skoraj 40 leti. Je pa za razliko od notranje revizije v zunanji reviziji varovalka, to je Agencija za nadzor nad revidiranjem, na katero se lahko obrne vsak, ki meni, da je
karkoli narobe. Ker je Dokl zelo dobro obveščen, kaj revizorji gledajo in tudi ve, kaj lahko od revizije pričakuje, seveda ne bo šel po ustrezni poti, ta je preko Agencije, ampak poizkuša diskvalificirati revizijo na njemu lasten način," še zaključuje predsednik sveta zavoda Doma upokojencev Ptuj.
Dženana Kmetec
Foto: ČG
far niente?
postopek izbire, ki se je pričel že kar davnega leta 2013, še zdaleč ni končan. odmevnih aktivnosti.
dročja humanističnih oziroma družboslovnih ved ali univerzitetna izobrazba drugih smeri z izkušnjami s področja dela zavoda, pet let delovnih izkušenj in poznavanje področja dela
muzeja, vodstvene in organizacijske sposobnosti in znanja s področja upravljanja, aktivno znanje slovenskega jezika, aktivno znanje enega svetovnega jezika). Komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja (KMVI) MO Ptuj, ki vodi postopek izbire direktorja, je v juliju opravila razgovore s kandidati; udeležili so se jih vsi vabljeni kandidati.
V vmesnem času je KMVI pridobila mnenje sveta zavoda in strokovnega sveta zavoda Pokrajinskega muzeja Ptuj-Or-mož. Osemčlanski svet zavoda sestavljajo štirje predstavniki MO Ptuj (Branka Bezeljak, Stanislav Brodnjak, Milan Čuček in Rajko Fajt), po eden iz občin Ormož (Mateja Zemljak), Središče ob Dravi (Samo Žerjav) in Sv. Tomaž (Zvonka Lalic) ter predstavnik zaposlenih. Da bi nek kandidat dobil pozitivno mnenje sveta zavoda, bi potreboval večino glasov članov sveta, torej pet. Ampak stran-
karska kadrovska pripadnost članov sveta je takšna, da te večine ni dobil nihče in posledično nima nihče podpore sveta zavoda. So pa soglasno strokovno podporo dali v strokovnem svetu zavoda. (Neuradno: dosedanjemu vedeju.)
Ker gre pri postopku imenovanja direktorja javnega zavoda Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož za mnenje sveta zavoda, ne za odločitev, bo strankarsko obarvani postopek potekal naprej. Katera stranka bo imela najmočnejše mišice v štirih odločujočih občinskih svetih, pa bo zanimivo spremljati. Pa odločitev najbrž ne bo enostavna. Če bo do nje sploh prišlo in se eno
leto ne bo raztegnilo še v tretje leto ...
V septembru bo tako »kadrovska komisija« ptujskega mestnega sveta po predhodnem posvetu z ustreznimi komisijami drugih občin soustanoviteljic muzeja (Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž) mestnemu svetu predlagala v sprejem sklep o imenovanju direktorja, ta pa mora nato po potrditev še na vse občinske svete vseh občin soustanoviteljic. Šele po pridobitvi soglasja na vseh občinskih svetih bo sklep o imenovanju direktorja objavljen v Uradnem listu RS in bo novi direktor lahko nastopil mandat.
jš
Foto: Črtomir Goznik
Kaj se dogaja za skrivnostnimi zidovi pokrajinskega muzeja? (Fotografija je simbolična.)
Eno leto, ki je dolgo že dve leti
Trenutno naloge direktorja Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož kot vršilec dolžnosti za obdobje do imenovanje novega direktorja, a največ eno leto (kot piše v aktih o njegovem imenovanju), opravlja Andrej Brence; njegov sedanji mandat se je pričel 1. januarja 2015. Ampak enako določilo o vedejevstvu za obdobje do imenovanja novega direktorja oziroma največ za eno leto je bilo določeno že ob koncu leta 2013, ko je bilo iskanje direktorja muzeja neuspešno in je bil s 1. 1. 2014 Brence prvič imenovan za vršilca dolžnosti. Kako dolgo bo njegovo eno leto tokrat?
Ocenjevanje Brencetovega dela je seveda v tem trenutku neprimerno; konec koncev je njegova funkcija časovno omejena. Ampak tisti, ki spremljajo njegovo delo v muzeju, menijo, da je uspešno opravil vse formalne direktorske naloge. Dejstvo pa je, da javnost pričakuje od direktorja vse kaj drugega kot formo. Neke posebne inovativne vsebine pa v zadnjih dveh letih od vedejevskega direktorja nismo pričakali. No, tudi od njegovih zaposlenih ne. Občutek imamo, kot da jim je dovolj, da jih pusti pri miru ...
Jože Šmigoc
4 Štajerski TEDNIK
Aktualno
torek • 1. septembra 2015
Ptuj • O „spomeničarjih" in njihovih strokovnih kriterijih v našem mestu
So očitki o dvojnih merilih res le slovenska
Na območju ptujske občine je v register nepremične kulturne dediščine vpisanih 308 enot, od tega je v centru mesta 267 objektov. Prav zato, poseg v zunanjost potrebujejo soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, se pojavljajo tudi očitki o dvojnih merilih. Na zavodu tipično slovensko nevoščljivost.
Pri Ministrstvu za kulturo je v register nepremične kulturne dediščine po zadnjih podatkih vpisanih 308 enot kulturne dediščine, od tega je 267 objektov v centru Ptuja. Status kulturnega spomenika ima 153 enot, od tega 132 v samem mestnem jedru.
„V letu 2006 smo MO Ptuj posredovali nove strokovne podlage za razglasitev kulturnih spomenikov, kjer smo za razglasitev predlagali 181 enot kulturne dediščine. Novi odlok še ni bil sprejet, tako da je kulturna dediščina na lokalni ravni zavarovana z odlokom iz leta 1989," je pojasnil Srečko Štajnbaher, vodja Zavoda za varstvo-kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) OE Maribor.
Na vprašanje, ali to pomeni, da je po njihovem mnenju trenutno preveč kulturnih spomenikov, pa Štajnbaher odgovarja: „Na strokovnem nivoju ne razpravljamo, ali je spomenikov preveč ali premalo. Obstajajo namreč strokovni kriteriji, ki jih pri vrednotenju kulturne dediščine uporabljamo v slovenskem prostoru v skladu z veljavno zakonodajo in so primerljivi tudi z mednarodnimi standardi."
Po kakšnih merilih zavod odloča o primernosti posegov?
Za obnovo stavb s statusom spomenika je treba upoštevati predpisani varstveni režim iz Odloka o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Ptuj, Zakon o varstvu kulturne dediščine in veljavne predpise prostorskih aktov.
Smo pa na ZVKDS povprašali tudi o tem, na podlagi kakšnih meril odločajo o primernosti posegov ter ali je prioriteta ohranitev nespremenjenega videza nepremičnine ali upoštevajo tudi dejavnike, da so to tudi objekti, v katerih živijo stanovalci. Štajnbaher odgovarja: „V veliki večini enot kulturne dediščine živijo njihovi lastniki, zato pri obnovi kulturnih spomenikov zagotovo stremimo k ohranjanju njihove avtentične oblike, seveda pa se zaradi spremenjenih življenjskih razmer upoštevajo sodobnejši trendi. Pri objektih, ki imajo samo status kulturne dediščine, se varuje njihova zunanja podoba, notranjost se lahko spremeni, vendar ne sme vplivati na zu-
Po Zakonu o varstvu kulturne dediščine se z globo od 2.000 do 40.000 evrov kaznuje za prekršek tisti, ki izvaja poseg brez kulturnovarstve-nega soglasja ali v nasprotju z njim.
^////////////////z.
/
nanjo podobo. Opozoriti pa je treba, da je odnos lastnikov do kulturne dediščine pogosto drugačen, kot je to v sredinah, kjer je ta zavest veliko večja."
Še vedno pa se Zavodu nemalokrat očita, da postavlja neživljenjske zahteve in da ima pri podeljevanju soglasij dvojna merila. „Očitkov glede dvojnih meril ne poznamo, razen kadar gre za tipično slovensko nevoščljivost. Odločitve o dovoljenih posegih so predmet presoje posameznega konservatorja in se rešujejo od primera do primera, pri večjih objektih in posegih pa zadeve rešujemo komisijsko. Na morebitna dvojna merila doslej nismo prejeli nobene pisne pritožbe; sicer pa se stranke lahko kadarkoli pritožijo na višjo instanco," pojasnjuje vodja OE Maribor ZVKDS.
En izmed primerov, ki pa je delil mnenja, je bil pred meseci, ko Zavod ni podal pozitivnega soglasja k izgradnji fitnesa na prostem v mestnem
parku na Ptuju. Zakaj izbrana lokacija v mestnem parku ni bila primerna za izgradnjo fitnesa na prostem, niso pojasnili, Štajnbaher je zapisal le, da so skupaj z Mestno občino Ptuj našli rešitev na drugi lokaciji. „Menimo namreč, da tovrstna dejavnost v kontekst parka ne sodi," so še zapisali.
Ali res ni dvojnih meril?
Dejstvo je, da imajo posamezniki velike težave pri pridobivanju soglasja Zavoda za določene posege, medtem ko drugi dobijo tudi soglasje za preboj zidu in izgradnjo novih vhodnih vrat v samem centru mesta.
Na vprašanje, kako je to možno, so odgovorili: „Morebitni preboji znotraj mestnega jedra so upravičeni samo v primeru, da ni možna drugačna rešitev za ohranitev kulturnega spomenika. Za tovrstne sicer minimalistične posege se
__
V register nepremične kulturne dediščine vpisanih 308 enot, od tega je v
praviloma odločamo samo pri obnovi objektov z javno funkcijo. Primer, ki ga navajate, je v inšpekcijskem postopku."
A dejstvo je, da so soglasje ne glede na navedeno na Zavodu izdali, s čimer smo jih seznanili. Na naše vztrajanje
so to tudi potrdili: „Soglasje za preboj zidu je bilo izdano leta 2012; hiša ni kulturni spomenik, prav tako nima statusa kulturne dediščine, ampak je znotraj mestnega jedra."
Odgovora Zavoda sicer nista najbolj jasna, še več, celo
Ptuj • Nadaljevanje sojenja obdolženima zdravnikoma iz ptujske bolnišnice
Maratonska zaslišanja prič
V tednu od 17. do 23. avgusta se je nadaljevalo sojenje v primeru neupravičene izdaje zdravniških receptov. Obdolžena sta zdravnika ginekologa iz ptujske bolnišnice Dejan Ognjenovik in Vladimir Jolič.
Sojenje zoper obdolžena traja od spomladi, med postopkom je bila zaslišana vrsta prič, mnenje je izdelal tudi izvedenec grafološke stroke, ki je ugotavljal, čigava je pisava na receptih. V ponedeljek, 17. avgusta, je bil zaslišan kriminalist PU Maribor Igor Gajšek, ki je bil na čelu preiskovalcev, ki so se ukvarjali s primerom neupravičenega uhajanja zdravil iz sistema. Gajšek je povedal, da je bila preiskava temeljita in obsežna, pri čemer so poskušali najti odgovor na vprašanje, kam so izdana zdravila šla. Kriminalisti so opravili več hišnih preiskav, vendar spornih zdravil niso našli. »Tega nismo uspeli ugotoviti, saj ko se je preiskava pričela, so bila zdravila že nekje na cilju. Prija-
vo smo dobili šele pri spornem receptu št. 73 ali 74. Po zbranih podatkih jih je bilo izdanih 76. Zdravila najverjetneje niso končala na slovenskem trgu, saj so tukaj bolnikom dostopna. Poznavalci so govorili, da bi zdravila lahko šla kam na jug. V času preiskave smo bili pozorni tudi na druge zdravnike, a dokazi so nas pripeljali do Ognjenovika,« je dejal Gajšek in dodal, da so v teku preiskave pregledali tudi Ognjenovikove transakcijske račune.
Kaj je razvidno iz podatkov na transakcijskem računu
Iz prometa na enem izmed računov so ugotovili, da naj
bi se datumi izdaje receptov in dvigovanja zdravil v lekarnah ujemali z datumi pologa gotovine. Pologi oz. prilivi na račun po ugotovitvah kriminalistov niso izhajali iz delovnega razmerja v Splošni bolnišnici Ptuj. Obdolženi Ognjenovik je dejal, da je dejavnost opravljal tudi kot samostojni podjetnik in da je na s. p. zaslužil 108.000 evrov. Zato bi lahko morda bili
Ognjenovik krivde ne priznava
Zdravnik Dejan Ognjenovik krivde po obtožnici ne priznava. Na eni izmed zadnjih obravnav je ponovil, da je v času, ko je potekala preiskava, imel dovolj časa, da bi zbežal. »Pa nisem. Degradirali ste me. Ali imate osebno zamero do mene? Sem doktor, nisem kriminalec. Zakaj jaz? Ker sem se vozil z motorjem v službo in nosim raztrgane kavbojke?«
Foto: DK
torek • 8. septembra 2015
Aktualno
Štajerski TEDNIK 5
nevoscijivost?
ker je teh objektov zeio veliko, lastniki pa za vsak sicer pravijo, da jih ne poznajo, razen ko gre za
centru mesta 267 objektov.
nasprotujoča sta si. Kakorkoli, nelogično je, da so soglasje dali, sedaj pa trdijo, da je zadeva v inšpekcijskem postopku.
Morebitne kršitve namreč lahko tudi Zavod prijavlja bodisi gradbenemu inšpektorju ali Inšpektoratu za kulturo in
medije pri Ministrstvu za kulturo, ki je pristojno za prekrške na področju kulturne dediščine. Kazni so predpisane v Zakonu o varstvu kulturne dediščine, o njih pa odloča pristojni inšpektorat.
Dženana Kmetec
pologi na njegov TRR (kot fizične osebe) izvedeni s tem denarjem. Kriminalist Gajšek je odgovoril, da naj bi se poslovni račun po 16. spornem receptu zaprl, to naj bi bilo februarja 2013. Od takrat dalje je bilo izdanih še 60 spornih receptov. Po mnenju kriminalistov naj bi Ognjenovik domnevno z denarjem od prodaje zdravil plačeval tudi obroke finančnega najema za avtomobil.
Kriminalist Gajšek je med pričanjem med drugim dejal, da so bili recepti izdani na imena ljudi, ki predpisanih zdravil niso potrebovali, saj niso bili onkološki zdravniki. Na receptih so se pojavljala imena ljudi, ki prijatelji Dejana Ognjenovi-ka (ali sorodniki od prijateljev), njegovi sodelavci in prijatelji ali sorodniki od sodelavcev. O tem, da se njihovi podatki in zdravstveno zavarovanje zlorablja za kaznivo dejanje, ti ljudje v večini niso vedeli. Glede na izpoved kriminalista Gajška naj bi sodelavci v bolnišnici zdravnika Ognjenovika videli, da naj bi sam tiskal recepte. Kateri so bili poimensko ti sodelavci, kriminalist pred sodiščem ni povedal.
Pri Koiarju fotokopija zdravnikove osebne izkaznice
Med razpravo je bilo še slišati, da naj bi kriminalisti v hišni preiskavi pri Zdenku Kolarju, ki je pomoč pri kaznivem dejanju priznal in je pravnomočno obsojen, našli fotokopijo Ognjenovikove osebne izkaznice. Obdolženi sicer trdi, da je to bila njegova stara osebna, kako se je fotokopija znašla pri Kolarju, pa ne ve. Kolar naj bi v svojem mobilnem telefonu imel tudi shranjeno Ognjeno-vikovo številko mobilnega telefona, a pod drugim imenom. Menda kot Dr. Redžo.
Glavna obravnava 17. avgusta, ko je bil zaslišan kriminalist Gajšek, je trajala skoraj pet ur. Tudi obravnava v petek, 23. avgusta, ni bila veliko krajša. Pri slednji so iz dela obravnave izključili javnost, zaslišanih je bilo pet prič. Sojenje bi se moralo nadaljevati v tem tednu. Za sredo razpisana glavna obravnava je bila zaradi izostanka edine vabljene priče preložena na kasnejši datum.
Mojca Zemljarič
Sp. Podravje • Kandidacijski postopek za sodnike porotnike
Imenovali bodo sto sodnikov porotnikov
Okrožno sodišče na Ptuju je objavilo javni poziv za predlaganje kandidatov za sodnike porotnike. Med prijavljenimi kandidati jih bo sto za funkcijo sodnika porotnika imenoval predsednik Višjega sodišča v Mariboru.
Kandidate lahko predlagajo občine ter interesne organizacije, ki so registrirane kot društva ali združenja in delujejo na območju, za katerega je pristojno ptujsko okrožno sodišče. Politične stranke kandidatov ne morejo neposredno predlagati. Izmed predlaganih kandidatov bo predsednik Višjega sodišča Maribor imenoval sto sodnikov porotnikov - sorazmerno glede na število prebivalcev posamezne občine ali sorazmerno glede na število članov organizacije predlagateljice. Iz območja mestne občine Ptuj jih bodo imenovali predvidoma 28, občine Ormoža 15, Kidričevega osem, Vidma šest, Gorišnice, Majšperka in Markovcev po pet, Hajdine štiri, Cirkulan, Destrnika, Juršincev in Dornave po tri, Podlehnika, Sre-
Foto: Črtomir Goznik
Okrožno sodišče Ptuj bo kandidature za sodnike porotnike zbiralo do 13. oktobra.
dišča ob Dravi, Sv. Tomaža, Trnovske vasi in Zavrča pa po dva. Iz območja občin Žetale in Sv. Andraž bo predvidoma imenovan po en kandidat. Pri vložitvi kan-
didatur je treba predlagati tudi določeno število kandidatov, ki bodo lahko sodili v postopkih zoper mladoletne osebe. Za te primere so lahko kandidati
profesorji, učitelji, vzgojitelji in druge osebe, ki imajo izkušnje z vzgojo mladoletnikov.
Rok za vložitev kandidatur je 13. oktober 2015. Če do izteka roka ne bo prispelo zadostno število prijav, bo predsednik Višjega sodišča Maribor presodil, ali bodo izvedli še dodaten poziv za zbiranje kandidatur ali pa bo sodnike porotnike imenoval med osebami, ki so že do sedaj opravljale to nalogo in bodo soglašale s ponovnim imenovanjem. Za funkcijo sodnika porotnika lahko kandidirajo državljani Republike Slovenije, stari najmanj 30 let, zdravstveno in osebnostno primerni za udeležbo pri izvajanju sodne oblasti. Pogoj je tudi, da kandidat ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje.
Mojca Zemljarič
Slovenska Bistrica • Za 642 metrov ceste in most več kot milijon evrov
Most preko potoka Bistrica bo dobil pomen
Že pred šestimi leti je bil v Slovenski Bistrici v okviru izgradnje dveh cest v industrijski coni v Slovenski Bistrici izgrajen tudi most. Celotna investicija je bila vredna nekaj več kot milijon evrov. A most tudi po šestih letih ne vodi nikamor. Še letos naj bi se to spremenilo, je zatrdil direktor občinske uprave Slovenska Bistrica Branko Žnidar.
Osnovni namen investicije je bila izgradnja dveh cest v podjetniški coni Bistrica (od krožišča pri avtobusni proti trgovskemu središču in v coni ob podjetju Granit), v skupni dolžini 642 m in širine vozišča šest metrov s pripadajočo komunalno infrastrukturo (javna razsvetljava, plinovod, vodovod, fekalna kanalizacija, telekomunikacije), ter izgradnja mostu čez potok Bistrica.
Kot je razvidno iz predstavitve projekta, je investicija omogočila dostop do zemljišč za poslovne namene v Podjetniški coni Bistrica, ki so bila sprva namenjena za izvajanju aktivnosti v okviru projekta Alureg. Osnovni
ffv
Foto: Mojca Vtič
namen tega projekta, ki ni bil udejanjen, je bil nuditi podporo tehnološko naravnanim podjetjem. Most čez potok Bistrica
pa naj bi pomenil nadaljevanje izgradnje južne obvozne ceste. »Omenjena investicija je bila izvedena že v letih 2008 in 2009,
izvajalec del je bilo Cestno podjetje Maribor, vrednost celotne investicije je znašala 1.000.303 evrov. Celotna investicija je bila izvedena in s tem so bili tudi doseženi cilji v skladu s prijavo,« je pojasnil Žnidar.
A kot omenjeno most, ki je bil med drugim del projekta, ne vodi nikamor. To naj bi se vendarle spremenilo, saj bo občina še letos nadaljevala izgradnjo povezovalne ceste do cone, kjer sta podjetji Aha Emmi, Alumero (nekdanji Almont). Ocenjena vrednost izgradnje po besedah Žnidarja je 320.000 evrov in celotna sredstva naj bi zagotovila občina.
Mojca Vtič
Makole • Leto izgradnje krožišča v Pečkah ni znano
Tudi po petih letih projekt ostaja le na papirju
Leta 2010 so krajani Pečk pri Makolah podpisali peticijo, s katero so zahtevali ureditev krožišča na križanju regionalne ceste Majšperk-Poljčane in občinske ceste Makole-Slovenska Bistrica. Isto leto je bil izdelan tudi projekt, a ta že pet let leži v predalu Direkcije RS za infrastrukturo.
Kot so pojasnili na direkciji, je na omenjenem cestnem odseku predvidena izgradnja krožišča v Pečkah, ureditev površin za pešce in kolesarje, ureditev avtobusnih postajališč in sanacija mostu preko reke Ložnice v Pečkah. »Za ta projekt je izdelana in potrjena projektna dokumentacija. Prav tako je sklenjen sofinancerski sporazum z Občino Makole. Ocenjena vrednost investicijskega projekta znaša 1,7 milijona evrov, od česar je delež Občine Makole 341.600 evrov. Kdaj se bodo aktivnosti na projektu nadaljevale, v tem trenutku ni znano,« so povedali na direkciji.
Na vprašanje, kakšne aktivnosti za udejanjenje projekta je vo-
dila občina, je direktor občinske uprave Igor Erker odgovoril: »Pogajanja z direkcijo je vodil bivši župan, na slabo stanje zadevne ceste pa smo večkrat opozorili
tako direkcijo kot upravljavca cest (CP Ptuj). Projekt še ni bil izveden, saj v državnem proračunu niso bila zagotovljena sredstva za ta projekt.«

Foto: Črtomir Goznik
Sicer pa je znano, da se direkcija za infrastrukturo že leta spopada s kroničnim pomanjkanjem denarja za investicije v cestno infrastrukturo. Letos so na direkciji razpolagali s 122 milijoni evrov (od tega le dva milijona evrov za investicije), s prerazporeditvijo iz lanskega leta pa je direkcija v začetku junija dobili še 15 milijonov evrov. S pomočjo teh dodatnih sredstev bodo končana dela na šestih projektih, ki so bila zaradi pomanjkanja sredstev ustavljena v različnih fazah, so za STA pojasnili na direkciji. Sicer pa bi po ocenah direkcije za investicijsko-vzdrževalna dela vsako leto potrebovali vsaj 200 milijonov evrov.
Mojca Vtič
Foto: ČG
6 Štajerski TEDNIK
Podravje
torek • 1. septembra 2015
Ptuj • Končal se je Terasafest
Študentje popestrili dogajanje v mestnem jedru
Tradicionalni kulturni festival Kluba ptujskih študentov Terasafest je od zadnjega tedna julija do konca avgusta ob vikendih oživljal dogajanje na Slovenskem trgu. Nastopili so številni zanimivi glasbeniki, predavatelji, likovniki, izpeljali pa so tudi večer pripovedovanja.
Letošnji 8. Terasafest je prvič potekal v soorganizaciji Kluba ptujskih študentov in mladinskega kulturnega centra Kolnkišta. Poletni večeri v najstarejšem slovenskem mestu so bili ponovno v znamenju glasbe. Pred kavarno ptujskih študentov v starem mestnem jedru Ptuja se je ob petkih in sobotah zvečer, med 24. julijem in 22. avgustom, zvrstilo kar 10 pretežno glasbeno obarvanih dogodkov, na katerih je sodelovalo 14 glasbenih skupin različnih žanrov. Izpeljali so tudi predavanje novinarja in vojnega poročevalca Erika Valenčiča, večer pripovedovanja orientalskih
zgodb ter pet likovnih delavnic, katerih izdelki so bili v sklopu festivala tudi razstavljeni.
»Glede na trenutne možnosti kluba, ki se sicer skozi celo leto zelo trudi ohranjati bogato po-
Na Terasafestu se je zvrstilo 14 glasbenih skupin.
nudbo dogodkov za mlade in mlade po srcu, smo uspeli sestaviti zelo kakovosten in predvsem raznovrsten program. Tega bomo tudi v prihodnje izpopolnjevali in ga poskušali čim bolj prilagoditi kulturnim potrebam različnih profilov obiskovalcev, tako naključnih kot tistih, ki ob toplih poletnih večerih namensko prisluhnejo bogatim glasbenim in družbe-no-kritičnim vsebinam in prihajajo na našo teraso zaradi druženja in krasnega ambienta,« je o letošnjem Terasafestu povedal Miha Rajh, vodja projekta.
Dženana Kmetec
Kidričevo • Kljub poletju odprtih več gradbišč
Najzivahneje v Njivercah, Lovrencu in Jablanah
Na območju občine Kidričevo je v teh dneh odprtih več gradbišč, predvsem na področju cestne infrastrukture.
Na cesti v Njiverce poteka posodobitev električnega omrežja in javne razsvetljave, istočasno pa polagajo še dodatni cevovod za telekomunikacijsko omrežje. Občina financira samo gradbena dela in javno razsvetljavo v višini 48.000 evrov, vrednost elek-tromontažnih del, ki jih izvaja in financira Elektro Maribor, enota Ptuj, pa znaša 67.000 evrov. Izvajalec gradbenih del je zasebno podjetje Avdi iz Kidričevega, javno razsvetljavo pa izvaja javno podjetje Vzdrževanje in gradnje iz Kidričevega. Dela naj bi končali do 30. septembra.
Živahno je tudi v Spodnjih Jablanah, kjer opravljajo širitev javne poti; izvajalec del je Cestno podjetje Ptuj, vrednost investicije je 39.600 evrov, dela pa naj bi končali do 15. septembra.
