Leto LXX. št. 43 Ljubljana, torek 23* Icbf narja 193* Cena Din iznaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje ts praznike. — inaerau do 30 petit Trst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3. večji inaerau petit Trsta Din 4.— Popust po dogovoru, tnaeratnl davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25-— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN DFRAVN1ATVO LJUBLJANA, Knafljeva ottea štev. 6. Telefon: 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 in »-26 Podružnice: MARIBOR, Stroaamaverjeva 3b — NOVO MESTO. Ljubljanska S* telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Stroasmaverjeva ulica 1. telefon st- 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2. telefon s t. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101 PoStna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 Diplomatska akcija kancelarja Schuschnigga: Avstrija hoče z glavo skori zid Kljub odporu Nemčije in Male antante ter svarilom Anglije in Francije hoče Schuschnigg vstoličiti Habsburžane na avstrijskem prestolu ter računa na podporo Italije Rim, 23. februarja, r. Po uradnem obisku madžarskega regenta Hortva v Rimu sc je zatrjevalo, da bo italijanski kralj ob prvi priložnosti obiskal Budimpešto. Govorilo pa se je tudi o možnosti, da bi predsednik avstrijske republike Miklas še pred tem posetil Rim; v tem primeru bi italijanski kralj na povratku iz Budimpešte posetil tudi Dunaj. Zadnje tedne pa so vesti o nameravani m obisku avstrijskega predsednika IVI) klasa v Rimu popolnoma utihnile pač pa se napoveduje, da bo v najkrajšem Času, verjetno še v teku meseca marca obiskal Rim zopet avstrijski kancclai Schuschnigg. V diplomatskih in političnih krogih pripisujejo terru sestanku Schuschnigga in Mus-solinija neposredno po obisku nemške- ga zunanjega ministra Neuratha na Dunaju veliko politično važnost. Kakor zatrjujejo poučeni krogi bo dr. Schu-schnig pri tej priliki najprvo obvestil Mussolinija o razgovorih z Neurathom in o pripravah za končno izvedbo akcije, ki jo je kancelar Schuschnigg napovedal v svojem govoru: obnova monarhije in povratek Habsburžanov. Kljub temu, da skuša avstrijska vlada to vprašanje predstaviti kot docela notranje politično zadevo Avstrije, pa je ta akcija širokega mednarodnega pomena. Mirovne pogodbe zabranjujejo povratek Habsburžanov na avstrijski prestol. Izvedba te akcije, kakor si jo zamišlja avstrijska vlada, bi znova načela vprašanje odnosa je v Avstrije do nasledstvenih držav. Razen tega pa bi Nove italijanske divizije v Abesinijo Položaj v Abesiniji mora biti precej napet Rim, 23. februarja r. O podrobnostih atentata na maršala Grazlanija Se vedno ni nikakih zanesljivih poročil. V italijanskih uradnih krogih izjavljajo, da bodo točno ugotovljene vse podrobnosti pod katerimi je bil ta atentat izvršen. Listi objavljajo le kratke komunikeje, a baš to izziva v javnosti vedno večjo vznemirjenost. Sinoči je bil zopet objavljen komunike, ki zatrjuje, da so vesti o obsegu atentata neresnične. Rane maršala Grazlanija so po uradnem zatrjevanju lažje narave ln je maršal izven vsake življenjske nevarnosti. Prav tako zatrjuje uradni komunike, da se tudi ostalim ranjencem obrača na bolje. Generalu Liotti so morali odrezati levo nojro, je pa izven nevarnosti. Izgleda pa, da stvar ni tako nedolžna, kakor jo slikajo uradni krogi. Že pred atentatom so bili izdani obsežni ukrepi, da se pospeši »pomirjevalna« akcija v Abesiniji, kjer so boji in spopadi z abesinskimi uporniki še vedno na dnevnem redu. Sedaj se še bolj pospešeno pošiljajo v italijanska pristanišča novi kontigenti vojske in oddelki delavskih bataljonov, ki so namenjeni v Abesinijo. Sinoči je krenil iz Neaplja v vzhodno Afriko veliki pamik »Toscana«, s katerim je odpotovalo 82 oficirjev, 176 podoficirjev in 18S6 vojakov divizije Pust eria. Z istim parnikom je odpotoval v Abe sinijo tudi general Ferarlo, ki bo dodeljen kot pomočnik maršalu Grazianiju. Vpoklic rezervistov v Italiji Rim, 23- febr. bi- Danes je bilo objavljeno, da bodo prihodnja mesec vpoklicani v vojaško službovanje letniki 1900 do 1904. Kakor navaja uradnj razglas, gire za kontrolni vpoklic ki naj ugotovi vojaško pripravljenost italijanskega naroda- V javnosti je ukrep izzval veliko pozornost m ga špranja jo v zvezo z dogodki v Albesitwji. Nov konflikt med Rimom in Londonom zaradi abesinskega cesarja Italija grozi z najdalekosežnejSimi konsekven-cami, če se bo svečanosti kronanja udeležil tudi abesinski cesar London, 23. februarja, z. Izjava vlade v spodnji zbornici, da bodo na svečanosti kronanja angleškega kralja pozvane vse države in državni poglavarji držav, ki so akreditirane na angleškem dvoru, torej tudi abesinski cesar Haile Selasi, je izzvala v rimskih krogih veliko razburjenje. V tem vidijo Italijani nerazumljivo izzivanje Italije. V rimskih krogih opozarjajo na to, da bo padel džentlmenski sporazum med Italijo in Anglijo v vodo, če bo bivši abesinski cesar prisostvoval svečanostim v Londonu. Razume &e samo po sebi, da v tem primeru Italija ne more pri. sostvovati svečanostim, prav tako pa v Rimu ne prikrivajo, da bo Italija spričo takega postopanja Anglije izvajala nadaljnje konsekvence v svoji politiki. V londonskih krogih so sicer neprijetno presenečeni zaradi tega razburjenja Rima, vendar pa naglasa jo, da London ne more prekršiti tradicije in prezreti vladarja, ki ima še vedno svojega akreditiranega poslanika na angleškem dvoru. Kakor pa zatrjujejo iz okolice Haile Se-lasija, smatra on sam angleško povabilo samo za čin vljudnosti in se ne namerava osebno udeležiti londonskih sve čanosti. S tem bo seveda odpadel vsak razlog za razburjenje in upajo, da s« bo pomirim tudi Italija. Ali so tihotapili vino? Preložena razprava proti dozdevnim tihotapcem, da se zaslišijo nove priče Ljubljana, 23. februarja Včeraj se je začela pred sodnikom po-edincem g. Lederhasom obravnava proti dohodarstvenemu pazniku 2. Leopoldu, go-stilničarki U. Mariji, M. Viktorju in S. Lovrencu, ki jim obtožnica dr. Fellacherja očita tihotapstvo vina in podkupovanje javnega uslužbenca. Dne 18. novembra lani so bile vse mitnice v Ljubljani obveščene, da se bo ponoči vrnil v mesto rdeč avto, ki je zjutraj zapustil Ljubljano preko Dolenjske ceste in s katerim bodo skušali vtihotapiti v mesto večjo količino vina. Tisto noč je imel službo na Zaloški cesti dohodarstveni paznik 2. Starešina urada je pa postavil ob tej mitnici to noč še paznika M. Marjana. Iz aktov je bilo razvidno, da je 2. v disciplinski preiskavi in mu starejšina zaradi tega morda ni docela zaupal. Medtem ko je 2. žigosal bloke v mitnici, mu je ušel neki avto. katerega pa je paznik M., ki je bil skrit za Leoniščem, ujel in prisilil šoferja, da je odpeljal spet na mitnico. Ifa - tomobilu je bilo nad 2000 1 vina, puran, prašič in 12 kg sadja. Kmalu nato je prišla na mitnico tudi ln srnica vina, gostilni-čailta U., ki je trdila, da ni nameravala vina tihotapiti, ker je bila pijača namenjena za njeno klet v stepanji vasi in bi potrebovala samo tranzitni listek. Paznik M. tranzitnega listka ni hotel izročiti, nakar so ga začeli po njegovi trditvi podkupovati. S. mu je vtaknil v žep šop bankovcev, paznik 2. ga je pa tudi nagovarjal, naj denar vzame. Paznik M. se ni dal podkupiti, čeprav ga je tudi gostilničarka prosila, naj se usmili vsaj žene in otrok paznika 2. Edina obremenilna priča je doslej paznik M., vsa ostala pričevanja kažejo na to, da obtoženci niso imeli namena tihotapiti vino, ali da jim tega vsaj dokazati ni mogoče. Branilci dr. Poček, dr. Kam uši č in dr. Pegan so zahtevali zaslišanje novih prič. Zaradi tega je bila rasprava preložena na nedoločen čas. sprememba avstrijske republike v monarhijo pomenila odkrit spor med Avstrijo in Društvom narodov. Zaradi tega so kancelar ju Schuschniggu za izvedbo te akcije potrebne gotove diplomatske priprave, da bi se vsaj navidezno omilile mednarodne posledice take avstrijske politike. Ne da bi upoštevala obveznosti, ki jih je Avstrija prevzela po mirovnih pogodbah napram Društvu narodov in nasledstvenim državam v pogledu Habsburžanov, in ne glede na to, da bi obnova monarhije s povratkom Habsburžanov silno vplivala na odnosa je med Avstrijo in Nemčijo, pa hoče Schuschnigg svoje načrte uresničiti. Zavedajoč se težav, na katere bo naletel, si hoče že sedaj zagotoviti zunanjo podporo Italije, da bi z njeno po- močjo vsaj omilil neizbežni konliikt, ki bo nastal med Avstrijo in njenimi sosedi. Prvi in morda tudi končni sklep v tem pravcu bo sprejet na bližnjem sestanku Mussolinija in Schuschnigga v Rimu Zato je tudi bil odpovedan prvotno nameravani obisk predsednika avstrijske republike Miklasa v Rimu ker smatrajo, da bi bilo malo čudno ako bi predsednik republike vodil pogajanja za obnovo monarhije. V rim skih krogih naglašajo. da se bo na j kas neje meseca maja jasno pokazalo, ali bo obnova monarhije v Avstriji mogoč> ali ne. V rimskih krogih tudi prizn-^'T-jo, da je obisk nemškega zunanjega ■ -nistra Neuratha na Dunaju v zvezi s to akcijo avstrijske vlade Skok cen Zaradi ai poskočile kovin v Angliji oboroževalnega načrta delnice vseh kovinskih industrij London, 23- febr. AA. Spodnja zbornica je sdoči s 440 pral i 87 glasovom sprejela v drugem črtanju zakon o posojilu za državno obrambo. London, 23. febr. AA. Na borzi za kovine je prišlo včeraj do burnih prizorov- Delnice kovhiekjh podjetij so «e (prodajale po uli cah Še po zaključku borze. Skok cen kovin ee spravlja v zvezo z ni^nero vlade, da se zveča oboroževanje. Večraj je bife na borzi prodanih 12000 ton bakra, 8500 ton svinca in 10700 ton cinka. Nekateri londonski listi se boje skoka cen. ker h; to rvišalo izdatke za oborožitev. London, 23- febr. AA. DNB: Angleško vojno ministrstvo je objavilo petletni načrt za zboljšanje vojašnic. Nove vojašnice bodo deloma zgrajene z okolico gozdov. »Dai-ly Telegraphc tudi p še, da vlada proučuje načrte o zboljšanju rek ni taci je Plača vojakov bo zvišana in znižan rok službe v prekomorskih deželah London. 