ZAKOPAVANJE PREDMETOV Magiena dejanja v ruralnem okolju vzhodne Slovenije Mirjam Mencej IZVLEEEK Elanek opisuje magiena dejanja zakopavanja raznih predmetov na zemlji.ee ali v objekte sova.eana z namenom, da bi .kodili njemu ali njegovemu pridelku, .ivini itd., zabele.ena v ruralnem okolju vzhodne Slovenije v letih 2000.2002. Kljuene besede: magija, earovni.tvo, medsosedska zavist ABSTRACT The article describes magic acts of burying various objects on the land or in the buildings of neighbours in order to harm them, their crops, livestock, etc., registered in the rural environment of Eastern Slovenia in 2000.2002. Key words: magic, witchcraft, envy of neighbours Ko je Alan Macfarlane leta 1970 izdal svojo knjigo Witchcraft in Tudor and Stuart England, A Regional and Comparative Study, v kateri je na mikronivoju1 raziskoval socialne vzorce obto.b . karakteristike tistih, ki so bili obto.eni earovni.tva, in njihove odnose z domnevnimi .rtvami ., je knjiga, v kateri je zdru.il zgodovinski pristop z antropolo.kim oz. sociolo.kim pristopom, glede na dotedanje raziskave pomenila revolucionarno novost v raziskovanju earovni.tva. S svojo metodo je na podlagi zgodovinskih virov uspel pronikniti v socialne odnose med vpletenimi: pokazal je, da sta bili obto.enka2 in njena .rtev vedno sosedi, nadalje, da je bilo za .earovnico. tipieno njeno socialno obna.anje: beraeenje, zdru.eno s prekletstvom ali prito.evanjem, kadar njena .elja ni bila usli.ana. Ugotovil je tudi, da je bil to.nik njen sosed, navadno malce bogatej.i, ki ji je pomoe (dar, posojilo) zavrnil in se zato poeutil krivega. Posledica tega je bila, da je zavrnjena soseda . ki je te obeutke povzroeila . postala predmet njegovega sovra.tva. V bodoee je vse nesreee, ki so se pripetile njemu, njegovi dru.ini ali lastnini, pripisal njenemu earovni.tvu. 1 Za svojo raziskavo je izbral tri vasi v Essexu in raziskoval sojenja earovnicam iz teh vasi v obdobju od 1560 do 1650. 2 Ker so obto.enci earovni.tva na splo.no najpogosteje .enske, sem se v elanku odloeila za uporabo .enskega spola, eeprav je obto.enec lahko tudi oseba mo.kega spola. Mirjam Mencej Macfarlene je, skratka, prvi pokazal, da so bile predvsem napetosti med sosedi tiste, ki so vodile v obto.be earovni.tva (Macfarlane 1970)3. Napetosti med sosedi so se izkazale za bistvene v obto.bah earovni.tva tudi v etnolo.kih raziskavah evropskega earovni.tva v 20. stoletju. S fascinantno raziskavo earovni.tva v francoski pokrajini Bocage v zahodni Franciji konec .estdesetih let je francoska etnologinja Jeanne Favret-Saada brez dvoma najgloblje prodrla v sam sistem funkcioniranja earovni.kega diskurza: proces, ki se odvija med .rtvijo maleficiuma, domnevno earovnico in nasprotnikom earovnice (1980). A medtem ko je konflikt v Bocage ostajal med dvema osebama oziroma dru.inama in se ni nikoli razrasel v obto.bo na nivoju celotne va.ke skupnosti, od drugod prihajajo 412 tudi drugaena poroeila: pretepi, uboji, po.igi hi. domnevnih earovnic, v katerih neredko sodeluje celotna vas, niso tako redka stvar, celo konec 19. in 20. stoletja ne (prim. Schiffmann 1987: 152, 157.9; Kruse 1951: 69.98; Henningsen 1982: 132; Schöck 1978: na vee mestih; Tokarev 1957: 30 idr.). Na obmoeju vzhodne Slovenije4, kjer smo s .tudentkami in .tudenti Oddelka za etnologijo in antropologijo v Ljubljani v letih od 2000.2002 na terenu zapisovali pripovedi o earovnicah5, je verovanjski sistem earovni.tva izjemno vitalen. Poleg plasti earovni.tva na tem obmoeju, ki zadeva noena sreeanja z nekak.nimi mitienimi earovnicami in ki bi ga la.je povezali z verovanji v bajna bitja kot pa s earovnicami kot socialnimi bitji (kljub temu da med obema plastema obeasno prihaja do prepleta)6, ima earovni.tvo na tem obmoeju tudi svoj socialni aspekt. V tem pogledu bi lahko to plast earovni.tva, ki je vpeta v medsebojne odnose, napetosti med sosedi in obto.be, definirali kot »nesreeo, katere vzrok je pripisan drugemu«; na vsakodnevnem nivoju je razumljeno kot zloein, deviacija od socialnih norm znotraj skupnosti« (de Blécourt 1999: 151). Med tistimi dejanji, ki jih lahko uvr.eamo v kontekst earovni.tva, so nekatera, ki jih skoraj praviloma pripisujejo sosedu oziroma .sosedski earovnici.7, ee jo lahko tako imenujem: s tem mislim na .ensko (ali 3 Macfarlane nadalje razlaga te napetosti s specifienimi zgodovinskimi spremembami v tem easu: z razkolom med starim idealom dobrodelnosti in novim restriktivnej.im odnosom do dajanja darov . premikom iz skupnostnega v individualistieni etos; za kritiko glej Larner 1984: 50.2. 4 Ker gre za delikatno temo, ki bi lahko vodila v posmeh ali zgra.anje javnosti, sem se odloeila zavarovati informatorje tako, da so .ifrirani s .tevilkami (podatke o sogovornikih pod .iframi hrani arhiv Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo v Ljubljani), lokacijo raziskovanja pa podati zgolj okvirno. Obmoeje, na katerem smo opravljali terensko raziskavo, je gospodarsko zaostalo, brez industrije, z veliko stopnjo brezposelnosti in ostarelih prebivalcev. 5 V raziskavi so pod mojim mentorstvom sodelovali .tudentke in .tudenti Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo v Ljubljani, ki so v letih 2000/2001 in 2001/2002 obiskovali Vaje iz folkloristike, in pa udele.enci poletnih delavnic julija leta 2000 in 2001. Transkripcije, na katerih temelji raziskava, so v celoti delo .tudentov. Posnet material (kasete in fotografije) hrani arhiv Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo v Ljubljani. 6 Vee o tem glej v: Mencej, Raziskovanje earovni.tva na terenu, Earovni.tvo kot veeplasten sistem, Studia mythologica Slavica 6, 2003, (v tisku). 7 Izrazi, ki jih tu uporabljam za poimenovanje kategorij earovnic, sicer deloma ustrezajo tistim, ki jih je v svoji klasifikaciji earovnic uporabila Éva Pócs (1999: 10.1), vendar pa se klasifikacija, ki sem jo naredila na podlagi gradiva o earovni.tvu na obravnavanem obmoeju, deloma razlikuje od njene klasifikacije earovnic. Zakopavanje predmetov redkeje tudi mo.kega), ki je bolj ali manj neposredna soseda .rtve in je obto.ena, da je storila dejanje, katerega namen je bil .kodovati njeni .rtvi. V primerjavi z drugim tipom earovnice, ki ga najdemo na tem obmoeju na nivoju socialnih odnosov, tj. z nekak.no .va.ko earovnico., .ensko, ki ima v skupnosti reputacijo earovnice, navadno ni indicev, da bi imel tako sosedo v vasi .e kdo drug, razen .rtve, za coprnico ali bi jo obto.eval .kodovanja. Obto.enka ni javno ali vsaj ne splo.no tretirana za earovnico, pae pa gre prvenstveno za konflikt med vpletenima osebama ali dru.inama. Seveda je prvo vpra.anje, katere obto.be sosedov sploh lahko razumemo kot obto.be earovni.tva. (Domnevno) .kodovanje drugim s pomoejo izvajanja earovni.kih oziroma magijskih dejanj ali pa prek notranje moei etnolo.ke 413 raziskave v ruralnih obmoejih Evrope na podlagi verovanj domaeinov v Evropi navadno uvr.eajo v kontekst earovni.tva. Na obmoeju, ki smo ga s .tudentkami in .tudenti Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo v Ljubljani raziskovali v letih 2000.2002, najpogosteje velja za .kodljivo dejanje, ki naj bi bilo storjeno z namenom, da bi .kodili sosedom, zakopavanje raznih predmetov na obmoeje, ki pripada .rtvi. Drugi omenjeni naeini .kodovanja so .e zli pogled in zli govor (predvsem hvaljenje, redkeje gro.nja), le izjemoma sta omenjena tudi zli dotik in zli dar8. Poleg tega so tipiene obto.be na tem obmoeju tudi kraja mleka s pomoejo po.iljanja krastaee (ali spreminjanja vanjo) ali po vrvi, verigi, sekiri ipd., nadnaravna zaustavitev .ivine, kraja pridelka ali mleka s pomoejo vlaeenja rjuhe po njivi in razna druga, ki jih praviloma najdemo tudi drugod v Evropi. Vendar se ta dejanja (razen spreminjanja v krastaeo) na na.em obmoeju praviloma navezujejo na .ensko, ki ima v vsej skupnosti reputacijo earovnice, torej na nekak.no va.ko earovnico, in le izjemoma na anonimne zavistne sosede. Nastavljanje predmetov V tem elanku bom podrobneje predstavila samo najpogostej.e magijsko dejanje na tem obmoeju, ki je praviloma vedno pripisano sosedski earovnici, in sicer nastavljanje oziroma zakopavanje raznih predmetov na njivo, v vinograd, na prag hleva, v hlev, redkeje v prag ali celo pod tramove hi.e z namenom, da bi .kodili eloveku, na zemlji.eu ali v objektu katerega je predmet nastavljen. Tipieni komentar na.ih sogovornikov, ki so o najdbi takega predmeta poroeali: .To je napravleno., .To je naréto., jasno ka.e, da so ljudje sami predmet pripisovali namernemu poskusu .kodovanja nekoga od sova.eanov. 