V Lovrencu na Dravskem polju poteka modernizacija dela ceste, izvajalec je podjetje Talen iz Stražgonjce, vrednost naložbe je 14.000 evrov, dela pa naj bi
bila končana do 20. septembra. V naselju Njiverce poteka tudi modernizacija ceste pri zbirnem centru v novem naselju; izvajalec del je podjetje Avdi, vrednost
" f -:! : >
Foto: M. Ozmec
V Njivercah te dni opravljajo posodobitev električnega omrežja in javne razsvetljave, istočasno pa polagajo še dodatni cevovod za telekomunikacijsko omrežje.
investicije je 18.000 evrov, dela pa naj bi bila končana do 30. septembra. V Zgornjih Jablanah je v zaključni fazi rekonstrukcija in razširitev javne poti, odsek od žage do kmečkega turizma. Dela izvaja CP Ptuj, vrednost investicije je 85.000 evrov in je v zaključni fazi. Končali pa so že modernizacijo Mladinske ulice 6, 7 in 8 v Kidričevem, kjer je dela prav tako izvajalo podjetje Avdi, vrednost investicije pa je 32.000 evrov. Sicer pa so v občini Kidričevo letos končali tudi tri projekte ureditve poljskih poti na območju vseh treh komasacij. Vse tri projekte je sofinanciral ARSKTRP - Evropski sklad za razvoj podeželja, v skupni vrednosti okoli 200.000,00 evrov.
-OM
Cirkulane • Šesta redna seja občin
Razmišljajo o
Člani sveta občine Cirkulane so se v sredo, 26. avgusta, voizvoljeni svetnici Miri Petrovič, ki je bila na nadomest
Župan Janez Jurgec je na seji podal poročilo o polletni realizaciji proračuna. Vrednost letošnjega proračuna je okrog 2,8
milijona evrov. V prvi polovic
leta so bili prihodki realizirani 45-, odhodki pa 40-odstotno. Iz naslova primerne porabe (gla-varine) pričakuje občina Cirkulane letos 1.616.000 evrov. Lani je bil ta znesek za okrog 35.000 evrov višji. Poleg nižje glavarine občine manj sredstev prejmejo tudi iz naslova 21. oz. 23. člena Zakona o financiranju občin. Kot je povedal župan Jurgec, je občina Cirkulane po tem členu
predlani prejela 149.000 evrov, lani je bil znesek polovico nižji, letošnji pa znaša le 34.000 evrov.
Obnova treh cest in gradnja trim steze
Na seji je bilo precej razprave o cestni infrastrukturi - vzdrževanju in modernizaciji. Podžupan ter predsednik občinskega odbora za okolje in prostor Franc Milošič (SDS) je v potrditev občinskemu svetu podal predlog za sanacijo treh cestnih odsekov. Predlog so svetniki potrdili, sanacija bo izvedena
Pomagali bodo 23-letnemu invalidu pri nakupu avtomobila
Svetniki občine Cirkulane so soglašali, da občina nameni finančno donacijo 23-letnemu invalidu Danijelu Milošiču iz Gradišč. Osnovno in srednjo šolo je fant obiskoval v Kamniku. Po poklicu je elektrotehnik, je pa tudi športnik in muzikant. V Gradiščah živi pri rejniški družini. Ker si želi kupiti svojim potrebam prilagojen avtomobil, ki stane od šest do osem tisoč evrov, je na občino naslovil prošnjo za finančno donacijo. Župan in svetniki so sklenili, da bodo fantu namenili najmanj 2.000 evrov.
Majšperk • Živahno tudi na počitni
Zadovoljni s pol
Kljub času dopustov in počitnic so se sredi prejšnjega po varstvu otrok pa so v majšperškem vrtcu povečali
Foto: KPS
Spuhlja • Deveti praznik četrtne skupnosti
Kako v prihodnje z odlagališčem CERO Gajke
V Spuhlji so v soboto, 29. avgusta, proslavili praznik četrtne skupnosti. Ob tej priložnosti so v večnamenski dvorani pripravili krajšo slovesnost, po slovesnosti so krajani druženje nadaljevali ob športnih igrah.
Predsednik ČS Spuhlja Jure Hanc je v slavnostnem govoru izpostavil predvsem pobude in predloge, ki so jih naslovili na vodstvo Mestne občine (MO) Ptuj. »Vse nas zanima zgodba o CERO Gajke. Na MO Ptuj smo podali vprašanje, kdaj bo zbor krajanov, na katerem bi pojasnili razvojne načrte MO Ptuj do izteka pogodbe in po tem obdobju. Na občini so pojasnili, da zbor krajanov načrtujejo v jesenskem času. Druga pomembna pobuda je dolgoletna težava z ureditvijo regionalne ceste - od Ormoške ceste proti Spuhlji. Ureditev kolesarske poti in pločnika ob regionalni cesti je po pogodbi CERO Gajke še edina odprta zahteva krajanov Spuhlje. Iz letošnjega državnega proračuna je razvidno, da naj bi se naložba začela v prihodnjem letu in nadaljevala
po etapah. Na MO Ptuj smo vložili tudi pobudo, da se na lokalni cesti v bližini Salona pohištva Šmigoc namesti betonsko korito, s katerim bi omejili promet skozi del vasi, imenovan Siget. Vodstvu mestne občine smo posredovali še nekaj drugih predlogov: za obnovo regionalne ceste na določenih odsekih, za sanacijo odvodnega jarka za Sigetom do Zabovcev,« je navedel predsednik ČS Spuhlja Hanc ter krajane pozval k podpisu peticije za izgradnjo hitre ceste med Ptujem in Ormožem.
KajjeoGajkah povedal župan Senčar
Krajanom Spuhlje se je na praznovanju pridružil župan MO
Ptuj Miran Senčar. Predstavil je trenutno delo in aktivnosti, ki jih ta čas pelje ptujska mestna občina. »V glavnem končujemo naložbe, ki so se začele v mi-
Foto: MZ
Predsednik ČS Spuhlja je Jure Hanc, ki je tudi član sveta MO Ptuj (Lista dr. Štefana Čela-na).
nulem obdobju. Vse se začne in konča pri denarju, ki ga je vedno premalo. Težava je tudi v tem, da smo že dve leti v novi finančni perspektivi, denarja iz te perspektive še vedno ne črpamo. Zato tudi za prihodnje leto ni pričakovati začetka nekih večjih investicij. Ker občina sredstev za njih nima. Bomo pa aktivni na manjših projektih. Kar se tiče zgodbe CERO Gajke: pridobljeno je okoljevarstveno dovoljenje - vendar je veljavno za naprave in objekte, ki bi jih bilo treba zgraditi. Investicija v CERO zahteva 20 milijonov evrov. Denarja za tako obsežno naložbo nimamo. Na evropska sredstva ne moremo računati in zato bo treba najti neki izhod v sili. Po letu 2015 se v Gajkah komunalnih odpadkov na način, kot se to izvaja sedaj, ne bo več
smelo odlagati. Možnosti za nadaljnje delovanje CERO Gajke je več: odlagališče lahko zapremo in ostane samo zbirni center, lahko bi imeli zbirni center in kompostarno ... Vse različice bo preučila ekspertna skupina in v sredini septembra pričakujemo predloge. Za jesenski čas pa potem v Spuhlji načrtujemo zbor krajanov,« je v nagovoru med drugim poudaril župan Senčar ter v nadaljevanju izrazil pričakovanje na dobro sodelovanje in krajanom izrekel čestitke ob njihovem krajevnem prazniku.
V kulturnem delu prireditve so zapeli člani MoPZ Jezero Bu-dina-Brstje, z atraktivno glasbeno točko na bobnih se je predstavila desetletna domačinka Kaja Kralj.
Mojca Zemljarič
Kot je poudarila županja Darinka Fakin, so dosegli dokaj visoko polletno realizacijo: »Ker gre za zaključevanje evropske perspektive, smo večino investicij izvedli že v prvem polletju. Posledica tega pa je, da je bil proračun realiziran v skoraj 52 odstotkih od planiranega, tako na prihodkovni kot na odhodkovni strani. Nekoliko večje je odstopanje pri kapitalskih prihodkih, kjer v prvem polletju še ni bilo realizacije, pri transfernih prihodkih pa je realizacija višja zaradi prejetih sredstev iz naslova finančne izravnave, ki jih v proračunu nismo planirali. Tudi odhodki so bili ob poletju realizirani v višini 51,8 odstotka, večjih odstopanj po proračunskih postavkah pa ni bilo. Realizacija je bila v nekaterih postavkah realizirana, nekje manj, drugje več, sicer pa je bilo realiziranih že polovico načrtovanih letošnjih investicij v naši občini.«
V vrtcu bodo povečali normative
Na predlog vodstva OŠ Majšperk so zaradi povečanega
torek • 1. septembra 2015
Podravje
Štajerski TEDNIK 7
skega sveta
najemu še enega kredita
sestali na šesti redni seji in razpravljali o 13 točkah dnevnega reda. Na začetku seje so potrdili mandat no-nih volitvah v občinski svet izvoljena kot kandidatka SMC.
v sklopu rednega vzdrževanja. Obnovili bodo naslednje odseke lokalnih cest: Pristava-Paradiž (200 metrov, vrednost 24.500 evrov), Brezovec-Meglošak (130 metrov, 9.750 evrov) in Slatina (70 metrov, 4.600 evrov). Vrednosti del so z DDV.
Občina Cirkulane bo pričela tudi gradnjo trim steze na športnem stadionu. Za sofinanciranje investicije so se sicer prijavili na razpis, a so bili s prijavo neuspešni. Po besedah župana bodo investicijo kljub temu izvedli, saj bodo zadostovala sredstva, ki so jih na proračunski postavki zagotovili kot lastni delež. Pri razpravi o vlaganjih v cestno infrastrukturo je svetnik Zvonko Bratušek (SD) opozoril, naj se dela izvedejo kakovostno.
O vrtcu in odpisu dolgov
Svetnika Ivana Hemetka (SLS) je zanimalo, ali je v vrtec vpisanih dovolj otrok, da bodo ostale štiri skupine. Direktorica občinske uprave Milena Debeljak je odgovorila pritrdilno in dodala, da bo s 1. septembrom v vrtec vpisanih 61 otrok, med letom
Padec cen v gradbeništvu povod za novo zadolževanje
Župan Janez Jurgec je na seji občinskega sveta predstavil idejo, da bi se občina dodatno zadolžila -za asfaltiranje makadamskih cest. »Imamo med 25 in 30 kilometrov neasfaltiranih cest. Letno za njihovo vzdrževanje in gramoziranje namenimo od 40.000 do 50.000 evrov. Vsako večje deževje nam gramoz odnaša. Predlagam, da najamemo kredit in ceste asfaltiramo. Denar, ki ga zdaj porabimo za gramoziranje, bi potem namenili za plačilo obrokov kredita. To je samo predlog, ki ga dajem v razmislek. Če boste svetniki dali zeleno luč, bomo pridobili ponudbe za najem kredita,« je dejal župan.
Svetnico Miro Petrovič (SMC) je zanimalo, o kakšnem znesku najema kredita se pogovarjajo. Župan je odgovoril, da znesek še ni določen ter dodal: »Bi se nam pa izplačalo najeti ta kredit in ga porabiti za modernizacijo cest, saj so se gradbena dela v primerjavi z minulimi leti precej pocenila. Deveto leto smo občina in približno poznam gibanje cen ter vrednosti del. Danes so investicije pri gradnji ali obnovi cest za od 30 do 40 % nižje, kot so bile pred leti. Zato menim, da je ugoden čas, da bi najeli posojilo in denar vložili v asfaltiranje cest.«
Dodajmo, da občina Cirkulane en kredit že odplačuje. Najeli so ga za gradnjo večnamenske dvorane.
'-»; V.
Hi
Foto: M. Ozmec
pričakujejo še dodaten vpis, tako da bi jih bilo skupaj 69. Po normativih imajo v štirih skupinah prostora za 73 otrok.
Pri točki Pobude in vprašanja je svetnik Bratušek predlagal, naj se za prihodnje leto sestavi koledar prireditev, v izogib temu, da se po dva ali več dogodkov organizira na isti dan. Svetnica Petrovičeva je podala pobudo, da občina Cirkulane pristopi k ukrepu za odpis dolgov. Župan
je pojasnil, da so v šoli in vrtcu poizvedovali, ali obstajajo dolžniki, ki bi bili po tem ukrepu upravičeni do odpisa. Dobili so odgovor, da tovrstnih dolžnikov naj ne bi bilo. Je pa župan Jur-gec postregel z eno zanimivo informacijo. Zakonodaja naj bi namreč lokalnim skupnostim že tako ali tako dovoljevala, da neposredno odpišejo dolgove v višini do 210 evrov.
Mojca Zemljarič
ški seji občinskega sveta
letno realizacijo proračuna
tedna sestali svetniki občine Majšperk in ugotovili, da so ob polletju realizirali že skoraj vse pomembnejše investicije; zaradi povečanega povpraševanja normative.
povpraševanja po varstvu otrok sprejeli sklep o povečanju normativov v posameznih oddelkih vrtca za največ 2 otroka; na predlog županje pa so dodatno sprejeli še predlog o zagotovitvi 20.000 evrov za nakup delno rabljene fitnes opreme za športni park Majšperk.
Tudi tokrat pa je bilo nekaj zanimivih pobud in vprašanj svetnikov; med drugim je Kristijan Lovrenčič opozoril na nujnost sanacije avtobusnega
postajališča v Slapah; Milana Ta-cingerja je zanimalo, kdaj bodo lahko sanirali dotrajan most čez Dravinjo v Koritnem; Dragomir Murko je dal pobudo, da bi na podporni zid na Ptujski Gori dali izdelati napis Dobrodošli v občini Majšperk. Rado Rodošek pa je opozoril, da ob državnih cestah manjkajo številni mejniki, ki naj bi jih nekdo namerno izpulil ali pa so jih v zimskem času izpulili snežni plugi.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Majšperški svetnice in svetniki so z veseljem ugotovili, da so že ob polletju realizirali vse večje letošnje investicije, med drugim izgradnjo vodovoda na Kupčinjem Vrhu pri Stopercah, opravili pa so tudi energetsko sanacijo stoperške osnovne šole (na fotografiji).
Ob prazniku dve občinski plaketi ■ ■ ■ ■ ■
in tri priznanja
Na predlog komisije za odlikovanja in priznanja so po sicer precej zanimivi razpravi majšperški svetniki sklenili, da bodo na osrednji slovesnosti ob letošnjem, že 19. občinskem prazniku podelili dve plaketi občine in tri občinska priznanja. Plaketo občine Majšperk bo prejelo Kulturno umetniško društvo Stoperce, ki letos praznuje 80-letnico uspešnega delovanja, ter Društvo invalidov Majšperk-Kidričevo, ki deluje že 20 let. Za izstopajoče dosežke na posameznih področjih dela pa bodo priznanja občine Majšperk prejeli Leopold Karneža, Irena Obreht in Marjana Kamenšek.
8 Štajerski TEDNIK
Kmetijstvo
torek • 1. septembra 2015
Iscemo naj pridelek
Družba Radio-Tednik Ptuj letos znova išče vaš naj pridelek. Do vsakega četrtka lahko k nam prinesete najzanimivejši pridelek, ki od drugih izstopa po velikosti, teži, obliki ali čem drugem. Vsak petek bomo v Štajerski budilki najboljšega nagradili s košaro presenečenja Kmetijske zadruge Ptuj.
Tokrat jo prejme družina Golc iz Markovcev, ki je pridelala jajčevec v obliki nagajivega možička.
pab
Gornja Radgona • Posvet o pridelavi sladkorne pese
Prednosti, možnosti in pasti
Združenje pridelovalcev sladkorne pese Slovenije (ZPSPS) si še naprej prizadeva za ponovno oživitev
Pridelava sladkorne pese je bila v Sloveniji do leta 2006 pomembna panoga in je za pridelovalce v vzhodni Sloveniji predstavljala pomemben del dohodka. Vstop naše države v EU je narekoval tudi sprejem nekaterih potez, ki jih sedaj večina obžaluje. V okviru reforme trga s sladkorjem je prišlo do opustitve proizvodnje sladkorja in pridelave sladkorne pese v Sloveniji. Tovarna sladkorja Ormož (TSO), katere lastnik je nizozemski živilski koncem Cosun, je zaprla svoja vrata, tako država, kot tudi lastniki in kmetje pa so zaradi opustitve pridelave in proizvodnje skupaj iz evropske blagajne dobili več kot 60 milijonov evrov. Opremo in del zemljišča v Ormožu so prodali, delavci pa so končali na cesti. Uveden je bil režim kvot za sladkor, ki pa bodo ukinjene leta 2017. Ko so pred dvema letoma za ukinitev kvot izvedeli člani ZPSPS, so začeli upati, da bodo nekoč na slovenskih njivah znova pridelovali t. i. »kraljico polj«. Tako so naročili študijo, ki je pokazala, da bi za ponovno
oživitev proizvodnje potrebovali 136 milijonov evrov.
Nespodbudne napovedi za sektor sladkorja
Evropski poslanec Franc Bo-govič je potrdil, da je odločitev EU o ukinitvi kvot v letu 2017 dokončna. Hkrati je opozoril, da cene sladkorja in napovedi za sektor sladkorja za naslednja leta niso najbolj spodbudne. »Kljub na prvi pogled slabim okoliščinam sem prepričan, da mora slovenska kmetijska politika in stroka podrobno proučiti situacijo in se skupaj s kmeti odločiti, ali je nastopil čas, da se kraljica poljščin ponovno prideluje in predeluje v Sloveniji.
Država nima denarja za novo tovarno
Kot je dejala državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Tanja Strniša, na resornem ministrstvu podpirajo prizadevanja
Hektarski donos sladkorne pese je bil v Sloveniji (v primerjavi z drugimi
kmetov za ponovno oživitev te poljščine. Dodala je, da je kmetijsko ministrstvo glede na dogajanja na trgu s peso in sladkorjem v zadnjem obdobju naročilo neodvisno strokovno študijo o možnostih ponovne pridelave sladkorne pese in proizvodnje
sladkorja z oceno tveganja. »Študija bo dala celovito oceno o možnostih uvedbe ponovne pridelave in proizvodnje sladkorja ob upoštevanju potencialnih tveganj.«
K temu je Eva Štravs Podlogar, v. d. generalne direktorice za
Slovenija • Podravje bi lahko postalo slovenski vrt zelenjadarske proizvodnje
Saga o zbiranju soglasij za namakalne sisteme se nadaljuje
Pomanjkanje padavin in visoke temperature bodo tudi letos oklestile kmetijske pridelke. Še posebej so zaradi vročinskega stresa prizadete poljščine na plitvih prodnatih tleh Ptujskega in Dravskega polja, opozarja Peter Pribožič s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj.
Foto: Pab
»Prvi val vročega suhega vremena je pustil večje posledice na posevkih buč, zelenjadnicah in krompirju, katerih pridelek bo nižji, saj je bilo pomanjkanje padavin v fazi, ko rastline najbolj potrebujejo vodo. Drugi val vročega vremena pa je povzročil večji izpad količine pridelka posevkov koruze in tudi krompirja. Vse to govori v prid temu, da si na Dravskem in Ptujskem polju brez ureditve namakalnih sistemov stabilne proizvodnje ne moremo zagotoviti,« je poudaril Pribožič. Znano je, da si ptujski zavod prizadeva, da bi v novi finančni perspektivi izvedel obsežen projekt izgradnje namakalnega sistema, katerega ocenjena vrednost znaša 15 milijonov evrov. A za izgradnjo namakalnega sistema ob reki Dravi je pogoj soglasje lastnikov kmetijskih zemljišč in ravno pri tem pogoju se že lep čas zapleta. Zato Pribožič pravi: »Vsi skeptiki, ki pa jih ni malo, in tudi najemniki državne zemlje Sklada kmetijskih zemljišč bi ob pogledu na osušena polja morali resno razmisliti in se aktivno vključiti v namakalne skupnosti. Iniciativo za izgradnjo namakalnih sistemov bi morali voditi obdelovalci in lastniki zemljišč. Mi pa imamo občutek, da moramo strokovne službe skorajda siliti lastnike in najemnike zemljišč,
da bi pristopili k namakalnim sistemom.«
Na vprašanje, zakaj lastniki po njegovem mnenju ne pristopijo k projektu namakalnih sistemov, je odgovoril, da včasih še sam ne ve, kje je vzrok. »Najverjetneje lastnikom in najemnikom zemljišč primanjkuje podjetnosti in videnja prednosti namakalnega sistema. Gotovo je težava tudi nepripravljenost za sodelovanje in skupno načrtovanje. S tem
imamo tudi težavo pri poslovnem organiziranju proizvodnje pridelave in trženja. Pričakovali bi tudi večjo iniciativo podjetij, ki obdelujejo državno zemljo, zadrug. Kljub temu upam, da bomo v naslednjih letih v Po-dravju zgradili v primerjavi z drugimi območji največ namakalnih sistemov in dolgoročno vzpostavili v Podravju slovenski vrt zelenjadarske proizvodnje,« je dejal. Ob tem je zavrnil, da
bi bil vzrok nezainteresiranosti strošek izgradnje namakalnega sistema. Kot je pojasnil, država v celoti pokrije investicijo v velik namakalni sistem, ob tem pa je tudi DDV za lokalne skupnosti upravičen strošek. »Vzdrževanje sistema in uporaba sistema pa je po izkušnjah strošek, ki se gotovo povrne, saj se prihodek na hektarju površine bistveno poveča. Drži pa, da mora kmet sam investirati v namakalno tehniko,
vendar bodo tudi tukaj finančne podpore za nakup,« je še dodal.
Markovčani, Videmčani in Dornavčani za zdaj
V	I ■	■	■
se nezainteresirani za namakalni sistem
Interes za izgradnjo namakalnih sistemov sta pokazali Semenarna Ljubljana in Biotehniška šola Ptuj, kjer se izdeluje vloga za pridobitev odločbe. »Gorišni-ca ima zbrane podpise in bo tudi izdelana vloga za širitev namakalnega sistema Zagojiči. Tudi v Ormožu so zbrani podpisi za širitev namakalnega sistema Velika Nedelja in bo oddana vloga za uvedbo namakalnega sistema. Hajdina bo imela do konca
meseca zbrane podpise in se bo izdelala vloga še letos. V občini Starše še ni zbranih podpisov, vendar se vodijo aktivnosti v tej smeri. Občina Rače-Fram bo gradila namakalni sistem ob akumulaciji Požek pri Ješenci. Občina Selnica ob Dravi že tudi ima zbrane podpise, kjer vodi iniciativo za namakalni sistem Kmetijska zadruga Selnica. Ne vem, zakaj ni interesa lastnikov zemljišč v občinah Markovci, Videm pri Ptuju in Dornava. Te tri občine imajo tudi veliko zemljišč, ki so potrebna namakanja in hkrati možnost koriščenja vode iz reke Drave. Upam, da se bo tudi tu v naslednjih mesecih zgodil preobrat in bodo pristopili k pripravi dokumentacije za namakanje, saj se aktivnosti že nekaj časa vodijo v tej smeri,« je še povedal Pribožič.
Mojca Vtič
SfeC
Foto: arhiv
»Na Dravskem in Ptujskem polju brez ureditve namakalnih sistemov stabilne proizvodnje ne moremo zagotoviti, « je prepričan vodja svetovalne službe Peter Pribožič.
Kmetijskemu ministru Dejanu Židanu je bilo že ob julijskem obisku Ptuja postavljeno vprašanje, ali lahko država kot lastnica kmetijskih zemljišč odloči, ali se bo nekje gradil namakalni sistem ali ne. Židan je takrat odgovoril: »Kadar država sili kmete v nekaj, naleti zgolj na odpor. Zato skušamo lastnike zemljišč stimulirati v obliki visokega sofinanciranja. Počakajmo, da imajo kmetije od novih investicij korist, naj pa potem država sofinancira. Napačno je, če država sili v investicije.
torek • 1. septembra 2015
Kmetijstvo
Štajerski FEDNIK 9
ponovne pridelave sladkorne pese
pridelave sladkorne pese na slovenskih poljih.
evropskimi državam) izjemno nizek.
turizem in internacionalizacijo, v imenu ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo dejala, da bi bila lokacija nekdanje tovarne v Ormožu najprimernejša za ponovno vzpostavitev pridelave sladkorja, vendar je mnenja, da bi bilo treba za finan-
Sok: Pričakujemo pomoč države
Župan Alojz Sok je poudaril, da si lokalna skupnost želi ponovne pridelave in predelave sladkorne pese. »Naši kmetje v tem trenutku niso niti organizacijsko, niti kapitalsko tako povezani, da bi lahko to idejo sami uresničili. Na tej poti bi jim morala država pomagati.«
Predlagal je, da država določi človeka, ki bo skrbel za povezovanje pri uresničevanju ponovne oživitve pridelave in predelave sladkorne pese. Ob tem je spomnil, da je v slovenskih bankah trenutno nemogoče priti do kapitala, ki bi investitorju pomagal zgraditi tovarno. »Če toliko govorimo o samooskrbi, bo morala država povedati, kaj na tem področju hoče.«
Občina Ormož je pripravljena tudi vstopiti delno v lastništvo zemljišča, je še dejal.
/
Foto: Miha Soštarič
ciranje izgradnje nove tovarne v celoti zagotoviti privatni kapital. »Vstop države v solastništvo bodoče tovarne ne bi bilo v skladu z usmeritvami o umiku države iz gospodarstva. V sedanji gospodarski krizi država tudi nima na voljo razpoložljivih sredstev za
investicije v nakup zadevne nepremičnine,« dodaja Štravs Pod-logarjeva.
Slovenska njiva ni pripravljena na peso
Poleg investitorja oz. več investitorjev, ki bodo morali
primakniti okoli 100 milijonov evrov za gradnjo nove tovarne s sodobno predelovalno tehnologijo, bodo svoje morali narediti tudi lastniki zemljišč, ki so po pripovedovanju Roka Miheliča z Biotehniške fakultete v Ljubljani nekonkurenčna z evropskimi. Postregel je s podatkom, da kljub dokaj dobri strokovni podpori TSO in spe-
cialističnega centra za sladkorno peso Slovenija ni dosegala vidnejših rezultatov v količinah pridelanega sladkorja. Pridelki sladkorja so bili pri nas glede na EU podpovprečni. »Leta 2005 je bilo slovensko povprečje le 6,43 tone sladkorja na hektar, vodilna Francija pa ga je v povprečju pridelala kar 12,33 tone na hektar,« je bil natančen Mi-helič, ki je navedel več razlogov za tako skromne rezultate. Izpostavil je izrazito kislost tal v severovzhodni Sloveniji, pesa pa je kultura, ki zahteva nevtralna tla. Kar 39 % zemljišč v predelu Pomurja in Podravja je prekislih za pridelavo sladkorne pese. »Če želimo dober pridelek, bo potrebno okrog 10 ton apnenca na hektar. To pa je velik strošek,« je poudaril. Poleg kislosti tal je omenil tudi njihovo zbitost tal in še dodal: »Posebno skrb bo treba nameniti tudi gnojenju z mineralnimi gnojili, še posebej z dušikom, saj je bil v preteklosti hud problem previsoka vsebnost amino sladkorjev v pesi in posledično slab pridelek sladkorja.«
Ne (samo) sladkorna pesa, ampak proizvodi iz nje
O ekonomskem pomenu sladkorne pese je govoril dr. Črtomir Rozman iz Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. Povedal je, da sladkorna pesa daje veliko boljše ekonomske rezultate pri etanolu in bioplinu.