23. febr. AA Parlamentarni tajnik trgovinskega rovjistretva je izjavil, da bo vlada ustavila posebni kontrolni oddelek za hrano za slučai vojne Ni izkliučeno. da se bo ustanovilo posebno ministrstvo za •prehrano. Oddelek po «K*i nved'-1 v^ntrolo cen- Srditi boji v Španiji Z menjajoče se srečo se vrsti napad za napadom — Vladne čete v Oviedn Burgoa, 23. febr. AA Ha.va*: NacjooaJi-sta&na letala so uspešno boinbardiraJa Madrid in sestrelila več rupu! letal. Zanikajo se veafcj o nekih uspehih republikancev v Asi uniji in na Maranozi, Madrid, 23. fehr- AA. Havas: Odbor za obrambo mesta je &no& ob 2145 objavil, da repubiffranc« uspeeno nadaljuiie>o z ofenzivo na reki Jarami Uporrijiki so morala zapustiti svoje položaje ju so pustili na bojpš&u 400 mrtvih in mnogo vojnega materijala. Na odseku Andujar vlada mir. Pariz, 23. feto. AA. Havas: S fronte pri Oviedn se poroča da so spansk/ falamgisli postavili svojo radijsko posto jo na asturski fronti pri Oviedn. Zanikali so vesti o kakih zmagah vladnih čet in pravijo, da je >OvTedo neosvojiv«. Salamanca, 23. febr. AA. Havas: Na fronti pete davorije pr- Časa de Campo so nacionalisti oregnaili nasprotnike a. njihovih utrjenih rioložnjev m jim prizadejali hud-p izjrube Na fronta osm? divja'je se ie b"t-Ica, fci se je začeto predv^e«ra^%ijtrn, končala. Sovražnik je ime' 4000 mrtvih. Včeraj so vladne čete prešle v hod napad pri Fs-camnilero in Ribelles bile P"1 *° odbite. Na fronti ur Montridli je bHa odbjta mednarodna brigada. Barcelona, 23. febr. AA. Havaa poroča, da je v Barceloni začel izhajati večernik KataJania«, ki bo izhajal v katalonskem jeziku. Uvodnik je napisal Companvs. V njem pravi, da je »bolj častno umreti kot pa živeti pod vojaškim Škornjem«. Valencija, 23. febr. AA. Ha vas: Tukajšnja radijska postaja poroča, da so vesti z oviedske fronte zadovoljive. Vladne čete nadaljujejo s svojim napredovanjem v notranjost mesta. Katalonski odbor za obrambo poroča, da sovražnik na jugu ara-g-onske fronte pri Porta del Rubio hudo napada. Vladne čete so se vzdržale na svojih položajih, nato pa so prešle v protinapad. Španska kontrola London, 23. febr. AA. Reuter: Izve se, da je odbor za nevmešavanje sklenil, da se število opazovalcev na meji med Portugalsko in Španijo zviša na 130. To se je zgodilo na predlog francoske delegacije. Pododbor je v načelu sprejel, da naj v kontroli obrežja sodelujeta tudi sovjetska in portugalska vojna mornarica. Sovjetski delegat pa je izjavil, da pričakuie Se novih navodil iz Moskve. In pustolovščin po noveli Štefana V glavnih vlogah: JEAN YONNEL, VALERIJ INKIMNOV, JEAN SER-VAIS ln MARCELLE CHANTAL - Ljubavna tragedija pod tropskim nebom. — Divne slike iz rajskih otokov malajskega a rh i pela. — Misterij Daljnjega iztoka. Veliki mlsterijosni film poln heroizma Z w e i g - a v režiji FJodora Ozepa: „A m o k" Pride v kino Matico! Zavraten napad Ljutomer, 22. februarja. Posestniški agn Janez Viher iz Jeruzalema se je vračal pred dnevi okrog pol sedme ure zvečer iz mlina proti domu- V gozdiču nad Svetinjekim pokopališčem sta pa nenadoma skočila dva maskirana moža proti njemu ter ga napadla- Zahtevala sta od prestrašenega fanta denar. Ker ga pa ta ni imel, ga tudi dati ni mogel. Zato sta ga razbojnika začela obdelovati z noži in mu prizadejala več hudih ran. Fant je napa dalcema komaj usel ter ves krvav prioe-žal k Merkovim. Tam so mu irmiH rane ter ga za silo obvezali Globoko rano ima na levi roki. pa tudi na vratu ima več centimetrov dolgo in precej globoko rano. Orožništvo je seveda takoj začelo zasledovati za vratna aapadalca. LjadJe si zaradi temi in zele, da bi se orožnikom čim prej posrečilo prijeti zločinca. Vremensko poročilo Zveze za tujski promet v Sloveniji, Ljublja na, Tujsko-prometne zveze v Mariboru, JZSS in SPD no stanju z dne 23. febr. ob 7. uri zjutraj. Planica: 0, po malem sneži, na 90 južnega snega. Mala in srednja skakalnica uporabljivi. VrsiČ Krnica: po malem sneži 150 snega, osma, Pokljuka:— 1, sneži na 100 princa, mala31 srednja skakalnica uporabi ji v j. Bohinjska Bistrica: - -5. dežuje 30 južnega snega. Peca. —1. sneži, južen sneg. 100 snega, na ItO poCitični etigetnik Vojna proti učbenikom Dr. Srebrnič, škof na otoku Krku, je nedmrto tega spisal in izdai knjižico »Kam to vodi?*, v kateri skuša do kazati, da preveva učne knjige na naših srednješolskih zavodih nemoralen in brezbožni duh da so polne znanstvenih in zgodovinskih neresnic in da radi tega škodljivo upliva jo na mladino. Dr. Srebrnič zato zahtev, da se te knjige takoj odstranijo in nadomeste z drugimi, ker bo sicer mladina — boljševizirana Beograjska "Javnost* raz pravlja o tej dr. Srebrničevi brf>šuri in izvaja: »K**, kar v teh učbenikih ni v soglasju s stališčem rimske cerkve, vse, kar }e v njih povedamt o Juho\*nikih, papežih., cerkvi itd. — in naj je to še tako z dokumenti ugotovljeno — t*M to je neresnica. brezbošt\*o ... I 'suka beseda o teoriji evolucije je brezboštvo, namesto tega pa bi učbeniki morali enostavno prepisati p<>-%lavje stare zaveze in se niti za dlako ne oddaljiti od Adarun-ega rebra in Evine iabolke ... In še večje brezverstvo je seveda, ako pisci učbenikov go\K>re o kupce vanju z odpustki v Srednjem veku... Sre-brniču tudi ni prav. da je v učbenikih ugo-to\'ljeno, da je cerkveni koncil ¥ Konstanci obsodil in sežgal Jana Husa, in pravi, da je koncil sicer obsodil Husa kot krivoverca. da pa ga jc potem »izročil posvetnim obla-siem v nadaljnje postopanje* Beseda »kle-rikatizem* bi se sploh ne smela vporablj.t ti, zakaj dr. Srebrnič zatrjuje, da je ta beseda — žalitev duhovščine, a beseda »verski fanatizem* ali celo »katoliški \*erski fanatizem* pa je r^ira\'nost — »boljševizem!^ — Bodi dovolj teh cvetk iz vrta gospoda Srebrniča. Dalmacija in jugoslavenska misel V šibeniški »Tribuni* čitamo. *>/.opet se vrnejo časi jugoslovanskega navdušenja v Dalmaciji, kateri je tradicija Čisto jugo-slovenska, dasi je hrvatskemu plemenu da la zgodovino. Zrušili se bodo politični oltarji gotovih »predvodnikom in končno bo uvidelo tudi naivno ljudstvo, da Je dana šnjica samo blef gotovih politikantom Za-vihrale bodo zopet jugoslovenske zastave po hišah- kolibah in hribih žirom Dalmacije. Jugoslovenstvo zopet nastopa in mora nastopati, ker to ni samo nacionalna potreba, marveč je to vprašanje »biti ali ne biti* našega naroda tost ran in onstran Save in Drine. Brez Jugoslavije ni politične svobode ne samo našega naroda, marveč niti enega jugoslo\-enskega plemena. Skrajni čas je že, da bi sf to uvidelo in razumelo!* Pravilno stališče Omenili smo že članek »Katolicizem, komunizem in nacionalizem* v »Naši Misli*. Navajamo zaključek tega članka, ki pravilno označuje naše nacionalno stališče napram Rusiji: »Strašna tragedija, ki jo preživlja ruski narod, bo končala z zmago nacionalizma. O tem nas prepričuje neizprosni razvoj, iz katerega poč asu a gotovo veta j a jo konture v strahotah preizkušene nove, napredne, nacionalne Rusije. V tej naii veri leži vzrok, da se ne ogrevamo slepo za vsak udarec, ki Qa pripravljajo proti Rusiji z namero teritorialnih osvojitev nasprotniki Slovanstva. To so vprašanja, ki jih obraimavamo pod zgo-govinskimi perspektivami in ne po načetih dnevne politike. Proti ortodoksnim marksistom, ki že zdavnaj nimajo \-eč mesta v Rusiji, ki so le še produkt ali bolje ostanek pokvarjene in prenasičene zapadnjaške družbe ali bohemskih kavarniških omizij, postavljamo silo pr&>ega naciontlizma, ki v svoji vi fčini, prirodnosti in zdravju sam po sebi smeši te irealne karikature, kakor je sposoben, da odvrne od nas vse, kar nam je tuje in škodljivo.* Kongres tugoslovensMh nacionalnih akademikov V Zagrebu so se 2. t. m. seatali delegati onih akademskih društev, Id so člani Saveza Jugoslovenskih nacionalnih akademskih organizacij, da pripravijo material za kongres in glavno skupščino Saveza. Sklenjeno Je bilo, da se izvrsni odbor na novo formira. V ta odbor so bili izvoljeni akademiki Vojislav RaJČevič, Stanko 9u-tej, Stanislav Rapotec in Bosho StoJano-vič. Takisto Je bilo zaključeno, da bo kongres In glavna skupAčtna Saveza 21. in 22. marca v Sarajevu. — Na beograjskem vseučilišču Je bilo osnovano Udruženje jugoslovenskih studenata. Ustanovni občni zbor Je bil 17. Januarja. Za predsednika Je bil izvoljen inedtctner Tfhomlr Markovič, za tajnika pa filozof T.Jnbomlr Todorovtc. Borzna poročila. 28. februarja. Beograd 10.—, Pariš 20.90, London 21.44, New York 438.25, Bruselj 73.875. MAan 23.08. Amsterdam 299.90 Bsrfsn 176j90, Dunaj 78.90—81.80, 15.28, Vsi—in. 8*96, Sira a? SLOVENSKI NAROD«, torek, ». februarja I*ST. Štev. Pred odločitvijo v Vevčah Stojim tra|a le aod deset imiM* — Prta vil v» vpa, da ae bo delo otaovllo v marcu Izbijana* 33. februarja. Stavka ▼ Vevtinh traja te nad 10 tednov. Delavstvo ja pričakovalo, da se bodo kma-hi varala nap ni na pogajanja in računalo je na zaalombo javnosti ta oblasti. Zdaj nekateri inakl kanejo, da odločitev ni vec daleč. Včeraj popoldne je bilo aopet zborovanje delavstva v prosvetnem domu v Polju. Zborovanj« je pokasnln, da je de-lavstvo se vedno odločno in da ga je še celo podžgal pasiv podjetja, naj se Javijo vsi, Id hočejo delati, pri podjetju do četrtka IY>atf ao Združene papirnice Vevče, Oo-rioane ln Medvode d. d. izdale v soboto. V njem as predvsem sklicujejo, da je razvidno iz osebnih izjav delavstva v Goričanih, da Je Število delavstva, ki čaka, da bi za-eeli delati po 1. decembra uveljavljenih delavskih pogojih, tako veliko, da v Goriča-nah lahko začno obratovati v polnem obsegu, čim bodo naročili, in da ni resnična trditev, da bi se delavstvo v Goričanah pridružilo stavki. Nadalje trdi podjetje, da prejema pisma iz Vevč in okolice in sklepa, da mnogo delavcev ni šlo v stavko iz lastnega nagiba. Zaradi tega — pravi podjetje v pozivu —, da bi ustregli onim, ki Žele delati, pozivajo vse, ki so bili doslej zaposleni v vevški papirnici in ki so pripravljeni delati po 1. decembra 1936 uveljavljenih delovnih pogojih, naj 8 po roče svojo pripravljenost za delo, bodisi pismeno bodisi ustno. Razen tega pa podjetje vabi tudi ;dela-votfne ln sposobne ki so bili presežno odpuščeni ali ki doslej v tovarnah sploh niso bili zaposleni.c Vse one ki bi se javili, bi podjetje vodilo v evidenci in jih obvestilo o nadaljnjih ukrepih. V drugem delu poziva podjetje upravi-cuje delovne pogoje ki so stopili v veljavo 1. decembra lani ter pravi, da so plod večmesečnih razprav ter da se nikakor ne morejo izboljšati, 2-ker slone na meji skrajnega popuščanja.« Podjetje naglasa, da je izključeno, ?da bi morebitna nova pogajanja količkaj izpremenila delovne pogoje, posebno, ker so mezde višje od onih, ki jih plaču j« ostala papirna industrija in druga industrija v ljubljanski okolici.