8 Prim. .e Alver Bente: .Moe, da se dela zlo, se lahko manifestira v razlienih delih telesa, zato poznamo termine evil eye, evil hand, spiteful tongue, evil foot, kar odseva verovanje, da je bilo zlo (evil) ali zla misel (evil thought) prena.ana prek oei, roke, jezika ali stopala (1989: 118); Pina-Cabral navaja, da lahko zavist deluje skozi zahrbtne akcije, opravljanje, sorcery (prakticirana dejanja), prekletstvo, zli pogled (1986: 178.186); Favret-Saadova, da earovnik deluje prek govorjenja, pogleda in dotika (1980: 111.7); Schöckova pi.e, da so v jugozahodni Nemeiji najpogostej.i naeini zaearanja zli pogled, posojen predmet, earovniein dar, zarotitev (besede obeudovanja, hvale), bo.anje ali dotikanje (1978: 107.9). Mirjam Mencej Vsekakor so pripovedi o zakopanih predmetih na tem obmoeju ene najpogostej.ih pripovedi o izku.njah s earovni.tvom. Z nastavljenimi predmeti so imeli izku.nje skorajda vsi na.i sogovorniki. Gre brez dvoma tudi za tiste pripovedi, ki so (poleg pripovedi o noenih do.ivetjih earovnic) najpogosteje pripovedovane v prvi osebi, kot lastna izku.nja. V nasprotju z molkom va.eanov, na katerega je naletela J. Faavret-Saada v Franciji (1980), ko je spra.evala ljudi o earovni.tvu, smo mi naleteli na povsem drugaeno situacijo. Po na.ih izku.njah se je vpra.anje o zakopavanju jajc izkazalo za eno najbolj primernih vpra.anj za prehod z vpra.anj o .nevtralnih. etiolo.kih povedkah, s katerimi smo navadno zaeeli na. pogovor, na delikatno temo earovni.tva. Ljudje so brez zavor in povsem spro.eeno 414 pripovedovali o tovrstnih do.ivetjih. Morda je bil razlog za spro.eenost med pripovedovanjem o nastavljenih predmetih ta, da tega dejanja niso vedno in povsod razumeli kot dejanje, ki spada v kontekst earovni.tva. Govoriti o lastnih izku.njah in verovanju v coprnice se zdi ljudem morda lahko delikatno iz strahu, da jih ne bi obto.ili vra.everja in zaostalosti, zakopanih predmetov pa mnogi niso povezovali s earovnicami. Za krivce so eksplicitno obdol.ili sosede ali tudi, bolj abstraktno, njihove negativne karakterne lastnosti, kot so nevo.eljivost, zavist, hudobija ... I9: Ja, ja. O jajcih sem tudi sli.ala. To sem pa jaz .e tudi, ko sem kopala na njivi, pa sem skopala jajce ven. Pa pravijo, da to ni dobro, da je dobro zapoditi. Da nie prijemati pa nie. Da to je podtaknjeno, tako da se ti kaj zgodi. S: Kdo pa je to podtaknil? I: Ja, ko se ne ve. To je .e kak.en tak, ki je hinavec, ne. (I 65; posnele Marija Jemec, Ksenija Batie, Petra Misja, oktober 2000) S: Kaj pa o kak.nih jajcih, ki bi jih zakopavali, ste sli.ali? Ali pa o kosteh? I: Ja, to so pa delali. Pa to niso bile coprnce. To so bili hudobni ljudje. To so pa delali. S: Kaj so delali? I: Ja, jajca so zakopavali, doma so jih vzeli, pa so delali tak.ne earovnije, pa po njivah zakopavali. S: Zakaj pa? I: Zato, da ne bi rodilo pri tistih Slovencih. Da ne bi rodilo. To so bili hudobni ludje. To smo .e pri nas veekrat, ko smo na.li . smo .li koruzo okopavat, krompir okopavat, pa smo jajca ven skopali. Pa sigurno ga ni kura znesla noter med . pa zakopala noter v njivah. To ni . Pa smo na.li v gorci, vinogradu, terasi, vsepovsod . pa smo kopali, pa smo jajca ven skopali. Pa tam ni kura nesla. Ni! S: Pa so bila to cela jajca? I: Cela. Ja, samo smo veasih katero presekali. So rekli, da ee katero preseka., ali pa ee ga ven izkoplje., da mora. nekam ven s tistim /nerazumljivo/. 9 Erka S tu in v nadaljevanju je oznaka za spra.evalca . etnologa, I pa za informatorja. Zakopavanje predmetov To pa jaz verjamem, da ti .kodijo, ee ti naredi tak hudie, po rodu elovek, ee ti kak.no earovnijo nastavi. To smo mi .e v .tali na.li, vsepovsod. I: Samo tudi druge stvari nastavljajo noter. Pred vrati, kake kri.e delajo. Nastavljajo take stvari. Kak.ne .kodljive, da .ivina ne rata. S: Kaj nastavljajo? I: Nastavljajo ... vile ... en kri. tja naredi, en kri. tam, pol pa vile, tiste .talske, po vseh .talah, tam jih na.tima . po tri kri.e naredi. To smo jih mi .e na.li. Pa maeke barvajo. Ee je bela maeka, pa jo bojo pobarvali, pa bo siva, rjava, erna . to so vse delali pri nas. Samo to delajo taki hudobni ljudje. S: Zakaj pa to delajo? I: Zato, ker so hudobni ljudje. Fau.ni. Ko to delajo, na tem podroeju, da bi 415 samo oni imeli, drugim pa .koduje. Drugim pa da .koduje. To delajo na tem podroeju. To jih je pa dosti takih stricev bilo. (I 56; posneli Benjamin Bezek, Iza Verdel, Ana Frlie, oktober 2000) I: Ja, za kosti so pa govorili, ja, da ee je sosed soseda grozno sovra.il, ne. S: Mhm. I: Da mu je . No to, to bi pa rekla, da bi bilo zelo res, to je pa hudobija. Da ee je nekje, nekje zbolelo .ivinee, ne, ali pa sploh pra.iei, da so zboleli nekje veasih, da so potem ga pokopali, pa del od tega drugim nastavili, ne, in tako se pa prena.a bolezni potem, ne. To je pa, tu je bila prav direktna hudobija . S: A naj ne bi bilo nie coprnije zraven? I: Ne, mislim, da ne, mislim, da ne. (I 81; posneli Bajec Ur.ka, Papia Jasmina, oktober 2000) I: Joj, to pa ... joj, to pa ... moja mama pa ati sta orala, pa sta pod brazdo jajce na.la, notri globoko sta eisto zdravo jajce na.la. /roke malce privzdigne in jih oblikuje tako, kot bi imela jajce v njih/ Pa sem rekla, mogoee pa ga je koko. znesla tam. To so pa rekli, da so jajce zakopavali tudi. S: Kdo pa naj bi to delal? I: Ja, tista ... mislim, tiste .enske, ki so nevo.eljive ali kaj, da se ne bi valile jajeka, pi.eaneki ali kaj takega. (I 84, posnele Tanja Bizjan, Mirjam Mencej, Tina Volarie, marec 2001) Jeanne Favret-Saada sicer v svoji raziskavi ugotavlja, da soseda, ki so ga ljudje identificirali kot earovnika, nikoli niso tako tudi imenovali: vsaj ne javno in ne na glas. Namesto tega so uporabljali posebno izrazoslovje: govorili so npr. o hudobnem sosedu, barabi, slabih sosedih itd. (Favret-Saada 1980: 166). Kljub temu pa so njeni informatorji vsaj v okviru svoje dru.ine in v pogovorih z nasprotnikom earovnic tega jasno prepoznavali kot earovnika. Lahko sicer dopu.eamo mo.nost, da so tudi na.i sogovorniki v pogovoru z nami previdno izbrali tako izrazoslovje. A pogosto so zvezo med nastavljanjem raznih predmetov in earovni.tvom zelo jasno in Mirjam Mencej eksplicitno zanikali, zato menim, da na tem obmoeju v resnici to vrsto dejanj najpogosteje izvzemajo iz konteksta earovni.tva. Tako so izjavljali tudi tisti informatorji, ki niso imeli neposrednih izku.enj ali pa so govorili o tem zelo splo.no, kot o mnenju drugih, in jih torej strah pred morebitnim ma.eevanjem sosed . earovnic ne bi oviral, da ne bi govorili iskreno. A nekateri domaeini vendarle tudi ta dejanja pripisujejo earovnicam: I: Ja, vse sorte so nastavljale. Ee si to prehodil, pa si bil nesreeen potlej. V .tali so kak.ne kosti nastavljali . to so nekaj svojo vero imeli. To so coprali.../da bi/ pra.iei pocrkali... kaj pa jaz vem. To so rekli, da to so 416 bile coprnce. (I 58; posnela Iza Verdel, maj 2001). Iz pripovedovanja drugih sogovornikov je veasih tudi razvidno, da se ne morejo prav dobro odloeiti, ali pripisati taka dejanja coprnicam ali sovra.niku, nasprotniku: I: Po drugi svetovni vojni, ko smo pri.li domov, ko smo orali... Ja, prmejdu., na vsaki njivi je bilo jajce. Pa to je pa .iva resnica. To ste pa prav povedali. Pa neverjetno, pa je bila tak.na kriza za jajca, ne. /nerazumljivo/. S: So bila to kurja, puranja jajca? I: Kurja jajca. S: Kurja jajca. I: Veeinoma kurja, ne. S: Zakaj so pa to delali? I: Pa kdo to hudie ve. To je .e neka, kakor neka coprnija mogoee, ni? Jaz ne vem. /smeh/. S: So kaj rekli, kaj naj bi to pomenilo? Ta zakopana jajca? I: Ja, da nekaj pomeni. So rekli, da koga pa hudie ne zakoplje. Nie pa niso vedeli, /nerazumljivo/ kaj, kako pa kaj to pomeni, ne. I2: Zdaj pa ni nobenega nikjer. I: /nerazumljivo/. Ja, to je pa .iva resnica. S: Ste imeli kaj .kode zaradi teh jajc? Se je videlo, da je pri.lo do .kode? I: .kode? S: So ljudje kaj rekli, da to .kodo prina.a? Zakaj bi sploh bila ta jajca? I: Da to neka cuprnca dela, ne, so rekli. To so rekli. S: Da coprnica dela. I: Tako. Ja. /smeh/. Da je to od hudiea, ne, neki so, neki nasprotniki, ne.