Da se je treba usmeriti v nove proizvode na bazi sladkorne pese, s čimer bi se pridelovalci izognili preveliki izpostavljenosti sladkornim koncernom, pa je poudaril Pedram Dehdari iz nemškega podjetja Ensymm in dodal, da poraba in proizvodnja predvsem pektina v svetu močno rasteta. Alternativa, kot je v svojem nagovoru dejal Hans van Klink, direktor razvojnih projektov pri nizozemski družbi za traj-nostni razvoj, pa je proizvodnja bioetanola.
»Sladkorna pesa se mora vrniti v ta prostor, zato bomo aktivnosti peljali naprej,« je odločen predsednik ZPSPS Miroslav Kosi, ki je tokrat ponovno poudaril, da poleg finančnih učinkov za kmeta prinaša pridelava in predelava sladkorne pese tudi nova delovna mesta, ki so v gospodarsko obubožanem vzhodnem delu Slovenije nujno potrebna.
Miha Šoštarič
Kmetijstvo • Ne kodeks, ne sprememba zakona nista preprečila izkoriščanja pridelovalcev
Pridelovalci ne upajo povedati, ko jih trgovci izsiljujejo
Uveljavljanje akcijskih cen tudi po končani akciji, zahtevek trgovca, da mu dobavitelj plača prispevek za uvrstitev izdelka na prodajno polico, sta le dve izmed več zaznanih nepoštenih praks, ki jih uporabljajo trgovci, je razvidno iz poročila varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano Jožeta Podgorška.
V Gornji Radgoni, kjer je varuh tudi pripravil okroglo mizo o nepoštenih praksah, je Podgoršek poudaril, da lahko nepoštene prakse preprečimo le s sodelovanjem vseh, sam pa za onemogočanje nepoštenih praks potrebuje informacije. Namreč pridelovalci ne želijo oziroma ne upajo povedati, ko jih kdo izsiljuje, ugotavljajo na agenciji za varstvo konkurence. Sicer pa je agencija uvedla že dva postopka, ki sta se končala z zavezami. Prvi postopek je bil uveden zaradi zlorabe prevladujočega položaja proti Mercator-ju, drugi pa zaradi kartelnega dogovarjanja med trgovci Tuš, Spar in Mercator.
Zaveze ostajajo zgolj mrtva črka na
papirju
Da bi bili odnosi med kupci in dobavitelji karseda pošteni, koristni za vse deležnike, je pred pol leta vlada ustanovila institut varuha. Sicer je bil že leta 2011 podpisan Kodeks dobrih poslovnih praks med deležniki v agroživilski verigi. Namen podpisa kodeksa je bilo izboljšanje poslovnega sodelovanja, krepitve partnerstva ter ureditev razmerij v verigi preskrbe s hrano. Lani je bil kodeks nadgrajen še
s spremembo zakona o kmetijstvu, tako da je v zakonu zapisano, da so nedovoljena ravnanja, s katerimi ena stranka znatno izkorišča drugo pogodbeno stranko. Prav tako je v nasprotju z zakonom nespoštovanje predpisanih plačilnih rokov, vsiljevanje pogojev, zlasti dodatnih plačil ali popustov, promocij itd. A kljub podpisanemu kodeksu, zakonu so nepoštene prakse še vedno prisotne. Tako je direk-
torica zbornice kmetijskih in živilskih podjetij Tatjana Zagorc med nepoštenimi praksami izpostavila predvsem povečanje popustov, zahteve za izenačitev cen s tujino, roki za nove cenike, kriterije za reklamacije, nabavno politiko trgovcev glede naročenih količin in enostransko podaljševanje plačilnih rokov.
Sicer pa iz poročila varuha še izhaja, da so dobavitelji živil v letu 2014 zabeležili povišanje
stroškov osnovnih surovin, višje cene energentov, embalaže in delovne sile. »Dvige stroškov pa v obliki višjih prodajnih cen zelo težko uveljavijo pri trgovcih. Tudi če trgovci sprejmejo nove cene, se lete uveljavijo z velikim zamikom (dva meseca ali več). Trgovci uporabljajo v številnih primerih in odnosih z dobavitelji veliko pogajalsko moč, kar lahko negativno vpliva na učinkovito konkurenco. Do-
bavitelji živil imajo v primerjavi z velikimi trgovskimi družbami zelo šibko pogajalsko moč, saj morajo skoraj brezkompromisno sprejemati vse pogoje tr-
govcev. Kljub temu dobavitelji to razumejo kot sprejemljivo poslovno prakso,« je zapisano v poročilu varuha.
Mojca Vtič
Primeri dobrih poslovnih praks:
Lušt - Tuš: trgovska veriga Tuš je ob nastajanju proizvodnje paradižnika v podjetju Lušt investirala v promocijo paradižnika in na začetku tudi ekskluzivno prodajala ta paradižnik, rezultat tega sodelovanja je bila uspešna rast obeh partnerjev;
Spoštujemo, kar je naše, slovensko: trgovska veriga Tuš intenzivno promovira slovenska kmetijska gospodarstva in živilskopredelovalna podjetja in njihove pridelke/izdelke;
100 % slovensko: trgovska veriga Mercator intenzivno promovira slovenska kmetijska gospodarstva in živilsko-predelovalna podjetja in njihove pridelke/izdelke;
Tržnice Iz domačih krajev: trgovska veriga Mercator intenzivno promovira slovensko sadje in zelenjavo;
Slovenija, moja dežela: trgovska veriga Spar intenzivno promovira slovenska kmetijska gospodarstva in živilsko-predelovalna podjetja in njihove pridelke/izdelke.
Primeri nepoštenih poslovnih praks:
Zamujanje s plačili (plačilna nedisciplina) po celotni verigi preskrbe s hrano.
Spreminjanje cenikov (nižanje cen) za preteklo obdobje.
Izrazit pritisk na dobavitelje z željo po dodatnih rabatih ali znižanju nabavnih cen s strani izrazito močnejše trgovine.
Nesorazmerni penali v primeru zamude dobave ali ne-dobave izdelkov iz opravičljivih razlogov.
Vir: Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano

Foto: Mojca Vtič
10 Štajerski TEDNIK
Kultura in izobraževanje
torek • 1. septembra 2015
Cirkovce • Vesele Polanke praznujejo 20 let
Od ljudskih viz do hardrocka
Skupina ljudskih muzikantk Vesele Polanke, ki delujejo v okviru prosvetnega društva Cirkovce, muzicira na stare ljudske instrumente že dvajset let, zato se te dni že pripravljajo na jubilejni koncert z naslovom Od ljudskih viž do hardrocka.
Foto: M. Ozmec
Tako so Vesele Polanke zaigrale na letošnjem ocenjevanju Podeželskih dobrot v Lovrencu.
Bilo je nekega veselega sončnega popoldneva 18. novembra 1995, ko sta za neko veselo družbo skupaj zaigrali Mara Urih na glavnik in Emica Kova-čič na lončeni bas. Bilo je tako prijetno, da je Mara predlagala ustanovitev muzikantk na ljudske instrumente, ki so se poimenovale Vesele Polanke. Tako se je začelo ...
Kot nam je zaupala Pavla Veler, ki je v skupini zadolžena za stike z javnostjo, so sledili številni nastopi na različnih domačih kulturnih in turističnih občinskih prireditvah, ob občnih zborih društev, velikokrat pa so
zaigrale tudi ob različnih osebnih in drugih praznovanjih. Posebno toplo pa so jim pri srcu obiski pri starejših ob rojstnih dnevih, ko skupaj zapojejo in se jim slavljenci zahvaljujejo s solzami v očeh. Da niso kar tako, dokazujejo že dve izdani kaseti in kompaktna plošča, ki so jih izdale skupaj z ljudskimi pevkami Žanjice, posnele pa so že tudi dva videospota. Kot dodaja Pavla Veler, so v teh letih Vesele Polanke doživele veliko lepega: »Letno imamo tudi do 50 nastopov, ki nas v večini osrečujejo in notranje bogatijo, saj igramo in pojemo za svoje in veselje go-
stiteljev. Smo vesele Polanke in bomo igrale, dokler bomo imele poslušalce. Za letos imamo koledar že ves popisan in prepričana sem, da bo še dolgo tako.«
Sicer pa pripravljajo ob 20-le-tnici Vesele Polanke jubilejni koncert pod naslovom Od ljudskih viž do hardrocka, ki bo v soboto, 12. septembra, ob 19. uri v večnamenski dvorani v Cir-kovcah. Na odru se bodo poleg jubilantk vrstili nastopi različnih gostov, pripravljajo pa tudi presenečenje. Ker vstopnine ne bo, so prepričane, da bo za vse luštno in veselo.
M. Ozmec
10 o/o P0PUST
na večletno
trajanje nezgodnega
ZAVAROVANJA otrok in
mladine
UGODNOSTI OB SKLENITVI DO 31. 10. 2015!
Zavarovanje homeopatskih zdravil le za 1,93 EUR letne premije Ugodnosti Si.mobila
Brezplačna otroška vstopnica za Arboretum
Adriatic Slovenica PE Maribor, Ulica Eve Lovše 15, 2000 Maribor, Tel.: 02/32-08-110 Predstavništvo Ptuj, Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj, Tel.: 02/78-06-800 Predstavništvo Slovenska Bistrica, Ljubljanska c. 38, 2310 Slovenska Bistrica, Tel.: 02/81-82-880 Agencija VEN zavarovalno zastopanjeVenčeslavSkledars.p., Rajšpova 16, 2250 Ptuj, Tel.: 02/77-10-886, Agencija VEN zavarovalno zastopanje, Venčeslav Skledar s.p., Kolodvorska 1,2270 Ormož, Tel.: 02/74-11 -709 Agencija PZB Fond, Stanko Vidovič s.p. PE Ptuj, Reševa 28,2250 Ptuj, Tel.: 02/77-76-611,041/611-634 Agencija Klopotec Ormož, Ptujska c. 8b, 2270 Ormož, Tel.: 02/74-11-226 Agencija Zava Ptuj, Panonska ul. 1, 2250 Ptuj, Tel.: 02/77-86-061
031/602-212 ,041/837-665
Nezgoda
Več o posameznih ugodnostih na www.as.si.
www.as.si 080 11 10
Ptuj • Letos je v vrtcu 22 oddelkov prvega starostnega obdobja
Manj malčkov v vrteškem varstvu
V Vrtcu Ptuj je trenutno zasedenih 948 mest za otroke od 1. leta starosti do vstopa v osnovno šolo. 262 jih bo presedlalo v šolske klopi in vrtec v ponedeljek zapustilo, 198 pa jih bodo sprejeli na novo.
Vrtec je za otroke tudi dogodivščina, v kateri se učijo ...
Kot je pojasnila ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž, so otroci razporejeni v oddelke v skladu z normativi. Do 31. avgusta je izmed 948, kolikor jih je bilo vpisanih, 242 otrok vrtec zapustilo.
Kot po navadi so oddelke oblikovali tako, da so v skladu z željami staršev najprej prerazporedili 82 otrok, ki so že obiskovali Vrtec Ptuj in ob lanskem sprejemu niso dobili želene enote. Na novo pa so na razpoložljiva mesta sprejeli še dodatnih 198 otrok.
Kot je še pojasnila Bratuževa, bo v novem šolskem letu začelo delovati 22 oddelkov prvega starostnega obdobja in še štirje kombinirani oddelki, v katere so vključeni otroci prvega in drugega starostnega obdobja v predpisanem razmerju. V 26 oddelkov bo tako vključenih 313 otrok prvega starostnega obdobja. Teh bo največ v enotah Mačice in Podle-sek. „Sicer pa smo zaradi potreb staršev skozi daljše časovno ob-
dobje usposobili vsaj en oddelek za prvo starostno obdobje v vseh naših enotah," izpostavlja ravnateljica ptujskega Vrtca.
Ravno za najmlajše otroke in njihove starše je vstop v vrtec izjemno pomemben. „Zagotovo gre za prvo, čeprav navidezno ločitev otroka in staršev, zato je še kako pomembno, da se vsi deležniki tega velikega in pomembnega dogodka primerno pripravijo. Poudarila bi, da je najpomembnejše medsebojno zaupanje, ki pa se ne nanaša samo na to, da starši zaupajo instituciji ali osebju, ki bo skrbelo za njihovega otroka, ampak gre tudi za zaupanje otroku, da bo ob primerni podpori ta korak zmogel. Ob sprejemu otroka damo staršem tudi majhno zloženko, ki jih usmerja v razmišljanju in ravnanju ob vstopu otroka v vrtec. Vedno smo tudi na razpolago, če starši to želijo, da se individualno pogovorimo o vseh pomislekih ali stiskah. Iz-
jemno uspešna pa so tudi prva srečanja s starši, ko jim podrobneje predstavimo enoto, v kateri bo njihov otrok preživljal čas, in osebje, ki bo skrbelo za njihovega malčka. Skupaj ali individualno se starši lahko pogovorijo o vsem, kar jim povzroča stiske. Ni odveč še enkrat poudariti, da je v tem najtesnejšem odnosu, ki je vzpostavljen med otrokom in starši, zelo pomembno naše notranje počutje, saj to brez vsake besede vznemiri otroka, ki v tem koraku potrebuje največjo in povsem zaupano podporo. Trud vseh zaposlenih je ustvariti te trenutke čim lepše in ne obremenjujoče, ki jih povsem logično otrokovo izrazno sredstvo, to je jok, ne moti. Ne nazadnje je tudi prav, da nam otrok z njim pove, da se srečuje z nečim novim, njemu nepoznanim in potrebuje čas, da to spozna," je v popotnici pred 1. septembrom dejala Bratuževa.
Dženana Kmetec
Videm • Nagradni izlet vrtčevske skupine
Snežinke v beli Ljubljani
Otroci iz skupine Snežinka smo z vzgojiteljicami in ob tehnični pomoči dobrih ljudi in našega hišnika za natečaj Lahkotni svet ustvarili sliko iz aluminija z naslovom »Varujmo naravo«. Slika je bila na natečaju nagrajena s kipcem šumarčka, priznanjem in izletom v belo Ljubljano.
Naslov slike Varujmo naravo smo z našo skrivno minimatu-rantsko abecedo, ki smo jo sami ustvarili, zapisali na sliko. Prikazuje pa razne cvetlice, od katerih vsaka pomeni svojo črko.
V juniju smo izrabili nagrado in šli v belo Ljubljano. Talum nam
je v okviru nagrade podaril prevoz, malico in ogled Hiše eksperimentov za 40 oseb. Da bi nam bilo še lepše, nas je poslanka iz naše občine (in mamice enega od nagrajenih vrtičkarjev) Suzana Lep Šimenko ob tej priložnosti prijazno povabila še na ogled
državnega zbora. V državnem zboru so nas lepo sprejeli, nam razložili marsikaj o njem in nam ga, kolikor je bilo mogoče, tudi razkazali. Iskrena hvala vsem, ki ste nam vse to omogočili!
Otroci skupine Snežinka z vzgojiteljicama Anko in Teo
Foto: arhiv Vrtca Videm
Otroci iz videmskega vrtca so obiskali tudi državni zbor.
Foto: DK
Nogomet
Drava v drugi ligi kot Gorica v prvi
Stran 12
Rokomet
Dva poraza Gorišniča-nov v Slovenj Gradcu
Stran 12
Padalstvo
Balta z reprezentanco na EP do ekipnega zlata Stran 13
Tenis
Tamarino razmerje zmag in porazov 26:2
Stran 13
Rokomet
Ormoža ni remizirali na generalki
Stran 15 Športni vikend
»Ce ne prideš, nisi kul«
Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu!
RADIOPTUJ
tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL, 8. krog
Zavrč zmagovalno s stadiona Matija Gubca
Novinci v prvoligaški konkurenci iz Krškega so odlično začeli prvenstvo in zmagali na uvodnih dveh preizkušnjah na domačem stadionu (Celje, Koper). Od tega trenutka dalje na tretjo zmago še čakajo, tako je ostalo tudi po sobotni tekmi z Zavrčem ...
Na drugi strani je tudi Zavrč dobro začel sezono, nato padel, sedaj pa se pod vodstvom novega trenerja Slavka Matica znova postavlja na noge. Uvodna enajsterica sicer ni doživela bistvenih sprememb, očitno pa se je psihološko stanje ekipe precej izboljšalo. Dvoboj v Krškem je štel »dvojno«, saj sta bili obe ekipi uvrščeni v sredini tabele.
Ljubitelji nogometa v Po-savju so znova lepo zapolnili stadion Matije Gubca, saj se jih je zbralo 1300. Bolje so v tekmo odprli domačini, ki so
Foto: Črtomir Goznik
20-letni Ed Kevin Kokorovič je dosegel premierni zadetek v dresu Zavrča - na tekmi v Krškem je bil vreden treh točk.
že v 5. minuti zahtevali enajstmetrovko, ko naj bi bil Ivan Novoselac v svojem kazenskem prostoru storil prekršek, vendar je piščalka sodnika Mateja Juga ostala nema. Tri minute pozneje je gledalcem zastal dih po podaji Ma-tjašiča Zorku, saj se je slednji znašel sam pred domačim vratarjem Zalokarjem, a mu je slednji strel ubranil. V nadaljevanju prvega polčasa so imeli žogo več v svoji posesti gostje, domačini pa so resneje zapretili v 18. minuti, ko je po
podaji Poljanca z glavo mimo gola streljal Štefanac. Do odhoda na odmor so si več priložnosti priigrali gostje, Krčani pa nikakor niso mogli razviti svoje igre. V 31. minuti je Za-lokar še drugič rešil soigralce, ko se je znova sam pred njim znašel Rok Zorko, a je domači vratar tudi iz tega dvoboja izšel kot zmagovalec.
Varovanci Tomaža Petroviča so drugem polčasu na
Nogomet • 1. SNL
PRVALiGA TelekomSIovenije
REZULTATI 8. KROGA:
Krško - Zavrč 0:1 (0:0); strelec: Kokorovič 77.; Maribor - Krka 2:2 (1:1); strelci: Mendy 43., Ibraimi 60.; Welbeck 8., Vučkič 85.; rdeči karton: Bogdan 90./Krka;
Celje - Domžale 0:3 (0:1); strelci: Husmani 30., Šišič 64., Do-brovoljc 83.;
Luka Koper - Gorica 1:3 (0:1); strelci: Ivančič 87.; Eleke 33., 84., Burgič 61.;
Olimpija - Rudar 5:0 (1:0); strelci: Kelhar 32., Šporar 52., 78., 89., Djermanovič 87.
1. GORICA	8	7	0	1	20:12	21
2. OLIMPIJA	8	6	1	1	24:4	19
3. DOMŽALE	8	4	1	3	14:8	13
4. MARIBOR	8	3	3	2	10:9	12
5. LUKA KOPER	8	3	2	3	12:16	11
6. ZAVRČ	8	2	3	3	6:8	9
7. KRKA	8	2	3	3	8:13	9
8. KRŠKO	8	2	2	4	5:11	8
9. RUDAR	8	1	3	4	6:13	6
10. CELJE	8	1	2	5	6:17	5
da izkoristil zmedo v kazenskem prostoru domače ekipe. Kar ni uspelo Pihlerju, je v 77. minuti uspelo Edu Kevinu Kokoroviču, ki je zadel z glavo po podaji Glavice s strani - 0:1. Na koncu se je izkazalo, da je bil to gol odločitve, čeprav bi lahko Matjašič in Cvek v končnici povišala vodstvo.
Z zmago so Zavrčani skočili v zgornjo polovico lestvice, kar je pred reprezentančnim premorom odlično izhodišče za nadaljevanje prvenstva, ko bodo najprej na domačem igrišču gostili ekipo Luka Koper.
JM, sta
Motokros • SP razreda MX2
Zdravljica in rdeča 243
»Zasluženo«
Miran Emeršič, pomočnik trenerja Zavrča: »Tekmo bi označil z besedo trda, mislim pa, da smo prevladovali skozi vseh 90 minut. V prvem polčasu smo si ustvarili več lepih priložnosti, tudi v nadaljevanju smo imeli kontrolo nad dogajanjem na zelenici, tako da je naša zmaga zaslužena.«
Tomaž Petrovič, trener Krškega: »Tekma je bila prava prvenstvena, zelo borbena in taktično zahtevna z obeh strani. Prvi polčas je pripadel gostom, igrali smo preveč v krču. V drugem so moji igralci pokazali kvaliteto, imeli pobudo, a so edini zadeli gostje.«
začetku le vzpostavili ravnotežje, igra pa je potekala v glavnem med obema kazenskima prostoroma. V 61. minuti je zaradi poškodbe moral igrišče zapustiti Štefanac, štiri minute pozneje je z diagonalnim strelom poskusil Polja-nec, a je žoga le za las zgrešila cilj. Krčani so vse bolj stiskali obroč okoli gostujočih vrat, v enem redkih nasprotnih napadov pa je Aleš Pihler skoraj-
Najboljši strelci: 7 zadetkov: Andraž Šporar (Olimpija), Blessing Chibuike Eleke (Gorica); 5 zadetkov: Rok Kronaveter (Olimpija); 4 zadetki: Amel Džuzdanovič (Gorica), Jaka Štromajer (Koper), Luka Prašnikar (Rudar), Ezekiel Isoken Henty (Olimpija).
Maribor v lov za Gorico in Olimpijo z Jurčičem
Čeprav sta Maribor in Zavrč domala istočasno ostala brez trenerja, so vijoličasti novega ustoličili šele dva tedna kasneje. Pri Zavrču so reagirali hitro in iz Srbije pripeljali Slavka Matica, pri Mariboru so ga našli na Hrvaškem. To je Krunoslav Jurčič, ki je najbolj poznan po tem, da je kar trikrat sedel na klop zagrebškega Dinama (istočasno je trikrat iz kluba tudi odšel) in z njim nastopil tudi v Ligi prvakov. Jurčič ima sedaj v reprezentančnem premoru dva tedna časa, da se spozna z ekipo in jo potegne iz vrtinca slabih iger in rezultatov. Zadnje razočaranje so Mariborčani doživeli v soboto pred TV-ekrani, ko so doma le remizirali s Krko. Ta je v tej sezoni resda »specialist« za gostovanja (doma ni osvojila še niti točke), a vseeno ...
Podobno velja za Domžale, ki so v Celju vknjižile četrto letošnjo zmago - vse na gostovanjih. Ob trem podatku zgleda remi Zavrča z njimi v prejšnjem krogu še toliko več vreden .
Gorica je uspešno odigrala še primorski derbi in vknjižila še sedmo zaporedno zmago! Znova je bil dvakratni strelec za ekipo Mirana Srebrniča Eleke, kar pa še ni bil najboljši posamični dosežek kroga. Kar tri zadetke je namreč dosegel kapetan Olimpije Andraž Šporar, ki se je tako z Goričanom izenačil na vrhu lestvice strelcev. Trenerju Olimpije Marijanu Pušniku je s svojimi igralci uspelo »prebuditi« nogometno Ljubljano in ji obuditi upanje na prekinitev nogometne prevlade Maribora. Zagotovo tudi Maribor še ni rekel zadnje besede ...
JM
Dirka svetovnega prvenstva v Assnu na Nizozemskem se je za slovenskega motokro-sista Tima Gajserja iz Pečk pri Makolah končala s skoraj popolnim izkupičkom: zmagal je, dobil 47 novih točk za SP in le dve preizkušnji pred koncem prevzel vodstvo v skupnem seštevku. Na svečani razglasitvi rezultatov je tako najprej poslušal Zdravlji-co, nato pa prejel še rdečo številko vodilnega v svetovnem prvenstvu.
Že na zadnji preizkušnji v Mantovi v Italiji se je povsem približal vodilnemu Paulsu Jonassu, v nedeljo je naredil še korak naprej. Latvijec je, potem ko je sredi poletja Nizozemec Jefrey Herlin-gs zaradi številnih padcev obupal in odšel na bolniško,
glavni tekmec Slovencu v SP. Pred dirko v Assnu je imel še štiri točke prednosti, zdaj pa se je vse skupaj obrnilo, saj ima zdaj 18-letni Gajser pred zadnjima dvema dirkama 13 točk naskoka.
Gajser je odlično dirko napovedal že v prvi vožnji. Na zelo zahtevnem terenu, prireditelji so začasno stezo za motokros iz mivke napravili kar na dirkališču, ki sicer gosti tekmovalce v cestnem motociklizmu, se je v prvi vožnji počasi, a vztrajno prebijal naprej in se pet krogov pred koncem lotil še Latvijca in ga tudi ugnal. Zmaga je prinesla še dve točki manjši skupni zaostanek ter napoved razburljivega finiša dirke.
Več na strani 12
Tim Gajser še naprej navdušuje v tekmovanju za svetovno prvenstvo razreda MX2 - dve dirki pred koncem sezone se je z zmago pred številnimi gledalci na Nizozemskem prebil na vodilno mesto v skupnem seštevku.
12 Štajerski
Šport
torek • 1. septembra 2015
Nogomet • 2. SNL, 4. krog
Drava v drugi ligi kot Gorica v prvi
Drava Ptuj -Ankaran 3:0 (0:0)
STRELCI: 1:0 Vodeb (54. ag.), 2:0 N. Čeh (57.), 3:0 Šalamun (63.)
DRAVA PTUJ: Ajlec, Roškar, Lonzarič, Rešek, Perger (od 67. Tomažič Šeruga), Romih, A. Čeh, Horvat, Kidrič (od 84. Tisaj), N. Čeh, Monjac (od 46. Šalamun),. Trener: Franc Fridl.
Vroče poletno vreme ni pretirano vplivalo na dogajanje na zelenici Mestnega stadiona na Ptuju, saj sta v der-biju kroga Drava in Ankaran pred približno 400 gledalci prikazala odprto igro z lepim številom dobrih akcij in zaključnih strelov.