« Razen tega podjetje trdi, da mezde papirniškega delavstva presegajo višino mezd, ki je določena po uredbi o minimalnih mezdah. Končno podjetje našteva, kakšne mezde bi imeli delavci. Višina teh mezd je seveda nižja od delavskih zahtev. Podjetje Ljubljana- 23. februarja V dvorani Sloge:, v poslopju železniške direkcije, se je suoči vršilo pred Številnimi poslušalci, med katerimi je bilo zlasti veliko zastopnikov našega gospodarskega življenja, že dalje časa napovedano, izredno zanimivo predavanje odličnega železniškega strokovnjaka in predsednika Oblastnega odbora UJN2B g. inž. Stanka Rogli-ča. Predavatelj je podal v izčrpnih izvajanjih celotno sliko našega železniškega gospodarstva ter govoril posebej o obremenitvi in izkoriščanosti železniških prog v državi. Gospodarska kriza, ki je zajela vse naše državno življenje, sili vsakogar, da razmišlja o vzrokih teh pojavov. Veliko vlogo igrajo pn tem železnice, ki so največje gospodarsko tehnično podjetje v državi in vsled tega največ vplivajo na razvoj gospodarskih razmer. Vse študijo o železniškem prometu so radi gospoderske važnosti istega umestne in vsak pripomoček za izsleditev pravega stanja je dobrodošel. Kot takega se mora smatrati tudi kartogram »Obremenitev žel. prog. Jugoslavijo v 1. 1935^, ki ga je izdelal in založil oblastni odbor in ki je služil pri predavanju v laylje razumevanje občinstvu. Kartogram je prikazal v glavnem temeljni ustroj Jugoslovanske železniške mreže in obseg prometa na istih. že na prvi pogled je opazno, da raste železniški promet od jugovzhoda proti severozahodu države. Na podlagi t<"ga je zaključiti, da je intenzivnost prometnega življenja največja v stiku z osrednjo Evropo. Zgoščevanje prometa proti severozahodu je pripisati dejtsvu. da je gospodarsko življenje v teh krajih močneje razvito nego v južnih pokrajinah. Iz vsega sledi, da je naš promet izvečine suhozemni promet in da je le manjši del vezan na morje Ker imamo že danes sedem železniških zvez z morjem (Sušak. Split, Šibenik, Metkovič, Dubrovnik. Zelenika in Bar) je promet proti odnosno od morja, zaenkrat v manjšini. Proge v Sloveniji izkazujejo veliko obremenitev, a se je na podlagi netočne državne statistike moglo na progi Ljubljana-Jesenice ukiniti nočni promet in s tem reducirati potrebno osebje. če primerjamo promet na tej progi z onim na nekaterih progah v notranjosti države, kjer se obratuje neprekinjeno noč in dan, se more zaključiti, da je bila ukinitev nočnega prometa na progi Ljubljana—Jesenice deplasirana in tudi krivična. VAŽNOST DRUGEGA TIRA NA PROGI ZIDANI MOST—ZAGREB Pri progi Zidani most—Zagreb pada v oči dejstvo, da je ta pzoga enotirna in obremenjena z 5.7 milijoni bruto ton na 1 km, medtem ko so nekatere dvotime proge slabše obremenjene. Predavatelj je naštel številke in podatke iz katerih sledi, da je proga Zidani most—Zagreb prenasi-čena, a po drugi strani so mnoge dvotime proge neizkoriščene. Na imenovani progi je vsekakor nujno položiti še drugi tir. To posebno radi tega, ker se pretežni del mednarodnega tovornega in osebnega prometa balkanskih držav z onimi osrednje in zapadne Evrope razvija na tej progi. Potrebni drugi tir so predvidevali že projektanti te proga pred 70 leti. Položitev drugega tira bi stala okoli 70 milijonov dinarjev, V primeru z izdatki, ki se jih je imelo, da se le svezalo Beograd s Pande-vim n velikim dunavskim mostom, kar Je anaSalo 360 milijonov in pol, so izdatki ga osposobi tev 70 km dolge proge od ZU. za. omenja, da prispeva mnogo tudi v delavski pokojninski ln preskrbovaml sklad. Kmalu bodo najbrž sklicana pogajanja, ki Jih omenja tudi podjetje, ko govori, da M ae pri morebitnih pogajanjih delovni pogoji ne mogli izpremeniti. Delavstvo pa kljub vsemu hoče vztrajati in upa, da bo prišlo do odločitve v prihodnjih tednih ter da ae bo delo načelo marca. Stavke« ki bi trajale pri nas tako dolgo, so zelo redke. Pomisliti je treba tudi, da se Je stavka začela poaimi, pred božicom, ko je še posebno težko vztrajati revnim ljudem brez zaslužka. Prav zaradi tega delavstvo upa, da bo lahko vztrajalo se nadalje, ker je že konec najhujše zime. Delavstvo naglasa, da je složno ter pravi, da se ne bo prijavil nihče od doslej v Vevčah zaposlenih papirniških delavcev. Zborovanje je vodil delavec Pangeršič. Dvorana je bila ze številne zborovalce mnogo pretesna. Delavstvo je ogorčeno protestirati proti pozivu podjetja in vsi govorniki so naglašali, da ne sme nihče verjeti obljubam, ki bi ostale samo na papirju. Soglasno so sklenili, da se ne sme nihče prijaviti na delo pod pogoji, ki jih nudi podjetje. Nadalje je bilo sklenjeno, da zastopniki organizacij izroče pismen odgovor podjetju. V tem odgovoru je med drugim rečeno: Znano vam je, da obstoja pri delavstvu, ki je bilo zaposleno pri vas, strokovna organizacija. Ob priliki odpovedi kolektivne pogodbe se je za pogajanja, ki so se nato vodila, sestavila tarifna komisija. Tarifna komisija obstoja še zdaj, ker ji delavstvo povsem zaupa pri nalogi, da sklene in podpiše kolektivno pogodbo. Delavstvo pa ogorčeno odklanja pozivanje posameznih delavoljnih, naj se prijavijo podjetju. Delavoljni smo vsi in pričakujemo, da bo podjetje čim prej pristopilo k pogajanjem za sklenitev kolektivne pogodbe in ureditev zadev, kakor smo zahtevali lani 15. decembra pismeno v obratni pisarni v Vevčah.* Govorniki so se zahvalili darovalcem za živila ln denarne prispevke, delavskemu preskrbovalnemu odseku za prehrano stav-kujočih. Denarnih podpor ne dajejo, pač pa so kupili vagon moke, ki je že posla. Zdaj nameravajo naročiti drugi vagon. Govorili so še za strokovno komisijo predsednik Leskovšek. za stavkovni odbor L. Tomšič in končno Mazovič, ki je naglašal, kako zanimivo je, da se je papir pri nas podražil do 15r/r, plače bi se pa naj kljub temu še znižale za nad 10%. do Zagb. za pn*oi^zredjn mednarodni promet malenkostni. V tem slučaju gre aa interese vseh balkanskih in srednjeevropskih držav, medtem ko ima pančevski most le lokalni pomen za vez Sumadije z Banatom. Ivokalnost tega mosta je podčrtana že z dejstvom, da se za boljšo zvezo Jugoslavije z Rumunijo projektira še en tak most blizu Brze Palanke. GLAVNA CENTRALNA DELAVNICA V KRALJEVU Vzdrževanje lokomotivskega in vozovne-ga parka je danes sorazmerno porazdeljeno na vse pokrajine države. Glavne železniške delavnice so za popravila in vzdrževanje voznega parka v Mariboru (1800 uslužb.) Zagrebu (1800 uslužb.) Sarajevu (1800 Nisu (1800) Smederevem (600) in Petrovgradu (800). Ta razdelba vzdrževanja je posledica bivšihrazmer pre L 1918. Pozneje pa se je pričelo misliti na centrali* zacijo vseh glavnih vzdrževalnih del. Izbira kraja za centralno delavnico je padla na Kraljevo, ki leži na križišču ozkotirne proge Stalač—Cačak in nove noj-malnoUrne proge Lapovo—Kraljevo—Mitrovica—Skop Ije. Delavnica je danes deloma Že v pogonu iz reparacijskih dajatev, bo pa sčasoma zaposlila do 6000 uslužbencev, kar bo imelo za posledico čez polovično redukcijo vseh starih glavnih delavnic. Ekonomija dela vsekakor govori za centralizacijo tehničnega obrata, s stališča zemljepisne lege, mzsHrienosti in gostote prometa je pa kraj Kraljevo zaznamovati kot na periferiji ležeč in jc potrebno povdariti, da je s stališča transportnih stroškov, najugodnejša lega v bližini Slav. Broda, S periferno lego cent, delavnice bo storjenih mnogo mrtvih režijskih pošiljk lokomotiv, voz L t i zraven bodo pa prizadeti kraji, kjer bo reducirano osebje. DRUGOD OSEBJA PREVEČ PRT NAS PREMALO Predavatelj je nato orisal zveze notranjosti države z morjem, železniške zveze z Rumunijo, Bolgarijo, Grčijo in Albanijo, porast naše železniške mreže v dolžini in odstotkih ki so pravilni glede na celoto a ne na posamezna območja, omenjal proge, ki so v gradnji in podal pregled storilnosti in obremenitve prog glede na število uslužbenstva. Ako se postavi državno povprečnost specifične obremenitve 1 km proge kot mejo med aktivnostjo in pasivnostjo posameznih prog, potem ae mora dosledno izvajati, da sta direkcija v Ljubljani in Zagrebu aktivni, ostale tri pa pasivne. Glede specifičnega denarnega donosa na 1 uslužbenca sta pa aktivni direkciji v Ljubljani in Subotlci. Sarajevska direkcija n. pr. more kriti iz svojih dohodkov samo plače za osebje vse druge izdatke se krije iz dohodkov drugih direkcij. Iz vsega pregleda tabele o obremenitvi in is> korižčanoeti prog ter osebja izhaja, da Je potrebno izvršiti tudi številčno preureditev uslužbencev med posameznimi direkcijami in sicer zmanjšati Število uslužbencev ▼ območju direkcij Sarajevo ter Beograd in povečati v oblasti direkcije Ljubljana. Zmanjšanje števila osebja se more izvršiti s tem, da se na malo prometnih progah ukine nočni promet, reducira število dnevnih potniških vlakov, na zelo slano obremenjenih progah (Skoplje—Ohrid) dnevni promet snremeni v tedenski in da se ukinejo nerentabilna postajaliseu ki jih je v notranjosti država preveč, pri a** na premalo. Počastitev mučeni' kovega spomina LJubljana, 23. februarja, Ljubljana je danes pomolila aa žrtev zločinskega nasilja od Soče, novini mučenikom v vrstah stoterih Slovencev na Goriškem, Lojzetom Bratužena. Za mir in pokoj njegovo plemenite duše je bila davi ob 7. v frančiškanski cerkvi peta žalna maša, ki za se je udeležili poleg zastopnikov Sedjejeve družine predstavniki emigrantskih društev Soče, Tabora, Kluba Primork, novinarji, zastopniki kulturnih in huananitaznsh društev m mnogo občinstva, ne samo ia mesta, marveč tudi iz okolice] zamo svečanost Je močno povzdignil orno progi njen katafalk. sredi cerkve, na katerem so plapolale prižgane sveče, do-čian Je v dušah vernikov znova zagorela vera, da žrtve, kakršne so zmožni dopri-nasati bratje 'onstran meje,* ne morejo ostati zaman. Samo zato je moral v smrt naš narodni hi kulturni delavec. Lojze Bratuš, ker je na božični večer pel v cerkvi v Podgori božično pesem z zbranim narodom v slovenskem jeziku. Istega večera ga je napadla pobesnela druhal in mu dala strupa, ki je končno po 7 tednih v torek 16. t. m, terjal smrt mladega, idealnega moža, soproga in očeta dveletne hčerke ter komaj 3 mesece starega deteta. Culi smo danes iz ust duhovnika, kako je Herod pomoril nedolžne otrcfke, a še živi novi Herod, ki iz teme mori otroke tlačenega naroda, A živi Bog, ki dobro plačuje in hudo kaznuje ... če ne danes, jutri. Mučenik Lojze, ki je tako ljubil pesem, jc moral umreti brez nje in je bil tudi potkopan ponoči, ne da bi stal ob grobu na pokopališču kdo, ki bi potočil za njim solzo. Ponoči so ukradli truplo njegovim domačim in ljudstvu ter ga zagrebli. Toda zavedajo naj se: :Seme mora biti vseja-no, da požene nov sad!