(...) (I 28; posnele Mirjam Mencej, Alenka Bartulovia, Tina Volarie, junij 2000) Nastavljeni predmeti so torej oeitno razumljeni kot namerno .kodovanje eloveka, ki je predmet nastavil, drugemu. A oeitno obstajajo v oznaeevanju teh ljudi konceptualne razlike: so to le zavistni sosedi ali so zavistni sosedi .e coprniki? Vpra.anje je, kaj je razlog za to, da nekateri pripovedovalci nastavljanje predmetov Zakopavanje predmetov z namenom .kodenja pridelku ali .ivini pripisujejo sosedu, ki ga nimajo za earovnika, drugi pa o tem govorijo v kontekstu earovni.tva in soseda v takem primeru oznaeijo za coprnika. Lahko se vpra.amo, ali ne gre v takem primeru morda le za negativno oznako, nekak.no zmerljivko za soseda, ki velja za hudobnega, zavistnega, nevo.eljivega. Po drugi strani lahko to razumemo tudi na drug naein, namree da gre pri teh medsosedskih .nagajanjih. za plast earovni.kega diskurza, ki postopoma izginja iz koncepta tega, kar tu pojmujejo kot earovni.tvo. Tega ljudje intenzivneje povezujejo z bolj ali manj nadnaravnimi dogodki in pojavi, o eemer kro.i ogromno prvo- in tretjeosebnih pripovedi. Lahko bi kazalo tudi na postopno hiranja vitalne sile koncepta sosedskega earovni.tva v vsakodnevnem .ivljenju ljudi oziroma reduciranja earovni.tva kot .aktivnega izmenjavanja vitalne sile. (ee se prosto izrazim 417 po J. Favret-Saada . prim. Favret-Saada 1980: 70) na zgolj eksotiena, nadnaravna noena do.ivetja in bitja. Mo.na je .e druga razlaga, ki zadeva temeljno antropolo.ko delitev na .witchcraft. in .sorcery.10: razliko med inherentno, notranjo nadnaravno moejo eloveka, ki velja za earovnika, in zunanjo, aktivno magieno ritualno dejavnostjo s pomoejo predmetov. Eeprav nekateri avtorji tudi v kontekstu evropskega earovni.tva .sorcery. loeujejo od .witchcraft. (npr. Henningsen 1982: 133), se veeina raziskovalcev earovni.tva v Evropi tej distinkciji odreka, oziroma poudarja, da ljudje sami med obema kategorijama niso loeevali (Schiffmann 1986: 157; Simpson 1996: 5; Jenkins 1991: 307). Tudi na obravnavanem obmoeju bi te.ko trdili, da obstajata .sorcery. in .witchcraft. kot loeena koncepta, saj je . ee .e ne iz izjav ljudi samih . vsaj iz postopka vede.evalcev jasno, da je (aktivno) dejanje zakopavanja predmeta dejanje, ki spada v kontekst earovni.tva na tem obmoeju. Njihova najbolj tipiena predpostavka je namree, da je vzrok za nesreeo pacienta predmet, ki ga je zakopala earovnica (!) (glej v nadaljevanju). A ker je ta tehnika zakopavanja predmetov tu tako splo.no znana, morda nekateri sogovorniki sosedov, ki uporabljajo magijo v zle namene, ne obeutijo kot earovnikov (razen ee jih za take ne identificira vede.evalec), saj jim ne pripisujejo notranje nadnaravne moei. Seveda pa so ta dejanja drugod v Evropi, kjer jih najdemo zabele.ena, vkljueena v kontekst earovni.tva. Dejstvo, da so vsi na.i sogovorniki takoj brez te.ave spregovorili o osebnih izku.njah in da so skoraj vsi vpra.ani .e kdaj naleteli na zakopan predmet, verjetno ka.e tudi na dejstvo, da obeutijo pripovedovalci (v nasprotju z domaeini iz Bocage v Franciji, kjer je diskurz o earovni.tvu strogo zasebna zadeva, o kateri se .rtev z nikomer, razen s tistim, ki ga opozori na to, da je zaearan, in z nasprotnikom earovnic, ki mu pomaga v boju proti earovnici, ne sme pogovarjati . gl. Favret- Saada 1980, na vee mestih) oeitno dovolj podpore skupnosti, da lahko o tem javno govorijo (prim. Simpson 1996: 12), ne da bi jih kdo pri tem obto.il vra.everja ipd. Kar je v tem kontekstu zares .zasebno., je ime soseda, ki je bil osumljen tega dejanja, medtem ko se sama razlaga nesreee kot posledice zlega dejanja soseda ne 10 .al v slove.eini nimamo splo.no sprejetih terminov za ta angle.ka termina. Na to razlikovanje je opozoril Evans-Pritchard v svoji raziskavi plemena Azande (Evans-Pritchard E.E. 1937: Witchcraft, Oracles and Magic among the Azande, Oxford: Clarendon Press). Mirjam Mencej zdi sporna. Ime ali nataneno oznako (npr. geografsko: kje le.i hi.a osumljenca ipd.) osumljenca omenjajo pripovedovalci le redko, v izjemnih primerih in neradi, in sicer najpogosteje, kadar je ta elovek .e pokojen. Nelagodnost na.ih sogovornikov je bila namree razumljiva: upravieeno so lahko domnevali, da se bomo slej ko prej oglasili tudi pri obdol.enih sosedih, kar je brez dvoma povzroeilo strah, da bi njihove domneve in obto.be prenesli dalje. Jasno je, da je bilo pripovedovanje o lastnih izku.njah tu zaradi na.e .zunanje. pozicije po eni strani olaj.ano, saj nismo bili vpleteni v medsebojno mre.o socialnih razmerij, po drugi strani pa ote.koeeno zaradi strahu sogovornikov, da bi informacije raz.irili naprej. 418 Vrste zakopanih predmetov Predmeti, ki vzbudijo sume, da so bili zakopani z zlim namenom, so najpogosteje jajca, precej pogosto tudi kosti, naleteli pa smo tudi na posamezne pripovedi o zakopanih .ivalskih pleeih, zeli.eih, kruhu, mrtvem pi.eancu, prevrnjenem loncu, s trakom in svinjskimi dlakami obviti paleki, no.u, svinjskih repih itd. Zdi se mogoee, da so ljudje namerno nastavljali tudi krastaee, ki so jih sicer imeli za coprnice oziroma coprnieine pomoenike, a na pripoved, po kateri bi lahko sklepali na tako prakso, smo naleteli le enkrat samkrat. Taka dejanja nastavljanja predmetov, katerih namen je bil .kodovati sosedu, niso izkljueno omejena samo na to obmoeje: Kruse (Nemeija) omenja zakopavan kruh, ki naj bi imel .kodljive posledice (1951: 15, 25), Jenkins (Irska) omenja zakopane eetrtine erne krave na vseh vogalih sosedovega polja, ki naj bi unieile pridelek, ter jajca, zakopana okoli sosedovega posestva z namenom, da bi sosedu crknile krave (1991: 313), Favret-Saadova (Bocage, Francija) omenja tudi zakopavanje krastae (1980: 135). Vrste povzroeene .kode Veeinoma so se na.i pripovedovalci strinjali, da naj bi zakopan predmet . veasih glede na to, kje je bil zakopan, a ne vedno . povzroeil .kodo pri pi.eancih (koko.i naj bi ne nesle vee), smrt in bolezen .ivine, redkeje tudi slabo letino v vinogradu, na njivi, spor v dru.ini ali vasi. I: Potem so znali tudi jajca nastavljati. Gnila jajca. Recimo, ee je nekdo hi.o delal, pa je nekdo gor na tramove jajca nastavil. Taka bolna, gnila jajca, ne. Ker to ne more ne koko. nesti gor ne ptie /..../ in to je napravljeno potem tam, da bi .koda bila pri hi.i. To sovra.nik dela, ne. Potem tudi, recimo, sem se spomnila zdajle, ee hoee. nekomu .kodovati, pa ne more. drugaee, da zakoplje. gnila jajca v njegovo njivo, da ne bo potem tista njiva rodila, ne... (I 5; posneli Alenka Bartulovia, Tina Volarie, julij 2000) I: A, tisto so pa radi naredili. Tisto so pa kak.ne coprnce. Pa so kak.no jajce ... tisto smo pa mi na.li veekrat na njivi. Jajca pokopana, kurja jajca. To smo pa .e zdaj na.li, smo kopali kje koruzo ali fi.ol, pa je jajce notri. Sem rekel, to pa ni kura znesla jajca notri. Bilo je potem eno zakopano. Potem je .e pa eno, pa tisto ne bom povedal, kdo je. Smo pa imeli pure mi Zakopavanje predmetov veasih. Pa so pure, tiste gredo rade po travniku, kobilice nabirajo. Pa so hodile po travniku, pa je bil eden stra.no jezen, je rekel: »Proklete pure samo .kodo delajo.« Pa ne morem zaprte /imeti/, ker pure, .ivad gre ven, pa je .la. Ko nobena .ivad ne gre, pura gre pa rada po travniku. Pa so tam gazile; pa je tudi nekaj u.pilal. Pa se tisto je res zgodilo potem. Je nastavil purja jajca nam v zemljo noter, v krtijek. Ko je tisti eas kura valila, je pa eisto vse pocrkalo. Kura je ravno zaeela valiti, potem je pa pocrkalo. Tako da od takrat nismo vee pur nasajali, ker ni bilo sreee. Vedel sem toeno, kdo je nastavil in kje je bilo nastavljeno, in sem .el takoj za tistim gledat tja. In je bila v krtijeku luknja, pa je bilo jajce purje noter. Ven sem ga vzel, pa sem ga zagnal na tisto parcelo, ki je bila njihova /smeh/." 