Da so gostje na Ptuj prišli igrat odprt nogomet, so pokazali takoj na začetku, ko je nevaren strel sprožil Vodeb, ki je pristal v zunanjem delu mreže. Za ogrevanje je v uvodu v roke vratarja Paala s kakšnih 20 metrov streljal tudi Nastja Čeh, nato pa je sledilo nekaj polpriložnosti. Prvih 2 5 minut je bil obračun enakovreden, Primorci so poizkušali s hitrimi prehodi v napad, medtem ko je pri Dravi igra potekala veliko bolj umirjeno in bistveno bolj organizirano. V sredini prvega dela je nase trikrat opozoril mladi domači igralec Mo-njac, ki je dvakrat lepo podal v sredino (strel Horvata je zletel tik mimo gola), enkrat pa so gostje njegov strel blokirali. Do konca polčasa je srečanje minilo v rahli pobudi Ptujčanov, a brez posebnih priložnosti.
_
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Drave so zabeležili tretjo zaporedno zmago: v 4. krogu so na domačem igrišču v derbiju kroga ugnali ekipo iz Ankarana.
Drugi polčas je v igro Ptuj-čanov prinesel še več agresivnosti, kombinatorike in želje. Najprej sta lepi situaciji za Dravo zapravila Horvat in Šalamun, nato pa so prišle »plave minute«, v katerih so dosegli tri zadetke. V 54. minuti je Nastja Čeh izvedel prosti strel z leve strani, žoga je prišla na drugo stran do Aleša Čeha, njegov strel je zadel v bok Vodeba in končal v mreži - 1:0. Tri minute zatem je Nastja Čeh še enkrat več pokazal svoje mojstrstvo, saj je z odmerjenim prostim strelom iz kakšnih 18 metrov
rahlo z desne strani v dolgi kot dosegel lep zadetek - 2:0. Še šest minut zatem je bila barka Ankarana popolnoma potopljena: Horvat je izvedel
prodor po desni strani, po njegovem strelu se je žoga odbila do Šalamuna, ki jo je s kakšnih 14 metrov natančno zadel v desni vratarjev kot -
Luka Šalamun, Drava: »Že v 1. polčasu bi morali realizirati kakšno priložnost in tako bi lahko bila tekma odločena v naš prid že v prvem delu. V drugem polčasu je bila realizacija boljša in mislim, da smo zmagali povsem zasluženo - lahko bi dali še kakšen zadetek več.«
Vlado Badžim, trener Ankarana: »Prvi polčas je še bil izenačen, medtem ko v drugem polčasu na igrišču nismo delovali tako, kot bi morali. Prvi zadetek smo dobili po prekinitvi, nato je zadel še Nastja Čeh in Drava je dobila 'krila', s katerimi je na hitro dosegla še tretji zadetek. Moja ekipa tokrat ni bila prava, zato moram na koncu čestitat Dravi za zasluženo zmago.«
Motokros • Dirka za svetovno prvenstvo na Nizozemskem
Zdravljica in rdeča 243
	111		
Nadaljevanje s strani 11
Ta se za nobenega od glavnih akterjev v SP sicer ni začel najbolje. Po slabšem startu je Gajser zdrsnil v ozadje in se moral prebijati naprej z desetega mesta, še slabše pa se je godilo Jonassu. Po padcu je namreč tudi precej poškodoval motor, tako da je moral na hitri servis v bokse, to pa je pomenilo veliko ča-
sovno izgubo. Do konca se je sicer še prebil na 13- mesto in rešil nekaj točk, toda vodstvo je moral prepustiti Slovencu.
Gajser se je medtem prebijal navzgor, povsem na vrh sicer ni mogel, je pa prišel do drugega mesta za Maxom Anstiejem, ki si je privozil neulovljivo prednost. Ker pa je bil Britanec v prvi vožnji slabši, je seštevek obeh vo-
Dirka v Assnu (Nizozemska), rezultati (1. in 2. vožnja				
ter skupno):				
1. Tim Gajser	Slovenija	25	22	47
2. Max Anstie	V. Britanija	12	25	37
3. Brent Van doninck	Belgija	18	18	36
4. Julien Lieber	Belgija	20	15	35
5. Jeremy Seewer	Švica	11	20	31
6. Pauls Jonass	Latvija	22	8	30
7. Harri Kullas	Finska	16	13	29
8. Benoit Paturel	Francija	14	14	28
9. Thomas Covington	ZDA	15	10	25
10. Brian Bogers	Nizozemska	10	12	22
Skupni vrstni red za svetovno prvenstvo:				
1. Tim Gajser	Slovenija	Honda	518	
2. Pauls Jonass	Latvija	KTM	505	
3. Max Anstie	V. Britanija	Kawasaki	474	
4. Valentin Guillod	Švica	Yamaha	446	
5. Jeremy Seewer	Švica	Suzuki	440	
6. Jefrey Herlings	Nizozemska	KTM	423	
7. Jordi Tixier	Francija	Kawasaki	393	
8. Julien Lieber	Belgija	Yamaha	391	
9. Benoit Paturel	Francija	Yamaha	320	
10. Petar Petrov	Bolgarija	Kawasaki	301	
ženj gladko pripadel Gajser-ju. »Res sem vesel zmage, saj je bila celotna dirka super. Velika zahvala gre moji ekipi, ki je spet poskrbela za super motor, pa vsem, ki mi pomagajo na moji poti, predvsem moji družini,« je takoj po koncu razlagal Gajser.
Novih 47 točk pomeni, da jih ima zdaj 518, 13 več kot Jo-nass. »V soboto sem imel kar nekaj padcev, tako da začetek v Assnu ni bil najobetavnej-ši, a danes mi je šlo super. V prvi vožnji sem se prebijal naprej in tudi prišel na vrh, v drugi pa čisto do konca ni šlo, a sem vseeno lahko res zadovoljen,« je slovenski mo-
2. SNL
REZULTATI 4. KROGA:
Drava Ptuj - Ankaran Hrvati-ni 3:0 (0:0); strelci: 1:0 Vodeb (54. ag.), 2:0 N. Čeh (57.), 3:0 Šalamun (63.);
Kalcer Radomlje - Aluminij 6:1 (3:1); strelci: 1:0 Jakovljevič /18.), 2:0 Zore (31.), 2:1 Škoflek (41.), 3:1 Gajič (45.), 4:1 Baruk-čič (72./11 m), 5:1 Prime (74.), 6:1 Barukčič (90.);
Šenčur - Roltek Dob 0:2 (0:0); strelca: 0:1 Mešanovič (56.), 0:2 Čretnik (66.);
Triglav Kranj - TKK Tolmin 2:2 (2:0); strelci: 1:0 Poljanec (13.),
3:0. V nadaljevanju tekme so bili gostje aktivnejši in Ze-mljak je iz ugodnega položaja z bližini streljal z glavo, a se je z obrambo zelo izkazal vratar Ajlec. Nogometaši Drave so s pametno igro do konca tekme nadzorovali situacijo na igrišču in so z novo kakovostno predstavo vseh igralcev prišli do tretje zaporedne prvenstvene zmage.
David Breznik
Romih po porazu ponudil odstop: Kalcer Radomlje -Aluminij 6:1 (3:1)
STRELCI: 1:0 Jakovljevič (18.), 2:0 Zorc (31.), 2:1 Škoflek (41.), 3:1 Gajič (45.), 4:1 Barukčič (72. - 11 m), 5:1 Primc (74.), 6:1 Barukčič (90.).
KALCER RADOMLJE: Andrič, Jazbec, Hlede, Lidjan, Rems, Barukčič, Jurčevič, Jakovljevič (od 80. Avbelj), Gajič (od 84. Šipek, Zorc (od 72. Primc), Stoiljkovič. Trener: Dejan Djuranovič.
ALUMINIJ: Janžekovič, Topo-lovec, Kajtna, Damiš, Vindiš (od 42. Fratea), Krljanovič, Bizjak, Vrbanec, Škoflek (od 46. Ahec), Kurež (od 62. Križan), Kastrato-vič. Trener: Damijan Romih.
»Jaz sem tisti, ki sestavlja ekipo, zato je tudi moja odgovornost največja. Po visokem porazu sem vodilnim v klubu ponudil odstop,« je povedal trener Aluminija Damijan Romih. Ta se je pred tekmo soočal z velikimi težavami pri sestavi ekipe, predvsem v obrambni formaciji. Tako so zaradi odsotnosti Čeha, Tur-kalja in Pucka v zadnji vrsti zaigrali Topolovec in Damiš v sredini ter Kajtna in Kurež na
2:0 Bukara (21.), 2:1 De. Soka-novič (68.), 2:2 Da. Sokanovič (76.); rdeči karton: Da. Sokanovič (85. - Tolmin);
Farmtech Veržej - Zarica Kranj 0:1 (0:1); strelec: 0:1 Šujica (17.)-
1.	DRAVA PTUJ 4 3 1 0 8:3 10
2.	K. RADOMLJE 4 2 2 0 10:4 8
3.	ROLTEK DOB 4 2 11 6:3 7
4.	ANKARAN 4 2 1 1 4:4 7
5.	ZARICA KRANJ 4 12 1 3:3 5
6.	ALUMINIJ 4 12 1 4:8 5
7.	FARM. VERŽEJ 4 112 6:7 4
8.	TRIGLAV KRANJ 4 0 3 1 6:8 3
9.	ŠENČUR 4 0 2 2 3:6 2
10.	TKK TOLMIN 4 0 1 3 3:7 1
bokih. V golu je Janžekovič tokrat zamenjal Lipovca.
Tekmo so Kidrič ani sicer odprli dobro in sprožili nekaj strelov proti golu, a brez uspeha. Nato so domačini igro prenesli na bočne položaje in v valovih prebijali obrambno vrsto. Tako je bilo pred vratarjem Janžekovi-čem konstantno »vroče« in v dveh primerih je tudi klonil. Po tem so se Kidričani z zadetkom Škofleka na nek način vrnili v igro, a tega rezultata niso uspeli zadržati do polčasa. V zadnji minuti pred odmorom so namreč Rado-mljani zadeli za 3:1. To je bil odločilni trenutek tekme, po katerem se gostje niso uspeli pobrati.
Igra je bila tudi v nadaljevanju s strani gostov preveč anemična, premalo je bilo agresivnosti pri pokrivanju in preveč napak pri podajah, posledično pa so domačini prelahko prihajali do zadetkov. Tako so pred 200 gledalci do konca zadeli še trikrat in prišli do (pre)visoke zmage.
»Fantje niso krivi, saj so prvič igrali skupaj v tej sestavi in se niso najbolje znašli. Morda bi bilo malenkost bolje, če bi se držali dogovora, a je bilo v igri preveč razpok, da bi lahko bil izid ugodnejši,« je po tekmi povedal Romih. To je bil prvi poraz Aluminija v sezoni. Kidričani so doslej na treh tekmah prejeli le dva zadetka, tokrat trikrat več na eni sami tekmi.
V vodstvu kluba v ponedeljek še niso sprejeli nobenega sklepa o ponujenem odstopu Romiha.
JM
Najboljša trojica na Nizozemskem: Max Anstie, Tim Gajser in Brent Van Doninck
Rokomet • Prijateljska tekma
Dva poraza v Slovenj Gradcu
tokrosist podoživel dogajanje v Assnu. Skupno je sicer blizu tudi še tretji Anstie s 474 točkami.
Na nizozemskem je nastopil tudi Klemen Gerčar. V razredu MXGP je po 21. mestu v prvi vožnji in 22. v drugi ostal brez novih točk za SP. V ospredju tega razreda je bil Romain Febvre, saj si je že zagotovil naslov svetovnega prvaka.
Do konca sezone SP sta le še dve dirki, obe na drugi strani Atlantika: najprej v mehiškem Leonu 13. septembra, teden dni pozneje, pa še v ameriškem Glen Helenu.
JM, sta
Rokometaši Moškanjcev-Gorišnice so v petek sodelovali na močnem turnirju v Slovenj Gradcu, ki ga je priredil domač prvoligaš. Poleg domače vrste in rumeno-čr-nih je bil tretji tekmec ambiciozen Maribor, ki je turnir tudi osvojil.
Na prvem srečanju so se varovanci Sama Trofenika pomerili z Mariborom in visoko izgubili. Slab je bil predvsem drugi del, ko je ekipa Mo-škanjcev-Gorišnice dosegla le štiri zadetke. Precej bolje je bilo na drugi tekmi, ko so se Štajerci pogumno zopersta-vili domačinom in kljub porazu pustili dober vtis. Roko-
metaši Moškanjcev-Gorišnice so nastopili precej oslabljeni, saj zaradi šolskih ali službenih obveznosti ni bilo Petka, Mendaša, Šandorja in Vese-njaka.
Rezultata Moškanjci-Go-rišnice v Slovenj Gradcu:
MARIBOR - MOŠKANJCI-GO-RIŠNICA 39:14 (14:10)
SLOVENJ GRADEC 2011 -MOŠKANJCI-GORIŠNICA 26:23 (14:9)
MOŠKANJCI GORIŠNICA:
Bratuša, Kovač, M. Bedrač, Va-lenko, Koštomaj, Balas, Stopar, T. Bedrač, Preac, Žuran, Šincek, Lozinšek. Trener: Samo Trofenik.
tp
torek • 1. septembra 2015
Šport
Štajerski	13
Padalstvo • EP v Bolgariji
Balta z reprezentanco do ekipnega zlata
Ptujčan Peter Balta (skrajno levo) se je v Bolgariji z reprezentanco Slovenije veselil osvojene zlate medalje v skokih na cilj.
Slovenski padalci so osvojili ekipni naslov evropskih prvakov v skokih na ciljih. Reprezentanca Slovenije v postavi Peter Balta, Uroš Ban, Senad Salkič, Borut Erjavec in Matej Bečan je premagala konkurenco na 8. evropskem prvenstvu v klasičnih padalskih disciplinah v bolgarski Montani ter se veselila novega velikega zlatega uspeha. Pomemben član ekip je bil tudi Ptujčan Peter Balta.
Ekipna tekma
Po dramatičnem razpletu, odločitev je padla šele v zadnji, osmi seriji, so bili slovenski padalci najbolj zbrani, unovčili so bogate izkušnje in ostali na evropskem vrhu, zmagali so namreč tudi pred dvema letoma. V finalu so premagali Ruse, ki so osvojili srebro, tretje mesto za bronasto odličje so si priskakali Čehi.
Slovenci so prvenstvo odprli odlično, si do polovice tekmovanja zagotovili lepo prednost, ki pa se je do sed-
me serije stopila zavoljo nekoliko slabšega nastopa v peti in sedmi seriji, pred finalno serijo so bili izenačeni z Rusi. Tako kot že velikokrat doslej
so slovenski padalci najboljše prihranili za konec, ki jim je prinesel naslov prvakov Stare celine, Rusom, ki so skakali zadnji, pa je v zadnji seriji ne-
koliko padla zbranost, kar je bila le voda na slovenski mlin.
»V zadnji seriji smo ostali mirni, zbrani in povsem osredotočeni na najpomembnejši
skok, ki nam je zelo dobro uspel. Očitno in na našo srečo so bili Rusi precej bolj obremenjeni kot mi, kar je zadoščalo za osvojitev naslova,« je prvenstvo ocenil Uroš Ban.
Tekma posameznikov
Po ekipnem uspehu je sledilo še tekmovanje posameznikov za najvišja mesta. Izhodišče za Slovence je bilo pred odločilnima serijama odlično, saj si je Senad Salkič po osmih serijah delil prvo mesto z Rusom Dimitrijem Maksimovim, oba sta zbrala vsega dva kazenska centimetra. Na tretjem mestu je bil s tremi kazenskimi centimetri Čeh Jiri Gečnuk, na četrtem pa že Peter Balta s šestimi centimetri. Balta je v Bolgariji branil zlato medaljo iz prejšnjega EP.
Salkič in Maksimov sta bila izenačena tudi po polfinal-
nem skoku, v finalu pa je bila sreča bolj naklonjena Rusu, ki je zadel ničlo, Salkič pa dva centimetra. Peter Balta je v zadnjih dveh serijah dodal sedem kazenskih centimetrov in zdrsnil na končno 11. mesto.
sta
Drago Bunčič, selektor slovenske reprezentance: »Pred odhodom na prvenstvo smo opravili nekaj dobrih treningov, predvsem smo pilili tehniko, kar se nam je v Bolgariji, v močni konkurenci tudi obrestovalo. Pred potjo smo si želeli uvrstitve do petega mesta, saj ne moremo vedno zmagovati, tako da smo z obema medaljama lahko več kot zadovoljni.«
Tenis • Menarodni ITF-turnirji
Tamarino razmerje zmag in porazov 26:2
Tamara Zidanšek je v Italiji nastopila v finalu turnirja z nagradnim skladom 15.000 dolarjev.
Znova je za nami uspešen teniški teden, ki ga je posebej zaznamovala Tamara Zidanšek s prvim finalnim nastopom na turnirjih z nagradnim skladom 15.000 dolarjev. Vzpenjajoče zaporedje vseh »ptujskih« nastopov pa je šlo tokrat takole: Nina Potočnik do četrtfinala, Pia Čuk do polfinala, Tamara Zidanšek do finala, Sven Lah pa do - končne zmage. Rangi pa so bili seveda različni: dekleta so nastopila na članskih profesionalnih turnirjih, Sven na mladinskem.
Članski ITF-turnir, Bagnatica (Italija), 15 tisoč dolarjev:
1.	krog: Zidanšek - Rubini (Italija) 6:4, 3:6, 6:1;
2.	krog: Zidanšek - Balducci (Italija) 7:5, 6:3;
četrtfinale: Zidanšek - Tara-sova (Rusija, 8.) 6:1, 6:1;
polfinale: Zidanšek -Grymalska (Italija, 7.) 6:3, 6:4;
finale: Zidanšek - Schaefer (Nemčija, 2.) 5:2, 1:6, 2:6.
S popotnico štirih osvojenih turnirjev z nagradnim skladom l0 tisoč dolarjev je Tamara Zidanšek (447.) v preteklem tednu stopila stopničko višje in nastopila na 15.000 dolarjev vrednem turnirju v Bagnatici v bližini Ber-gama na vrhu »škornja«. Pred tednom je na Ptuju pri Gora-zdu Rajherju opravila mini kondicijske priprave, te pa je še kako dobro unovčila ...
V 1. krogu se je merila z izkušeno domačinko, 22-le-tno Stefanio Rubini (469), ki jo je aprila gladko ugnala (1:6, 3:6). Tokrat je bila zgodba nekoliko drugačna, tekmici sta odigrali neverjetno veliko število točk s številnimi izenačenji in izmenjavami.
Ko se je tekma prevesila v 3. odločilni niz, pa je Tamara »prestavila v višjo prestavo« in odšla v 2. krog . Končno število točk: 113:97 - dovolj za dvoboj v petih nizih! Sledil je dvoboj s še eno Italijanko, 28-letno Alice Balducci (ta je v 1. krogu izločila 1. nosilko, Rusinjo Natelo Dzalamid-ze, 252.). Tudi to srečanje je bilo tesno, Tamara pa je odločilne točke obrnila v svoj prid, predvsem v zaključku dvoboja. V vsakem nizu je imela break več od tekmice, skupno število točk pa je bilo 84:76.
Po dveh dobljenih dvobojih je lahko z novo samozavestjo vstopila v četrtfinalni dvoboj, kjer je v petkovem večeru »odnesla« z igrišča 20-le-tno Rusinjo Aleno Tarasovo (396.) in ji prepustila le dve igri. Nekoliko bolje jo je v sobotnem polfinalu odnesla Ukrajinka z italijanskim potnim listom, 25-letna Anastasia Grymalska (409.). Obe sta imeli težave z lastnim ser-
visom, Tamari je uspelo sedem breakov, Italijanki štirje.
V nedeljskem finalnem dvoboju je proti 17-letni Zidanškovi na drugi strani mreže stala izkušena Nemka Anne Schaefer (259.). 28-letnica iz Apolda je letos že osvojila tri turnirje (v karieri 16 med posameznicami in pet med dvojicami), enega celo z nagradnim skladom 25.000 dolarjev. Tamara, ki jo je na turnirju v Italiji spremljal Marjan Čuk, je odlično začela dvoboj in že v drugi igri odvzela servis tekmici. Pri rezultatu 5:2 ji je to uspelo še drugič in z zelo zanesljivo igro je prišla do niza prednosti - 6:2. Dvoboj se je začel »lomiti« na začetku 2. niza, ko je Tamara še izničila prvo break priložnost Nemke za vodstvo 1:0. Pri izidu 1:1 ji to ni uspelo in drugi niz je odšel povsem na stran Scha-eferjeve - 1:6. Ko je Nemka v 3. nizu povedla z 0:2, se je zdelo, da je dvoboj odločen, a se je Tamara »skobacala iz lu-
knje« in tudi s pomočjo spodbujanja gledalcev izenačila na 2:2. V naslednji servisni igri pa je bila Nemka znova dovolj vztrajna, da je naredila break in dvoboj je odšel v njeno korist.
Tamara je za uvrstitev v finale prejela 15 novih točk za WTA-lestvico (zmagovalka 22). Trenutno ima razmerje zmag in porazov na zadnjih šestih turnirjih 26:2. A že čez dan jo bomo lahko znova spremljali na igriščih v Termah Ptuj, kjer bo z vso koncentracijo brez nerganja do neskončnosti udarjala malo rumeno žogico...
Članski ITF-turnir,
Čakovec (Hrvaška), 10.000 dolarjev:
1.	krog: Potočnik - Zlochova (Slovaška, 6.) 6:3, 6:1;
2.	krog: Potočnik - Polan-ska (Poljska) 6:2, 6:2;
četrtfinale: Potočnik - Pan-tuckova (Češka, 3) 5:7, 3:6.
Nina Potočnik (965.) je pretekli teden nastopala v Ča-kovcu. 18-letna članica TK Gal-tena je odlično začela turnir, saj je v 1. krogu izločila 6. nosilko, Zuzano Zlochovo (421.). Proti 25-letni Slovakinji je bila popolnoma dominantna, o čemer priča končno razmerje osvojenih točk: 61:39. V podobnem slogu je nadaljevala tudi v 2. krogu, ko je ugnala vrstnico iz Poljske, Patrycjo Polansko. V četrtfinalu jo je ustavila 3. nosilka Gabriela Pantuckova (348.). Dve leti starejša tekmica je odlično odigrala oba zaključka nizov.
Članski ITF-turnir v Porečah (Avstrija), 10 tisoč dolarjev:
1.	krog: Čuk (6.) - Sosnovschi (Moldavija) 6:2, 6:2;
2.	krog: Čuk (6.) - Huber (Nemčija) 6:2, 6:1;
četrtfinale: Čuk (6.) - Vajdo-va (Slovaška, 4.) 6:2, 6:3;
polfinale: Čuk (6.) - Grabher (Avstrija, 5.) 6:7/4), 3:6;
Pia Čuk, varovanka trenerja Zorana Krajnca, je nastopila na turnriju na avstrijskem Koroškem. Po treh zaporednih zmagah, tudi proti 4. nosilki Natalii Vajdovi (553.), jo je v polfinalu izločila kasnejša zmagovalka Julija Grabher. Ista igralka jo je ustavila že pretekli teden v Gradcu...
Sven Lah je zmagal na
Mladinski ITF-turnir v Mariboru:
1.	krog: Lah (1.) - Jurkovic (Hrvaška) 6:1, 6:1;
2.	krog: Lah (1.) - Buttner (Nemčija) 6:3, 6:1;
3.	krog: Lah (1.) - Poling (ZDA, 13.) 6:1, 6:0;
četrtfinale: Lah (1.) - Paro-ulek (Češka, 11.) 6:3, 0:6, 6:1;
polfinale: Lah (1.) - Guerrie-ri (Italija, 12.) 6:4, 6:1;
finale: Lah (1.) - Divar (Španija, 16.) b. b. - predaja Divar-ja zaradi poškodbe
Sven Lah (TK Terme Ptuj) je bil neustavljiv še na drugem zaporednem IFT-mla-dinskem turnirju v Sloveniji - po zmagi v Kranju je tokrat slavil še v Mariboru. Na igriščih ŽTK Maribor je Maribor Open osvojil z le enim izgubljenim nizom, »kratek mrk«, ki na srečo ni bil usoden, se mu je zgodil v polfinalu. Finalni tekmec bi moral biti stari znanec iz zadnjih tednov, Španec Divar, a se je poškodoval in Sven se je lovorike veselil brez finalnega boja.
Svenovo razmerje zmag in porazov na zadnjih štirih podobnih turnirjih je sedaj 19:1. S turnirsko zmago se bo prvič spustil pod mejo 200. na mladinski svetovni ITF-lestvi-ci. Cilji pa so seveda še višji...
Jože Mohorič
ITF-turnirju Maribor Open.
Foto: Črtomir Goznik
14 Štajerski
Šport, rekreacija
torek • 1. septembra 2015
Rokomet • 3. SNL - sever, fige MNZ Ptuj
Kakovostno srečanje Vidmu prineslo remi
3. SNL sever: Veliko zadetkov in gledalcev
Lep sončen vikend je očitno zvabil gledalce na nogometne stadione, saj je bil obisk na večini tekem 3. lige sever zelo dober. Izstopata tekmi v Dravogradu in Ravnah, kjer se je po oceni delegata zbralo 260 oziroma 250 gledalcev, medtem ko so zelo dober obisk beležili še v Vidmu, Radljah in Rogatcu.
Gledalci so videli tudi zanimive predstave in veliko zadetkov. Razpoložena je bila ekipa Maribora B, ki je dala pet zadetkov Dravograjčanom. Za goste sta bila po dvakrat uspešna Šauperl in Sirk. Drugič zapored so nogometaši Šmarij pri Jelšah dosegli štiri zadetke in so pokazali dobro strelsko formo. To so pokazali tudi novinci Brežice 1919, ki so se znesli nad Podvinčani, ki še niso dovolj uigrani, predvsem pa jim manjka zbranost v zaključkih. Videm se je prvič predstavil na svojem prenovljenem stadionu na prvenstveni tekmi 3. lige. V nedeljskem dopoldnevu je točko pred kakšnimi 150 gledalci Vidmu v končnici zagotovil Dominik Božak.
REZULTATI 2. KROGA: Videm - Šampion 1:1 (0:1), Brežice 1919 - Podvinci Be-tonarna Kuhar 4:0 (1:0), Koroška Dravograd - Maribor B 0:5 (0:3), Šmarje pri Jelšah - AjDAS Lenart 4:0 (3:0). Fuži-nar Noži Ravne - Dravinja 1:1 (1:0), Radlje - S. Rojko Dobrov-ce 1:3 (1:1), Mons Claudius -Šmartno 1928 2:1 (2:1).
6 6 4 4 4 4 3 3 3 2 0 0
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Vidma so proti kvalitetni ekipi Sampiona prišli do točke v končnici tekme.