« je zaključil duhovnik poveličujoč epomin pogojnega Lojzeta, ki je moral umreti samo zato, ker je v cerkvi pel slovensko pesem Bogu s ^lovAiiskimi ljudmi Novinar)! gostje eeho-slovaškega konzula Ljubljana, 33. februarja. Ljubljanske novinarje je prijetno presenetilo vabilo za sprejem priljubljenega diplomatskega predsta\Tiika češkoslovaške republike v Ljubljani g. Stanislava M i -uovskega in njegove gospe, ki sta ga priredila v nedeljo zvečer v svojih reprezen temčrrfh prostorih na Erjavčevi cesti. Novinarji so se odzvali v velikem številu. Prišli so predstavniki konzorcijev, glavni uredniki m resorni uredniki ter poročevalci, katere je vse ljubeznivo sprejel g. Ikonnut z gospo. Predstavil nam Ja tudi trgovskega atašeja g. Martinčka, ki se je posebno živahno razgovarjal z uredniki gospodarskega resora uredništev. Vabilu so se odzvali tudi poročevalci zagrebških in beograjskih listov iz Ljubljane. Gospa Jela Minovsfca je neumorno stregla in s svojo naravno ljubeznivostjo ust v a rila prijetno razpoloženja domačnosti, saj je Srbkinja iz Srema, kjer je gostoljubje še živa narodna vrednota. G. konzul je bil očitno zadovoljen, da so ee novmarji v tolikem številu odzvali vabilu in s tem dokazali kako ga spoštujejo in 'kako žive so simpatije, ki jih goje predstavniki našega tiska do naroda m države, katero zastopniJii je v Ljubljani. Posebno domač in prisrčen je bil pogovor z gospodom konzulom tudi zaradi tega, ker smo se z njim lahko v srbohrvaščini r>cmenili. G. konzul se živo zanima za vse kulturno, socialno in politično dogajanje pri nas. Na posebnem večeru, ki ga je priredil za novinarje, so mu pred^avniki našega tiska znova dokazali, da naša čustva do bratske republike m njegove osebe, ki se ob raznih prilikah izražajo, niso samo formalnost, temveč koreninijo v pristnem, že tradicionalnem prijateljskem in bratskem odnosu med m Cehoslovaki- Vpokojitev zaslužnega šolnika Skoija Loka. :S2- tobruarja išoiUJd nadzornik £. V i oko Zahrastn^k J> stopil v pokol;. 1V> doftjrih ^0 Letih u» pesnega ^Ifikega in fzvenšolskega delovanja se je umaknil s prosvetno soiskiega področja mož, k* je zarezal v prosvetno njivo škofjeloškega okraja globoko brazdo. Nadzornik g. ZaLra»br»k je deloval v gkofjt Lokd od i. 1904. Le dobri dve letr, — prvo na Dobo veni in drugo v Zffornfš &ski — j*5 služboval kot noitelj drugod, potem pa je preživljal med nninr vaa prijetna in neprijetna leta svojega, učitelje van ja. dokler ni pnevzel mesta šoL>kega upravitelja in z ustaoovitvGJo sresJts tepo^tave šolsfcečra nadzornika. ilaiokatero osebnost škofjeloške javnosti smo jmeld §n imamo prjliko videti pri javnem dcJu talko pogif^to kakor £. Zafarast-j ni v SkoSji lok; društva, ki h; ne Ivi v njem sodeloval. Predvmem *e je seveda pokarala njegova vseskozi od-ločina narodna misel pri Sokolu ki mu je bdi najvnotejLši aodekivec, dokler mu ni slednjič zau-palo članstvo mesta podstaro-ste. Brate. Zahrastniika vidimo pn pevešh (pevovodja!). med orkestrašL, pri giospodar-skvh akcijan Sobota, pr stavbćnstkeni odboru za gradnjo doma, kot tajnika in pro-avetarija. Društvena kronfe nikoli ne bo mogla rzbrisat; nevenlji prvi samostojen nadzornik tega otznodja |b 87 šoi je slonelo admmi-sSratrvoo Vi rarvojno na n'ocovih pobuda h. Vasea poeovo ni moče! doseči - a eHcaj je. Vnjee?ovo dobo spada »idanjeno. v \s* i otv:-janje nunj« enpai ed-usc. akc^i? mi itfMuJ. tev novrfc fini, otvoritev nove šo^e ^hv-rinjam vrhn m &* draoa dela ki Lažejo, da je aavtareal oAavtvoree me*u> piosvot-ner* referenta mol ki ie le dobro zavedal sv.aib deižTToati In nalog. To pa je le zu-neuja slaka nostenge na nam pove. da sta Sa nouk in vzgoja no načetih. H j* je tmdrtai razam* manuni Haamokoint Vit«. I** zss« Zdaj g. nadzornik Zahraetnik odhaja! Ni pa to slovo, saj smo globoko prepričanu da ga bo usoda se dolgo let ohranja ldra-vega «i sredi vrvenja, ki ga je zapisalo med naše iisjjzaeJužnejat nacionalne delavce. V pokoju mu želimo mnogo zadovoiJFtva in uspehov! Slavko Tomerlin razstavila ^■■^--•^■^■au^BZSMSsneaZJalaa^szz^ne^Bsnm* Ljubljana, februarja-Slsvonec Slavko Iomerhn, ki živi ia 10 let ▼ Zsgrebu* je že petič gost Jakopičeve ga pav J j ona. Pred lotom dni jc zadnjic razstavil svoje slike v LjuhLjani, l^ioe je zopet prišel bn razstavil okrog 80 nov.h del. večinoma pokrajin in kompozicij z juga in zagrebške okolice. Razstavo bo imel od prto do 2 udarca. OtvonJ jo jc r nedeljo ob navzočnosti nekaierih preosli. Slavko Tomerlin je mojster v slikanju pokrajinskih tihožitij. Naj boi] prepričevalne so čvlike morja Ln počim, jadrnic in valov, kj jih je prinesel z otoka Krka. Kot aUkar je izrazit naturali***, priroda je zanj zakon, zanima sc za vse njene lepote, vjdi sploh sa mo lepe Stranj v soncu se kopajoče pokra jine in življenja. Voitkira kompozicijam se ve ni tako kos kakor manjšim intimnim izrezom iz juzn h pokra vin. Opozorimo naj na elike z naslovi Jadrnico, Sončen zahod, Ladje mirujejo. Prozorna voda. Rdeee ska lov je, Brv čez ribndi itd. Kažejo »iikarski talent, ki se ne udinja uobem modi, mar več skuša doumetj bistvo lepote v prirodi, kakršna je v resnici- SJike kažejo tudi ve' iiko slikarje«vo spretnost v reševanju naj težavnejš h slikarskih problemov. Tomerlin je potrpežljiv, dejaven in vztrajen iskaleo lepote v prirodi- Zanimajo ga podrobnosti, katere sodobni slikarji obdejo z improvizacijo. Ravno v tem delu ima največ uspeha in je najbolj prepričevalen- Slavko Tomerlsn sameva v paviljonu in si krajša ras z risanjem konjicev ter čaka na obiskovaJee. Naše občinstvo naj ne hodi mimo te razatave, katere obisk i i je orno goeen z zeJo nizko vstopnino. Naj izkaže z obiskom svoje priznanje slikarju« kj jeskro men in ima dobro volo ter nudi z nekartc rimi svoj ioni deli občinstvu s\x»jevr¥?tw umetniški užitek. !fie/eziffC4s koledar Danes. Torek, 23, februarja, JTBiliiljlsjsjl Peteir Damjan. DANAŠNJE PRIREDITVE: KINO MATICA r ZieglesJ - kral, ieua KlJfO 1I>£AL: V džungH (Ham P|ai). KINO SLOGA: Ya.*ki »dravn k KINO UNION; Cvetje is N ■ Pfiredoslevno driMui: pi\. m .iofent.i dr« Ivana Ma'ka »o posaenu vitaminov ia človeški organ izom-. ob 2<>. v dvora ni D.^ 'aveke zbornice. Zdraienje jtur in ar hitektev; predavanje g. Alfreda Lestaua iC lastnostih, prednostih in anoraki jeklenih zagatnlh siten s pos^bn ni o/Tirom na H*-.-schov sistem ob 20. v mali Filharnionifni dvorani. DE2URNE LEKARNE Danes: Dr Picoo'i, TvrSeva tvsta ti. Hoče vat. Celovška cesta (>'2, Gartus, Moste -Zaloška i»e*La. 3*2M*& d mtta Lrcdnik, ki imj škarje \ rokah m koš ob strani, bi lahko pisal zanimive knji^ S pridom bi lahko zbiral recimo naše na rodno blago na literarnem, je/ikin-ncm, po litičnem ali kateremkoli drugem polju in bi mu skrbeli za bogate vire gradi^•a v najiz-datnejši meri dopisntki i de/ele. l'i znajo včasi zasukati in PSZlefl ifvav takit, da ure J nik ne ve, kako bi jo zasukal, Ja bi bila kolikor toliko v redu. napiše dopisnik, da je ognjen element uničil kozolec, bi mu človek še ne zameril, čeprav kmet ie nobenih ognjenih elementov razen požara ne poznaio. Malo bolj nerod no jc pa, Če napise uči teli mladine, da je »neznani zliko\-ec / mnoglmj vhodi im j i umoril no koto* SIOM '«-' iJoSf i/ra/ breja, pa mu ni bil V§9Č, čes. Ja je pretrd in da moti spošto\\inje ženskega spola. Ali pa poroča dopisnik r dežele o porodu v stranišču in ne pravi samo. da jc zašla tla štorklja. tem\-(»č da tO ItluHko šnicli Utork Ijini kremplji. Uboga štorklja, kdo bi jt sodil tako kr\'oločnott, da n-jpada ženske n kremplji, vi povrhu šc M stramšču' Gasilska četa na Trebifi Poljane, 22. februarja. Tudi Trebi ja v Poljanski dolini je dobila začasno Četno uprav*. Prejšnjo nedeljo bi se bila moraia vršiti skupščina, o nJeJ je bilo obveščeno vse članstvo, a zadnji hip je bila zopet odpovedana tako, da Četa še ni prišla do stalne uprave. Delo stare Četne uprave je bilo izredno plodonosno in uspešno ter naravnost vzpodbudno lep primer, kaj vse zmoreta ljubezen in delavnost četa na Trebiji je bila ustanovljena L 1933 in je že spočeuka naletela na težkooe tako, da je vse delo ob-viselo le na enih ramenih... A nič zato, kajti stara uprava je v treh !etih postavila nov Gasilski dom, ki je najboljši dokaz njenih prizadevanj. Doma so napravili načrte za Gasilski dom, omislili so si prostorno dvorano in gledališUi oder, opravljenih je bik) nad 2000 ur prostovoljnega dela in nešteto voženj, naokrog se je nabiral les ln lani se je dom postavil. Vrhu vseg-a so Člani iz svojih bornih sredstev zbrali za Din 20.000 posojila, kar nad vse zgovorno priča o globoki jubezni članstva do gasilstva, V novem domu se je takoj pojavilo življenje, prirejenih je bilo več iger, družabnih prireditev itd. Trebi j a, ki je bila prvotno brez društvenega življenja, se je naenkrat zbudila iz letargije in pričela delati. Vsakdo bo razumel, da je terjalo delo ogTonmih naporov, pa je zato članstvo tem bolj nemilo dimila vest, da je stara četna uprava razrešena in tm-iw*/ana druga, pod cftoiisčinanai, ki ni. da bo o njih pisali, članstvo si redne skupščine salo želi in je bila prav zato, ker je začasna uprava skupščino preložila, vložena pritožba na pristojno mesto. Vsi trezno misleči ljudje si žele, da bi pričela gasilska četa čim preje z rednim delom, v vodstvo pa tipadsajo možje, ki o njUh ne more biti dvoma, da ne bi posvečali vse svoje ljubezni društvu, ki služi nepolitično svojemu bližnjemu. Iz Celfa Koncert slovenske duhovne pesmi Ljubljana. 23. februarja Kakor smo že sporočili bo 1. marca v veliki dvorani TJniona koncert slovenske duhovne narodne pesmi. Ta koncert ho izvajal Akademski pevski zbor pod vodstvom g. Franceta Marolta. Skrbno izbrani -program bo poslušalstvu tudi to pot nudil užitefk, ki ga je bilo vajeno že od prejšnjih nastopov naših popularnih aka-deanikov-pevcev. Uvedel nas bo v glasbeno tvoTnost našega rojaka Jakoba Gallusa, v tvornost, ki jo Slovenci kar sramotno malo pomamo. Njegove kompozicije *o sijajne in pač ne zaslužijo, da bi jih pustili kar tako vnemar. Drugi narodi poznajo dela svojih velikih mož, leto sa letom posvečajo njihovi umetnosti koncertne večere; občinstvo so tam kulturni delavci že tako dobro vzgojili, da zanj religiozna glasba ne predstavlja nifedar kamena spodtike, marveč jo hodijo poslušat množice z Isto pieteto kot druga dela proslavljenega umetnika. Ce nočemo bitista-rokopitneži, moramo z istim plemenitim razumevanjem in z enako zrelim, ne malenkostnim oDsusom motriti tudi dela našega velikega mojstra Gallusa, s pazljivim spoštovanjem prisluhniti častitljivim, resnim glasovom Trubarja in Bohoriča. Koncert 1. maja naj bo večer, ki bo med auditorijem našel vse prave Slovence brez razlike v političnih naziranjih. vse one ljudi, ki ao prišli, da prisluhnejo starim plemenitim zvokom tvorcev nase duhovne slovenske pesmi Pradprodaja vstopnic se je te pričala in sicer pri blagajni trna >Union« h) to: sede** od 40 Din navzdol, stojišča pa po 7 Din. Dijaška stojišča so na raspolaže seme pri univ. vratarju po 5 Din. Priporočamo, da fli interesenti ie v predprodaja preskrbe vstopnice, ker Je pričalcovejta —c &ahov»ki dvomatoh, ki sta pra igrala v nedeljo popoldne v Na uu mo- štvo Celjskega šahovskega kluba in dru Stvo jugoalovenskih srednješolcev »Sloga« v Ce4jut se Ja končal z zrnato Celjskega žAhovske§ra kluba v razmerju 6 in pol proti i in pol. —c Objava vojnega razpored" Mestno poglavarstvo v Celju razglasa: Objava vojnega razporeda vojaškim obvvznikom in dajalcem živine m vozLl se v Celju do slej ni vedno izvršila ta:p. kakor to pred videvajo predpisi In odredbi vojaških ob lastev. Veliko število obveznikov se nr odziva ob dnevih določenih za sporočitev vojnega razporeda ter se jih mora več krat pozvati, da se jim .sporočijo vojii razporedi. No upoštevajo se tudi precroi si o prijavi pri odhodu iz občine ln prih-du v novo ob*ino. Vsa doseianja opozoril, mestnega pog^varstva niso doslej dosegi zadovoljivega uapeha. Zaradi tega se iz daja na osnovi Čl. 67. zakona o notranj upravi v zvezi z uredbo o vojaški d: cipii ni naslednja naredba: 1. Vsak vojni ob veznik mora po odstuzvnju kadrđKt^i roka javiti po prihodu v občino stalnega bivališča najdalje v treh dneh pri občini. 