419 (I 50; posnele Katarina .upevc, Ne.a Mravlje, Tanja Verboten, oktober 2000) I: Tudi en kilometer dalee od doma, ko smo na njivi delali, smo na.li zakopana jajca. (...) S: Pa ste imeli .kodo potem? I: Nie dobro se ni nam godilo. S: Potem je imelo vpliv? I: Je moralo nekaj vplivati. S: Je bila letina slab.a, ali kaj? I: Ssss . Tudi pri hi.i ni bilo nie kaj prida. S: Mhm. S: Kako dolgo je to trajalo? I: To je trajalo kak.nih ... pet let je to trajalo pri nas. S: Od takrat, ko ste jajca na.li, potem je pet let trajalo? I: Ja, kak.nih pet let je tako trajalo, da je . da je .lo vse narobe, ne. S: Mhm. I: In tista jajca smo ves eas imeli, ne. Zdaj pa ne vee. Ne vem, ali pa tiste osebe ni vee, ki je to nastavljala . (I 118; posnele Lidija Dokuzovia, Luna J. .ribar, Katja Vidovie, oktober 2001) Ravnanje z zakopanimi predmeti Glede navodil, kako ravnati s predmeti, ki so predvidoma nastavljeni, odgovori niso enotni. Nekateri pripovedovalci trdijo, da se takega predmeta ne sme dotakniti, drugi, da ga je potrebno zakopati eim globlje v zemljo, tretji spet, da ga je potrebno odkopati, pa tudi, da ga je treba zdrobiti, razbiti, vreei na gnoj ... S: Kaj pa je bilo treba narediti s takim jajcem? Kaj je rekla va.a mama? I: Ja, ee., .kodljivo je. To v glavnem, to je bil osnovni pojem. Coprnieno jajce je .kodljivo, ker je bilo nastavljeno verjetno z namenom, da bi nekomu, kaj vem, .kodovalo. S: Pa bi ga ona pree vrgla? Najbr. ga ne bi pojedla? I: Ne. Mirjam Mencej S: I: S: I: S: I: S: I: Kaj bi naredila? Vrgla bi ga. Kam pa? Na gnoj. Na gnoj? Va. lasten gnoj? Verjetno na gnoj. Va. lasten gnoj ali sosedov? Aa /odkima/, ne bi ga vrgla na sosedov. (I 108; posnele Tanja Bizjan, Mirjam Mencej, Tja.a Pav.ie, Tina Volarie, marec 2001) 420 S: I: In kaj se pa potem naredi s temi jajci, ee jih kdo najde? Ne vem . ja . ubili so jih, nie drugega. Zdrobili na tistem mestu . (I 117; posnele Mirjam Mencej, .pela Naglie, Ana Novak, Tina Rehar, oktober 2001) S: I: In kaj ste naredili s temi jajci? Ja nie. Zmetali smo jih stran. (I 118; posnele Lidija Dokuzovia, Luna J. .ribar, Katja Vidovie, oktober 2001) S: I: In kaj ste potem s tem jajcem naredili? Razbili. /smeh/ (I 104; posnele Matena Bassin, Ana Frlie, Anja Ku.ar, marec 2001) S: I: In kako si se moral ravnati z jajcem, ee si ga na.el? Ja, nie. Pokopal si ga v zemljo globo.je (globlje), ne. Da ne bo na povr.ju, ne. Ee je bil bolj na plitko dan. (I 111; posneli Marija Jemec, Ksenija Batie, Matic Bukovac, marec 2001) S: I: In kaj mora. potem narediti, da ti jajce ne .koduje? Unieiti. S: I: Unieiti ga. Ja. S: I: In kako? Je kak.en poseben naein? Kako ga unieiti? Z motiko ga zapoditi kam dalee, da se razbije. Nie z rokami prijemati. Na motiko, pa zapoditi dalee, kot se da, da se stre, da se uniei. (I 56; posneli Iza Verdel, Ana Frlie, Benjamin Bezek, oktober 2000) Pogosto sogovorniki omenjajo tudi, da je treba predmet vrniti osumljenemu sosedu: I: Ko sem nekega veeera, mo. se je tu umival, jaz sem pa zveeer tak.en cajt ... je bilo vroee, sem pa kislo mleko si vzela, pa .la ven jest. Pa gresta dva mimo, oee pa heerka. Mo. pa pravi (glih sta .la tod mimo, te pa sem tam zadaj sedela): .Hitro pojdi notri, bo. me malo po hrbtu umila!. Jaz sem pa bila tiho, eakala sem, potem pridem notri, sem rekla: .Nekam sta .la, pa sta se odmah vrnila nazaj.. Drugi veeer sem pa eula, sem rekla, bom Zakopavanje predmetov eakala, ee bosta .la. Je pa heerka sama .la. Dokler je ona .la mimo, pes se je bal ... .e je bila nazaj . pride en motor mimo. Da bi se ne sreeala z motorjem, ona je skoeila v grmovje, da je ni motor osvetlil. In tisto sem jaz posumila. In dobre smo si stra.no. S: Dobre ste si? I: Smo. S: Pa vseeno mislite . I: Ja. In jaz sem .la potem drugi dan gor na breg, kjer smo krompir ogrebali. Fri.no smo ogrebali in na fri.ko je bilo skopano in je bilo jajce notri. S: Pa se je kaj zgodilo potem? I: Ja, pri .ivadi se zaene nesreea, ne . S: Je potem kmalu umrla? I: Ja, tisto jajce sem jaz pa sem ga v tisto smer zapodila. /smeh/ S: Pa se je njim kaj zgodilo? I: Ja, potem se je glih tako, ne. S: Jim je crknilo takrat kaj? I: Seveda pogine ali kaj je, nekaj je, ne. (I 9; posnele Tanja Bizjan, Mirjam Mencej in Lidija Sova, julij 2000) Vsi ti postopki se nana.ajo le na iznieenje .kodljivih ueinkov zakopanega predmeta. Poseben postopek ravnanja z najdenim predmetom (v primeru zakopanega jajca), in sicer se.ig, ki je bil na tem obmoeju zelo znan, pa lahko vodi ne le v iznieenje predmeta, ampak tudi prisili eloveka, ki je jajce nastavil, da razkrije svojo identiteto. Gre skratka obenem za postopek identifikacije krivca. Nataneen postopek sam se v detajlih od pripovedovalca do pripovedovalca deloma razlikuje: nekateri trdijo, da je treba jajce se.gati na mestu, kjer so ga na.li; drugi ga se.gejo na kri.potju, veasih kri.potju treh poti; nekateri omenjajo, da je jajce potrebno se.gati na draeju, prine.enem iz treh (ali sedmih) potokov11. Vendar pa je vsem razlienim opisom tega postopka skupen cilj postopka: identifikacija krivca in obenem s tem unieenje uroka ter kazen za krivca. Postopek identifikacije je potekal na temelju preprieanja, da storilca medtem, ko .gejo jajce, ki ga je ta nastavil, peee, zato prihiti, da bi se odre.il boleein. Ta predstava temelji na imitativni (ee .ge. jajce, .ge. v resnici eloveka, ki je jajce z zlim namenom namerno zakopal) in kontagiozni magiji (jajce, ki ga je nekdo zakopal, je z njim .e vedno v stiku), v ozadju katerih le.i temeljna ideja magije, da so v kozmosu vse stvari povezane, sorodne. Ee je predmet nekoe pripadal storilcu, potem je ta z njim, eeprav fizieno ne vee v stiku, vendarle .e vedno povezan, zato je prek njega mogoee vplivati na voljo storilca. Ta bo v boleeinah prihitel na kraj se.iga, da bi se odre.il in tako razkril svojo identiteto. 11 Namen tega je verjetno razbitje uroka na razliene smeri in ga tako narediti manj ueinkovitega . podobno kot npr. utopljenca (neeistega mrtveca glede na koncept eiste . neeiste smrti pri Slovanih), ki ga naplavi voda, na Slova.kem zakopljejo na mejo dveh, treh vasi, katastrov ipd., da se tako .kodljivi ueinek porazdeli in s tem zmanj.a (Bednarik 1969: 76). Mirjam Mencej I: No, saj so glih za tista jajca pravili, da reeejo, da ee najde. jajce notri, v zemlji zakopano, ga vzemi ven, potem ga pa tako na tako pot, na kri.i.ee . Pa je rekla ta moja .vogarna (svakinja), je rekla: Zdaj pa nie drugega, ne, je rekla, ta jajca pa je treba tam na kri.i.ee zanesti, potem pa en kup takega, kako bi rekla, takega draeja /nerazumljivo besedilo/ . tistega pa v.gati, da potem se pa ve, kdo je to nastavil, da bo tisti mimo pri.el. Nimam pojma, ee je kdaj tisto ona naredila, to pa ne vem, ee je. (I 15; posneli Alenka Bartulovia, Tina Volarie, Mirjam Mencej in Ljupeo Risteski, julija 2000). I: Vsejali smo kuruzo, potem pa na.a je bila eisto rdeea, eisto je bila rdeekasta, ne, pa ni bilo dobro. Potem smo pa na.li jajca, pa smo . nas je bilo vee te.akov tam, ne . pa so oni rekli: Zdaj pa nobeden /ne sme/ nie govoriti, ne ... Je ona na.la jajce. .ekija, ne. Potem je .la, pa je nabrala to, kar je tu voda prinesla, pa je dala na tista jajca, pa kurla. Je rekla: .Zdaj pa, ee katera pride ., nobena se ne sme oglasiti .. .Pa kaj pa bo poklej (potem)?. so rekli. .Boste videli. Eisto tiho, ko vam bo najbolj ponujala besedo, vi bodite tiho. Bomo videli, katera to dela.. In res je bilo. Pride.: .Ja kaj pa to, kaj pa to, kaj pa to delate, kaj pa to delate /jo opona.a/?. . Zdaj pa ena . pa saj je bila .e udova . pa je spregovorila . pa jo je re.ila. Ji je rekla: .Da je nisi ti re.ila, ona bi se cvrla, kakor se ta jajca cvrejo.. (I 16; posneli Alenka Bartulovia, Tina Volarie, Mirjam Mencej in Ljupeo Risteski, julij 2000) I: Pa tudi kos .peha je kdo na njivi na.el zakopan, ne. S: Kaj pa je to pomenilo? I: Ja, dokler so ti ljudje verovali v coprnce, da je nekdo hotel zacoprati njivo, da ne bo rodila, ne. Potem so pa govorili, da se mora to zakuriti, da bo zgorelo ... potem pa, da je tisti, ki bo prvi .el mimo, da tisti je /kriv/ . Zdaj pa, ee je kdo .el, lahko ni bil nie kriv. (I 58; posneli Iza Verdel, Ana Frlie, Benjamin Bezek, oktober 200) I: (...) smo imeli vinograd, pa smo ga okopavali, potem smo pa ven skopali recimo rog krave. Notri v rogu je bila pa .e pena, maslo, vse