13.	PODVINCI KUHAR
14.	AjDAS LENART
0 0 0 0
1:8 0 0:7 0 db
1. ŠMARJE PRI JELŠAH 2	2	0	0	8:1
2. MARIBOR B 2	2	0	0	9:3
3. BREZICE 1919 2	1	1	0	4:0
4. VIDEM 2	1	1	0	4:1
5. fuZinar noZi RAVNE 2	1	1	0	3:2
6. ŠAMPION 2	1	1	0	2:1
7. S. ROJKO DOBROVCE 2	1	0	1	4:3
8. MONS CLAUDIUS 2	1	0	1	5:5
9. ŠMARTNO 1928 2	1	0	1	3:3
10. DRAVINJA 2	0	2	0	1:1
11. RADLJE 2	0	0	2	2:5
12. K. DRAVOGRAD 2	0	0	2	0:6
VIDEM - SAMPION 1:1
(0:1)
STRELCA: 0:1 Korošec 7., 1:1 Božak 79.
VIDEM: Malogorski, Koren, Gerečnik, Lah (od 85. Trep), Kostanjevec, Muric, Kmetec (od 51. Leskovar), Cafuta, Božak, Krajnc, Škvaric (od 71. Tement). Trener: Primož Gorše.
Prva domača preizkušnja Vidma med tretjeligaši se je končala z neodločenim izidom proti zahtevnemu tekmecu iz Celja. Domačini so se predstavili v dobri luči, toda na drugi strani so tudi gostje dokazali, da niso zaman standardni člani tretjeligaškega tekmovanja. Preko 150 gledalcev je videlo zanimiv in dinamičen obračun, v katerem bi lahko slavili obe moštvi, zato se na koncu zdi končni izid 1:1 še najbolj realen. Videmčani so vsekakor na pravi poti, v dveh krogih so videli, da lahko in zmorejo, zato se že lahko veselimo naslednjih preizkušenj.
Za domačine se je sicer tekma pričela kot iz najhujših sanj, saj so zadetek prejeli že v 7. minuti. Po kotu in zmedi v domačem kazenskem prostoru je na koncu žoga oplazila enega izmed igralcev, spremenila smer in končala v mreži, zadetek pa so na koncu pripisali Korošcu (lani je igral za Zavrč). Domačini so nato imeli kar nekaj težav, da so pričeli igrati kot znajo, pretiranih priložnosti ni bilo, idealno je v prvem delu za izenačenje zapravil Škvaric. V nadaljevanju se je pritisk Vidma le še stopnjeval, rumeno-zeleni so iskali izenačenje, toda kaj lahko bi se zgodilo, da bi »šam-pioni« povedli z dvema zadetkoma razlike. Na srečo se to ni zgodilo in dobrih 10 minut pred koncem je iz težkega položaja izenačil Božak. Najboljši strelec Vidma je nato do izteka srečanja zapravil še dve imenitni priložnosti. Glede na to, da so večino srečanja lovili rezultat, so v domačem taboru lahko zadovoljni s končnim plenom.
Naslednji tekmec Vidma naj bi bil prvi favorit lige, in sicer
Kikboks
Zavec na predstavitvi novega kluba
David Zibrat z Mote pri Ljutomeru, evropski podprvak v kikboksu, je v prekmurski občini Odranci ustanovil klub in se odločil, da bo svoje znanje tovrstne vse bolj priljubljene borilne veščine prenašal na mlajši rod.
Na predstavitvi njegovega kluba se je v telovadnici OŠ Odranci zbralo okoli 20 mladcev, ki se že navdušujejo nad tem športom, še zlasti pa jih je z obiskom počastil boksarski zvezdnik Dejan Zavec, s katerim je Zibrat večkrat opravljal sparinge. David, brat odličnega igralca namiznega tenisa Jana, ima v sklopu gostinskega lokala ustrezen prostor, kjer običajno trikrat tedensko poučuje kikboks, njegovo dolgoletno prijateljstvo in sodelovanje z Dejanom Zavcem pa ga je pripeljalo do zamisli, da boksarskega šampiona pripelje v Odrance z željo, da opravi trening in z nasveti pomaga mla-
Dejan Zavec med mladimi ljubitelji kikboksa v Odrancih
dim osvajati veščine kikboksa.
»Davidova odločitev za ustanovitev kluba, v katerega privablja športa željno mladino, je brez dvoma velika vrednota ne le za Odrance, pač pa tudi za okoliške kraje. Med privržence rekreativnih aktivnosti, še zlasti mlajše, bo zagotovo
Maribor B, termin srečanja pa zaenkrat še ni znan, kajti mladi Mariborčani imajo v svojih vrstah kar nekaj mladih repre-zentantov in so prosili za prestavitev tekme.
tp
Domačini zadevali, gostje pač ne: BREŽICE 1919 -PODVINCI BETONARNA KUHAR 4:0 (1:0)
STRELCI: 1:0 Jelac (41.), 2:0 Puškaric (47.), 3:0 Jelac (58.), 4:0 Drugovič (91.)
PODVINCI BETONARNA
KUHAR: Klasinc, Brumen, Šo-štarič (od 60. Pal), Kelc, Lah (od 71. Lah), Orovič, Sagadin, Rogina, Podbrežnik, Toplak (od 46. Zamuda Horvat), Leben. Trener: Miran Ljubec.
Novinec v ligi Brežice 1919 se je pred pričetkom prvenstva močno okrepil s kakovostnimi nogometaši iz Hrvaške, pred svojimi gledalci se je v tem tek-
movanju prvič predstavil proti Podvincem.
Gostje so zdržali prvi 15 minutni pritisk domačih igralcev, nato pa bili do konca prvega dela boljši tekmec. Najlepšo situacijo za vodstvo je imel Podbrežnik, čigar strel je vratar Štefkovič obranil, nato pa je odbito žogo Leben poslal v vratnico. Sledili so še nekateri poizkusi Podvincev z razdalje, najbližje zadetku sta bila strela Oroviča in Podbrežnika. Kazen za neučinkovitost je sledila v zaključku prvega polčasa, ko je po natančnem predložku zadel Jelac - 1:0.
Takoj v nadaljevanju je Puškaric izvedel hitro akcijo in matiral vratarja Klasinca - 2:0. Po napaki na sredini igrišča so Brežičani izvedli še eno učinkovito akcijo, ki jo je s strelom z glavo v polno zaključil Jelac - 3:0. Ze pred tem zadetkom so imeli Podvinčani nekaj polpriložnosti, medtem ko sta do konca tekme zgrešila iz ugodnih položajev Leben in Pal. V sami končnici je Drugo-vič dosegel še četrti zadetek za ekipo Brežice 1919, ki je tako prišla do bistveno previsoke zmage. Razlika je nastala s tem, da so streli domačinov končevali v mreži, streli gostov pač ne ...
Svojo prvo priložnost je na tej tekmi v dresu Podvincev Betonarne Kuhar dobil Anton Ro-gina, ki je prišel iz vrst Aluminija, medtem ko so v drugem delu gostje ob visokem zaostanku doživeli še eno smolo, saj se je poškodoval kapetan Branko Lah.
Super liga: Učinkovit start Gerečje vasi in Ormoža
Super liga je v prvem krogu prinesla dve visoki zmagi dvema favoritoma za vrh prvenstvene lestvice, Gerečji vasi ter Carreri Optyl Ormož. Prvi so zmagali proti Apačam, po dva zadetka sta za domače dose-
gla Tominc in Arsič, za goste pa Predikaka. Ormožani so premagali novince v ligi Tržec, dva zadetka je za domače dal Toma-šic. Prav tako dva zadetka je za Bukovce ob zmagi nad Bistrico dosegel Droždek. Dve tekmi sta se končali z remijem in po enim zadetkom v vsaki mreži.
REZULTATI 1. KROGA:
Središče ob Dravi - Stojnci 1:1 (0:1); strelca: 0:1 Komlje-novic (24.), 1:1 Govedič (49.);
Gerečja vas - Apače 5:2 (3:0); strelci: 1:0 Šešo (18.), 2:0 Tominc (38.), 3:0 Tominc (43.), 3:1 Predikaka (58.), 3:2 Predikaka (62.), 4:2 Arsič (63,), 4:3 Arsič (75.);
Carrrea Optyl Ormož - Tržec 5:3 (2;1); strelci: 1:0 Magdič (3.), 1:1 Pečnik (30.), 2:1 To-mašic (36.), 3:1 Tomašic (51.), 4:1 Rajh (60.), 4;2 Skrbinšek (78.), 5:2 Štiberc (87.), 5:3 Vi-dovič (89.);
Bukovci - Aha Emmi Bistrica 3:1 (1:0), strelci: 1:0 Droždek (30.), 1:1 Janžič (58.), 2:1 Bez-jak (72.), 3:1 Droždek (80.);
Cirkulane - Hajdina 1:1.
David Breznik
1.	liga MNZ Ptuj:
Petici Podlehnika in Skorbe
REZULTATI 1. KROGA: Pod-lehnik - Rogoznica 5:0 (1:0), Leskovec - Boč Poljčane 3:1 (0:0), Markovci -Lovrenc 3:1 (1:1), Gorišnica - Skorba 2:5 (0:0), Podvinci Betonarna Kuhar - Dornava Vrtnarstvo Ko-vačec 1:0 (0:0).
2.	liga MNZ Ptuj:
»Rezultat kroga« je 2:2 ...
REZULTATI 1. KROGA: Slovenja vas - Majšperk 2:2 (1:1), Pragersko - Grajena 2:2 (0:0), Polskava - Zgornja Polskava 4:1 (2:0), Hajdoše - Makole 2:2 (0:0).
JB
Judo • JK Drava Ptuj
Poletna šola juda v Izoli
Izola je v začetku avgusta gostila judoiste iz različnih koncev Evrope, ki so se udeležili tradicionalne Poletne šole juda. To je že 23. leto zapored organizirala Judo zveza Slovenije.
Na blazine v športni dvorani Livada je na šestdnevnih članskih pripravah na tatamije stopilo več kot 350 judoistk in judoistov iz Nemčije, Italije, Poljske, Hrvaške, Slovaške, BiH, Srbije, Belgije, Avstrije, Švice, Turčije, Nove Zelandije in Slovenije. Posa-
meznih treningov sta se udeležila tudi ptujska tekmovalca Jože Šimenko in Urška Urek.
Prvemu delu poletne šole je sledil drugi, ki je bil namenjen mlajšim perspektivnim tekmovalcem in tekmovalkam, ki se ponašajo z medaljami iz državnega prvenstva. Med njimi je bilo letos tudi sedem tekmovalcev JK Drava Ptuj: Nika Šlamberger, Viktorija Zadravec, Rene Klo-ar, Mihaela Vogrin, Blaž Krajnc, Tomi Milošič in
i"'i'f 'i n "f

širil kulturo športa, samozavest, samodisciplino in delovne navade,« je na predstavitvi novoustanovljenega kluba povedal Dejan Zavec. Treninga se je udeležil tudi profesionalni evropski prvak v kikboksu Gregor Stračanek.
NŠ
Jure Vogrin. V strokovnem delu je sodeloval tudi priznani ptujski trener Vlado Čuš, čigar varovanci so v preteklih desetletjih osvojili medalje tudi na največjih evropskih in svetovnih tekmovanjih. Glavni poudarek Poletne šole juda v Izoli je bil tokrat namenjen dvobojem; mladi so v šestih dneh trenirali zares trdo, kar jim bo vsekakor koristilo pri njihovem nadaljnjem športnem udejstvova-nju.
Krajše testiranje na inštitutu
Na poti v Izolo so se mladi člani JK Drava udeležili testiranja pri doktorskem študentu Jožetu Šimenku, sicer tudi tekmovalcu ptujske Drave. Ustavili so se na Inštitutu za kineziologijo v Ljubljani, kjer so izvedli teste za spremljanje treniranosti. Rezultati bodo trenerjem v JK Drava prišli prav pri načrtovanju treningov.
David Breznik
Foto: NS
torek • 1. septembra 2015
Šport, zanimivosti
Štajerski	15
Rokomet • Jeruzalem Ormož
Remi na generalki
V Portorožu je ob tekmi superpokala (Celje PL - Gorenje 28:27) potekala predstavitev vseh 14 klubov 1. NLB leasing lige (levo zgoraj je Bojan Čudič, Jeruzalem Ormož).
Rokometaši Jeruzalema so s povratno tekmo proti GRK Varaždin končali priprave na novo sezono, ki se bo začela v soboto, 5. septembra. Na generalki sta se ekipi razšli z neodločenim izidom 27:27 (16:12).
Varovanci trenerja Saša Prapotnika so odigrali zelo dober 1. polčas, žal pa v nadaljevanju hitro zapravili vodstvo štirih golov. Tekma je bila prava prvenstvena, skoraj »na nož«, in obe ekipi sta videli, kaj trenutno zmoreta: »Fantje so pridno trenirali v pripravljalnem obdobju, žal nismo niti enkrat trenirali ali odigrali v popolni zasedbi. Na zadnji tekmi se nam je pridružil Jure Kocbek, s treningi v ponedeljek prične Bojan Čudič in ostane nam teden dni, da popravimo vse detajle ter da čim bolje pripravljeni pričnemo sezono. Še vedno delamo osnovnošolske napake in zapravljamo preveč zicerjev. Proti Varaž-dinu smo imeli štiri zadetke prednosti in igralca več v
polju, in namesto da smo po-vedli za pet ali šest zadetkov, smo prejemali poceni gole in dovolili tekmecu, da se vrne v igro. Takšnim črnim minutam se moramo izogibati,« je po generalki povedal trener Saša Prapotnik.
Pomemben mož v ekipi Jeruzalema Gregor Grizolt je še dodal: »Priprave so nekaj, česar športniki ne maramo, vendar brez tega enostavno ne gre. Še se nam pozna, da imamo težke noge in da nam igra še ne steče, kot bi si želeli. Proti Varaždinu smo imeli nekaj svetlih in nekaj temnih trenutkov. Teh zadnjih se moramo čim bolj izogibati. Imamo še veliko rezerv v igri. V zadnjem tednu bomo malo spustili tempo na treningih toliko, da se naša telesa nekoliko spočijejo in da v čim boljšem stanju pričakamo sosede iz Maribora.«
Vratarja Jeruzalema sta zbrala 10 obramb. Tomislav Balent 8 in Marin Šutalo 2 obrambi. Strelci za Ormoža-ne: Dejan Veselko 8 (3), Jure
Kocbek 5, Miha Kolmančič 3, Siniša Radujkovic 3, Rok Žuran 2, Tilen Kosi 2, Danijel Mesaric 2, David Bogadi 1, Miha Kavčič 1. Pri gostih je bil prvi strelec Martin Mar-čec, ki je zadel šestkrat, po petkrat sta bila uspešna Fra-no Vujovic in Jurica Vidaček.
Tekma 1. kroga bo odigrana pod milim nebom, seveda, če bo to dovolilo vreme, ki pa zaenkrat ni na strani rokometnega spektakla: »V prvi vrsti je moja naloga čim bolje pripraviti ekipo na prvo tekmo proti Mariboru. Res je, da tu
in tam pogledam vremensko napoved, saj bi si vsi skupaj želeli, da je tekma odigrana v Mestni grabi. Tudi če tekma ne bo odigrana zunaj, pa vabim gledalce tudi v dvorano, kjer bomo favoritu iz Maribora poskušali nuditi čim boljši odpor,« je še povedal trener Prapotnik. Specialist za obrambne naloge in po potrebi krožni napadalec Gri-zolt je še povedal: »V 1. krogu je vse možno. Vse ekipe startamo v nekem krču. Če se uspemo temu izogniti lahko tudi presenetimo. Ne rečem
z zmago, ampak da tudi Mariboru nudimo dostojen odpor. Upam, da bo tekma pod milim nebom in obljubljam, da bomo s fanti pustili srce na igrišču.«
»Modro srce«, ki bije za rokometni klub Jeruzalem Ormož, bo nekoliko močneje bilo v soboto, 5. septembra, na derbiju 1. kroga NLB Leasing lige med Ormožani in Mariborčani. Ali bo tekma odigrana v Mestni grabi ali v dvorani, boste izvedeli v petkovi številki Štajerskega tednika. Maribor je v generalki
na turnirju v Slovenj Gradcu osvojil 1. mesto, kar kaže na odlično formo.
Ob koncu tedna so v Portorožu na predstavitvi vseh 14 klubov elitne lige sodelovali tudi Ormožani. Barve Jeruzalema so zastopali kapetan Ču-dič, trener Prapotnik in predsednik Martin Hebar. Jasno je, da se bodo za prvaka borile tri ekipe: Celje, Gorenje in Maribor. V taboru Ormoža-nov je osnovni cilj obstanek v ligi, drugi cilj pa izboljšati lanskoletno 7. mesto.
Uroš Krstič
Ptujski športni vikend	.
»Če ne prideš, nisi kul
«
V sejni sobi športne dvorane Mladika je bila v ponedeljek dopoldan novinarska konferenca pred 21. Ptujskim športnim vikendom. Štiridnevno dogajanje so predstavili direktor Zavoda za šport Ptuj Sandi Mertelj, direktorica občinske uprave MO Ptuj Vlasta Stojak, predsednik Športne zveze MO Ptuj Franjo Rozman, predsednik sveta Zavoda za šport
Ptuj Stanko Glažar in ambasador Ptujskega športnega vikenda Dejan Zavec.
21. Ptujski športni vikend bo potekal od četrtka do nedelje. Večina aktivnosti bo brezplačnih in bo organiziranih na Mestnem stadionu na Ptuju ali v njegovi okolici. V štirih dneh se bo s svojimi programi predstavilo štirideset ptujskih športnih klubov in društev, ki bodo v vseh
Odbojka na mivki
Peta zmaga za Šmida
Na Ranci na Ptuju tradicionalno poteka turnir v odbojki na mivki za gluhe in naglušne, ki ga je - letos žal brez pomoči Društva gluhih in naglušnih Po-dravje Maribor in njegove ptujske podružnice - organiziral Žiga Bedenik s sodelavci.
V soboto se je na Ptuju zbralo 15 mešanih ekip (ekipo sta sestavljala moški in ženska), ki so prišle iz Srbije, Avstrije in Slovenije. Med njimi so bili tudi udeleženci največjih mednarodnih tekmovanj v odbojki na mivki za gluhe, kar je predstavljalo garancijo za kakovostno odbojko.
starostnih skupinah prikazali svoje športne aktivnosti. Na novinarski konferenci so vsi govorci povabili na športni vikend, najbolj direkten je bil vrhunski boksar Dejan Za-vec: »Če ne prideš na športni vikend, potem nisi kul.«
Vse informacije najdete na spletni strani www. sportnivikend.si.
David Breznik
Tekmovanje je najprej potekalo po skupinah, nato je sledil še glavni izločilni del, v katerega so se uvrstile štiri najboljše dvojice. V tekmi za 3. mesto sta Geni Dacaj in Saška Cafuta z 2:0 v nizih premagal par Agim Mer-sini - Dijana Škof. Finale je bil odločen prav tako v dveh nizih, ki sta se oba končala z 21:15: Marko Šmid in Maja Kuzma sta premagal Valerijo Škof in Štefana Kermautza. Tako je na 5. ptujskem turnirju Marko Šmid dosegel tudi svojo peto zaporedno turnirsko zmago.
DB
ČETRTEK, 03. 09. 2015
17.00 - 20.00 Footgolf
PETEK, 04. 09. 2015
15.00 - 17.00 16.30 - 21.00 17.00 - 19.00 18.00 - 22.00
Okrogla miza - Šport na Ptuju Turnir v tenisu - pari Predstavitev šole tenisa TK Ptuj Odprto prvenstvo Ptuja -parketi in ulična košarka
Golf igrišče Ptuj
Grand hotel Primus Ptuj Teniška igrišča Terme Ptuj Teniška igrišča Terme Ptuj Košarkarsko igrišče pri Campusu
SOBOTA, 05. 09. 2015
Jutranja telovadba - 1000 gibov
09.00 - 09.30
09.30 - 10.30 Obrazna joga po Savini Atai
09.00 - 20.00 Igrala na prostem 09.00 - 13.00 Rekreativno kolesarjenje 09.00 - 13.00 Predstavitev športa invalidov -košarka na vozičkih, streljanje, namizni tenis, šah 09.00 - 13.00 Namizni tenis v naravi 09.00 - 13.00 Šah v naravi 09.00 - 20.00 Test hoje na 2 km,
zdravstvene meritve,... 09.00 - 13.00 Športni dan za OŠ - različni športi 10.30 - 13.00 Liga U9 MNZ Ptuj 09.00 - 20.00 Zorbing timske igre 09.00 - 13.00 Dejan Zavec boks poligon
09.00 - 18.00 Orientacijski teki
09.00 - 13.00 Slovenska vojska - predstavitev 09.00 - 20.00 Športno plezanje
09.00 - 13.00 Fitnes vadba - krožna vadba,
Nirvana fitnes, kolesarjenje 11.00 - 20.00 Vadba s trampolini - predstavitev
Park OŠ Mladika in Mestni park Park OŠ Mladika in Mestni park Igrišče z umetno travo Dravska kolesarska pot Mestni stadion Ptuj
Mestni stadion Ptuj Mestni stadion Ptuj Mestni stadion Ptuj
Mestni stadion Ptuj Mestni stadion Ptuj Mestni stadion Ptuj Park OŠ Mladika in Mestni park Park OŠ Mladika in Mestni park Mestni stadion Ptuj Park OŠ Mladika in Mestni park Fitnes center Zdravo
Mestni stadion Ptuj
10.00	- 17.00	Rokometni turnir	Športna dvorana Campus
15.00	- 20.00	Tržnica klubov in društev -	Mestni stadion Ptuj
		predstavitev	
15.00	- 20.00	Airsoft	Park OŠ Mladika in
			Mestni park
16.00	- 18.00	Mini olimpijada za otroke vrtcev	Mestni stadion Ptuj
18.00	- 22.00	Večer boksa - 14 nadarjenih	Košarkarsko igrišče pri
		boksarjev iz Slovenije	dvorani Campusu
17.00	- 19.00	Vzgoja psov, tekmovalne	Park OŠ Mladika in
		discipline	Mestni park
20.00	- 23.00	Ogled košarkarske tekme,	Dejan Zavec Gym caffe
		EP 2015, Hrvaška - Slovenija	
20.00	- 23.00	Ogled nogometne tekme,	Dejan Zavec Gym caffe
		kvalifikacije za EP, Švica - Slovenija	
NEDELJA, 06. 09. 2015
Jutranja telovadba - 1000 gibov
09.00 - 09.30
09.30 - 10.00 Tai ji quan
09.00 - 20.00 Nordijska hoja, test hoje
na 2 km, ... 09.00 - 13.00 Vzgoja psov, tekmovalne discipline
09.00 - 18.00 Fit s psom, Fitnes za pse, Lov za pasjim zakladom 09.00 - 13.00 Policija - predstavitev 09.00 - 13.00 Gasilci - predstavitev 08.00 - 13.00 24. Ptujski mali maraton
09.00 - 13.00 Vožnja z gokarti
09.00 - 13.00 Jadralno letenje, padalstvo,
modelarstvo 15.00 - 20.00 Airsoft
15.00 - 19.00 Vejkanje, Vodne aktivnosti -
sup, veslanje 16.00 - 17.00 Nogometne tekme športnih delavcev, gospodarstvenikov, politikov, novinarjev 17.00 - 20.00 Fit v jesen: Hit Fit gym, Fit step aerobika, Body pumping, Zumba fitness party
Park OS Mladika In Mestni park Park OS Mladika In Mestni park Mestni stadion Ptuj
Park OS Mladika in Mestni park
Park OS Mladika in Mestni park z okolico Mestni stadion Ptuj Mestni stadion Ptuj Mestni stadion Ptuj z okolico
Kartodrom Hajdoše Umetna trava
Park OS Mladika in Mestni park Ptujsko jezero
Mestni stadion Ptuj
Mestni stadion Ptuj
16 Štajerski TEDNIK
Ljudje in dogodki
torek • 1. septembra 2015
In beseda je viža postala ...
Že kar nekaj let ptujski narodno-zabavni festival bolj kot po muzikalni spremljam po besedilni plati. Ker je pač nekdo nekoč nekje menil, da sem »primeren« za ocenjevanje festivalskih besedil.
(Zdaj takole: primeren ali ne je lahko izhodišče za razprave. Ampak glede na to, da so se med tem časom zamenjali trije festivalski direktorji, jaz pa kot član komisije za festivalska besedila še vedno ostajam, sem očitno postal večji strokovnjak kot kak direktor. Hehe ...)
Če hočeš nekaj ocenjevati, seveda ni treba biti na tistem področju neki vrhunski ustvarjalec. Tako da naj takoj povem, da v življenju še nisem napisal nobenega besedila za narodno-za-bavno glasbo. Prebral pa sem jih na stotine (samo letos 28; no, če sem pošten - prebral sem jih 27, ker so mi pri enem besedilu oči odpovedale, saj je bil zapis s tistimi nenavadnimi čičkami-čačkami nečitljiv. Oprosti, draga avtorica V. Š.!)
In sedaj bi moral po ukazu zapisati, kako so mi bile pesmi všeč. Pa me je rešila kolegica soocenjevalka, saj je zapisala kar nekaj podobnih misli, kot so se oblikovale v mojih sivih celicah. Takole piše članica komisije za besedila Liljana Klemenčič iz Knjižnice Ivana Potrča:
»Pregledala in prebrala sem 28 besedil. Večinoma so umirjena in umerjena v enostavnih pesniških razmislekih o vsakdanjih ljubeznih, veseljih in žalostih. Morda ne bi bilo odveč, da bi avtorji besedil poslali le-ta v 'predpisanem formatu' in pod šifro. Ne zdi se mi odveč, da bi avtorji besedil morali upoštevati pravopisna pravila, razen seveda, ko to ni mogoče in gre za svoboden verz. Slednji pri tovrstni glasbi ni običajen; nasprotno, verzna oblika je sila enostavna, zato še bolj bode v oči manjkajoča vejica, velika začetnica ... Letošnja besedila so sicer precej poenotena in ni velikih odstopanj. Žal, kajti ocenjevanje bi bilo lažje. Osrednja tema so ljubezni in spomini, morda je čutiti nekaj »aktualnega duha« v prevzetnih dekletih in v premišljevanju o starosti in o tistih, ki so pomoči potrebni. Zanimivo, da je vsako leto manj šaljivih in zbadljivih besedil.«
Poleg teh pripomb na pravopisni ravni (da namreč nekdo, ki se ima za pesnika narodno-zabavne glasbe, v verzu »Vse kar sva imela v reki časa je odšlo« ne čuti dveh vejic, je res nenavadno) bi se našlo še kar veliko slovenskojezičnih grehov. Na primer: ali je avtor verza »Včasih dan prekratki je« že kdaj slišal, da imamo v našem jeziku določno in nedoločno obliko pridevnika? In da bi moral biti dan »prekratek«, ne »prekratki«?