2. Vsak vojn: obveznik je dolžan predhodno javiti občini svoj odhod rs občine, če traja odsotnost dalje od 30 dni. 3. Ob pri hodu v novo občino se mora vojni obveznik javiti pri tej občini, (c traja stalno ali začasno bivanje v njej dalje kalkor 5 dni. 4. Vsak vojni obveznik in vsak daja^ lec zivisne in vozil se mora odzvati pozivu občine, da ae javi v določenem času na določenem mestu zaradi sporočitve vojnega razporeda. Morebitne razloge, ki upra viču je jo izostanek, je -takoj javiti občini, čim ti nastanejo. Velika oddaljenost od kraja, kjer ?e objavlja vojni razpored, trn slabo vreme nista utemeljen razlog za izostanek. Obvezniki ne smejo pošiljati k objavi razporeda na mestno zbiransče svojih sorodnikov ali prijateljev i brez upravičenega razloga) tudi dajalci živine in vozil ne smejo pošiljati svojih namestnikov ta objavi razporeda. 5. Dajalo! živine in vozil morajo vsako spremembo o stanju za vojaško službo sposobne živine od nosno vozil, nastale | prodajo ali nakupom, takoj prijaviti občini. Prekrške te naredbe bo mestno pogLavarstvo laznova lo po čl. 69. zakona o notranji upravi, nc glede na disciplinsko ali kazensko odgovornost po vojaških ali civilnih zakonih in uredbah, z denarno kaznijo od 10 do 500 dinarjev odnosno ob neplačilu denarne 1 uukaii ustanova: obenj »bor I^ije koroških borcev — krajevni odbor Trbovlje Po uvodnih besedah je preisednik pripravljalne^ odliora po zdravii vse navzoče, posebno pa tovariec delegate giavn-e^ra odbora iz Ljubijav- Mmma g. Oman CifU Po anrejetju pravil se jc nreslo na Itftijlrjfte* odbora ter je bla so-Zlueno sprejeta Usta z ur-eUoam z. Ceftču-f'Om, rudni Bdm Rtavhnflkoni in tafrifrom toudojrgerjem. Tako se te »bor v dotk>1-r>«n soclaeju vseh navzočih Alanov odlo-53 za pravo ti- tovan" fcmJH. T Torej iva najhr* ie pni Sandwichz4vih Naše železniško gospodarstvo Zanimivo predavanje predsednika UJNZB ina* Stanka Rogttca Stev. 43 **t,OVB!tMi it A ROD*, ton* Ml m ___Strm 8 DNEVNE VESTI — Konferenca v ministrstvu za telesne vzgojo naroda. V nedeljo je bila v Beogradu konferenca o canutiku zakona o t»le*ni \ 7-gojd naroda. Cc bodo sprejete v osnutek \>e pri])ombe športnih zvez, bo v bodoče 7ajaanoena avtooororja privatne iniciative vseh sprotnih onr&nrzacij. To pa velja za Jugoslovenski olimpijski odbor. To vprašani6 še ni urejeno, ker je dlan mednarodnega odbora Djukjč od+odno naeborei proti prediogii, da bi se z J00 rjostopako tako kakor a družinu organijncijaoni, dočim za-htevajo vse sportjie zveee, naj se nostops 7. vrhovno olimpijsko orgonkacijo enako kakor z njimC V p ra-Janje na&aga olitmpij-sJcega odbora se bo obravnavalo na posel >-ni konierenoi za telesno vzgojo naroda. S - -m se pa samo zavlačujejo nP** priprave ia XII. oiimpiado. — Diplomirana &ia bila na pravni fakulteti univerze v Ljubljani gg. France Art-nak ix Ponikva in Itorie Tušek iz Ormoža. Čestitamo! — Zavarovanje delavcev in nameščencev ■» decembru 1936. Lani v decembru je bilo zavarovani!) v nai\j državi pri OkrožnJk' uradih 635.499 delavcev ki nameščencev, od teh 460.473 moških in 175.026 žensk. V prjmerr z novembrom ije nazadovalo število zavarovancev za 21.103. v primeri z «le-oembrom nredtonskevra leta pa poskoč?lo za 64.061. V rrkneri s predlanski™ le-tom f-zkazuje poras' (gradnje teleiinjc. cest in novih nNr>rav in a! cer tekstilna industrija 7a 7297. gradnje nad zemiljo pa za 599$, Padec štcvHa za^rovan^ev izkazuje kemična indiistrja (47Q ter denarni zavodi fa zavarovalnice (9QtV V primeri z decembrom predlanskega leta izkazuj* največji abs:»,!urni poras* za posl*tev -OUZD ▼ Beoerradu /979fi>. za njim OUZD v L jul« Jani (8386) si v &gTfibu (5824). Povprečna zavarovana mezda *e> znašala 21.80 Hin >n je poskočila v primeri s pre*Vansk>:n letom za 81 par. v pr mori z novembrom lanskega leta jc pa padla za 21 par. (>1 obupna zavarovana jrwla ie rnaMla 346.33 milijonov prof« 362.01 rrtSl-jonoim v novembru odn°sno 906.01 mrlijonom v decembru GA V A 3 KI ZDRAVNIK Napeta drama, polna romantike, s sodelovanjem ..KANADSKIH PETORCK" Jean Hershoit. June Lang. Pilni je v nemškem jeziku ! »^.MATICA Danes poslednjič ! Prekrasna operetna revija ZIEGFELD KRALJ ŽENA VVilliam Powrell — Myrna Lov — Izrise Kainer Rudi ogromne dolžine filma predstave ob 16.. 18.30 in 21.25 Vesela opereta, polna sladkih melodij CVETJE IZ NIČE ■fena Sack — Paul Kernp, Jane Tilden, Predstave v drugih kinih razen Matice ob 16.. 19.15 in 21.15 — Doni na Po|ževem _- ssukljctov dom. Odbor SK Polža je imel »suoči v restavracij: slami'** MAno bojo sa blagopokojnim predsednikom ing. M -lanom žukljotom. Vodil |n otvori] jo je tajnjk Zveze injdustar jatcev £. dr. Adolf (iolV V topih, pri.Tčr uiii bos*- luli rt- jc spom^ij;)! umrlega predsednika, k; si jc postavil z lepim domom na Polževem trajen aponionik. Ta spomenJt maramo čuval) in ohraniti, nadaljevat] moramo po nepozabnem pokojniku započeto deio in delati tako, kakor smo dolžni njegovemu svetlemu spominu« Sklenjeno te bilo predlojaI. izrednemu občnemu zboru h bo v ponedeljek, S. marca, naj «e imenuje dom na Polževem šukljctov dom. Ustanov!.] en bo tudi dukj^etov krelitai fond, da se bo lahko delo za Dolenisko nadaljevalo. — K°ngres natakarjev. Danes se je pričel v Splitu kongres natakarjev iz vsedr-;"lv^. z- včeraj zjutraj prispeli v Split o-'ani centralne uprave iz Beograda inmao gi delegati. S noči je bila predkonferenca. — Za. r*TS rjenje pokojninskega zavarovanja prtvataln nameščen v. V nedeljo je bil v Splitn obonj zbor podružnice Zveze privatnih r.r m.-^čeacev. Sprejeta je bila resolucija, ki »j v nji zahteva razširjenje pokojninskega zavarovanja privatnih nameščencev na v: o državo, zakon o obveznem zavarovanju nameščencev in delavcev za primer brezposelnosti, znižanje po-edinih bremen in odtegljajev od plače ter ukinitev kuluka in drugih občinskih bremen — Za sodelovanj« prosvetnih društev v drtavl. V Novem Sadu je bila v nedeljo zvečer seja književnega odbora in književnega sveta Matice Srpske. Sprejet je bil predlog prosvetnega društva Prosvjeta v Sarajevu o sodelovanju vseh prosvetnih drusiev v državi. V kratkem naj hi se ustanovila centralna organizacija vseh prosvetnih društev O tem se bo razpravljalo na konferenci v Sarajevu. — Esperanto v službi tujskoprometne propagande. Kakor smo že poročali, so začeli ljubljanski esperantitti izdajati prvi esperantski mesečnik »NJaj vizag°j«< katerega prva številka je bila posvečena Sloveniji, druga številka, ki je pravkar ie-šla, pa je posvečena mestu Ljubljani. Vsebuje članek Minke Romanove »Ljubljana-la koro de Slovenio« (Ljubljana-srce Slovenije), člane-* Dore 2rvunove >Iz okolice Ljubljane«, prinaša nadaljevanje razprave dr. tfa S. n. br. 46939 od 14. XQ. 1906 Din 48. Založba: knjigama Bamberg, Ljubljana, Miklošičeva c. It — Vreme. Vremenska napoved pravi da bo nestanovitno vreme, de*. Včeraj je nar koliko deževalo v Ljub\jan$. Najriij« temperatura je znašala v Beogradu 14, v Skop-iju in Splitu 191 v Mariboru in Zagrebu 11, v Ljubici 10.2, v Sarajevu 6. Davi >e kazal barometer v Ljubljani 74? 6, temperatura je znašala 3-4. — Brezsrčna sinova. Kmet Ivo Svilar a vasi Turjaneki srez Otočac je bil v Ameriki, kjer ja aaakižti precej denarja. Kupil je lepo posestvo v vasi Bjsla Raka tali. zu Plitvic, da bi lahtoo v miru preživel josen evojega arvljesja. Mož je star sdaj 90 let. Njegova sinova Savo sa NBeola ter snaha Janja so pa mislili drucace. Zaprli eo starca v klet, kjer je silno trpel. Pu-s-r.il i so ga namreč lačnega in žejnega, da bi se ga jbmprej odkrižab. Končno so »vedeli za nečloveško početje sinov oro&ndki, (k t so ubogega starca rešili trpljenja. Štiri mesece je presedel nesrečnež v kleti in jesti so mu dah samo enkrat na teden. —lj O cvetlicah bo predavala gospa Andreja Klučenko pod okriljem podružnice vSadj. ta vrt- društva« jutri, 24. t. m. ob 19. uri v dvorani mineraloškega, instituta na univerzi. Vstop je prost vsem ljubiteljem rož. — UOletnJ ataree umrl. V BanjaHiki i% umrl najstarejši prebivalee vrbaske banovine elaic-car Nuro Halilovič. star 119 lat-Roien je bii v Albaniji in v Banialuko je prišeJ pred 40 leti. — Zopet tTTovina z dekleti v Zagreba. 7vai;rebška poicija je zo;>ct odkrila trgovino z dekleti. Na policijo jc pr'Jila sobarica Vekoslava Košek in povedala, da je hg;y nila njena sestra Apoloniija Boaner- Ba^e jo je odp&ljal na Sušak elegamten gospod, češ da dobi tam dobro službo. Izdaiai se je za zdravn ka. Tako je spravil na Sušak že osem deklet, in po'icSja domneva, da gre v vseh primerih za tirsjovino z dekleti. — Velika afera v Crikvenici. Beograjska ^Pravda- noro?a iz Crikvenice, da je uvedena preiskava v zadovi velike finančne afere, ki naj bi bih* v njo napišeta* ugledni cr%venilki meščani. Država je baje za 6,000 000 oškodovana- Finančno minstrstvo ije naročalo banska upravi v Crikvenici naj zaseže vse prenronine in ne^prefmirinfne v afo-o zapletenih Ciikveničanov. Iz Llubliane —Jj Mharno jutro nad Ljubljano. V jutranjih urah n^.s je presčnetida sibia ploha, proti kateri ni pomagal ne dežnik, ne plašč. Ljudje, ki so bih prisiljeni iti po svojih opravkih, so bili premočerd do kože. Žrtve neurja' so bili tudi dtfoN in dijakinje, ki jim premočenim petumo sedenje v šoli gotovo ne bi »koristilo. Zato je bil direktor neke ljubljanske šole toliko uvideven, da je poslal svoje gojence domov, ia se preoblečejo. Iz tega primera lahko vidimo očetov:ko skrb, s katero skrbi direktor z?, svoje gojence in gojenke. -I j Stalna delavnost oživi. a. Včeraj SO začel; delati na stavbi v«&eufi3..c _ knjižnice. 