natlaeeno, pa lepo zamazano. In potem je ena stara, zdaj .e pokojna, je pa pri.la, smo pokazali, kaj smo na.li, je rekla: .Ko bo poldne, tole zakopljite, ne zakopljite . zakurite tamle dol.. Smo pa res zakurili. No, pa je pri.la ena, recimo mimo, mi smo bili tiho, potem pa nismo vedeli, kaj je to, ne. Eez en teden pa pride ena, pravi, ve., se je matrala, so morali v bolnico potem. Potem smo si pa mislili. Ona, ki je tudi pokojna .e dolgo, je pa potem rekla, da so slutili ... (I 120; posnele Katja Vidovie, Luna J. .ribar, Lidija Dokuzovia, oktober 2001) Identifikacija earovnice je pogosto bistveni element postopka in kljueni motiv tega dejanja. J. Favret-Saada je to potrebo po identifikaciji storilca pojasnila kot posledico Zakopavanje predmetov omejitve absolutne moei earovnika, ki v Bocage poteka v teku metaforienega kontakta med nasprotnikom earovnic/kov (angl. unwitcher) in earovnico/kom: .Predvidevamo lahko, da je imenovanje earovnice prvenstveno poskus, da se v sliko vkljuei nekaj, kar samo po sebi uhaja figuriranju: dokler moe, ki fatalno jemlje vitalno energijo zaearanemu, ostane neimenovana, je lahko le absolutna. .ele z imenovanjem ima simboliena manipulacija situacije mo.nost, da deluje, saj tedaj lahko postavi. earovnieino ime proti imenu nasprotnika earovnic in ugotovi., ali se lahko njegova moe meri z moejo nasprotnika earovnic.« (Favret-Saada 1980: 74) Podobno bi lahko razumeli tudi namen postopka identifikacije na na.em obmoeju, le da se v primeru najdenega predmeta nikoli ne obrnejo na nasprotnika earovnic, eeprav ima nasprotnik earovnic sicer pomembno vlogo v identifikaciji 423 earovnic na tem obmoeju12. V trenutku, ko se krivec poka.e, je najpomembnej.e, da med njim in .rtvijo ne pride do verbalne komunikacije. Na ta napotek smo na terenu ne.tetokrat naleteli: ee je .rtev v tem odloeilnem trenutku sposobna ne spregovoriti z identificirano osebo, je njena moe iznieena. V nasprotnem primeru je ta .odre.ena., kot pravijo. To pa po mnenju Jeanne Favret-Saada pomeni dvoje: da kazen (boleeina) ni bila uspe.naoziroma ni bila dovolj temeljita, in po drugi strani, da je storilec ohranil moe za izvajanje nadaljnjih zlih dejanj. Favret-Saadova pojasnuje ta element postopka, ki ga v Bocage, kot reeeno, vodi nasprotnik earovnic, takole: .Zakaj se je treba v takem trenutku izogibati kontakta s earovnikom (ne govoriti, se ga ne dotakniti, ga ne spustiti v hi.o)? Zato da bi metaforieni kontakt, vzpostavljen v ritualu, imel svoj popolni ueinek. Kajti vsak materialni kontakt bi pomenil komunikacijo, se pravi odprl to, kar se je metaforieni kontakt trudil zapreti, zatesniti.« (Favret-Saada 1980: 74). Ljudje, ki so naleteli na domnevno namerno zakopane predmete, so imeli torej mo.nost izbire: lahko so se ukvarjali samo s predmetom, ki je bil nastavljen (na kakr.enkoli naein .e . da so ga unieili, se ga niso dotaknili, ga vrgli na njivo domnvenemu lastniku ...), lahko pa so prek tega predmeta z doloeenim ritualom posku.ali identificirati storilca in s tem unieiti njegovo moe oziroma zlo delovanje ter ga za dejanje kaznovati z boleeino. Oeitno je obstajala tudi tretja mo.nost, na katero smo naleteli le enkrat samkrat, eeprav bi bilo iz naslednje pripovedi mogoee sklepati, da je .lo za bolj obieajno prakso: mo.nost, da se obrnejo na lokalne cerkvene avtoritete, ki so, verjetno brez védenja vi.jih avtoritet, opravljale nekak.ne blagoslove oziroma eksorcizme13: I: Ampak to . pri nas, ko smo svinjak . ko smo svinje . vsako leto so bolehale, vsako leto so bolehale. Pa so rekli: .V va.i .tali je pa nekaj 12 O tem vee v enem od naslednjih elankov. 13 J. Favret-Saada to mo.nost omenja kot eno od zaeetnih mo.nosti, ki jih kmet lahko uporabi, kadar ga zadene niz nesree. Vendar pa naj bi imeli duhovniki, ki teh nesree pod vplivom teolo.ke doktrine ne pripisujejo earovnici, le omejeno moe: njihov ritual naj bi pomagal le pri manj.em uroku. Ee duhovnik ni dovolj moean, se ljudje odloeijo za obisk pri nasprotniku earovnic (Favret-Saada 1980: 8). De Blécourt omenja, da vlogo nasprotnika earovnic na katoli.kih obmoejih pogosto izvajajo duhovniki (1999: 154, 185). Mirjam Mencej narobe. Zakaj pa v drugi .tali ni?. Je rekel: .Tu je nekaj nastavljeno, je notri,. je rekel, .to ljudje hudobni nastavljajo pred pragom, v svinjaku .... S: Kam nastavijo? Pred prag? I: Pred prag, ja ... So noter zakopali . pred prag . zakopali. S: Ste na.li? I: Ne, nismo na.li, samo rekel je tako, ne. S: .ivinozdravnik vam je to rekel? I: Ja, .ivinozdravnik je to povedal. Samo, kaj pa naj zdaj naredim? Je rekel: ..upnika poklieite, pa bo blagoslovil svinjake in tu pri .tali tudi.. Potem jaz grem. V Kozjem je bil ta gospod, ne. Potlej pa .el ponj, pa je pri.el gor, pa je to blagoslovil noter... v svinjski .tali, pred svinjsko .talo, vsepovsod. Sem pa rekel: .Vsako leto smo nesreeni pri svinjah. Stro.ki so tudi veliki.. Je pa rekel: .Pa zakaj mi niste prej povedali, jaz bi .e zdavnaj naredil.. Pa od tistega dne, ko je pri.el .egnat gor pa pred pragom, pa ni nobena svinja vee zbolela . Nobena! To je sveta resnica! Je rekel: .Pa zakaj mi niste .e prej povedali?. Sem rekel: .Ja, to mi je pa .ivinozdravnik povedal, da je treba vas poklicati in vi boste lahko pomagali.. S: Od takrat nie vee ni te.av? I: Ne, ne. S: Kaj pa drugim sosedom tod okoli, so tudi kdaj svinje zbolele? I: Tisto so pa tudi, samo tedaj je pa hodil po hi.nih blagoslovih ta .upnik... vsako leto je bil hi.ni blagoslov. vse hleve, svinjske in vse /je blagoslovil. Potem pa so bili zdravi. (I 56; posneli Benjamin Bezek, Ana Frlie, Iza Verdel, oktober 2000) Na odloeitev za odhod na konzultacijo k nasprotniku earovnic (oziroma vede.evalcu, kot ga najpogosteje imenujejo na tem obmoeju) v pripovedih ljudi o tem, da so na.li zakopan ali nastavljen predmet, kot reeeno, nismo nikoli naleteli. Pae pa so, nasprotno, navodila, ki jih je vede.evalec dal pacientu v primeru drugih te.av (npr. ob nerazumljivem umiranju ali dolgotrajni bolezni .ivali) najveekrat temeljila na predpostavki o tem, da je na njegovem zemlji.eu zakopan predmet, ki ga ta .e ni odkril. Ta navodila so v bistvu enaka postopkom, ki so jih ljudje tudi sami lahko uporabljali, kadar so na.li najdene predmete . zdi se, da je bila bistvena vloga vede.evalcev predvsem v njihovi pomoei definiranja razlogov za nesreeo (tj. da gre za dejanje earovnice) in pri identifikaciji earovnice: I: Tale soseda gor pa s temi sosedi /poka.e/ si niso bile dobre. In tej so pra.iei zmerom bolehali in potem je pa .la ona dol k eni vede.evalki, pa je rekla: .Kaj je to, da mi pra.iei kar bolehajo, vsak cajt mi zbolijo?. Potem je pa ona rekla: .Tam imate eno sosedo, ki je vam nekaj naredila,. je rekla, .tam poglejte pri svinjakih, pri pragu ali pa kje, so zakopane kosti, svinjske kosti. In tiste kosti vi, ko jih boste na.la, jih odkopljite in jih nesite tam na mejo k tisti .enski.. Toeno je Zakopavanje predmetov povedala, ne, kje meji. In jih je nesla tja in od tistega easa so bili potem pra.iei zdravi, niso bili bolni. (I43; posneli Ur.ka Bajec, Jasmina Papia, oktober 2000) Gre za resniena ali samo pripisana dejanja? Glede na vse te identifikacije in obto.be .kodljivih dejanj se lahko seveda upravieeno vpra.amo, ali so te obsodbe upravieene. So ljudje dejansko izvajali neke vrste magijo ali pa je .lo le za strahove in domi.ljijo, porojene v njihovih glavah? .e verovanje pripovedovalcev samih niha od popolne skepse do popolne preprieanosti v to, da je bil predmet namerno nastavljen s .kodljivim namenom. Mnenja raziskovalcev glede .resnienosti. izvajanja dejanj, ki jih pripisujejo 425 earovnicam, so razliena. T. Dömötör je pisala, da ljudje izvajajo magijo (podob) skrivaj, zato take podobe redko najdemo v muzejih (1982: 161). .panski antropolog Lison Tolosana ne dvomi o obstoju konkretnih dejanja .kodovanja v Galiciji (1994: 276) (navedeno po de Blécourt 1999: 188). Jenkins omenja, da obstajajo na Irskem dokazi, da so bile nekatere metode tudi v resnici prakticirane (Jenkins 1991: 310, 323). Kruse pa v Nemeiji nikoli ni naletel na .ensko, ki je bila obto.ena earovni.tva in bi ga tudi res prakticirala (1951: 195). Tudi Favret-Saadova trdi, da