Ampak - pri ocenjevanju besedil je kot pri tistih tekmovanjih za kuhinjo, ki išče šefa: eni se bodo navduševali nad tem, kako lep je krožnik (no, jaz krožnik pustim pri miru, pojem namreč tisto na njem), drugi bodo doživeli vrhunec ob opazovanju, katere tehnike je uporabil kuhar ali kuharica (halo - meni je vseeno, kako je nastal ajmoht, samo da je dober!), tretji bodo svoje oči posvetili kuharici (no, sem že v letih, ko se bolj posvečam tistemu na krožniku kot tistemu ob njem), četrte bodo očarale svetovne sestavine (pa kaj še; najboljša je domača kura! Ker jo razumem!) ... Tako imamo svojega malarja tudi ocenjevalci besedil. Eni so za ljubezen, drugi za podeželsko nostalgijo, tretji za nostalgične žalopojke ... Končna ocena pa je potem pač kompromis. Osebno sem bolj za žalopojke (letos sta me očarali tisti Imela sem upanje in Domov), kolegica, ki je pač mlajša od mene, je bila za ljubezenske zadeve, tretji član pa je bil očitno bolj za podeželje, ki je tudi pri drugih dveh ocenjevalcih kar visoko kotiralo ...
In zmagovalec je: Franc Ankerst: Gospodar.
Preden končam, naj omenim še letošnjega najplodovitejše-ga avtorja. Ne, ni Ivan Sivec, ki je desetletja štancal za vse in vsakogar; tudi v književnosti. Letos je bil najbolj priden Matej Kocjančič. In to ne slabo! Mogoče bodoči naj-avtor?
Jože Šmigoc
Ptuj • Iztekel se je 46. Festival narodno-zabavne glasbe Slovenije Ptuj 2015
Veliki zmagovalci: Žargon,
Finalni večer 46. Festivala narodno-zabavne glasbe Slovenije Ptuj 2015 je na oder slovenske cem oz. poslušalcem. Najbolj pa jim je prirasla k srcu skladba Kdor jo rad ima v izvedbi ansambla
Foto: Črtomir Goznik
Ansambel Jug je prejel orfeja kot najboljši kvintet in denarno nagrado v višini 900 evrov.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Korenovo plaketo za izstopajočo pevsko izvedbo je prejel pevec Najboljše besedilo 46. festivala z naslovom Gospodar je napisal ansambla Topliška pomlad Dejan Bojanec, ki poje že 15 let. Franc Ankerst. Prejel je nagradni bon v viši 650 evrov.
iliSmonEL
Dvorišče minoritskega samostana je na drugem festivalskem večeru, 28. avgusta, pokalo po šivih. Mladi glasbeniki (ansam-
bel Popotniki, ansambel Pogled, ansambel KGB kvintet, ansambel Fantje izpod Lisce, ansambel Potep, Ansambel Jerneja Kolar-
AVTOMATIZACIJA in NAČRTOVANJE
...nujna za optimalno in rentabilno proizvodnjo
GRADNJA ELEKTRO OMARIC
...na gradbišču, pri naročniku, ali v naši delavnici
^ ¡nfo@smonel.com ^5) +386 599 36 795 www.smonel.com
SmonELd.o.o. Slovenska cesta 55 2277 Središče ob Dravi
ti
MONTAŽAin VZDRŽEVANJE
...montaža mehanskih sklopov, elektromontaža z zagonom, strojne in elektro inštalacije, montaža toplotnih črpalk, klim ter prezračevalnih naprav
Generalni pokrovitelj 46. festivala je bila Perutnina Ptuj, pokrovitelji pa MO Ptuj, Zavarovalnica Maribor, Trgovine Jager, Rutar Harmonike, GP Project ING, Talum, TMD Invest, Teleing, ZRS Bistra Ptuj in Terme Ptuj, ZAF okovje, d. o. o., Podjetje za stanovanjske storitve, d. o. o., Smo-nEl, d. o. o., Talum, d. d., Tiskarna Ekart, Optika Kuhar, Pomlad, AH Terbuc, KZ Ptuj, Občina Cirkulane, Občina Podlehnik, AH PA, Občina Go-rišnica, WV Dominko, Občina Markovci, Občina Kidričevo.
46. festival sta organizirala družba Radio-Te-dnik Ptuj in Agencija Geržina Videoton in prireditve Maribor v sodelovanju z RTV Slovenija -Regionalnim centrom Maribor ter Založbo kaset in plošč RTV Slovenija.
j a, ansambel Mladi upi, ansambel Jug, ansambel Veseli Dolenjci, ansambel Mladika, ansambel Topliška pomlad, ansambel Žargon, ansambel Azalea in ansambel Amadeus) so korektno opravili svoje nastope. Več kot odlična sta bila tudi tokrat voditelja Natalija Škrlec in Marjan Nahberger, stoječe ovacije pa je ponovno doživel Alfi Nipič, ki je nastopil v revijalnem delu festivala. Družba Radio-Tednik Ptuj mu je ob tej priložnosti podelila posebno nagrado v podobi Orfeja za življenjsko delo na področju slovenske narodno-za-bavne glasbe za njegovo več kot 50-letno glasbeno delovanje. Nipič pričakuje, da bo glede na pomen najstarejšega festivala
torek • 1. septembra 2015
Ljudje in dogodki
ŠtajenkiTEBKlK 17
Jug, Dejan Bojanec in Franc Ankerst
narodno-zabavne glasbe Slovenije prinesel novih 28 festivalskih skladb, ki so se že ob izvajanju 14 izbranih ansamblov priljubile gledal-
Žargon, ki je prejela kar 220 glasov.
Foto: Črtomir Goznik
Ansambel Žargon je bil najboljši ansambel med drugimi zasedbami. Prejel je orfeja in nagrado v znesku 900 evrov. Zaigral pa je tudi najbolj všečno skladbo 46. festivala, Kdor jo rad ima, po odločitvi občinstva. S tem pa tudi nagrado v višini 1000 evrov.
narodno-zabavne glasbe Slovenije ptujski župan »držal roko nad njim«.
Finalni večer 46. Festival na-rodno-zabavne glasbe Slovenije Ptuj 2015 si bodo še posebej zapomnili ansambel Jug kot najboljši kvintet, ansambel Žargon kot najboljši ansambel med drugimi zasedbami, Dejan Boja-nec, vokalist ansambla Topliška pomlad, ki je prejel Korenovo plaketo za izstopajočo pevsko izvedbo, in Franc Ankerst, avtor najboljšega besedila letošnjega festivala pod naslovom Gospodar, v katerem razmišlja o tem, kaj vse mora vedeti gospodar.
Po končanem uradnem delu se je dvorišče minoritskega samostana v petek za krajši čas spremenilo v plesišče, zaigrali so festivalski zmagovalci. Kot pravijo v družbi Radio-Tednik, bodo s festivalskimi presenečenji nadaljevali, do leta 2019 pa tudi izbirali melodije desetletja. Prva je že bila izbrana 26. avgusta na večeru festivalskih spominov prvega desetletja festivala: gre za skladbo ansambla Slovenija iz leta 1978 pod naslovom Tebi, Slovenija, ki jo je tokrat izvedel KGB kvintet.
Letošnji festival sta neposredno prenašala Radio Maribor in Radio Ptuj, RTV Slovenija pa je festival tudi posnela. TV Maribor je festival v celoti predvajala 30. avgusta, TV Slovenija pa bo posnetek festival predvajala v dveh delih na prvem programu v petek, 11. septembra, in v petek, 18. septembra, obakrat ob 20. uri. Ponovitve bodo v nedeljo, 13. septembra in 20. septembra, ob 13.25.
MG Strokovna komisija ni imela lahkega dela.
Alfi Nipič je prejel posebno nagrado družbe Radio-Tednik, Ptuj, organizatorja festivala, za delo na področju slovenske narodno-zabavne glasbe.
: Črtomir Goznik
življenjsko
Foto: Črtomir Goznik
Štefan Petek: „Težav pri izboru ni bilo ..."
V strokovni komisiji za glasbo so si bili kar enotni pri izbiri najboljšega kvinteta in izbiri najboljšega ansambla med drugimi zasedbami. „Nekaj več razprave je bilo med člani komisije pri izboru nagrajenca za Korenovo plaketo. Težko smo se odločili, na koncu pa le uskladili mnenje, da si jo zasluži moški vokalist. Ansamblom priporočamo, naj poskušajo negovati glasbene prvine, predvsem dobre vokale, pa ritem in intonacijo, ki sta osnova vsake glasbe, ne glede na zvrst," je strnil mnenje strokovne komisije za glasbo predsednik Štefan Petek, ravnatelj GS Karola Pahorja Ptuj.V njej so bili še Urška Čop Šmajgert, glasbena urednica Radia Maribor, Fredi Simo-nič, dirigent orkestra Slovenske vojske in Pihalnega orkestra Ptuj, Tomaž Guček, predstavnik ZKP RTV Ljubljana in Mike Orešar, član ansambla Igor in Zlati zvoki, avtor, glasbeni aran-žer in producent.
Drago Slameršak, direktor družbe Radio-Tednik Ptuj in direktor festivala NZG Slovenije Ptuj 2015: "Tekmovalni večer 46. Festivala narodno-zabavne glasbe Slovenije Ptuj 2015 je pokazal, da je bila odločitev za dvodnevno prireditev prava. Festivalsko vzdušje se je od sredine tedna stopnjevalo in je s petkovim večerom doseglo vrhunec z odličnimi nastopi ansamblov, odzivnostjo gledalcev oz. poslušalcev, ki so napolnili dvorišče minoritskega samostana. Izjemno smo veseli, da nam je to uspelo, da smo prireditev nadgradili z nekaterimi presenečenji. Tako smo prvi večer, ki je bil večer spominov na prvih deset let festivala, dobili prvo melodijo desetletja Tebi, Slovenija, se poklonili legendi slovenske narodno-zabavne glasbe Slavku Avseniku, drugi večer pa ob že tradicionalnih festivalskih nagradah podelili tudi posebno nagrado v podobi Orfeja za življenjsko delo na področju narodno-zabavne glasbe Slovenije. Prejel jo je Alfi Nipič. Tudi v prihodnje se bomo trudili za kakovost in nadgradnjo festivala, ne bo pa manjkalo niti novih presenečenj. Upati je, da bodo pomen festivala še bolj kot doslej spoznali tudi v občinah Spodnjega Podravja, Slovenija ga že pozna."
Miran Senčar, župan MO Ptuj: „Festival je starosta med festivali narodno-zabavne glasbe v Sloveniji. Ptujčani smo lahko ponosni, da je festival neprekinjeno organiziran že 46 let in da smo zaradi njega prepoznavni v Sloveniji in zunaj naših meja, saj ga prenašajo tako nacionalni kot regionalni mediji. Pomembno pri festivalu je, da vzdržuje visoko raven strokovnosti s strokovno komisijo, ki ocenjuje skladbe in izvedbo. Tako tudi zvrst narodno-zabavne glasbe ohranja visoko kakovost in nenehno napreduje."
Franc Ankerst, avtor najboljšega besedilo 46. festivala
Gre za skladbo Gospodar, ki so jo na 46. festivalu izvedli člani ansambla Potep. Med vsemi besedili jo je za najboljšo izbrala strokovna komisija za besedila, ki so jo sestavljali Jože Šmigoc, predstavnik družbe Radio-Tednik Ptuj, Liljana Klemenčič iz Knjižnice Ivana Potrča Ptuj in Franci Smrekar, predstavnik Društva pesnikov slovenske glasbe. Doslej je, pri svojih 80 letih, za kar 135 slovenskih ansamblov spisal že več kot 500 pesmi.
Dejan Bojanec, prejemnik Korenove plakete
Dejan Bojanec, vokalist ansambla Topliška pomlad, je prejel Korenovo plaketo za izstopajočo pevsko izvedbo. Poje že 15 let: „To je moje življenje. Odločitev strokovne komisije me je dobesedno šokirala. Najprej sem mislil, da gre za šalo. Pravkar sem se vpisal na študij solo petja, ki se mu bom posvetil ob svojem rednem delu v vrtcu. Korenova plaketa mi je v veliko spodbudo, predvsem pa je to čast." Ansambel Jug, najboljši kvintet
Člane ansambla Jug je kipec Orfeja za najboljši kvintet 46. Festivala narodno-zabavne glasbe Slovenije Ptuj 2015 presenetil. „Izredno smo zadovoljni. Kipec je dodatna spodbuda, da bomo v prihodnje še boljši, da bomo pritegnili še več poslušalcev oz. ljubiteljev narodno-zabavne glasbe. Kipec Orfeja pa si delimo tudi z našima mentorjema Vero Šolinc in Aljošem Černelcem," je nadvse zadovoljen in srečen povedal vodja ansambla Miloš Jug.
Ansambel Žargon, najboljši ansambel med drugimi zasedbami
Na letošnji ptujski festival narodno-zabavne glasbe so prišli, da svoj nastop izvedejo tako, kot znajo, da čim bolj prepričajo gledalce in poslušalce. „Smo brez besed, ob kipcu Orfeja kot najboljši ansambel med drugimi zasedbami smo zapeli tudi najbolj všečno skladbo letošnjega festivala z naslovom Kdor jo rad ima avtorjev Marjana Turka in Ivana Sivca. Ptujski nagradi sta dokaz, da se je splačal ves trud, vse vaje, skratka vse, o čemer smo sanjali kot otroci. Danes živimo te sanje," je povedal Mitja Bogdan. Leto 2015 je dobesedno leto žargonovcev, bili so tudi absolutni zmagovalci letošnjega Vurberka.
18 Šta/m&TEDNlK
Zeleni tednik
torek • 1. septembra 2015
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Prihaja jesen, čeprav temperature ne potrjujejo tega
Poletje je bilo naporno za vse vrtnine. Pa se delo na vrtu še ne končuje. Zagotovo je na prvem mestu zdaj spravilo pridelka, predvsem vlaganje in zamrzovanje. Poskrbeti pa moramo tudi za vrtnine, ki bodo na vrtu še zelo dolgo, pa tudi za okrasni del vrta.
Okrasni vrt
Po napornem poletju je »utrujena« tudi zelenica. Zdaj jo je treba ponovno prezračiti - ven-trikulacija. Seveda mora biti zemlja dovolj suha. Ker so pred nami spet deževni dnevi (vsaj to obljubljajo vremenarji danes), se za ta opravek kar mudi. Ne smemo ga namreč narediti prepozno, saj se mora zelenica pred zimo še popraviti, nato pa še pripraviti na zimo. Če smo prepozni, bo zmanjkalo časa, s tem pa bo tudi prezimovanje zelenice slabše.
Poletje, kakor je letošnje, močno poškoduje tudi strukturo zemlje, tudi v zelenici. Zaradi tega postaja zbita, neodcedna. To se bo poznalo pozimi, ko bo voda ostajala na zelenici dalj časa. Zato je nujno, da zelenico hitro prezračimo. Ni nujno, da si vzamete toliko časa, kakor spomladi. Če imate opravka s težjimi tlemi, svetujem, da ob tem potresemo kremenčeve peske, da obdržimo zračnost in odcednost tal. Potre-semo od 2-4 kg/m2 peska. Količina je odvisna od tega, koliko se po zelenici hodi, koliko so tla zbita.
Prav tako je konec avgusta oz. začetek septembra čas, ko še zadnjič gnojimo, predvsem z gnojili, ki vsebujejo veliko fosforja in kalija, dušika pa le za vzorec. Zadnji termin gnojenja je sredina septembra.
Prihaja tudi porova zavrtalka
Por je dokaj odporna vrtnina. Če upoštevamo ustrezen, dovolj širok kolobar in zmerno gnojimo, potem z glivičnimi boleznimi ne bi smeli imeti težav. Na manjših površinah lahko večkrat uporabimo koprivno ali presli-
čino prevrelko. Ekstrakt njivske preslice in tudi koprive pa je možno kupiti tudi v trgovinah.
V suhem in vročem poletju brez namakanja so lahko težava resarji. Največji škodljivec pa je prav gotovo porova zavrtalka jeseni. Nekje v začetku septembra se prične njen jesenski nalet. Zato pričnite natančno opazovati svoje posevke. Ko opazite na svojih rastlinah prve znake dopolnilnega prehranjevanja, je čas za ukrepanje. Muha se namreč najprej prehranjuje na listih. Tam sicer ne naredi škode, vendar nam tako izda, da se je pojavila. Na vrhovih listov, običajno tam, kjer so liti obrnjeni proti zahodu, opazimo niz drobnih belih lis. Takrat je zadnji čas za ukrepanje.
Najvarneje in najenostavneje je posevek pokriti. Najbolje je to narediti tako, da postavimo okoli rastlin oporo, lahko so to loki, lahko je lesena opora, nato pa preko tega prekrijemo tudi agro-kopreno ali še bolje odslužene zavese. Muha je velika do 4 mm, torej luknje v zavezah ne smejo biti večje od tega. Zelo pomembno je tudi, da prekrivke dobro zadelamo tudi v zemljo, saj muha hitro najde luknje tudi ob tleh.
Mnogi že spravljate korenček, saj je vročinski val in ohladitve mnoge posevke spodbudil k naknadni rasti - to pa pomeni trdo sredico korenčka, s tem pa zmanjšanje njegove kakovosti. Svetujem, da vso listje kot zastirko položite okoli pora. S svojim vonjem bo nekaj časa odganjala muho. Enako lahko uporabite zelene postanke sladkega komarčka, janeža, peteršilja in zelene. Mnogi imate v kotu vrta ogromne rastline luštreka. Posušite si seveda dovolj listne mase za zimske juhe, ostanke pa
September Kimavec				2015
1 torek		17	FRANČIŠKA četrtek	
✓"S JTEMN sreda		18	petek	
3 četrtek	*	19	sobota	
4 petek	* -«e	20	$V£TUWA nedelja	
5 sobota	* m® «.a	21	ponedeljek	
S nedelja		22	torek	* «t
7 ponedeljek	j'*	23	sreda	*
8 torek		24	četrtek	* s£
«TER sreda		25		s*
"I rt NilllJlAJ 1 L/ Četrtek		26	sobota	* m
1 petek		27	nedelja	
12 sobota		28	ponedeljek	»„»i #
13 nedelje	«g.	29	torek	
14 ponedeljek		30	sreda	*
-i r- hikomm 1 O torek				
16 sretfa	"a*			
I m ■
¡te?*" . i.
■i^bmsSSBmm.
Za lepo zelenico je treba poskrbeti tudi v jeseni.
i«!
11
hm
j?mW
Foto: Miša Pušenjak
lahko položite okoli pora. Samo to ne bo zadoščalo, skupaj z ostalimi ukrepi, ki jim bom naštela v nadaljevanju, pa bo zagotovo pomagalo.
Tisti, ki se jim pokrivanje ne zdi uporabno, da je preveč zapleteno, lahko posevek varujete tudi s čajem iz pelina ali pripravkom iz rabarbarinih listov. Posevek začnemo zalivati teden dni po tem, ko opazimo prve znake dopolnilnega prehranjevanja. Nato posevek vsak teden zalijemo z enim izmed omenjenih pripravkov.
Entomopatogene ogorčice (EO) -novejši biotični način varstva rastlin v Sloveniji
Ogorčice so v Sloveniji po večini poznane kot škodljivi organizmi. Vendar v naravi obstajajo tudi nekatere take, s katerimi se lahko borimo proti škodljivim žuželkam. Zakonsko lahko v Sloveniji uporabljamo samo tiste vrste organizmov, ki jih tudi sicer najdemo v naravi. Tako mnogih koristnih, ki so v Evropi del standardnega varstva rastlin celo v klasičnem, konvencionalnem pridelovanju vrtnin, ne moremo uporabljati. No, vsaj nekatere koristne ogorčice iz rodu Stei-
nernema in Heterohabdidis so danes v ponudbi tudi v Sloveniji. Za por je najbolj zanimiv pripravek, ki vsebuje kombinacijo dveh različnih ogorčic Steinernema carpocapsae in Steinernema feltiae. Zato ima dober učinek na številne škodljive muhe v pridelavi zelenjave. V Sloveniji ima registracijo za uporabo proti čebulni muhi, ki napada tudi por. Poleg tega pa ga lahko uporabljamo tudi proti korenjevi in kapusovi muhi. Posebej slednja dela veliko škodo že na setveni-cah kapusnic, kasneje pa tudi na njivi. Ta edinstvena kombinacija entomopatogenih ogorčic pa ima še širšo registracijo, deluje tudi na mravlje, sovke, košeninarja (škodljivec travnih zelenic) in cvetličnega resarja ter na nekatere sadne škodljivce.
Pomembno je, da pripravek uporabljamo pravilno, da bo deloval. Za razliko od kemičnih pa naravna sredstva za varstvo rastlin, ki ji uporabljamo na suhih rastlinah, uporabljamo EO vedno, ko je vlažno. Zakaj? Ker so to živi organizmi, majhne, očem nevidne, črvičkom podobne živalce, ki živijo v zemlji. Zato jih sonce in suh zrak takoj izsušita in uničita. Najbolje jih je uporabiti takoj po močnejših padavinah ali celo, ko rahlo rosi. Ker pa si tako vreme sredi poletja težko
Spremljamo sladkorno 3CWR « groidnem soku in pričnemo s trgat vno t» ko doseže» primerno sladkorno ¡.locio Obiramo jabolka za Oiimnifts. Ot ter poberemo in DijAmo orerie in letnike.
izberemo, je treba površino, kjer smo posadili por, pred uporabo namočiti. Pripravek lahko nane-semo s sredstvi, ki jih uporabljamo za varstvo rastlin, le da jih moramo dobro umiti. Vedno ga nanašamo zvečer, skoraj v temi. Po nanašanju je dobro, če površino ponovno zalijemo. Prav tako kakor ekološke insekticide ga uporabimo teden dni za tem, ko smo opazili prve znake dopolnilnega prehranjevanja. Takrat tre-tiramo prvič. Ne pozabiti, da je treba suho zemljo prej namočiti in po tretiranju namakanje ponoviti. Po štirih tednih je tretiranje nujno ponoviti, saj je jesenski škodljivec veliko bolj agresiven in dela škodo vse do prvega mraza.
Ogorčice prodrejo v škodljivca skozi njegove naravne odprtine. V škodljivcu se potem zadržujejo, prehranjujejo in razmnožujejo, pri tem škodljivec hitro propade. Nato truplo zapustijo v večjem številu in iščejo nov vir prehrane. Če so tla ves čas namočena, delujejo in uničujejo škodljivce štiri tedne.
Varstvo pora z ogorčicami je naravi in koristnim organizmom povsem neškodljivo, na dolgi rok
KGZS obvešča
pa prav gotovo najučinkovitejši način varstva pora.
Ker so to živi organizmi, jih ne boste našli v trgovinah. Treba jih je naročiti po telefonu. Najdete jo tudi na internetu, če vtipkate geslo entomopatogene ogorčice. Pripravek je treba naročiti nekaj prej, saj traja pošiljanje nekaj časa. Dolgo časa ga ne smete hraniti, za nekaj časa pa je lahko v hladnem in temnem prostoru, ne pa v hladilniku.
Z insekticidi, seveda pa tudi z ogorčicami, je smiselno tretirati tudi drobnjak, stoletno čebulo in kitajski drobnjak (kitajski česen, šopasti česen), če so na dan pri-kukale tudi okrasne čebule, tudi njih. Na njih se namreč škodljivec lahko razmnoži za naslednjo pomlad.
Por je izredno koristna vrtnina, ki je na vrtu lahko celo zimo, zato je škoda, da je veliko vrtičkarjev njegovo pridelovanje opustilo prav zaradi vse večjih težav s po-rovo zavrtalko. Omenjeni ukrepi ne bodo vzeli nič manj časa kakor vse delo, ki ste ga celo poletje vlagali v paradižnik. Verjemite pa mi, da je por za naše zdravje pozimi veliko bolj koristen.
Miša Pušenjak
CVETJE irt OLJNICE
L Sončnice, dišai/niee.

PODTALNI PLODOVI
Krompa, korenje, pesa. česen, čebula, redkev...

PLODOVKE in SADJE
Paorika, pmdčnik. grah. fižol, vse vrste sadja...
LISTNATE RASTLINE
Solate, rrotov i i ec. ohrovr. zelje, cvetača, blitvi
Foto: Miša Pušenjak
Skrbno opazujte por, ob prvem pojavu takih znakov pa ukrepajte.
Pregled dela v letošnjem letu
Ob dnevu Kmetijsko-goz-darske zbornice Slovenije (KGZS) na sejmu Agra je zbornica predstavila letošnje delo in načrte.
Kot je povedal predsednik KGZ Cvetko Zupančič, so na zbornici z dosedanjim letošnjim delom zadovoljni, saj so bili uspešni pri dopolnjevanju zakonodaje in med drugim dosegli, da kmetom ne bo treba obvezno voditi knjigovodstva, uspešni so bili pri oblikovanju in izvajanju skupne kmetijske politike, predvsem pri prvem stebru, ki zadeva neposredna plačila, pri razvoju podeželja pa želijo več podpore za hribovske kmetije. Prav tako želijo več podpore živinoreji, ki je prav zdaj predvsem zaradi mleka v krizi.
Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije je preko Kmetijske svetovalne službe v osmih kmetijsko-gozdarskih zavodih kljub številnim spremembam in novostim, ki jih prinaša novo sedemletno programsko obdobje skupne kmetijske politike uspešno izvedla letošnjo subvencijsko kampanjo, saj so pripravili preko 99 odstotkov od 58 tisoč vlog.
Ker je eden od pogojev za pridobitev sredstev iz Programa razvoja podeželja za mlade prevzemnike tudi ustrezna usposobljenost mladih prevzemnikov, KGZS intenzivno izvaja preverjanja za pridobitev certifikatov Nacionalne poklicne kvalifikacije. KGZS je samo v prvi polovici leta 2015 izvedla vse postopke ter sklicala komisije in izdala 319 certifikatov za NPK.
Na področju socialnega podjetništva KGZS nadaljuje z aktivnostmi svetovanja in je med drugim v sodelovanju s zavodom Uspešen podjetnik priročnik za socialne podjetnike »Od ideje do socialnega podjetja z družbenim učinkom«.