'I ud; v I.jub'.jaai, delajo v manjšem it>-hcru. rrcv.ej ts'avbnih delavcev je pa za-pv^eOjih taki, na iuan;V- ^-'.v>^jh. Tzmed ver;h sr.n.vbdin5«kih del, ;.; sq le saosls ;e-5ena. peciva še deJo pr; Delavskem domu in Bo fk- politkinik;. Nekaj delavcev je na* I>oslen.i.h tinlj žo ipr^ novsam i ki vi I jenu v splošni l"oL:i»>'i. —lj Trio jrdč- Brandlove, ki je komaj prišel s turneje po Avstriji in Nomeiji Je sodaj na Dunaju in l>o še pred LjubVano daj nekaj koncertov v Avstriji, 24. t. m. bo v CVovcu, 06- v Ljubljani, 27 v Mariboru, od kote gre rope-t na Dunaj. V maju 6o \s> vabi .ene umetnice ; onovno na dalj so turnjio po Nemč-ii. Ocena je bi-a po vsod odlična.- Thiirnger Algemeine Zeitun^ poroča iz Erfurts; L m ranice eo ae izkasale kot odlično v.grana godalna skupina, pnr že'a z duhom eete komornogla^betne skupnosti. . . Innsbrucker Nachrichten: vea večer se je sam po sebi zadcroi.il v močan vtis- — lj Praktični učiteljski izpit] »a drl. uiite|> ki šoli v Ljubljani se bodo v pomlad nom roku zaželi v petek 9. aprila 1V>37 ob 8. uri dopoldne. K and da t je na i svoje pravilno opremljene prošnje za pripustita v k Ispita vložo uradu m potoni pravočasno la ko, da bodo vsaj do & ap-Jla v rovsfll i«" pil noga odbora, eami pa nap se zglase pol ure prej aačeftkom izpita v direktore vi pisarni. Zaka^mele prošnje kakor rudi zamudniki pridejo v poi'.ov 6ele za prihoii> izptni rok v oktobru 1937. Tosebna obsifr atjls se kand datom ne bodo raerofii'ja'a. Ravnateljstvo. —lj Foto \^čer SPD. V Četrtek 25. t. m. ob 20. ^SrT^^^reaTTPB foto večer v svoji Vjah so ga T boMao. kama* so lakaj m njtm prepeljali tudi Štetnoga atnčka delavca Ivana Kema ie Pirnič pod Šmarno goro ki si je pri padcu zlomil desno nogo. Iz Maribora —. Mariborski župan v Beograda. Včeraj je odpotoval v Beograd mariborski mestni župan g. dr. Juvan v zadevi raznih komunalnih vprašanj in konOne ureditve vprašanja nove ceste na Mariboraki otok. V županovi odsotnosti bo opravljal predsedniške posle podžupan %. aSbot — Avtobusi vozijo a amim Ta dni je naprav Ja mariborska mestna občina m* nimiv poiskus, ki pa bo za razvoj avtomobilizma velika važnosti. V Mariboru m pričeli nekateri avtobusi voziti a metanom. Zanimivo je. da ni treba motorja prav nič preurediti, v slučaju potrebe pa lahko avtomobili vosijo tudi z bencinom. Poizkusi so se zelo dobro obnesli, kar pa je najvažnejše, vožnja s metanom ja polovico cenejša. _ službo dobe. Mariborska Borza dem išče za takoj vrtnarja, tri kuharice in restavracijsko kuharico. Interesenti m naj zglaae v uradu med dopoldanskimi urami. — Smrt zaradi vročega čaja. V Bako v-cih v Prekmurju m ja te dni prevrnila skodelica vrelega čaja na enoletno dete dninarja Vogrinea. ki je spalo v zibelki. Ko se je mala Marjetica zbudila, ja nagla na klop poleg zibelke in prevrnila nase vroč čaj ter se noparila po prsih. Date je naslednjega dne'podleglo smrtnim opeklinam. — Zborovanje mariborskih Šoferjev. V nedeljo se je vršil v Delavski sbornici občni zbor šoferskega odseka Narodno-stro-kovne zveze, ki ga je vodil predsednik g. Pečečnik. Podal je obširno poročilo o neumornem delovanju odseka in razvil program za bodoče leto. Cilj mariborskih šoferjev je ustanovitev lastne zadruge, ki se bo borila za stanovsko izboljšanje. Pri volitvah je bil g. Pečečnik ponovno izvoljen za predsednika. — Kolesar povozil te pretepel pohabljenca, V Pesnici se je včeraj pripetil zelo razburljiv dogodek. Neznani koledar je povozil invalida Hermana Leksa, ga zavlekel v obcestni jarek in ga s bergljo do nezavesti pretepel. Poklicani reševalci ao nesrečneža prepeljali v mariborsko bohveo. — Veliko noč na sinjem Jadranu preživite najugodnejše in najcenejše ob priliki jPutnikovihc pavšalnih potovanj. V Kaštelu Stari pri Splitu od 17. do 31 marca le Din 1.450.— na otoku Korčula od 17. do 31. marca le Din 1.660.— v ceni je upoštevana vožnja z vlakom in parnikom, ter popolna prvovrstna (jskrba v najbo!js:h hotelih z vsemi daiatvami. Prijave je najkasneje do 5. marca oddati pri >Putntku«. Marib-r Aleksandrova cesta 35, telefon ?1 —22 k:er se dobijo ostale taformacije. — V Kim tn Benetke za velikonočne praznike vas popelje >Putnik< z luksuznimi avtokari. Rim (10 dni) od 25. marca do 3. aprila, popolen aranžman Din 2.400.— Benetke (4 dni) od 27. do 30. marca, popolen aranžman Din 900— Prijave je najkasneje do 10. marca nasloviti na »Putnik* Maribor Aleksandrova cesta 35, telefon 21_22 kjer ae dobijo ostale Informacije. Potuje se a kolektivnim potnim Ustom! — Dunaj vas vabi! Na spomladanski dunajski velesejem vozi »Putnikov« luksuzni avtokar dne 7. marca ob 600 uri izpred hotela »Orel« in se vrača v Maribor dne 9. marca ob ca. 23.00 uri. Cena vožnje samo Din 240.— Kolektivni potni Ust! Prijave do 2. marca pri .»Putniku«, Maribor, Aleksandrova cesta 35, telefon 21—22. Kakor kopel telo, tako osveti ia očisti zobna ^^zssaasassma^oB^^a^^^^^^^^" pasta Chloro-donl usta m zoba. Posebno po močnem kajenju, ali po delu v prašnem in suhem zraku imate občutek sveioen m čistočo, 14 ji zanuiča čiiceaje ust z zobno paslo Chlorodont. Zahtevajte po svojem okusu peneči aH ne peneči se Chlorodont, obe kvaleteti sta enako dobri. Domači proizvod. Chlorodont Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri. Torek 23. februarja: zaprto. Sreda 24. februarja: Kvadratura kroga. Red Sreda. Četrtek 25. februarja: Korajža velja! Kod Četrtek. Petek 26. februarja: zaprto. Sobota 27. februarja: Dr. Preroierski abonma. * laalmula vas bo . . . da je predložil mladi, po svojem sodelovanju pri različnih revijah že znani pisatelj Ivo Brnčič svoje dramsko delo v treh dejanjih z naslovom: Med štirimi stenami. Godi se v ljubljanskem meščanskem okolju, v rodbini vpo-kojenega uradnika. Delo bo uvrščeno v letošnji repertoar ter pride predvidoma kmalu na oder. . • OPERA Začetek ob 20. uri. Torek 23. februarja: zaprto. Sreda 24. februarja: Ples v maskah. Izven. Oostovanje tenorista gosp. Josipa Ri-javca. Četrtek 25. februarja: Baletni večer. Red A. Petek 26. februarja: zaprto. Sobota 27. februarja: Pikova dama. Red B. Josip Rijavee naš najznamenitejši tenor gostuje jutri v operi »Ples v maskah«, katera spada med najbolj posrečene postavitve tekoče sezone. Njegov nastop v partiji, ki je doslej še ni pel v Ljubljani, pomeni vsekakor redek umetniški dogodek. Iz Ptuja SOKOL Prosvetni večer Sokola Ljubi jas* — Vič- Vse članstvo in prijatelje društva obveščamo da je prosvetni večer, določen M soboto 27. t. ni. aanadi tehničnih zaprek pre; j ložen na soboto 6. marca t- 1. Podrobnosti prosvetnega večera bomo pravočasno ^avi-J. Uprava. — Glavna skupština Sokolske sape LjaV ljana. Po sklepu župne uprave z dne 11* \. m. bo letošnja glavna ekupsdina 4. aprila 1937 ob 8. v mali dvoran- Sokolskoga doma n« Taboru. Vsa poročna bodo letos ti-fkana. tako, da bodo ediftice pravočasno obveščene o delu župnih funkcionarjev. Vse predloge župnih edmic za glavno skupaj > no je treba poslati župi najkasneje do 20. marca t. 1* Vsa oscafa navodila hotno pravočasno javili- Župna uprava. — Ljubljanski Sokol. Pevska vaja bo v četrtek 25. t. m ob 18.30 v lutkovni dvoran; v Narodnem domu. Prosimo točne in zanesljive udeležbe. Zdravo! Pevovodja. — Umrl je v Ptuja splošno znani hišni posestnik Oresnik Vinko, star 52 let. Zadela ga je srčna kap. Pokojnega so pokopali v nedeljo ob veliki udeležbi občinstva. 2alujočim naše sožalje! — Odvetniški izpit je te dni napravil pred apelacijskem sodiščem v Ljubljani tukajšnji domačin g. dr. Tone Brumen. sin pokojnega odvetnika dr. Toneta Brumna, znanega narodnega borca. Čestitamo! — V zapore okrožnega sodišča v Maribor so odpeljali cd tukajšnjega sodišča dva merilca in sicer posestnika Marka Mohor-ka, ki je nedavno zaklal svojo ženo in pa viničarja Vineenca Šmigoca, ki je do smrti pretepel 70-letnega posestnika Ivana Gorjanca. — Proračun mestne občine za leto 1937-38 je na magistratu pet dni javno razgrnjen m ga lahko vpogleda vsak davkoplačevalec med uradnimi urami v mestnem knjigovodstvu. — Regulacija Dravske ulice. V zadnjem času se je razvila živahna polemika o regulaciji Dravske ulice, po kateri gre največji promet, ker je ta ulica zvezana po glavni žili z dravskim mostom. Vprašanje regulacije te ulice je že nekaj let na dnevnem redu in si je že več občinskih svetov s tem belilo glave. Baje se vse težkoče sučejo okrog starinskega stolpa pri parku, ki je prav za prav nekakšna turška »kula« Pravijo, da je velike starinske vrednosti. Ne vemo, zakaj bi ravno ta stolp bil tolike starinske vrednosti, ko imamo v Ptuju toliko dragocenih starinskih spomenikov, tako da bi ta stolp Čisto lahko pogrešali v prid razširitve ulice in v prid mestnega parka, v katerega bi bil takoj že z mosta krasen pogled, d očim ga sedaj ravno ta stolp sakriva Govori se, da bi se ulica dala razširiti le tako, in da se ohrani ta »starinski stolp«, da bi se deloma podrla hiša g. Tamma in g. dr. Horvata. S tem pa bi nastali ogromni stroški za mestno občino, katere bi koncem koncev morah plačati meščani z višje občinsko doklado. Ah ne bi bilo umestnejse, da se podpro razpadajoče mestne hišice, ki so na desni strani ulice? AU bi ne bilo lepše, da končno enkrat izgine ona napol podrta ograja, ki visi na ulico in v prak, in pa ono staro skladišče, ki je Že čisto razdejano? Mislimo, da bi bilo umestno, da se desna fronta Dravske ulice s poslopjem vred, kjer je sedaj gostilna Strohmajer, popolnoma podre. S tem bi ulica veliko pridobila, pridobil bo pa tudi mestni park. Dobili bi tako eno najlepših mestnih ulic in s tem tudi ne bo napoti oster ovinek na Minoritski trg. Mestni park bi veliko pridobil, ker bi se dal del istega preurediti v otroško Igrišče. Id ga sedaj naši malčki tako pogrešajo in so vendar tako potrebni solnca in zraka. Preureditev Dravske ulice pa bi bila za mestno občino tudi najcenejša ter bi tudi izpadli veliki stroški za napravo raznih načrtov, ker bi ae dala ta preureditev iz- vršiti brez načrta v lastni režiji. Dobro bi bilo, da se glede ureditve tega vprašanja oglasijo tudi drugi meščani, da slišimo tuda druga mnenja. Priporočali pa bi, da ne bi ostali samo pri besedi, temveč, da bi se lotili dela Se takoj spomladi. — Svinjska kuga je izbruhnila pri dveh posestnikih v Viča vi. Prekupčevalci s prašiči se opozarjajo na tozadevna navodila mestnega veterinarja. Iz Ljutomera --Zborovanje Hutenier&kega učiteljskega d ruš. v a. Ljutomersko uč toliko druš-via*t ie £a»tov.t-oreški pristav g. Stanjko Siluac ;«*ko |K>io ei-lo omenja prizadevanje u^'elj^kih deoaj tacij na merodajnih me*>t;h, unenovanje ik> vega prosvetnega šefa pri banekj up-»vi h». množeče se prošnje nezaposlen^] mlin pore odouAče-ni uiV'.elj pj Hladovi. — Vlnskj sejem priredi podružnica VI nanekega društva 1*> marca v hotelu ^o spoda Zavratnika. Raz*»tavU- jna oodo ZlSjS. iz vsega sreza. — Privatni nameščenci so zborovali. V soboto so v Radgoni zborovali v ^ostj-km Talani privatni nainesčonci Gornje Radgone, ki oe j b je zbralo lepo število- Se stanek je vod;*} g. Trop is M ar.bora. i'oro čali »o dr. Fran Vatovec, tajnik Lehan n odbornika Slavko Reja ln Ambroži*. Poro čila so obsegala pokoninsko im bolniško zavarovanje iiani«^re*ni^ev, splcuen položnt nameščencev m or«anixacvjo nameščencev. Po poročilih ie bilo izvoljeno poverj»»nfStvn za Radgono, v katerem eo gg- Franjo Sla* nov^ek liamzer jo Jurko. Štorklja v *trani?fu. Oni dan ae je na potiVa poseMnikova hei T. .M- is Apa.