obto.ene earovnice v resnici niso izvajale ritualov in so bile praviloma nedol.ne (Favret- Saada 1980: 125, 135, 161). Kljub nekaterim skeptienim glasovom pripovedovalcev, da so jajca najverjetneje zanesle na njivo .ivali ali pa da je koko.i pae .prehitelo., pa se zdi, da dejanje namernega zakopavanja predmetov na tem obmoeju ni bilo znano le v narativni obliki, ampak tudi dejansko prakticirano. Morda sicer v manj primerih, kot je bilo obto.b, in zagotovo veeina, ki so jih identificirali vede.evalci, takega dejanja ni storila. .e samo dejstvo, da je bilo to relativno splo.no znano magijsko dejanje na tem obmoeju, je gotovo povzroeilo veliko vee tovrstnih obto.b oziroma sumov, kot jih je bilo upravieenih . najdeni predmeti so bili brez dvoma pogosto neupravieeno interpretirani v kontekstu obstojeee razlage, ki je bila ljudem na tem obmoeju na voljo, kot zlonamerno dejanje. Nihee seveda ni nikoli priznal, da je nastavil jajce sosedu z namenom, da bi .kodil njemu oziroma njegovi lastnini. Naslednji primer je eden redkih priznanj, na podlagi katerih lahko domnevamo, da zakopavanje predmetov ni bilo vedno samo pripisano namernemu .kodovanju sosedov, ampak so ti, vsaj veasih, tudi zares prakticirali to vrsto magije. V naslednjem pogovoru sicer ni .lo za prvoosebno priznanje, pae pa je snaha priznala, da ji je njen pokojni tast, do katerega je imela sicer izrazito pozitiven odnos (zato tu gotovo ni .lo za neopravieeno obto.bo zaradi eventualnih slabih odnosov med njima), priznal, da je storil to dejanje. V tem primeru naj bi bilo storjeno dejanje upravieeno:kot povraeilo na prvotni maleficium od drugod . jajce, ki ga je dan prej na.el zakopanega na svoji njivi. I: Je rekel tale oee: .Jaz vem, da ni bilo jajca, ee sem jaz zveeer kidal in vem, da ni bilo nie, ne. Pridem pa zjutraj, pa sem na.el tri .lopotke. To so gnila jajca, ne. In to je menda ena soseda, ki ji ni ratalo . ji niso ratali Mirjam Mencej pi.eanci ali koko.i, ne, in je to pae verjela: zdaj bom jaz onemu nastavila in potem, ker jaz onemu slabo .elim, bo tisti, bo pae on imel nesreeo, ne.. S: Ee ona nastavi, kaj bi bila potem posledica za to hi.o? I: Slábo. S: Kak.no? I: Pri tej hi.i naj ne bi imeli sreee z koko.mi, na primer, ee je to. S: Samo s koko.mi? I: Ja. Ker je ona to z jajci hotela. In to je ta elovek rekel: .Ja, to toeno vem, katera .enska je, in jaz sem potem to njej tudi vrnil.. S: Kako je pa vrnil? 426 I: Tako, da je on potem po drugi strani, da ona ni vedla. S: Ji je tudi jajca nastavil? I: Ja. (I 91; posnele Tanja Bizjan, Mirjam Mencej, Tina Volarie; marec 2001) Prav tako kot je le redko mogoee naleteti na priznanje, da je elovek storil to dejanje, tudi nihee nikogar ni nikoli zalotil pri dejanju nastavljanja. V najbolj.em primeru so opazili soseda, ki je .el na njihovo njivo, in so sve.e zakopano jajce na.li potem, ko so preiskali kraj, kjer se je ta zadr.eval (prim. spredaj). Vendar pa lahko na to, da so bila jajca vsaj obeasno zares namerno nastavljena, sklepamo tudi iz postopka, kaj storiti z najdenim jajcem. Po tem postopku naj bi jajce vrgli na sosedovo njivo ali na njivo tistega, za katerega so sumili, da ga je nastavil. Ee .e torej ni indicev, da bi nekdo storil tisto .zaeetno. inkriminirajoee dejanje, pa lahko glede na prakso vraeanja jajc na njivo eloveka, ki je osumljen, da je jajce zakopal, domnevamo nekak.no vzroeno-posledieno verigo: ko nekdo najde zakopano jajce, ga . v svojih oeeh upravieeno . vr.e na njivo soseda, osumljenega tega dejanja; ta nastavi jajce spet drugemu (istemu sosedu v primeru, da sumi njega, ali pa drugemu . tistemu pae, kogar sumi); ko najde jajce ta, ga nastavi naslednjemu sosedu itd. Zgoraj navedena pripoved tako sklepanje upravieuje. Odnos do osumljenega Naslednje vpra.anje je, ali so bile take obto.be osumljenemu sosedu tudi neposredno izreeene ali ne: so sosedu, ki so ga sumili takega dejanja, to povedali, se je njun medsebojni odnos zaradi tega kakorkoli spremenil? Na podlagi pripovedi lahko domnevamo, da taka obto.ba soseda navadno ni bila neposredno izreeena, saj se zdi, da vsaj na zunaj tak sum ni bistveno vplival na odnos do njega. Vpra.anje je, koliko je na tako previdnost vplival strah pred ma.eevanjem sosede14 . Vsaj v 14 Marisa Rey-Henningsen v Galiciji v .paniji opa.a posebno obna.anje do earovnice: z .meigo. (earovnico) mora. govoriti spo.tljivo; nikoli ji ne sme. nasprotovati ali ji eesa odkloniti; ne sme. je prekinjati med govorjenjem; vedno jo mora. prijateljsko pozdraviti in jo spustiti naprej, da ima. lahko nadzor nad tem, kar dela (1994: 202.3). Zakopavanje predmetov nekaterih primerih se zdi, da taka previdnost odseva tudi hiranje verovanja ..rtve. v moe nastavljenega predmeta. V naslednjih dveh pripovedih na primer na.i sogovornici poudarjata, da imata z osumljenko dober odnos, kljub njeni .napaki. ali .vra.am.: I: In tisto sem jaz posumila. In dobre smo si stra.no. S: Dobre ste si? I: Smo. S: Kje pa .ivi ta .enska? I: Ni dalee. /nasmeh/ . ja, ja . pa dobra, tako prijazna in vse bi dala, ne vem, to napako pa ima. 427 (I 9 . prim. spredaj; posnele Tanja Bizjan, Mirjam Mencej, Lidija Sova, julij 2001) S: Pa veste, kdo vam je ta jajca podstavil? I: A, smo vedeli, ja, soseda. Pa smo si bili dobri, smo se imeli vedno tako kot jaz z vami. Nikdar nismo imeli prepira ali kaj. Samo imela je ona vra.e. (I 104; Matena Bassin, Ana Frlie, Anja Ku.ar, marec 2001) Strah pred javno obto.bo deloma izvira tudi iz negotovosti glede prave identitete osumljenca: I: Vedeli smo za dosti teh, samo reei jim ne sme., ker to delajo ponoe. Samo ponoei to delajo, nie podnevi. Kaj bo. ti enim rekel: .Tole, ti si naredu.. To ne more. nie reei. Sumi. jih lahko enega pa drugega, pa tretjega ... (I 56; posneli Benjamin Bezek, Ana Frlie, Iza Verdel, oktober 2000) S: Kako si pa ugotovil, kdo je to jajce prinesel, se je dalo ugotoviti? I: A, to pa ne more.. S: Ne more.? Ni bilo naeina? I: Tisto pa ne more.. Ne more. reei. Ko bi ga videl, bi lahko rekel. Ee ga ne vidi., pa ne more.. (I 63; Maja Globoenik, Mirjam Mencej, Tja.a Pav.ie, Kristina Stibilj, oktober 2000) Vendar pa so ljudje, kljub temu da obto.ba ni bila neposredno izreeena . vsaj sodee po nekaterih primerih ., verjetno morali zelo dobro razumeti, da jih sosedje obdol.ujejo earovni.tva. Tipieno ravnanje ljudi v teku postopka identifikacije storilca, npr. molk v situaciji, ko se razkriti krivec pribli.a, pa najsi bo to med .ganjem jajca, v primeru, ko si pride sposodit neko stvar ali pa ko pride preprosto na obisk (navadno kot prva oseba po vrnitvi .rtve od konzultacije pri vede.evalcu v primerih, ko so se obrnili nanj), je moralo biti brez dvoma jasen in razumljiv vzorec obna.anja na obmoeju, kjer je bil ta postopek splo.no poznan. Ljudje, ki so naleteli na tako ravnanje, so zagotovo morali zelo dobro Mirjam Mencej vedeti, kaj taka reakcija pomeni15 . Brez dvoma jim je moralo biti v taki situaciji povsem jasno, da so v oeeh soseda osumljeni za krivega. Iz nekaterih pripovedi je to bolj ali manj mogoee zaslutiti, kljub temu da so zapisane s pozicije domnevne .rtve maleficiuma, ne pa obdol.enega (ali, bolje reeeno, .rtve postopka identifikacije): S: Kaj pa, ee ste vi na.li jajce? Kaj ste naredili z njim? I: Ja, tu gor sem pa .la, ko sem enkrat, ko smo orali ., ne. Smo imeli dva para konjev . smo tu gor orali, ne, njivo. Pokle pa . najde jajce, zoral je, pa je na.el . /nerazumljivo/ jajce, ne. Potem pa je rekel: .Pojdite vi 428 domov.. On je pa .el, pa je ta jajca o.gal nekje tam blizu, pa tisto jajce tudi vr.e gor. Pa je rekel: .Vi pa pojdite,. pa je tisto jajce .gal . Tisto leto, jaz vem toeno ., jaz sam imela pi.eancev, vsega, ona pa ni imela ene stvari, ne enega pi.eanca. S: Kako pa ste vedeli, kdo je to naredil, ee takrat ni pri.la zraven? I: Ni pri.la, samo gledala je ven. S: Aha. /.../ A to je bila va.a soseda ? I: Ja, ni je vee /se nasmehne/. S: Aha. I: Umrla je. /.../ A bila je tako, vam povem . .alostna potem, bilo ji je krivo, bilo ji je krivo, prito.evala se je, pa jaz sem rekla: .Jaz ne morem pomagati, ker ni imela tisto leto enega pi.eeta, ne, ker je to .gal.. (I 16; Alenka Bartulovia, Mirjam Mencej, Ljupeo Risteski, Tina