Od težav v kmetijstvu je Zupančič omenil ukinitev kvot za mleko in ruski embargo, saj so cene mleka padle pod 30 centov; na trgu pa je ogromno cenene zelenjave, ki ni odšla na ruski trg. Zato KGZS poudarja, da je promocija za kupovanje slovenskih izdelkov zelo pomembna in jo podpirajo.
Kot je povedal direktor KGZS Branko Ravnik, bo KGZS v nadaljevanju leta aktivna pri pripravi ukrepov skupne kmetijske politike ter pazljiva pri reformi davčne politike in pri dvigu prispevkov za zavarovanje kmetov.
KGZS
Vir: splet
torek • 1. septembra 2015
Na sceni
Štajerski TEDNIK 19
S svetovne glasbene scene
Revija Rolling Stone je v eni izmed svojih zadnjih izdaj objavila seznam stotih najboljših kan-tavtorjev vseh časov na svetu. Na vrhu seznama je dokaj pričakovano legendarni ameriški tekstopisec in glasbenik Bob Dylan. Robert Allen Zimmerman, kot je rojstno ime tega glasbenika, je letos izdal album Shadows in the night, podpisal pa se je tudi pod nepozabne zimzelene uspešnice, kot so Blowin' in the wind, Knocking on heaven's door, Forever young in mnoge druge. Med mlajšimi glasbenimi imeni, ki so aktualna v zadnjem obdobju, na omenjeni lestvici najdemo Taylor Swift (97. mesto), Eminem (91. mesto), Kanye West (84. mesto), Bjork
(81. mesto) in Jay-Z (68. mesto). Med zanimivejšimi glasbenimi izvajalci, ki jih najdemo med stotimi najboljšimi kantavtorji, so tudi Paul Mccartney, John Lennon, Mick Jagger, Keith Richards, Bob Marley, Stevie Wonder, Prince in
Leonard Cohen.
®@®
Znanemu glasbeniku Goranu Bregovicu je francosko sodišče zaradi plagiatorstva naložilo kazen v višini milijon evrov. Bregovic naj bi za potrebe filma Arizona dream Emirja Kusturice ukradel skladbo francoskemu ustvarjalcu Enricu Macijasu. S tem je Bregovic postal prvi glasbenik z nekdanje jugo scene, ki je moral zaradi plagiatorstva plačati tako veliko kazen. Zgodbo
New Order
VSAK ČETRTEK <DB t@a
PREDLOGI ZA MESEC SEPTEMBER
glOVENSCCIHl IP©P 1 T® [F
7 8L0¥iKI®KIH POLK m VALČKOV
1.	LARISA SRES - Pelji me v kino
2.	BLU PLANET in NASTJA - Barka za dva
3.	MLADI GAMSI - Privlačne obline
4.	DiTKA- Vesela
5.	GADI -Ta naš planet
6.	ROBERT KRESUN - S tabo bom ostal
7.	KVATROPIRCI - Poletje je tu
Zmagovalec meseca AVGUSTA: DONAČKA IN ČUKI - Country žur Še eno možnost v SEPTEMBRU imajo: LARISA SREŠ - Pelji me v kino
1.FRAJERKE-	Ljubi me
2.	Ans. JUG - Princ na belem konju
3.	Ans. ŽARGON - Imela je upanje
4.	Ans. TOPLIŠKA POMLAD - Igram se s tabo
5.	Ans. MLADI UPI - Ta noč bo najina
6.	KGB KVINTET - Čas mineva
7.	MLADIKA - Punčka za igrice
Zmagovalec meseca AVGUSTA: VESELI SVATJE - Se ti kaj kolca Še eno možnost v SEPTEMBRU imajo: FRAJERKE - Ljubi me
______________________
SLOVENSKIH POP 7 T@P
Glasujem za:__
Ime in priimek:
7 SLOVENSKIH POLK IN VALČKOV
Glasujem za:
Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov MEGA MARKETING d.O.o , p p. 13. 228B Hajdina
odgovor pritrdilen in če so vam skladbe všeč, potem vas bo zagotovo razveselila novica, da bo avtor omenjenih skladb kmalu koncertiral v Sloveniji. Povedano bolj natančno, 12. januarja bo v ljubljanskih Stožicah nastopil svetovno znani italijanski glasbenik Jovanotti. Danes že 48-letni pevec je na glasbeni sceni prisoten že več kot 27 let, v tem obdobju je sodeloval s številnimi glasbenimi velikani, kot so recimo Luciano Pavarotti, Eros Ramazotti in Gian-na Nannini. Jovanotti s pravi imenom Lorenzo Cherubini je svoj zadnji album z naslovom Lorenzo 2015 CC izdal februarja letos.
Revija Forbes je tudi letos objavila lestvico največjih zaslužkarjev
med najboljšimi DJ na svetu. Kot je bilo pričakovati, je na prvem mestu daleč pred vsemi slavni škotski DJ in producent Calvin Harris. Avtor številnih uspešnic in partner Taylor Swift je v zadnjih 12 mesecih zaslužil kar 66 milijonov ameriških dolarjev. Top 10 lestvica najbolje plačanih DJ na svetu (v mio)
1.	Calvin Harris ($66)
2.	David Guetta ($37)
3.	Tiesto ($36)
4.	Skrillex ($24)
5.	Steve Aoki ($24 )
6.	Avicii ($19 )
7.	Kaskade ($18)
8.	Martin Garrix ($17)
9.	Zedd ($17)
10.	Afrojack ($16)
11.	Diplo ($15)
Janko Bezjak
Foto: splet
o ukradeni skladbi je potrdil tudi sam Kusturica, ki naj bi ravno zaradi tega primera tudi prekinil njuno dolgoletno prijateljstvo. Goran Bregovic je bil rojen leta 1950 v Sarajevu. Pri šestnajstih je ustanovil legendarno zasedbo Bijelo dugme, ki je postala ena najboljših ročk skupin na ozemlju bivše Jugoslavije. Po petnajstih izdanih albumih, prodanih v milijonskih nakladah, številnih turnejah in koncertih ter menjavi treh pevcev je skupina leta 1989, na vrhuncu svoje popularnosti, razpadla. Po razpadu skupine se je Bregovic posvetil predvsem ustvarjanju filmske glasbe.
Še se spomnite uspešnic, kot so Serenata rap, Penso positivo in L'ombelico del mondo? Ce je
Lestvi
v NAJ
1.	REALITY - LOST FREQUENCIES feat. J DEVY
2.	MARVIN GAYE - CHARLIE PUT feat. MEGHAN TRAINOR
3.	PHOTOGRAFH - ED SHEERAN (FELIX JAEHN REMIX)
4.	SHINE - YEARS & YEARS
5.	SUGAR - ROBIN SCHULZ feat. FRANCESCO YATES
6.	WAITING FOR LOVE - AVICII
7.	SHIP TO WRECK - FLORENCE + AND THE MACHINE
8.	COME AND GET IT - JOHN NEWMAN
9.	CAN'T FEEL MY FACE - THE WEEKND
10.	SHUT UP & DANCE - WALK THE MOON
11.	SONG FOR SOMEONE - U2
Vsako nedeljo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8098,2010^3 bo Janko Bezjak
ON
Kmetijstvo • S kampanjo nad učinke ruskega embarga in nizke odkupne cene
Eno slovensko jabolko na dan za povečanje lokalne porabe
Kmetijsko ministrstvo je skupaj s sadjarji, Zbornico kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS, 24. avgusta začelo promocijsko kampanjo, s katero želi povečati porabo lokalno pridelanih jabolk. Država bo za kampanjo prispevala približno 39.000 evrov.
Ministrstvo je s promocijsko akcijo za povečanje porabe lokalnih jabolk priskočilo na pomoč sadjarjem, ki bodo zaradi ruskega embarga na uvoz iz EU ponovno utrpeli škodo - zniževanje odkupnih cen in viške sadja - predvsem jabolk. S kampanjo pa želijo slovenskega potrošnika opozoriti na prehranske koristi uživanja lokalnih jabolk in spodbuditi, da vključi jabolko v vsakodnevni uravnotežen obrok. Potrošnikom želijo predstaviti različne sorte jabolk, ki jih sadjarji pridelujejo v Sloveniji, njihove posebnosti, okuse in sezono pridelave, njihov način shranjevanja in predvsem uporabo jabolk v kulinariki. Zato je MKGP s predstavitvijo na sejmu Agra začelo kampanjo pod sloganom »Eno jabolko na dan ...«, ki se bo s posameznimi aktivnostmi nadaljevala vse do tretjega petka v novembru, ko obeležujemo dan slovenske hrane s tradicionalnim slovenskim zajtrkom.
Ob začetku kampanje Eno jabolko na dan je kmetijski minister Dejan Židan izpostavil še tri ukrepe, ki jih je sprejelo ministrstvo ob prepovedi izvoza sadja
zaradi uvedbe ruskega embarga: priprave na pospešeno črpanje EU-sredstev, namenjenih blaženju škode po embargu (odkup tri tisoč ton sadja, ki se jih bo razdelilo med humanitarne organizacije, javne zavode in šole); povečanje stopnje zavarovalnih premij za sadjarstvo ter povečanje zanimanja potrošnikov za uživanje jabolk, kar bo doseženo preko jesenske kampanje promocije jabolk.
Slovenski sadjarji letno pridelajo približno 50 kg jabolk na prebivalca
V Sloveniji so sadjarji v zadnjih petih letih pridelali povprečno do 100.000 ton jabolk letno. To je približno 50 kilogramov jabolk na prebivalca letno ali povprečno eno jabolko na vsakega
Dejstva o jabolkih:
-	Jabolka so naravni vir prehranske vlaknine.
-	Vsebujejo številne naravne snovi, kot so pektin, mikroelementi, vitamini in rastlinski fenoli.
-	Vsebujejo naravno prisotne sladkorje, zato so odličen priboljšek.
-	Pridelovalne razmere v Sloveniji omogočajo pridelavo jabolk vrhunske kakovosti, ki so obrana v optimalnem času zrelosti.
-	Kratke transportne poti ne obremenjujejo okolja.
Vir: MKGP
prebivalca Slovenije za vsak dan. Kot so povedali na ministrstvu, so v Sloveniji predvsem zaskrbljeni zaradi posrednega učinka, ki nastaja zaradi povečane ponudbe jabolk, namenjenih za trg Ruske federacije, na trgu EU, kar vpliva na zniževanje cen ne samo pri pridelovalcih v EU, ampak tudi pri slovenski pridelovalcih. Ob tem pa na ministrstvu priznavajo, da je posredni učinek ruskega embarga na slovenske pridelovalce jabolk težko oceniti, saj so bile cene jabolk že od začetka leta 2014 nizke
FOTO: mkgp
in močno pod povprečjem cen leta 2013. Podatki tržnoinforma-cijskega sistema za sadje kažejo, da je bila cena jabolk do sredine avgusta približno 66,85 evra za 100 kg, leta 2014 so sadjarji prejeli 38 evrov za 100 kg, leta 2013 pa kar 110 evrov za 100 kg jabolk.
Največ slovenskih jabolk se izvozi v Romunijo
V letu 2014 je Slovenija izvozila 43.035 ton jabolk v skupni vrednosti 14 milijonov evrov. Največ jabolk je bilo izvoženih v Romunijo (dobrih 27 %), sledi izvoz jabolk v Avstrijo (24 %), BiH (dobrih 15 %), Hrvaško (9 %), Nemčijo (dobrih 7 %), Združeno kraljestvo (5 %), Italijo (4,4 %). Manjše količine jabolk so bile izvožene še v Črno goro, Srbijo, Bolgarijo, na Madžarsko, Dansko, Češko, v Združene arabske emirate, na Kosovo, v Belorusijo, na Nizozemsko, v Grčijo, na Poljsko, v Izrael, Makedonijo, Egipt, Španijo in Slovaško.
Mojca Vtič
20 štcgerskiTEBUK	Nasveti	^	torek • 1. septembra 2015
Kaj bomo danes jedli						Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
TOREK krompirjev golaž z gobicami, sočen breskov kolač	SREDA stročji fižol v omaki, kranjska klobasa, kompot	ČETRTEK hrenovke na žaru, mešana zelenjava, ocvrt krompirček, sadje	PETEK ajdova kaša z zelišči, gobova omaka, zelena solata, skutine palačinke	SOBOTA ^—J goveji golaž, kruhovi cmoki, jabolčni zavitek	NEDELJA juha, ocvrt piščanec po dunajsko, dušen riž, solata, sladoled	PONEDELJEK slivovi cmoki, mešani kompot
Sestavine: 5 zrelih breskev, 170 g masla (55 g + 115 g), 100 g rjavega sladkorja, mleti cimet za posip breskev, 90 g moke, 75 g mletih mandeljnov, 1,25 čajne žličke pecilnega praška, ena četrtina čajne žličke soli, pol čajne žličke mletega cimeta, 1 jajce, 150 g belega sladkorja, 1 čajna žlička vanilijeve arome, 130 ml mleka.
Breskve olupimo in narežemo na krhlje. Stalimo 55 g masla in ga polijemo po modelu za torto (premer 26 cm). Maslo pomažemo tudi po stenah modela, da se kolač ne bo prijel. Po maslu posipamo rjavi sladkor. Po dnu razporedimo krhlje breskev in jih posipamo z malo cimeta. V posodi zmešamo moko, mandeljne, pecilni prašek, sol in mleti cimet. V drugi posodi dobro zmiksamo 115 g masla z belim sladkorjem. Dodamo jajce in vanilijevo aromo in spet zmiksamo. Nato dodamo mešanico z moko in spet zmiksamo. Na koncu dodamo še mleko in vse skupaj še enkrat dobro zmiksamo. Maso prelijemo čez breskve in poravnamo. Pekač postavimo v ventilatorsko pečico, ki jo prej ogrejemo na 180 stopinj, in pečemo približno 30 minut. Vzamemo ga iz pečice in počakamo 10 minut. Nato s tankim nožem drsimo okoli oboda, da kolač lažje ločimo od modela. Zvrnemo ga na krožnik/podstavek za torte, tako da bo spodnji del z breskvami na vrhu. Postrežemo še toplo. Poleg postrežemo kepico vanilijevega sladoleda ali malo stepene smetane. (Če se ohladi, ga pred ponovnim serviranjem malo pogrejemo.)
Ajdova kaša z zelišči in z gobovo omako

Sestavine: 400 g ajdove kaše, 2 žlici olja, 1/4 čebule, drobno sesekljana zelišča (peteršilj, majaron, timijan, šetraj in zelena), sol, poper, 1 l jušne osnove (kocka); za omako: strok česna, 1/2 čebule, 30 dag jurčkov, 1 dl kisle smetane, sol, poper.
Čebulo sesekljamo in jo damo v posodo, v kateri smo segreli nekaj olja. Dodamo še kašo in oboje pražimo okoli 5 minut. Premešamo in zalijemo z jušno osnovo. Ko zavre, damo na manjšo temperaturo in pustimo vreti še 15 minut. Nato vmešamo nasekljana zelišča in pustimo vreti še 10 minut oz. dokler ne izpari voda. Kašo postrežemo z gobovo omako, ki jo pripravimo tako, da segrejemo olje, na njem prepražimo sesekljano čebulo, česen in na lističe narezane gobe. Solimo in kuhamo toliko časa, da tekočina povre. Prilijemo kislo smetano, ki smo jo zmešamo z 2 žlicama vroče vode. Omako kuhamo še 10 minut. Na koncu dodamo še sesekljan peteršilj.
Pod drobnogledom ZPS • Vaniljev sladoled v kornetu
Sladoled v kornetu s pravo vaniljo je boljši
Sladoled se prileže kadarkoli med letom, poleti pa še prav posebno. Med priljubljenejšimi so t. i. korneti, ki jih kupimo v velikem, družinskem zavitku, zato so na ZPS tokrat tržni pregled posvetili prav njim. Izbrali so kornete z okusom vanilje, tržni pregled pa so nadgradili še s senzoričnim preizkusom, ki ga je opravila strokovna komisija preizkuševalcev ter tudi skupina potrošnikov.
Konec maja letos so pri večjih trgovcih kupili 10 vzorcev sladoleda z okusom vanilje v kornetu in en vzorec, namenjen veganom. Izbirali so med družinskimi zavitki. Pri vseh sladoledih je bil na deklaraciji naveden okus vanilje, štirje pa so imeli na embalaži tudi sliko vaniljevih strokov in cveta.
Senzorični preizkus
Ocenili so okus sladoleda in tudi hrustljavost, saj je ta pri kornetih vsaj tako pomembna kot sam okus sladoleda. Okus sladoleda mora biti prijeten in zaznaven mora biti vaniljin okus, ki je v harmoniji z drugimi sestavinami. Sladoled ne sme biti presladek ali masten. Kornet mora biti hrustljav, so po-
udarili na ZPS. V kolikšni meri izbrani vzorci ustrezajo želenim lastnostim, so v laboratoriju preverili strokovni preizkuševalci. Poleg strokovnega preizkusa so na ZPS tokrat izvedli tudi laični preizkus senzoričnih lastnosti vzorcev. Z dobro hrustljavostjo kometa se ponašajo le štirje vzorci, drugi pa so bili žilavi oziroma gumijasti, pretrdi in dro-bljivi, poudarjajo na ZPS.
Naravna aroma vanilje ali samo aroma
Aromatiziranje vaniljevega sladoleda je prava umetnost, saj imajo proizvajalci na voljo več kombinacij različnih zvrsti vaniljeve arome, tako tiste, pridobljene iz prave rastline in
Kornet ni ravno "lahka" sladica
Z označevanjem so bili na ZPS na splošno zadovoljni, saj so bile deklaracije v večini primerov berljive, k čemur seveda pripomore tudi dejstvo, da so kupili sladoled v velikih »družinskih zavitkih«, na katerih je dovolj prostora za informacije, namenjene potrošnikom. A pogled na hranilne tabele razkrije, da je vaniljev kornet kar kalorična sladica, izpostavljajo na ZPS. Energijska vrednost 100 gramov izdelka je bila pri vzorcih v povprečju 278 kcal (1.163 kJ). Vsem vzorcem je za vsebnost nasičenih maščobnih kislin zasvetila rdeča luč, prav tako je večina prejela rdečo luč za vsebnost sladkorja (le enemu vzorcu bi zasvetila oranžna luč). Energijsko »najbogatejši« ko met je vseboval kar 19,1 odstotka skupne maščobe in 28,4 odstotka sladkorja.
FOTO: Splet
iz drugih naravnih snovi, aroma pa je lahko pridobljena tudi sintetično. Na deklaracijah vzorcev lahko potrošniki preberejo različne navedbe o vaniljevi aromi. A kaj pravzaprav pomenijo? Če je zapisano, da sladoled vsebuje mleti vaniljev strok oziroma zrna vanilje, to pomeni, da je v sladoledu dobesedno zmlet vaniljev strok ali pa postrgana zrna iz njegove sredice. Ta je črna in ima najintenzivnejšo aromo. Sladoled z naravno vaniljevo aromo mora vsebovati 95 odstotkov arome iz stroka vanilje (po navadi je to alkoholni eks-trakt), pet odstotkov pa lahko sestavljajo arome iz drugih naravnih snovi. Ko sladoled vsebuje aromo burbonske vanilje, to pomeni, da gre za burbonsko sorto vanilje, ki raste na otokih Madagaskar, Reunion, Comoros in Mayotte, v strokovnih krogih pa velja za vrhunsko sorto vanilje. Ko pa sladoled vsebuje naravno aromo, vaniljevo aromo, to pomeni, da sladoled vsebuje nedefinirano mešanico naravnih vaniljevih in sintetičnih arom, opozarjajo na ZPS.
Če imate radi okus ali aromo vanilje, potem bodite posebej pozorni na navedbe o tem, katera vrsta vaniljeve arome je dodana med sestavine sladoleda, svetujejo na ZPS in poudarjajo, da slika ne sme biti le za okras - če proizvajalec na embalažo sladoleda natisne sliko cveta vanilje in/ali strokov, mora biti v izdelku res naravna aroma vanilje.
torek • 1. septembra 2015
Za kratek čas
ŠtajerskiTEBUlK 21
Vidi se ...
... da je mestna občina poeto-vionska k stojnici za zbiranje podpisov v podporo hitri cesti Hajdina-Ormož uspela pritegniti tudi nekdanjega prvega moža holermuške opozicije; a peticije ni hotel podpisati, saj se tudi v tem primeru ne strinja s predlogom.
Govori se ...
... da se lahko tudi Poetovion-ci vsako leto pohvalimo z eno (ne)žlahtno štorijo; zadnje čase ima vlogo trdorokega gospodarja Berta v rokah vsemogočni perutninski general.
. da je dosedanji zelo uspešen prvi mož poetovionske vinske kleti moral oditi, ker ga je taisti general bojda zasačil s prstom v kozarcu - pri nekih ma-njčednih poslih, ki pa so generalu dovoljeni.
. da je o dogajanjih v največjem poetovionskem kurjaku bistveno več informacij v našem Tedniku kot v njihovem fa-
I r S
briškem časopisu, začuda pa je fotografij prvega moža tam bistveno več.
. da bi delavci na minimalcu še kako radi šli v penzijo, šefi v
Vroča linija Radia Ptuj
Vroča linija na Radiu Ptuj v četrtek ob 16. uri z Majdo Fridl.
Zakaj so učitelji brez služb?
javnih zavodih pa kljub pogojem trdovratno vztrajajo in še naprej prejemajo zelo visoke plače.
. da odhaja s trebuhom za kruhom na tuje tudi naša tehnična in znanstvena inteligenca, da o pametnih vojakih ne govorimo.
. da bi bilo pametno, če bi poslanci s poetovionskega vztrajali, da se z arbitražo razreši tudi poetovionski počitniški dom v Biogradu na morju.
. da imamo res narobe svet; delničarji ti dajo razrešnico, ti pa še kar naprej ostaneš šef.
Foto tedna • Bralci fotdmmBM
Foto: Tajno društvo PGC
. da bi bilo dobro vedeti, kaj je s snemalcem tretjerazredne TopTV; vse se mu trese, šef pa še kar naprej jeclja.
. da bi avtor nadaljevanke Pričevalci lahko menjal ploščo in začel novo serijo Se pomnite tovariši.
... da ljudi zanima, zakaj zastarajo obtožbe za nekaj sto tisoč ali celo več milijonov evrov, prometni prekršek za sto evrov pa ne.
... da bo tudi afera vpoetovi-onskem domu starostnikov zastarala, če bo revizija trajala predolgo.
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik® radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo!
Današnja fotografija tedna je nastala v Podleh-niku. »Uh, kakšno dobro mačko sem videl! Kar na zadnjo plat me je vrglo!« je bo motivu zapisala avtorica fotografije Barbara Zakel-šek.
Foto: Barbara Zakelšek
Prireditvenik
Torek, 1. september
11:00 Ormož, Grajska pristava: Kajžar EU Fest, javna tribuna Progam podjetnosti in inovativnosti mladih, gostja Petra Škarja, Sokolsko društvo Ormož in MCO Sreda, 2. september
11:00 Ptuj, Narodni dom: Folklorni kimavčevi večeri, mednarodni posvet vodij FS o kulturnem managementu in organizaciji festivalov
18:00 Majšperk, župnišče: Foto natečaj in foto delavnica 19:00 Podgorci, Kulturni dom: mednarodni Folklorni kimavčevi večeri, FA Branka Radičeviča Sremska Mitrovica, FS KD Podgorci 19:00 Rogoznica, Dom krajanov: Folklorni kimavčevi večeri, FS Italija in FS KD Rogoznica Četrtek, 3. september
11:00 Jeruzalem, dvorec: Kajžar EU Fest, javna tribuna Turizem in Šport-kolesarstvo, razvojna priložnost?, dr. Herman Berčič in dr. Iztok Retar in predstavniki OKS, Sokolsko društvo Ormož in LTO Prlekije
17:00 Kidričevo, park: Folklorni kimavčevi večeri, otroški kimavčevi večeri
17:00 Ptuj, Golf igrišče: Ptujski športni vikend, footgolf 17:00 Sestrže, Dom krajanov: 19. občinski praznik, Turnir v šahu 18:00 Ptuj, Dom Franca Krambergerja, Čučkova 1: odprtje razstave Milivoja Radina
19:00 Cirkulane, večnamenska dvorana: Folklorni kimavčevi večeri,
FS Italija in FS KD Cirkulane 19:00 Kidričevo, restavracija Pan: Folklorni kimavčevi večeri, nastop folklornih skupin FA Branka Radičeviča Sremska Mitrovica, FS Vinka Koržeta Cirkovce 19:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča: svečanost ob poimenovanju
pravljične sobice po Branki Jurca, 60 let Mladinskega oddelka 19:00 Ptuj, Mestni kino: ogled filma Ritem norosti in pogovor z Žanom Tetičkovičem —Ptujčan v New Yorku Petek, 4. september
10:00 Ptujska Gora: 19. občinski praznik, turnir v ruskem kegljanju, DU Ptujska Gora
15:00 Ptuj, grand hotel Primus: Ptujski športni vikend, okrogla miza -šport na Ptuju, turnir v tenisu, predstavitev šole tenisa, odprto prvenstvo Ptuja, parketi in ulična košarka 17:00 Majšperk, igrišče OŠ: turnir v ulični košarki 3 x 3, ŠD Maj-šperk
18:00 Ivanjkovci: Krajevni praznik KS Ivanjkovci, razstava športnih in odprtje novozgrajenih objektov, ob 19.00 osrednja proslava in podelitev priznanj 18:00 Majšperk, KPC: Folklorni kimavčevi večeri, KPD Stoperce 19:00 Markovci, večnamenska dvorana: Folklorni kimavčevi večeri,
FA Branka Radičeviča, Srbija, FD Markovci 19:00 Sestrže, Dom krajanov: pohod po obronkih Sestrž, ŠKD Sestr-že
19:00 Videm: Folklorni kimavčevi večeri, nastop FS Wortersee, Avstrija in FD Rožmarin Dolena 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: premiera predstave Glad Mestni kino Ptuj
Četrtek, 3. september: 19:00 film Ritem norosti in pogovor z Žanom
Tetičkovičem - Ptujčan v New Yorku. Petek, 4., sobota, 5., in nedelja, 6. september: 17:00 Nore počitnice: nova generacija; 19:00 Mož iz agencije U.N.C.L.E.; 21:00 Slepa masaža.
Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
4				9	3			
1	6					9		
			4					
	2			5				9
	7		9		2		5	
6				1			8	
					8			
		7					1	6
			3	7				5
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	V	©©	€€€	GG
Bik	vv	©©©	€	GGG
Dvojčka	V	©©	€€€	GGG
Rak	VVV	©©©	€	GG
Lev	V	©	€€€	GG
Devica	VV	©©©	€	G
Tehtnica	V	©©	€€€	G
Škorpijon	VVV	©	€€	GG
Strelec	VVV	©©	€	GGG
Kozorog	VV	©©©	€€	G
Vodnar	VVV	©©	€	GGG
Ribi	V	©©©	€€	G
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 1 do 7. septembra 2015 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Iskrice
(Vir: www.pregovor.com)
•k**
»Škoda, ker se z življenjskimi težavami ne srečujemo v sedemnajstem letu, ko mislimo, da smo najbolj pametni.« Bruno Pittermann
»Težki trenutki so mi pomagali bolje razumeti, da je življenje neskončno lepo in bogato na vseh možnih ravneh.« Isak Dinesen
»Nevihte so dostikrat ravno tako potrebne, kakor so potrebni sončni dnevi. Brez bojev ni napredka; ga v preteklosti ni bilo in ga tudi v bodočnosti ne bo!«
Ivan Tavčar
»Kjer je nevarnost, tam raste tudi rešitev.« Johann
Christian Friedrich Hölderlin
»Če ti gre v življenju vse mično in gibko in gladko, ni iz tebe nič! Te mora nekaj stresti: takrat se zaveš svojih korenin, se zaveš samega sebe, se utrdiš! Bolečina te naredi ali pa pohabi! A vezivo svetlega in temnega pola je ljubezen.« Tone Pavček
22 Štajerski FEDNIK
Poslovna in druga sporočila
torek • 1. septembra 2015
Markovci • Iz življenja 90-letne krajanke
Roza Štrafela praznovala 90. rojstni dan
V soboto, 22. avgusta, je 90. rojstni dan praznovala Roza Štrafela iz Markovcev, po domače Tikvičva. Rodila se je leta 1925 v spodnjem delu vasi, imenovanem Siget. Njen
dekliški priimek je bil Solina.
Visok življenjski jubilej je praznovala v krogu družine, obiskali so jo predstavniki vaške skupnosti, župnijske Karitas in Rdečega križa. Slav-
Foto: Marija Prelog
Roza Štrafela iz Markovcevje pri svojih devetdesetih še vedno čila.

ljenkini spomini na otroštvo in mladost, čeprav so zelo daleč v preteklosti, so zelo lepi (kljub skromnosti predvojnega, vojnega in povojnega časa). Spominja se, kako zdravo in skromno so se nekoč prehranjevali, večinoma so vse pridelali sami doma. Kot se danes to imenuje, je bila družina samooskrbna in tudi za prodati še je bilo kaj. Res pa je, da sam ritem življenja ni bil tako hiter, kot je danes, saj je nekoč le nekaj mož v vasi hodilo v službo. Ženske so bile večinoma doma, skrbele za otroke in majhne kmetije. Tako je bilo tudi v njeni družini. Živela je v družbi dveh bratov in dveh sester, bili so med seboj zelo povezani. V mladosti se je izučila za šiviljo in do pred nekaj leti tudi šivala. Danes še vedno rada speče kakšne kekse in se loti lažjih gospodinjskih opravil.
90-letna Markovčanka se je poročila pred 55 leti s sovaščanom Vladkom Štrafelo. V zakonu sta se jima rodila hči Marija in sin Franc. Danes jo osrečujejo trije vnuki in dve vnukinji.
Marija Prelog
IN MEMORIAM
MILAN MAHORIC 1950-2015
Plemenito delo pomeni pomagati sočloveku v nesreči. Gasilec ne izbere nesreče, njegova dela pa povedo več kot vse naše besede.
Tovariš Milan Mahorič je bil član Prostovoljnega gasilskega društva Ptuj od leta 1958. Že kot 8 letni deček gasilski pionir je ponosno opazoval gasilce, ki so ob nesreči hiteli ljudem na pomoč. Želja reševati in pomagati ljudem je v našem tovarišu Milanu bila tako velika, da je komaj čakal, da dopoln i leta potrebna za operativnega člana in se tudi sam pridruži tovarišem gasilcem na reševalnih akcijah. Na klic sirene se je odzival več kot 50 let ter v svojo statistiko vpisal več kot 2500 intervencij za kar je tudi leta 2013 prejel odlikovanje društva. Med leti 1989 ter 1993 je opravljal funkcijo poveljnika društva. V tistem času je društvo pod njegovo taktirko rastlo ter se razvijalo. Rad je prenašal svoje znanje ter izkušnje med mlajše rodove in se veselil vsakega uspeha njegovega društva. Ob praznovanju 120 obletnice društva je znatno pripomogel pri izvedbi in organizaciji prireditve za kar je prejel odlikovanje gasilsko
plamenico 2 stopnje. Skupaj z takratnim predsednikom pa sta uspela pripeljati v gasilski dom novo tehnično vozilo, ki je služilo za posredovanje ob prometnih ter drugih elementarnih nesrečah. Vso svojo bogato gasilsko pot se je redno izobraževal ter si leta 1987 pridobil čin gasilskega častnika. Tovariš Milan Mahorič se je zavedal, da je izobraževanje pri gasilcih, ki izvajajo tako zahtevne naloge reševanja nujno potrebno. Opravil je specialnost strojnika ter tehničnega reševalca. Nenehno je spremljal novosti na področju gasilstva in o njih obveščal tudi ostale člane. V svojih zrelejših letih se je pričel ukvarjati z napravami za zaščito dihal. Vse do njegove zadnje poti je vodil servis Izolirnih dihalnih aparatov katerega je društvo usta-
novilo na njegovo pobudo. Kot dobrega in srčnega gasilca so ga poznali sirom Slovenije ter bivše Republike Jugoslavije. Kako velik gasilec je bil Milan pričajo številna odlikovanja, kijih je prejel v svojem življenju. Med drugim je bil leta 1995 odlikovan z priznanjem gasilske zveze 1 stopnje ter gasilsko plamenico 1 stopnje. Leta 2006 je prejel odlikovanje za posebne zasluge, bil je odlikovan z srebrnim znakom civilne zaščite, ter prejemnik številnih odlikovanj društev iz bivše Republike. Leta 2010 je za svoje požrtvovalno delo ter zasluge v društvu prejel zlati znak društva. Leta 2013 je postal gasilski veteran. Kljub statusu veterana je še naprej sodeloval pri intervencijah ter z svojim znanjem ter izkušnjami znatno pripomogel k uspešnemu reševanju le teh. Žal je prišel petek 14 avgust, ko smo izvedeli žalostno novico, da nas je tovariš Milan zapustil. Vedeli smo za njegovo hudo bolezen a smo bili prepričani, da bo jo junak kot je bil Milan premagal. Žal je bila bolezen tokrat močnejša. Počivajte v miru, radi se vas bomo spominjali in z pridom uporabljali znanje ter izkušnje, ki ste nam jih zapustili.
Ptujski gasilci
spoštovanj spoštovani
Družba Radio-Tednik Ptuj^ v sodelovanju s TermanmBK prireja presenečenje fffletja

Ob sončnih popoldnevih bomo čas preživeli z 'A Daliborjem ali Marjan,ofti." Skupaj se bomo driizili irv zabavali, kopalne dneve// pa popestrili z različnimi nagradnimi igrami. -Vči, J*lkQg.te p b i^m^
^Si^iBBiMSB^BiBBM
rezina na m S^js/sl
etja.
"isd-Tjjl'-j _p/3jaJj
mimt m hi vijiu
Nagrado prejmete, če zadnje leto niste bili naročnik Štajerskega tednika in se nanj naročite za najmanj 6 mesecev.
Terme Ptuj
SAVA HOTELS & RESORTS
RADIOPTUJ
89,8.98.E.104,3
Hrustljava piščančja nabodalca
podstavek 4-10 g
Extra piščančja klobasa
500 g
Ud . 1¿>. 1¿m
EXTfiA	EX7RA	fil Ril
Štajerski piščanec z bučnimi semeni
sveže, podstavek
+
* * : .|[J>	(¡¿»- -flii—
fktba	fxtba	fxtpwl
O-'
fxtiwl
Akcijska
2 cena
f 29 €/kos
1+1 GRATIS ly9te/kos
Seznam vseh prodajaln Perutnine Ptuj d.d. na www.perutnina
Na RADIU PTUJ Iščemo NAJ PRIDELEK
(zelenjava, sadje, gobe itd.)
Kdo ima
največji krompir? Kdo najbolj debelo bučo? Kdo najdaljšo kumaro?
Kmalu
bomo
našli
odgovor!
Štajerski TEDNIK
RADIOPTUJ
89,8 98,2 104,3
www.radio-ptuj. si
Vabljeni k sodelovanju v naši poletno-jesenski nagradni igri Naj pridelek. Do četrtka prinesite na sedež družbe Radio-Tednik Ptuj vaš najzanimivejši pridelek, ki od ostalih izstopa po velikosti, teži, obliki ali čem drugem! Vsak petek bomo v Štajerski budilki najboljšega nagradili!
www.tednik.si
tednik@tednik.si
torek • 1. septembra 2015
Poslovna in druga sporočila
ŠtajerskiTEBUlK 23
o ®
PISANA • ÍABAVNA • AKTUALNA
m
9:00 Dnevnik TV Maribor 9:30 Kuhinjica, pon. 9:55 Sola, da se ti zrola:
Male živali, pon. 10:30 Modro, pon. 10:55 Pregled tedna, pon 11:15 Sekvenca, 32. oddaja, pon. 11:35 Infokanai 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:20 Kuhinjica
18:45 Sekvenca, 32. oddaja, pon. 19:05 Glasbena 8 (tuja), 56. oddaja, pon. 19:35 VIII. Rimske igre, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:20 Po zdravje:
Samospoštovanje, pon. 20:50 Glasba za vse, 1/. oddaja, pon. 21:20 20 let Plesnega centra
Mambo Ptuj, pon. 21:45 Info kanal
9:00 Dnevnik TV Maribor 9:30 Kuhinjica, pon. 9:55 Glas iz zamejstva:
Slovenska društva, pon. 10:20 Gostilna »Pr Francet«, pon. 11:20 Modro, pon. 11:45 Programska koalicija
Mestnega sveta Mo Ptuj, pon. 12:05 Info kanal 17:30 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:20 Selcvenca, 32. oddaja, pon. 18:40 Glasbena 8 (slo), 57. oddaja, pon. 19:10 Povabilo na kavo:
Aljoša Harlamov, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:20 VIII. Rimske igre, pon. 20:40 Predstava PITA 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:20 Regi TV Gorišnica 23:20 Info kanal
9:00 Dnevnik TV Maribor 9:30 Kuhinjica, pon. 9:55 Sekvenca, 32. oddaja, pon. 10:15 Regi TV Gorišnica, pon. 11:15 Modro, pon. 11:40 Vili. Rimske igre, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:30 Info kanal 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:20 Povabilo na kavo: dr. Mitja Letonja, pon. 19:10 Glasba za vse, 17. oddaja, pon. 19:40 VIII. Rimske igre, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:20 Sekvenca, 32. oddaja, pon. 20:40 Glasbena osmica (tuja), 57. oddaja 21:10 Dejan Zavec vs. Ferenc Haffner, pon. 21:3014. Ptujčanka, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:20 Info kanal
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
KMETIJSTVO
KUPIMO vse znamke traktorjev in vso kmetijsko mehanizacijo, lahko tudi slabše kakovosti ali nepopolne. Telefon 041 923 197._
PRODAM svinjo, težko 250 kg. Kontakt: 031 503 021._
NESNICE, rjave, v 19. tednu, tik pred nesnostjo, prodamo. Naročila sprejemamo po telefonu 02 688 13 81 ali 040 531 246. Boris Rešek, Starše 23.
NESNICE rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Perutni-narstvo, Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01.
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina, tel. 041 785 318.
PRODAM odojke. Tel. 070 304 933. BELE purane, 6-tedenske, za nadaljnjo rejo, prodamo. Naročila sprejemamo po telefonu 02 688 13 81 ali 040 531 246. Boris Rešek, Starše 23. PRODAM tri bike simentalce, težke od 140 do 180 kilogramov, odstavljene od mleka, ter traktor Ferguson, letnik 1976, izpraven, 1. lastnik. Telefon 031 840 282.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
ZA PETKOVO IZDAJO
□O PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. Številki 02 749 3410, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
NAGRAJENCI KRIŽANKE
EVITE L
Geslo nagradne križanke, objavljene v torek, 25. avgusta 2015, je bilo: EVITEL GtLANDIA.
Med pravilnimi odgovori, ki so pravočasno prispeli na naslov Radio-Tednik Ptuj, d. o. o., smo izžrebali tri nagrajence:
1.	Rene VRŠIČ, VITOMARCI,
2.	Elizabeta VIDOVIČ, VIDEM PRI PTUJU,
3.	Boža KRAVINA, PTUJ.
Nagrajenci bodo potrdilo za prevzem torbice za telefon v trgovini Evitel prejeli po pošti. Nagrade podeljuje podjetje EVITEL d.o.o. iz PE Qlandia Ptuj. Čestitamo!
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_________StB_______
NAROCILMCA ZA
Ime in priimek:.
Naslov:_
Pošta:_
v
Štajerski
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj i.o.o. Osojnikova o. 3 2250 Ptuj
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
ZAHVALA
V 56. letu nas je prezgodaj zapustil dragi mož, oče, brat, dedek, tast in stric
Štefan Skrbinšek
IZ TRŽCA 5
V bolečini in žalosti je težko izreči besede, s katerimi bi se iskreno zahvalili vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali sveče, cvetje in za svete maše. Še posebej hvala družini Šeliga, sestrični Silvi, patroma Ferležu in Petku, podjetju Mir za opravljeno pogrebno slovesnost, pevcem za odpete žalostinke. Hvala podjetju Tames, Perutnini Ptuj, gasilskemu in športnemu društvu Tržec.
Žalujoči: žena Romana, sinova Dejan z Julio in Damjan z Leo, vnuk Vid, sestra Marjana z družino
Spomini so kot iskrice, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova žarijo.
SPOMIN
Mineva 25 let od izgube drage hčerke, sestre in tete
Brigite Kokot
IZ HRASTOVCA 21
Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu.
Tvoji najdražji
Prodamo ali damo v najem
Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj
Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
08:00 Kmečki praznik ria Destrniku 10:00 Utrip i z Ormoža 11:00 Gostilna pri Francetu 11:30 Video strani 18:00 Destrmk - iz domače skrinje 20:00 Oddaja i z Občine Destrnik 21:30 Oddaja iz preteklosti 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani
SIP
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
več na spletni strani www.siptv.si
Oddaja iz občine Hajdina Kronika iz občine Starše Glasbena oddaja video strani Oddaja iz občine Starše Kronika iz občine Hajdina Polka in Majolka Video strani
08:00 Liikarski praznik v Dornavi 09:30 Ljudski pevci iz zavrča se predstavijo 11:30 Video strani
18:00 Dornava - Oddaja iz preteklosti 20:00 Dan Policije 2015 21:30 Dornava - Iz domače skrinje 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani
program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si
Uredništvo: Dornava 116d, 2252 DORNAVA; info@siptv.si
kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340
Murska Sobota • Sojenje za umor Franca Klinca
Milan Volgemut oproščen
Tožilka Diana Šeruga Sagadin je predlagala 25 let zapora, vendar je sodnica Natalija Pavlic Goldinskij menila, da tožilstvo ni zbralo dovolj dokazov, da bi za umor sodbo spisali Volgemutu.
Na murskosoboškem okrožnem sodišču se je z izrekom sodbe končalo sojenje 55-le-tnemu nekdanjemu policistu Milanu Volgemutu. Obtožnica ga je bremenila umora 59-le-tnega ptujskega gostilničarja Franca Klinca. Potem ko so obtoženega na ptujskem sodišču spoznali za krivega in mu izrekli 20 let zaporne kazni, je višje sodišče decembra lani sodbo razveljavilo z obrazložitvijo, da tožilstvo obtoženemu umora ni dokazalo z neposrednimi dokazi, pač pa zgolj z indici, ki jih sodišče ni znalo sestaviti v logično zaporedje oziroma trdno dokazno verigo. Sojenje bi se moralo nadaljevati na Ptuju, vendar sta se oba sodna senata, ki bi morala voditi ponovni postopek, seznanila z nezakonito pridobljenimi dokazi, zato so primer, zaradi okuženosti vseh ptujskih sodnikov, preselili v Murski Soboto, kjer pa sodišče ni sledilo predlogu tožilstva in Volgemuta oprostilo obtožb. Tožilstvo je že napovedalo pritožbo.
V ospredju razmere v družini Klinc
Klinca so 6. decembra 2013 našli mrtvega v njegovem lokalu na Ptuju. S petimi streli naj bi ga po mnenju tožilstva
Foto: Miha šoštarič
Milan Volgemut po mnenju murskosoboškega sodišča, ki je tožilstvu očitalo premalo zbranih dokazov, ni umoril ptujskega gostinca Franca Klinca.
pokončal prav Volgemut, ki naj bi ga h kaznivemu dejanju gnala želja po maščevanju. Preiskovalci so si pridobili informacije, da naj bi Klinc Volgemuta obtožil tatvine in požiga lovskega doma nekaj mesecev prej, Volgemut pa naj bi tistega krvavega večera Klincu iz blagajne odnesel 170 evrov. Volgemut dejanja na sodišču nikoli ni priznal, so pa se tako na ptujskem kot
tudi murskosoboškem sodišču zvrstile številne priče in izvedenci različnih strok. Vse vpletene stranke v postopku (sodišče, tožilstvo, obramba) so želele priti do trdnih dokazov, ki bi govorili v prid ali proti navedbam iz obtožnice. Bolj kot o oprijemljivih dokazili, ki bi bremenili Volgemuta, so na sodišču govorili o (ne) urejenih razmerah med člani družine Klinc. Pokojni Franc
Ptuj • Sojenje v kazenski zadevi Tisto še vedno na začetku
Tokrat je manjkala tožilka
Za četrtek, 27. avgusta, je bila na Okrožnem sodišču Ptuj razpisana glavna obravnava v primeru Tisto, ki je ponovno odpadla. Naroka so se udeležili vsi vabljeni, razen tožilke Teje Belšak. Zaradi njene odsotnosti naroka ni bilo moč izvesti.
je namreč v zadnjem obdobju velikokrat spal kar v svojem gostinskem lokalu, njegove finančne tegobe pa naj bi prešle v roke hčera in drugih podjetij družine Klinc.
Rokavice in sporočila nezadosten dokaz
Po koncu dokaznega postopka so bili na soboškem sodišču na vrsti zaključni govori tožilstva in obrambe. V sklepni besedi je tožilka Diana Šeruga Sagadin dejala, da je Volgemut kriv umora Klinca in predlagala, tako kot že na prvem sojenju na Ptuju, 25 let zapora. Po njenem prepriča-
nju je nesporno prav nekdanji policist streljal na gostilničarja, čeprav orožja niso našli, pa so tožilko k prepričanju, da je storil očitano kaznivo dejanje, vodili sledovi streljanja na Vol-gemutovih rokavicah ter da telefonskih sporočil v času, ko je Klinc umrl, ni pošiljal od doma, kot je trdil, ampak so šla prek različnih baznih postaj. Šeruga Sagadinova je še enkrat več poudarila, da je dejanje storil iz koristoljubja in brezobzirnega maščevanja.
Prav nasprotno sta trdila odvetnika Vlasta Petrucci (prej se je pisala Županc; op. p.) in Matic Klemenčič. Prepričana sta, da Volgemut ni storil očitanega dejanja in da gre za namišljeno zgodbo tožilstva. Povedala sta, da so sledovi streljanja na njegovih rokavicah nastali v času streljanja z lovsko puško na tekmovanjih, da je sporočila pošiljal od doma ter da ni nobenih bioloških in mikro sledi, ki bi potrdile navajanje tožilstva. Dodala sta še, da je storilec nekdo drug, saj so se v dneh pred umorom, kar so potrdile tudi nekatere priče, v gostilni pojavljali neznanci. Volgemut je pred izrekom sodbe ponovno poudaril, da je nedolžen in da ne priznava očitane krivde.
Tako je sodni senat, ki mu je predsedovala sodnica Natalija Pavlič Goldinskij, Volgemuta oprostil obtožb, po razglasitvi sodbe pa je Pavlič Goldinski-jeva pojasnila, da tožilstvo ni zbralo dovolj dokazov, ki bi z gotovostjo lahko Volgemuta bremenili umora Klinca. Vol-gemut je tako po letu in pol minuli petek lahko zapustil pripor.
Miha Šoštarič
Osebna kronika
Rodile so: Mateja Arnuš, Po-vodnova ul. 3, Ptuj - deček Val; Lea Juršič, Miklavž pri Ormožu 40, Miklavž pri Ormožu - deklica Nastja; Sibila Hrnčič, Šalovci 7 a, Središče ob Dravi - deček Liam; Patricija Meško, Rimska ploščad 4, Ptuj - deklica Lucija; Doris Sitničič, Jiršovci 63 a, De-strnik - deček Jakob; Anja Vrečko, Partizanska c. 8, Oplotnica
-	deček Enej; Violeta Baldedaj, Gubčeva 1, Ptuj - deklica Jara; Maja Majcen, Arbajterjeva ul.
1,	Ptuj - deklica Katarina; Tea Vrtič, Zabovci 87 b, Markovci -deček Jaka; Tanja Muzek, Me-škova ul. 4 - deček Teo; Maja Metličar, Zoisova pot 5, Ptuj
-	deklica Ema; Natalija Jurgec, Zechnerjeva ul. 15, Ptuj - deček Tomi; Mojca Emeršič, Mali Okič 50, Cirkulane - deček Matic; Daniela Horvat, Krčevina pri Vurbergu 133 a, Ptuj - deček Liam; Klementina Pevec, Rakov-ci 6 a, Sv. Tomaž - deček Tilen. Umrli so: Alojzija Trop, roj. Meško, Ptuj, Rimska ploščad 6, roj. 1945 - umrla 19. avgusta 2015; Jožefina Strašek, roj. Strašek, Grajena 68, roj. 1914
-	umrla 20. avgusta 2015; Franc Letnik, Dolič 28, roj. 1937
-	umrl 21. avgusta 2015; Lucija Letonja, roj. Vaupotič, Gorca 64, roj. 1933 - umrla 20. avgusta 2015; Liza Zajšek, roj. Horvat, Majski Vrh 26, roj. 1931 - umrla 22. avgusta 2015; Štefan Skrbinšek, Tržec 5, roj. 1959 -umrl 25. avgusta 2015; Danilo Letonja, Ptuj, Slovenski trg 9, roj. 1959 - umrl 23. avgusta 2015; Ljudmila Petrovič, roj. Metelko, Ptuj, Ul. 5. prekomor-ske 9, roj. 1940 - umrla 23. avgusta 2015; Stanko Zelenik, Stojnci 59, roj. 1952 - umrl 19. avgusta 2015; Marija Gajser, roj. Gorišek, Skrblje 6, roj. 1930
-	umrla 23. avgusta 2015; Franc Mušič, Ptuj, Tavčarjeva ul.
2,	roj. 1942 - umrl 25. avgusta 2015; Franc Pisanec, Polenci 21, roj. 1929 - umrl 25. avgusta 2015; Roza Širovnik, roj. Feguš, Podlehnik 28, roj. 1923 - umrla 26. avgusta 2015; Marjeta Krajnc, roj. Bobnar, Senčak pri Juršincih 9 a, roj. 1951 - umrla 26. avgusta 2015; Frančiška Ozmec, roj. Roškar, Senešci 83, roj. 1939 - umrla 24. avgusta 2015; Elizabeta Lajh, roj. Arnuš, Grlinci 31, roj. 1928 - umrla 26. avgusta 2015.
Poroke - Ptuj: Boris Ozmec in Adrijana Meško, Cvetkovci 69; Robert Pintarič, Ptuj, Arbajterje-va ul. 4, in Tanja Šori, Placar 67 a; Ivan Plohl in Ivanka Vuzem, Polenšak 12 a; Janez Vuk in Suzana Brumec, Breg 88; Dušan Prosenjak in Maja Kokolj, Ptuj, Brstje 17 a.
Vabljene priče in oškodovanec so poleg obdolženih ter njihovih zagovornikov to poletje že drugič zaman prišli na sodišče. Za začetek junija sklicana glavna obravnava je odpadla zaradi odsotnosti stečajne upraviteljice kot zakonite zastopnice družbe Tisto Monike Rozman. Sodnica Marjana Kosi je Rozmanovi takrat naložila plačilo takse za krivdno preložitev glavne obravnave ter plačilo vseh stroškov, ki so nastali v zvezi s sklicem in pričetkom naroka.
Po besedah sodnice Kosije-ve je okrožno državno tožilstvo tokrat sicer zaprosilo za preložitev naroka, vendar prošnji ni ugodila. »Tožilka Belšakova naj bi bila službeno odsotna, kar pa izostanka tožilstva ne opravičuje, saj so na razpolago še drugi
tožilci. Sodišče tožilstva za izostanek ne more kaznovati, ker za to nima zakonske podlage. Je pa dolžno o neupravičenem izostanku obvestiti Vrhovno državno tožilstvo, kar bomo tudi storili,« je dejala sodnica in za naslednji razpis obravnave predlagala 29. september.
Kljub temu da je glavna obravnava minuli četrtek odpadla, je zagovornica obdolženega Vili-ja Ceroviča sodišču predložila pravnomočno obtožnico zoper Antonia Angela Casstilla Rodri-geza in Nino Plečko. Rodrigez je leta 2013 kupil Cerovičevo mariborsko podjetje Dumida. Ker je Dumido zapeljal do finančnega zloma, naj bi s tem domnevno povzročil še propad Dumidine-ga sestrskega podjetja na Ptuju - družbe Tisto.
Mojca Zemljarič
Napoved vremena za Slovenijo
Ako je na Ilja jasno gorko, bo štiri tedne vedro.
Danes bo večinoma jasno. Zjutraj bo po nekaterih kotlinah kratkotrajna megla. Pihal bo jugozaho-dnik. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 18, ob morju okoli 20, najvišje dnevne pa podobne današnjim.
Obeti
V sredo bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Predvsem v severni in deloma v osrednji Slo veniji se bodo čez dan začele poja vljati krajevne plohe in nevihte. Po nekod bo zapihal severovzhodnik Začelo se bo hladiti. V četrtek bo spremenljivo oblačno z krajevnimi padavinami, deloma nevihtami.
Vremenska slika
Nad Alpami, Sredozemljem ter nad srednjo in jugovzhodno Evropo je območje visokega zračnega tlaka s precej toplo zračno maso. S šibkim jugozahodnikom doteka k nam v nižjih zračnih plasteh nekoliko bolj vlažen zrak.