^k** kotline v Prekmurju k so~odn kom. Na uo tj v Meleh pa so o prtieli poroikii kroi, od &la js k poseat« ku £pemdlu in ca DCOSilli ie sme v stranišče. Ker je dolgo ni bilo nazaj, je ^la gospodinja pog'e>dat kn bjsjsU jo je z nožem v rokah, v stranišču na blatu je pa ležal novorojenček, kj ga ie Spend;i-lova pobrala in odnesla v sobo. kamor so pozneje spravili tudi mlado mater. «p Akcijski odbor za zaščito domaČih če belarjev se je osnovaJ v nedeljo v LjuU>~ moru za srez Ljutomer, ki je sprejo! toza devno reso'učijo jm jo poslal na merodajno mesto Zboru no prisostvovali mnogi čsbe larji iz sreza, ki so zastopali vse pod rož nace. Požar Zidani most, 22. februarja, V soboto 20. t. m so imeli nočni potni ki na kolodvoru na Zidanem mo*tu priliko opazovati velik požar na nasprotnem bregu Save. Okrog pol 11. ponoči je nenadoma pričel goreti kozolec posestnika Beca v Podkraju. ki leži na desnem bregu Save. Na pomoč d osli gasilci z Zidanega mosta, ki so se v čoln h prepeljali čez Savo, &o lahko obvarovali le hišo Kozolec pa je z vsem pogorel do tal. Pod kozolcem je imel nek .e-ru trgovec shranjenega lesa za 2 vagona Ker je zgorel ves les, trpi trgovec veliko škodo. Pa tudi posestnik Bec ima škodo le deloma krito z malenkostno zavarovalnino Kako je ogenj na?tal, se ne ve. Domne vajo, da je bij podtaknjen. sllorffOf>ro^foifi Sreda. 84. tebru* j« lf; dpar.jol&ke pesmi m ftp&njolak) j (plošče)- — 12.46: Vreme, po noč J a. — 13: Cas, spored, obvestila. _ 13.15: Vesel kon cert (radijska orkester). _ 14: Vreme, borza 18: MLad/aska ura: a) KaJ moram vedeti o drŽavi (g. dr. Karol Capuder), b) Preprost-1 vezava knjige (g. Miroslav Zor). — 1&.40; Delavska ura; M.nimalna delavska mezdn (g. Filip L'ratnik)- — 19: Ces, vreme, poro Sila, spored, obvestila — 1930: Sac. ura; Problemi iugoslov. kinomatografije (Karlo Kocjani?) Ljubljana. — 19.50; dahov&ki ko ticok. — 20: Pevski koncert ge Franje Bor, riotvjo'obove. spremljavo tn vmesne točke iaveja radijski orkester. — *J*2: Čas, vreme, ročala, spored- — 22.15: Duo na harmoni-(brata Golob)- — Konec cb 23. uri. MALI OGLASI Beseda 50 para, davek Din s.—. nas i rta 1 Din. davek s Din PM* Za pismene odgovore glede nsUih oglasov ja trena prUoftU znamko. — Popustov sa male oglase ae priznajmo, Tirarararararaf ■ararararaf ar ^frriBgrjp POUK Beseda 50 par, davek • Din Naimaniši znesek $ Din STKOJKP18N1 POLK (po desetprstnem sistemu). Večerni teeaj (1—9 mesec.) sa aa« fetnike m isvesbance. Posebni tečaj za starejše dame in gospo« de. Vpisovanje dnevno od 6- do pol S. zvečer Prieetek pouka 3. marca. Najniija lomi na, učna urjvssmo 2 Dm Christofov ne> ni zavod. Domobranska cesta 15. m RAzno Beseda 50 par, dava« S Din Najmanjši znesek 8 Din K L J Š E J C . ► iti *i UOOvilUUl A KUPIM Beseda 50 par, davek 3 Dio Najmanjši znesek 8 Din FBT KIM)VAT 9TBVCBV .obijenih, a dobro ohranjenih, za vrtilni tok. 3x220 voltov, 50 perijod, 10 do 20 amperov, kopirno- Ponudbe na Upravo eJek trienega omrežja v sv. 1'aviu pri Preboldu. 604 KAPITAL Beseda 50 par, davek 3 Din Najmanjši znesek 8 Din POSOJILA lajemo privatnim nameščencem n državnim uradn Uoui v goio-vini ali bJagovn h bonih. >Her mss<. Zagreb, Masarykov* U. 603 \>^±-zf>~>- . -^>-3Ds.\-tjt\Ji-;-tvN-ai^S~t'vr5i Makulatura! papir LlublJaM, KmmMUmvm wđUm štev. s ■ Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, torek. SS. februarja 1W7. štev. 43 Neplačani zdravniki nehali delati Žalostne razmere v naši bolnici — Veliko pomanjkanj zdravnikov Ljubljana, 23. februarja. Za razmere v naši splošni bolnici je zelo značilno, da so zdravniki volonterji včeraj opoldne nehali delati, ker mislijo, da je to edini način, ki lahko z njim o po zore javnost in pristojna mesta, kakšne razmere vladajo v bolnici in kako silno težko je delo zdravnikov. Zdravniki prostovoljci so že i. 1935 prav tako nehali delati iz demonstrativnih razlogov, sicer za mesec dnL Zdaj nameravajo počivati samo teden dni, ker ae dobro zavedajo, da bi sicer samo trpeb najbolj bolniki, vendar stavijo za pogoj, da upravnik bolnice ustreže njihovi zahtevi. NAP 4o BOLNIKOV NAMESTIT 25 NA ZDRAVNIKA V kakšnih kričečih razmerah morajo delati zdravniki prostovoljci v naši bolnici, nam nazorno kažejo naslednje Številke. Po predpisih bi morala bolnica imeti na 25 bolnikov po enega zdravnika, toda 19. februarja, ko je bilo v bolnici 957 bolnikov in za sobno službo samo 23 zdravnikov, je odpadlo na enega zdravnika nad 40 bolnikov. šefi. primari ji in asistenti na mnogih oddelkih nimajo dežurne sobne službe, ne prevezujejo, ne pišejo popisov, zato bi morali zdravniki sekundarji in pripravniki delati noč in dan. pa bi Se ne zmogli vsega dela in zaradi tega jih nadomestujejo pri mnogih delih zdravniki prostovoljci, ki jih je v splošni bolnici 15, v ženski pa 2. Vendar so prezaposleni še stažisti in celo medicine!, ki ostajajo v bolnici čez odmerjeni čas in ne poznajo nedelj in praznikov. NITI ZA OPERACIJE NI DOVOLI ZDRAVNIKOV Posebno primanjkuje zdravnikov na kirurškem oddelku, kjer so potrebni pri vsaki večji operaciji po štirje zdravniki. Po številu plačanih zdravnikov na kirurškem oddelku ni dovolj zdravnikov niti za operacije in med operacijami bi bil oddelek celo brez prostega zdravnika. Na dan je po 10 do 15 operacij, ki so izvpdljive le ob sodelovanju zdravnikov prostovoljcev. Na kirurškem oddelku je ogromno ambulantnega dela in vsak dan ga opravljata le pred vsem po dva dežurna zdravnika, navadno volonterja, zato si lahko mislite, kako vpliva zaradi dela nervozen zdravnik na bolni-ke. Kljub pomoči volonterjev pa na kirurškem oddelku plačani zdravniki in volonterji ne morejo izrabiti popoldneva po dežurni službi ko bi morali imeti po zakonu prosto. Dopustov plačanih zdravnikov brez zdravnikov volonterjev bi sploh ne bilo. Splošna ljubljanska bolnica ne more delovati znanstveno kakor bi morala kot najvišja zdravstvena ustanova, ker so zdravniki preobloženi a tekočim delom. VEDNO VEO DELA, ftTEVTLO ZDRAVNIKOV ENAKO Število u radništva uprave bolnice se je povečalo in lekarna ima, več osebja, kar dokazuje, da je v bolnici čedalje več dela, kljub temu pa ni bilo razpisano nobeno zdravniško mesto, menda zato, ker so zdravniki volonterji najcenejša delov. moč. Omeniti je treba, da naši zdravniki volonter ji nimajo zasebne prakse in delajo v bolnici brezplačno na svoje stroške/ Ko so volonterji 1. 1935 nehali delati, so jim obljubili, da se bodo razmere izboljšale-, toda ostale je samo pri obljubah. Za letošnje proračunsko leto niso predlagana nova mesta, čeprav je sezidan nov kirurški paviljon. Volonterji so prezaposleni v bolnici, da bi se posvetili svojim zadevam, zato tudi ne morejo opozoriti odločujočih činiteljev nase ln razmere v bolnici. Razen tega pa kaže, da pri bolnici odloča predvsem zakon o varčevanju, namestil da bi bolnica služila bolnikom kakor bi morala po svojem namenu. NORMALNO DELO NEMOGOČE BREZ NOVIH ZDRAVNIKOV Zdravniki volonterji so včeraj nehali delati, ker se njihov položaj ter razmere, v kakršnih morajo delati zdravniki sploh v naši bolnici, po novem proračunu ne izboljšajo razen tega pa tudi zaradi premestitve dveh volonterjev na drug oddelek. Volonterji imajo namreč pravico po zakonu, da si po prosti volji izbirajo oddelek in učitelja. Uprava bolnice je s to kršitvijo osnovne pravice volonterjev dokazala nehote, da je normalno delo brez namestitve novih zdravnikov nemogoče. Pomen muzikalne vzgoje Nimamo Se lastne slovenske muzikalne kulture večjega sloga in višje stopnje Ljubljana. 23. februarja Včeraj je predaval v otvirju Pedagoškega društva na univerzi dipl. phU. g Dra-goiin Cvetko o pru-vsem sprost;. glasba pospešuje soojaiieaor' j*» saj baš s pomoti/o gfetabe stopa človek z družbo v tesnejše stike. Z delom je glasba t-esnn povezana, služi za regulacijo in je izra.7 notranjega življenja delavca. Zato ima veliko socialno vrednost. V nekem šjnisiu ie vedno nacionalno 7-akoneninjona, ima pa tudi svetovljanski značaj ter vli r-ejru se ie poslužujejo v svoje namen skoraj vse oblike SoveSke družbe; oerfcev, poiitioui govorni-kL delovni, vojaekj kroci i M. Po svojci vrednost* oioveku potrebna jn pomeml»-na Ni zato, da hi človeka pomehltnitfa, temveč 'ln bi mu vlila n OZfVela rnoči. kakor jg dejal Beethoven, da mu kreše o^re/nj i7. dude! Bje&vp in funkcija irlasbe jnsno dokaau-jeta. da je za oblikovanje osebne in občo kulture nujno potrebna. Tudi za ustvarjanje pozžtrvfiega stika z glasbo je treba VZOgjii« in izobiaz,'ti človeka Ta smoter Kknšri doseči glasbena vzatsko mur7,ikalnejra vziraja-nja Človeka in njo*rove muzJkalne kultuns*. Ta vzgoja mora izhajati iz celotnega bistva človeka in oblikovati mora celotno bistvo človeka. Dpbfttevatj mora sodobne pedagoške smernice. ki pravijo, da je v vsakem Soveku nekaj stvani-teljskejra. Izkazuje v glavnem dve smeri: .da b beno trmetj;riško vzgojo al fvisto vzgojo k glasbi ter glasbene umetnostno vzgojo aii vzgojo s pomoojV> trJnsbe. «>he platj pa se morata uveljaviti vzporedno. Predavatelj je pokaza], da je g^aeba vi^ujm in obrazo-valna vrednega prvega reda za poedrnca i-n 7-a vfif eooialne plasti. V drugih državah so se dejstva zavedi,- if\ posveča jo tej vzgoji vso pozornost. Tn naš slovenski narod? Skoraj v vsaki vasi pevskj zlxvr kljub temu pa se ne moremo reči, da bi bil rja-s Človek muzikalno kultiviran, da bi imeli lastno slovensko muzikalno kulturo večjega sioga bi vi-šje stopnje. Ta je prj nas 8e zelo povprečna. V našem šolstvu je jrlasba pastorka kot vešfima. čeprav ji prc m^to niel nmet-nostnkni predmete, katerih pa na.