Volarie, julij 2000 ) I: Enkrat je mama moja pripovedovala, da so imeli pri eni hi.i bolne pra.iee, in to kar iz leta v leto. Potem je .la pa tista gospodinja, je .la k enemu vede.evalcu, ne, in ji je rekel, da pod tistim pragom od tiste .tale bo pa na.la en predmet, ne. .In tisti predmet, ko boste tisti predmet odstranila, bo pri.la ena .enska k vam ., ali mo.ki, zdaj ne vem . V glavnem: Ena oseba bo pri.la k vam in ne smete vi s tisto osebo spregovoriti.. In pravi: .Ee boste vi s tisto osebo spregovorila .,. zdaj se ne spomnim, ali z mo.kim ali z .ensko ., .vam ne bo to nie koristilo.. Pravi: .Ee pa vi s tem ne boste spregovorili, bo pa to.. In je bilo res. In toeno vem, da je pri.la ena z vasi, ena .enska k njim in se je tako pogovarjala in pogovarjala in pogovarjala in ta gospodinja ni hotela nie sli.ati in kar stran je .la. In je bila zelo u.aljena, ker je pokl tudi ona morala oditi brez uspeha, ne. In je pokl, od tistega cajta, je bilo pa vse v redu, so bili pa pra.iei kar naprej zdravi, ne. Kot da je neki bilo podtaknjeno, ne. (I 72; Ksenija Batie, Marija Jemec, Petra Misja, oktober 2000) 15 J. Favret-Saada opisuje primere, ko je ljudi, ki so na podlagi obna.anja sosedov in prihoda nasprotnika earovnic (o katerega moei so verjetno veliko sli.ali .e prej) sklepali, da jih obto.ujejo earovni.tva in da so tarea magienega rituala nasprotnika earovnic, zgrabila panika, katere posledica je bil lahko propad kmetije, izselitev iz vasi in celo smrt (Favret-Saada 1980: 85.91, 161 idr.). Zakopavanje predmetov Na odkrito sovra.nost v obliki zasmehovanja, .aljenja ali celo fizienega obraeunavanja z osumljenim storilcem nismo v takih primerih nikoli naleteli. Redki taki primeri gro.enj so se nana.ali izrazito le na .enske, ki so imele status va.ke earovnice, verjetno zaradi dovolj.nje podpore skupnosti za tako ravnanje. Koncept v ozadju obto.b Na koncu se lahko .e vpra.amo, kaj pravzaprav le.i v ozadju obto.b .kodljivih dejanj na tem obmoeju, najsi jih imajo za earovni.ka dejanja ali pa le za dejanja zlonamernih sosedov. Znaeajske lastnosti, ki so jih ljudje na obravnavanem obmoeju najpogosteje pripisovali sosedom, osumljenim, da so 429 nastavili ali zakopali predmet, ki naj bi pri njih povzroeil nesreeo, so bile najpogosteje . kot je razvidno iz spredaj navedenih pripovedi . zavist, nevo.eljivost, hudobija. To pravzaprav ni presenetljivo. Iz etnolo.kih in antropolo.kih raziskav se vedno znova poka.e, da je prav zavist oziroma nevo.eljivost tista znaeajska lastnost, ki ji ljudje pripisujejo najbolj destruktivno moe in jo navadno povezujejo s earovni.tvom (Mathissen 1993: 20; Schiffman 1987: 160; Pina-Cabral 1986: 175.180 in dalje; Henningsen 1982: 132; Alver Bente, Selberg 1987: 28 in dalje; Rey-Henningsen 1994: 205; Jenkins 1991: 323). A kot poudarja Pina-Cabral, zavist ni zgolj emocija. Za va.eane iz Alto Minho (severna Portugalska), kjer je sam opravljal terensko raziskavo, je koncept zavisti .ir.i, je eden od sredi.enih konceptov kmetovega pogleda na svet: zavist je za tamkaj.njega domaeina princip zla, sila, ki je ni mogoee nadzorovati in je napovedati. V nasprotju z zavistjo kot emocijo ne obstaja samo znotraj osebe, ki jo izkusi, ampak bolj kot odnos med osebo, ki jo generira, in osebo, ki trpi zaradi njenih ueinkov (Pina-Cabral 1986: 176). Moe zavisti je unieujoea: povzroei lahko bolezen, smrt (Alver Bente 1989: 114) in je glavni razlog za nesreeo: ee se pojavi nesreea, mora nujno obstajati tudi zavist, je logika kmetov, ki je ni mogoee omajati (Pina-Cabral 1986: 177). Tudi Schiffmannova v svoji raziskavi earovni.tva na Poljskem opozarja, da se po verovanju tamkaj.njih prebivalcev moeni negativni obeutki, kot so jeza, sovra.tvo, zavist, materializirajo v obliki .kode, ee niso nadzorovani (Schiffmann 1987: 161). Zavist sosedov je bila unieujoea sila, strup, in so jo drugi prebivalci vasi, zaselka navadno obsojali: v Alto Minho je zato v navadi skupna veeerna molitev, namenjena .sovra.niku poleg vrat., tj. zavisti sosedov (Pina-Cabral 1986: 176). Henningsen celo meni, da so stare pozdravne formule pravzaprav naein ljudi, kako preprieati sosede, da jim je tako eustvo zavisti neznano (Henningsen 1982: 132). Koncept zavisti so v dosedanjih raziskavah, vsaj v tistih, v katerih so se avtorji ukvarjali tudi s kognitivnim sistemom v ozadju obto.b, povezovali predvsem z dvema konceptoma: s konceptom sreee in konceptom omejenih resursov (limited good). Schiffmannova omenja v svojem elanku o earovni.tvu na Poljskem, da je za poljskega kmeta koncept sreee bistven; ta pojasnjuje mnoge konflikte v skupnosti Mirjam Mencej (1987: 161). Ta koncept sreee je prvi pojasnil finski raziskovalec Lauri Honko v svoji raziskavi Geisterglaube in Ingermanland (1962: 119)16 , in sicer pi.e takole: .Lovec, ribie, .ivinorejec so vsi zavistni na soljudi, ki stremijo k enakim ciljem. Ljudska vrednota, »sreea«, je vedno moeno egocentriena: gre za »mojo .ivinsko sreeo«, »mojo ribi.ko sreeo« ... in posredno tudi za na.o, tj. sreeo neke skupine (dru.ine). Sreea, ki pripada sosedu, rivalu, je, nasprotno, z na.ega stali.ea nekaj negativnega. Vlada, kot se zdi, logika: minus, manko, .koda drugega je moja sreea, ee gre nekomu slabo pri .ivini, gre meni bolje. Ee je po drugi strani npr. donos moje krave slab, se bo vzbudil sum, da si je sosed prilastil veeji del skupne sreee, kot mu pripada. Gre seveda za neobjektivno oceno: celo ee ima moja krava 430 bolj.i donos kot kdajkoli, je situacijo .e vedno nemogoee prena.ati, ee izplen soseda ostaja veeji. Tu je vidna socialna zgradba vrednote: primerjalna podlaga je sreea drugih, in zato je zavist konstanten pojav, ki je ob nesreei, smoli .e poudarjen. To situacijo bodo posku.ali na vsak naein izbolj.ati, celo tako, da ukradejo sreeo sosedu ...« (Honko 1962: 119.120). Koncept sreee, ki ga je razvil Honko, je pravzaprav zelo podoben konceptu omejenih zalog (.limited good.), ki ga je koncipiral ameri.ki antropolog Foster, vendar se zdi, da se je v etnolo.ko-antropolo.ki literaturi drugi koncept bolj uveljavil. Alver Bentejeva in Selbergova (1987: 28.9), Mathisen (1993: 19.20) in pravzaprav mimogrede tudi .e George Foster sam so earovni.tvo povezovali s konceptom omejenih resursov, kognitivnim modelom, tipienim za ljudi, ki .ive v zaprtih va.kih skupnostih. Pod tem pojmom Foster pojmuje razliene vrste kmetovega obna.anja, katerih vzorec ka.e na to, da kmetje razumejo svoj socialni, ekonomski, naravni univerzum kot tak, v katerem vse za.elene stvari (zemlja, bogastvo, zdravje, prijateljstvo, ljubezen, mo.kost in east, spo.tovanje in status, moe in vpliv ...) obstajajo v omejenih kolieinah. Pri tem jih je vedno premalo, poleg tega pa ne obstaja naein, s katerim bi lahko poveeali razpolo.ljive zaloge. V takih okvirih zaprtega sistema, v katerem je kolieina .dobrega. omejena in je ni mogoee poveeati, je jasno, da lahko posameznik izbolj.a svojo pozicijo samo na raeun drugih. Zato je vsako izbolj.anje pozicije nekoga razumljeno kot gro.nja celotni skupnosti: nekdo ob tem izgublja, pa naj to opazi ali pa ne (Foster 1965)17 . Koncept omejenih resursov postane relevanten zlasti tedaj, ko je distribucija le-teh najbolj iz ravnote.ja: omejeno .dobro., zavist in urok so med seboj povezani (Alver Bente, Selberg 1987: 28). Zato so, kot je znano iz literature, pogosto obto.eni earovni.tva najbogatej.i (ki hoeejo imeti vse zase, niso dare.ljivi) in najrevnej.i (ki hoeejo imeti to, kar pripada bogatim) elani dru.be (Alver Bente, Selberg 1987: 28; Mathisen 1993: 20, Pina- Cabral 1986: 176 idr.). 16 Schiffmannova sicer ne navaja, na koga se sklicuje, oz. ne definira koncepta sreee, vendar je najverjetneje koncept prevzela od Honkoja. 