< šolski sistom do danes še ne pozna. Xa &rednph k^lah životari v prvih dveh razredih, od- tod naprej dijak ne čuje o njej v soli nikoli več. Nje veljava je padla tudi po krivdi slabih jo nek vali fioranih učnih moči. Tu je treba začeti z reformo. Ne bomo mo-crli govorit; o muzikalni kultur* sloveoske-olno reformo vzgoje v vseh tiprh slovenskimi šol. Odtod šel« bo vod4la pot k potrebni sistematski glasbeni vzgrjjn vseh plasti našega naroda. Poslušalci, med katerimi je bilo precej ljub/rteljev glasbene umetnosti, so so predavatelju zahvalili za lepo predavanje z aplavzom Zahvalil se mu je tudi prof. dr. Ozvald. ki je po km tki debati zaključil zanimivo predavanje Vojvoda Windsorski ni zadovoljen Vlada in parlament sta mere ie kriva, da njegove niso urejene raz- Vojvoda VVindsorski Prnhodnjj leden pričakujajo v Knzensfei-du najmlajšega brala ancleškega kralja voj" vodo K**ntskeprjspel na l>unaj. Gre za zelo zamotano vprašanje. Predno se je krali Edvan] \ HI« na pritpsk vlade od'povedal pres«tolu. sc je tt»!j časa posvetoval z Bal džinom o ureditvi svojega gmotnega položavia. Baldw{n mu jc obljubil, da bo [»arlament Siprejel zakon, ro kateirem bi bidi tudi Edvardu zagotovljeni dosmrtn; dohodki iz voj vodale v enrnr wallskejza in lam-astrskega, ki jih je dobival Edvard V lil- kot prnc VVale^ki Vojvoda Ln vojvodin ja Ren teka Angleška vlada pa Še ni predložila parlamentu osnutka tega zakona, a osnutek zakona o r.ivfLni listi Jurija Vi. niima nobene določbe glede dohodkov vojvode Wi«nd sorskega. Angleški parlament ne kaže nobene volje zvišati civjjno listo v korjsrt od-stepi vsemu kralju za znesek, odpadajoč na vojvodritv; Cormvall in Lan čast er Vojvoda VVindsorskj ;>a seveda s tem ni zadovoljen in vso odgovornost vali na BaHwina. Kraljevska rodbina bi bila pripravljena prostovoljno gn privatno odsiopiri od civilne liste bivšemu kralju dokaj skromno letno pokojnino, toda vojvoda WTindsorski 6 tem ni zadovoljen. Odklonil je tudi prcdJog svojega svaka grofa Harewooda. enega naj-bogatej*ih mož v AngJijL ki mu ie hotel plačevati rento iz svojih sredstev. Zdaj se govori, da hoče vojvoda VVindsorski prodati svoji sestri grad Sandringham ter tako urediti svoje gmotne razmere- Naloga vojvode Kentskega bo pripraviti starejšega brata do tega, da bj se zadovoljil s skromno rodbinsko rento, kajti od Baldwma in paria m eni a ee ne more zdaj ničesar nadejati, zlasti se, ker bo parlament v kratkem spre jei zakon o civilni listi, da bo mogoče pra vočasno kronanje kralja Jurija VI. Vojvoda \Vindsonskj ne živi zdaj bas v najboljših finančnih razmerah. V njegovi okolici se govori, da je na prošnjo svoje sestre odgodi.l poroko ^ Simpsonovo do kronanja svoje c a brata, t'i m mine šestmesečni zakoniiti rok. kj ga določajo za looftetv an gleški zakoni, se na;oti vojvoda Windsor ski v začetku maja ^ Simpsonovo v Jngo-slavfjo Vojvo«Ja in vojvoljšal in potujoče občinstvo je imelo več denarja, zato je pa tudi hotelo udobneje potovati. Taiko velikega prometa kakor lani jedilni vagon] na anglešJc.h železnicah še nikoli niso imeli. Zato je narooila železniška uprava se 69 jedilnih vagonov. V njih bodo kuhinje prostornejše in tudi v jedilnicah bo še bolj poskrbljeno za udobnost gostov. Dva vlaka obstoječa iz jedilnih vagonov, bosta imela prostora za 400 potnikov, kj jim bodo lahko postregli istočasno Lani so razdeli^ v jedilnih vagon'h v Angpji *J nidionov obedov, za kar so porabili 1.750 000 kg krom pir,a, i30.000 kg masla, 10.000 kg kave :;7.o0 kg čaja, l,13o.000 litrov mleka in smetane. V enem vagonu so porabili '2000 komi-dov porcelanaste posode, okrog 400 Prtov in prtičkov. '200 kozarcev ia 1.2000 komadov jedilnega pribora. Ameriške železnic prircdiJe propa* gandni teden- Na predavanjih so Železniki uslužbenci opozarjali občinstvo na udobnost potovanja z vlakom in mnoga predavanja so bd]a združena z ogledom modernih želez reških naprav. Prirejenih je bilo tudi več tekem železniških uslužbencev, med njrimi lepotna tekma železniških uslužbenk tek nosa če v peš in z ročnimi vozički itd Za 10 let preskrbljen O nekem Hol aru h-u pripovedujejo, d i se je naročil na življenje aa 10 let- Dvakrat si je bil pridobil veliko premoženje in dvakrat je vso pognal. Ko je pa tretji- p**letoval po strjen v Pariza znatno pvei nje. se Je srmimetoval Vedel je da bi gotovo zopet vse zapravid, saj jc dobro poznal svoj znajč-aj. Zato jo s-klenil zavarovat? se vsaj za 10 let vnaprej. 7*rrlasijl se je v ugledni pariški rr^tavraejji in se fel pogajatit, kol&o bi moral plačat,i. da hj lahko bodal 10 let v restavmeijo na Hrano. Resta^-rater je najjrrej misiji, da se »nož šali, ko se je p6e«n, čevljarjem in kioouoarjem. Povsod je piaeai blago za 10 let vnaprej, eeš, da mu morajo /aračtinat^ primerno c«e/io, kea utegne moda izpremeniti. In zopet je dejal, da l>odo mon ia zaslužil na njem, ker bo moraj čez nekaj let kupovati obleke po modi ne giede na to da jih je pLaeaJ vnaprej za 10 let. Klobučarja je potolažil. da bod«> monia ljudje eez nekaj let hodiJi brc/ klo bukov, čevljarja pa z nado. da mu bo mor da moraj 6ez n^kaj lot delati najno opajj-ke m samlale. A*x»niraJ se je tudi pri brivcu za 10 let naprej. Brivec jVl pi dejal, da utegne znaluž-itT iMnndee na noem ket utegne prM do novAe vojne in N (*en© P» skočilo. Končno je niačatl Ilolandee tihi i sr.inovanje za 10 let ntfJprej. Andersen drugič premagal Ruuda Na veljkj skakalnici v St- Vlorit7ai so hi.le v neidcljo mednarodne skakaine tekme. mam skakače v je priča L da se obetajo ne samo lani skoki, temveč tud| ogorčena bor ha. Tekme so prekosile vse pričakovanje. Boj se je bil med dvakratnim zmagovalcem na oHnrpijadj in svetovnim prvakom No vezanom Burgerjem in njegovim rojakom Reidarom Andersenom, Iti je bil na tekmah v Chamonivu dmui ta4ooj za Bfirpor jem Rti udom Bilo »e jesno, *da bo v S5t. Morite u odlo-ia dolžina skoka. Prvič je skoHl Burger Ruud 56, Andersen pa samo 54 m. Drugič je skočrl Andersen v kresnem skokn M>. Bflrger Ruud pa samo 46.5 m. Občinstvo je z veliko napetostjo pričakovaJo razglasitev rezultatov- Zmagal je Andersen z zelo tes nim rezultatom 2.33.2, dočim je drugič premagal svojega ejarvnega rojaka Iz Kranja _ >V*rok<. Igralci gledališkega odra Nar- čitalnice so v sredo zvečer z velik m uspehom in ob polno zaledeni dvorani vpn-zorili Leonhardovo socialno igro: >Vzrok i v 5 slikah. Nastopili «o deloma stari igral H. deloma pa novi. izmed katerih letos zla-siti akadem k; nudijo odru rasveseljivo pod-poro- Glavno in tako rekoč nosilno vlogo igre je prav dobro in nreprleerslno jio«lal cr. Suhec. ki je. Čeravno skoro novuiec, pokazal velik igravski talent. Zvesto ob «*ra ni so mu stali ga. Maftaftanieva ter mg, ing \'aleričič in KJavora. Tudi ostale vloge m> bile zadovoljivo podane. Igro je režiraj g. Ivo Valenčič ter je bila to n egova prva režija. Tudi to je razveseljivo dejstvo. Ia je oder dobil novega, mladega in agilne-ga režiserja- Igra se ponovi jtrtri popoldne ob štirih. — Obrtnjki snajejo noro društva. Afrvlin kranjski obrtniki nameravajo s pomočjo svojih tovarišev z dežele osnovati novo obrtno druMvo, ker je bilo prejšnje D JO in z njim vse podružinioe ra^puščeno. Za nastope in v svrho krepkeise afirmacije v javnosti obrtniki potrebujejo krepko stanov sko organizacijo, ki bo družila pripadni k ^ vc^eh številnih in raznovrstnih *ji>rtniskih z«iruženj. Ustanovni občm zbor je iutri oh pn.) 0. zjutraj na »Slari postii<- Iz Ormoža — knminevnj vinarsk] tečaj na Humu Pred dnevi se je vržil na tukaj&nji šor enodnevni vinarski tečaj Ln sicer teoretični in praktični. G. Bregarrt, pomočnik km v skega referenta v Ptuju, je na prav nazoren nač^n razlagal udeležencem o pravi! nem rezanju trte, o glivičnih boleznih, o podila gah za cepil jen je m nato »e o kletar s4vu. V vinogradu g. Sadravca je tudi prak Učno pokazal pravilno rezanje trte. Ve, udeleženci so biti zadovoljni in žele, da bi se taki tečaji še večkrat vrči!1}, ker so v vi-nogradnih krajih velikega pomena in zato zelo dobrosli. Georges Ohnot: 48 LJUBEZEN Roman Tisteg-a dne, ko je Lucie po dveh mesecih sa-motarstva sklenila priti v palačo de FVmz vami ne računam« ji je baron odpustil zaradi onega »dajem prednost, ker je sam tu.« Ko je pa malo bolj pomislil, je našel Armand dovolj vzrokov za svojo užaljen ost. Lucie z njim ni računala m kako naj bi tuda računala? Mož priklenjen k svoj ženi z večnimi prisegami, mar bi moglo to pošteno in krepostno I dekle videti v njem primernega čestilca? AH bti ne kazalo zatreri v sebi klijoče ljubezni in za vselej umakniti se ji s poti? Ne, ona je izgovo-riba črsto resnico v svojem odkritem odgovoru: z nJLm ni računala in turfi če bi kdaj računala, če naj bd kdaj kaj pomenil v njenih očeh, bi bilo to samo v njeno nesrečo in sramoto, kajrti nobeno razmerje ni bilo mogoče med njima, rataen prer ŠLstnci "Jn če bi hotela pripadati drug: drogama, bi morala storiti ztocin. Take misli so mm roji Je po giavi in vendar to m moglo vplivati na njegovo usodno pot. Vedel je, da dete nesmiselne korake, da ga mora ta pot neizogibno privesti do prepada, kjer bo, če atr-moglavi vanj, pokopana njegova in čast njegovfli bližnjih. In vendar se ni mogel ustaviti. Ni hotel misliti na katastrofo, le sam pri sebi je govori!. Bo že kaj prišlo, se bo že kaj zgodilo, kar bo iz-premenfio ta tragični položaj. Ni pa vedel, kakšen naj bi bal ta dogodek. In utrjen v tej fanatični veri je ljubil Lucio, varal svojo ženo in se vedno giloblje pogrezaj v svoj strastni sen. Jahajoč po cesti proti Dtvesu je opanoval vsako kretnjo deklet, j aha joči h pred njim in baronom Tresorierom in njegovo ženo. Deset korakov za seboj je slfišaJ Armand Luci in glas in ne da bi mogel razumeti njene besede, se mu je zdelo, da je vesela in razigrana. In namesbu da bi se tega veselil, se je mučil, kakor da je ta radost njemu namenjeno zlo / PribKžal se je skupini, ki se jI je bĐ ta ča* pridružil tudi baroci Cravanrt, toda pri pogledu nanj so vsi štirje kavalirji pognali svoje konje in oddirjali naprej. Armand jih je končno dohitel. — Zakaj me niste pocakaJi? je vprašal oeflo-vorfjen. — Zakaj nas pa nisi 6xj*rkel? — je odgovoril Paul veselo. — Ker ste napenjali vse sile, da bi mi uatL — To je za tako dobrega jahača presneto slab izgovor. — Ker ste zaključena družba, vas ne bom moti, — je dejal in pognal konja v galop. — Kam se ti pa tako rmxM? — ae je zaoudil baron Cravant. je odgovoril Ar- Vfcaftje Joatp aupaoCIC — Za »Narodno — Obed moram naročiti, mand, ne da bi se ustavil. — Prav je tako. Vidim, da hočete bJti koristni, je zaklicali za njim Tresorier. — Kaj pa hočem drugega, če ne morem biu prijeten? Vsi štirje so se začudeno spogledali. — Ali se vam ne zdi, da se je Armand zadnje čase močno izpremenil? — je vprašal baoon Cravant. — Postal je nagle jez« in čemerefTon, ki je znali biti tako vesel. Prej je bil poosebljena zaupljivost, zdaj pa vedno koga sumniči. — To je starost, — je menila baronica Tresorie — Starost, draga moja, ta je pa res dobi Mar jc človek s štiridesetimi leti star? Ftan Jerao — Za