17 Foster je v identificiranju tega kognitivnega koncepta razumel kmeeko skupnost kot zaprt sistem. Kot pravi, kmet v glavnem vidi svojo eksistenco determinirano in omejeno z naravnimi in socialnimi resursi svoje vasi in njene neposredne okolice (Foster 1965: 296) . pri tem ne upo.teva vpliva tujih trgov. Zakopavanje predmetov A na obmoeju, ki smo ga raziskovali, kjer bogatej.ih in revnej.ih praktieno ni, saj so revni tako rekoe vsi, je podatkov o obto.enih bogatej.ih ali revnej.ih elanih skupnosti (predvsem beraeev) komaj za vzorec. Nevarnost preti predvsem od soseda, sova.eana . so-reve.a. Na magieen naein, pa naj bo to s pomoejo nastavljenega predmeta, zlega pogleda, zlonamernega hvaljenja, zlega daru, dotika ali pa s pomoejo bolj elaboriranih earovni.kih dejanj, kot so kraja mleka po vrvi, s pomoejo krastaee ipd., lahko po preprieanju ljudi zavistni sosed razdelitev zalog oblikuje po svoje. Tako menijo, da bo v primeru, ee bo sosedovo polje slabo uspevalo, ee mu bodo crkavali pra.iei in ee bo njegovim kravam usahnilo mleko, toliko vee mo.nosti, da bo njegovo lastno polje rodilo bolje, da se bodo njegovi pra.iei debelili in rasli, njegove krave pa dajale vee mleka. Kot je odgovoril na. sogovornik na vpra.anje, 431 zakaj nekateri zakopljejo predmete na njive drugih in delajo .e druga podobna zlonamerna dejanja: Zato, ker so hudobni ludje. Fau.ni. Ker to delajo, na tem podroeju, da bi samo oni imeli, drugim pa .koduje. Drugim pa da .koduje. (I 56 . prim. spredaj) Tak kognitivni koncept skupnosti in v okviru le-tega strah posameznika, da je ali bi lahko bil .rtev takega ali drugaenega dejanja, s katerim bi si kdo drug prilastil njegov dele. .zalog., se zdi bistven za tovrstne obto.be earovni.tva oz. razumevanje doloeenih dejanj ali .sledov. takih dejanj (npr. najdeno zakopano jajce ali kost) kot .kodljivih in zlonamernih. Vrste dejanj oziroma njihovi sledovi, ki so jih ljudje v okviru tega verovanjskega sistema interpretirali za .kodljive, so sicer lahko lokalno specifieni (eeprav veeinoma niso omejeni le na to obmoeje, ampak jih skoraj vedno najdemo tudi na enem ali drugem koncu Evrope), strah in kognitivni sistem v ozadju teh obto.b pa se zdita, vsaj v evropskem okviru, splo.no raz.irjena. LITERATURA* ALVER BENTE, Gullveig (1989): Concepts of the Soul in Norwegian Tradition. V: Nordic Folklore, Recent Studies (eds. Reimund Kvideland, Henning K. Sehmsdorf, in collaboration with Elizabeth Simpson), Bloomington and Indianapolis: Indiana University Press, 110.127. ALVER BENTE, Gullveig, SELBERG Torunn (1987): Folk medicine as part of a larger concept complex, Arv 43, 21.44. BEDNARIK, Rudolf (1969): Systémy pochovávania na Slovensku, Zbornik Filozofickej fakulty Univerzity Komenského XX (IX), Bratislava, 73.77. BLÉCOURT, Willem de (1999): The Witch, her Victim, the Unwitcher and the Researcher: The Continued Existence of Traditional Witchcraft. V: Bengt Ankarloo, Stuart Clark, Witchcraft and Magic in Europe: The Twentieth Century, The Athlone History of Witchcraft and Magic in Europe Vol. 6, 141.219, London: The Athlone Press. DEVLIN, Judith (1987): The Superstitious Mind, French Peasants and the Supernatural in the Nineteenth Century, New Haven and London: Yale University Press. FAVRET-SAADA, Jeanne (1980): Deadly Words, Witchcraft in the Bocage, Cambridge: Cambridge University Press. *Literaturo, potrebno za nastanek tega elanka, sem zbrala v easu .tudijskega bivanja na In.titutu Enzyklopädie des Märchens v Göttingenu, ki mi ga je s podelitvijo Humboldtove .tipendije omogoeila ustanova Aleksander von Humboldt Stiftung. Mirjam Mencej FOSTER, George M. (1965): Peasant society and the image of limited good, American Anthropologist 67, No. 2, 293.315. HENNINGSEN, Gustav (1982): Witchcraft in Denmark, Folklore 93:ii, 131.137. HONKO, Lauri (1962): Geisterglaube in Ingermanland, Helsinki: FFC 185. JENKINS, Richard P. (1991): Witches and Fairies: Supernatural Aggression and Deviance Among the Irish Peasantry. V: Narváez Peter (ed.), The Good People, New Fairylore Essays, New York & London: Garland Publishing Inc., 302.335. KRUSE, Johann (1951): Hexen unter uns? Magie und Zauberglauben in unserer Zeit, Hamburg: Verlag Hamburgische Bücherei. LARNER, Christina (1984): Witchcraft and Religion, The Politics of Popular Belief (edited and foreword by Alan Macfarlane), Oxford, New York: Basil Blackwell. 432 MACFARLANE, Alan (1970): Witchcraft in Tudor and Stuart England, A regional and comparative study, London: Routledge & Kegan Paul. MATHISEN, Stein R. (1993): North Norwegian Folk Legends about the Secret Knowledge of the Magic Experts, Arv 49, 19.27. PINA-CABRAL de, Joao (1986): Sons of Adam, Daughters of Eve, The Peasant Worldview of Alto Minho, Oxford: Claredon Press. PÓCS, Éva (1999): Between the Living and the Dead, A Perspective on Witches and Seers in the Early Modern Age, Budapest: Ceupress. REY-HENNINGSEN, Marisa (1994): The World of the Ploughwoman, Folklore and Reality in Matriarchal Northwest Spain, Helsinki: FFC 254. REY-HENNINGSEN, Marisa (1996): The Tales of the Ploughwoman, Appendix to FFC 254, Helsinki: FFC 259. SCHIFFMANN, Aldona Christina (1987): The witch and crime: The persecution of witches in twentieth- century Poland, Arv 43, 147.165. SCHÖCK, Inge (1978): Hexenglaube in der Gegenwart, Empirische Untersuchungen in Südwestdeutschland, Tübingen: Tübinger Vereinigung für Volkskunde. SIMPSON, Jacqueline (1996): Witches and Witchbusters, Folklore 107, 5.18. TOKAREV, S. A. (1957): Religioznye verovanija vostoenoslavjanskih narodov xix naeala xx veka, Moskva: Izdatel.stvo Akademii Nauk SSSR. BESEDA O AVTORICI Mirjam Mencej, dr., docentka za podroeji folkloristike in primerjalne mitologije na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Podroeja njenega raziskovanja so verovanja, slovstvena folklora, tradicijski rituali, primerjalna slovanska mitologija, earovni.tvo, ni.ja mitologija. Izdala je knjigi Voda v predstavah starih Slovanov o posmrtnem .ivljenju in .egah ob smrti (1997) in Gospodar volkov v slovanski mitologiji (2001). Doma in v tujini je objavila vee elankov o slovanski mitologiji, ritualih in verovanjih. ABOUT THE AUTHOR Mirjam Mencej, Ph. D., is an assistant professor of folkloristics and comparative mythology at the Department of Ethnology and Cultural Anthropology of the Faculty of Arts in Ljubljana. Her research fields are beliefs, literary folklore, traditional rituals, comparative Slavic mythology, witchcraft, lower mythology. She has published Voda v predstavah starih Slovanov o posmrtnem .ivljenju in .egah ob smrti (Water in the notions of ancient Slavs about after-life and in funeral rites) (1997) and Gospodar volkov v slovanski mitologiji (The Master of the Wolves in Slavic Folklore) (2001). She has also published several articles on Slavic mythology, rituals and beliefs in Slovenia and abroad. Zakopavanje predmetov SUMMARY BURYING OBJECTS Magical acts in the rural environment of Eastern Slovenia The article describes the magic technique that is supposedly used by people in the eastern areas of Slovenia in order to harm a neighbour, his family, crops or livestock. It is based on material which the author collected together with students of the Department of Ethnology and Cultural Anthropology in this area in the 2000.2002 period. The magic consists of burying objects on a neighbour.s land or in his buildings. Objects suitably for this purpose may be very different, but most often eggs and bones are said to be used. The author first addresses the question whether such acts belong to the concept of witchcraft or not (the interviewees often excluded it from the context of witchcraft). Accusations of this type are 433 usually made of envious neighbours, and the typical accused (by the author.s classification) is the so-called .neighbourhood witch., while the reason for her acts are usually interpreted as envy or jealousy. The article further addresses the attitude of the interviewees to discussing the practice, describes the types of damage thought (by the interviewees) to be caused by such objects, and the options to act people have when they find such objects (one of the methods is supposed not only to annihilate the evil power, but also to identify the presumed witch and punishe her ). The article then touches the dilemma whether these acts are really performed or only attributed to people, and it establishes the attitude of neighbours to those suspected of burying objects in order to harm a neighbour. The article concludes by linking this magic practice to the concept of envy which is associated with the cognitive system .limited good..