POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI VECERN Leto XII. Štev. 285 j TELEFON 25-67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, nedelja 18. decembra 1938 NAROČNINA NA MESEC: Prcjeman v upravi ali po pošti 10.— din, dostavljen na dom 12.— din, tujina 25.~ din Cena 1*— din Razdor med Londonom in Prago Angii a odklanja odobritev posolila Češko-Siovaški, ker se re naslonila na Nemčijo — Pogajanja prekinjena in se nafbrže ne bodo obnovila — Bridko razočaranje v Pragi LONDON, 17. decembra. Za novo razpoloženje Anglije nasproti Nemčiji je j čila tu veliko ogorčenje. Posebno ogor-zelo značilna usoda pogajanj, ki so se vršila med vlado Velike Britanije in vlado Ceško-Slovaške v Londonu za obnovitveno posojilo Češko-Slovaški ob sogaran-ciji Francije. Dasi je bila Velika Britanija prvotno pripravljena, izdatno priskočiti na pomoč Češko-Slovaški, je sedaj to svojo namero spremenila in stavila Politične pogoje, ki jih v Pragi gotovo ne bodo mogli sprejeti. Pogajanja so bila zato prekinjena, in včeraj Je bilo z angleške strani izdano sledeče uradno poročilo: »Češko-slovaški odposlanci, ki so bili v Londonu zaradi pogajanj o finančni Pomoči Češko-Slovaški s strani vlade Nj. britanskega veličanstva in francoske vlade, so se vrnili v Prago, da se posvetujejo s svojo vlado o odstranitvi tež-•foč, ki so se pojavile ob priliki pogajanj. Pogajanja se bodo pozneje nadaljevala.« kah so v znatni meri angleške finance in zlasti tudi banke, ki bi emitirale posojilo. OGORČENJE V PRAGI PRAGA, 17. decembra. Prekinitev pogajanj za posojilo v Londonu je povzro- ZANIMIVA OZADJA LONDON, 17. decembra. Angleško-češkcslovaška pogajanja za posojilo so dejansko prekinjena. V uradni objavi se sicer res zatrjuje, da se bodo v kratkem obnovila, toda na tukajšnjih poučenih mestih v to ne verujejo. Zdi se, da vlada Velike Britanije sedaj sploh ni več pripravljena dati Češko-Slovaški zaproše- j po posojilo, in sicer zaradi tega, ker je zašla Praga popolnoma pod vpliv Berlina. Velika Britanija nima v takem primeru nobenega interesa, da bi podpirala Ceško-Sfovaško. Zaradi naslonitve na nemčijo London je bil prepričan, da bo ostala, , nova Češkc-Slovaška na višini in h0;tl0ve s.tranke narodnega preroda v Ro- čenje je pa povzročilo dejstvo, da Anglija sedaj očita čSR njeno zbližanje z Nemčijo, ko jo je v to zbližanje sama nagnala, ko jo je v najusodnejših dneh zgodovine pustila kljub vsem prejšnjim obljubam na cedilu. ČSR mora odrekati Angliji vsako moralno pravico do kritike sedanje češko-slovaške politike, ki je le neizogibna posledica Monakovega, ki ga je pripravil angleški ministrski predsednik Chamberlain. Mir, ki ga je dosegla Velika Britanija v Monakovem, je posojilo važno vlogo Židje, v katerih ro- Plačala samo in edino ČSR, zato je po- stopanje Velike Britanije v vprašanju obnovitvenega posojila presenečenje, kakršnega v Pragi nikoli ne bi bil! pričakovali. Sedaj je ČSR še bolj spoznala, komu je služila 20 let in plačala mir s svojo okrnitvijo. Romunija na osi Rim-Rerlin UVEDBA FAŠIZMA JE INICIATIVA K RALJA KAROLA, KI JE SPOZNAL, DA ANGLIJA IN FRANCIJA ROMUNIJE N E MORETA OBRANITI PRED REVIZIONIZMOM BUKAREŠTA, 17. decembra. Na čelo tiija ne more pričakovati pomoči proti muniji je stopil romunski patriarh in sedanji ministrski predsednik Miron Chri-stea. S tem se hoče doseči zveza med stranko in vlado. Nova stranka bo organizirana popolnoma po vzorcu italijanske fašistične in nemške nacionalno-so-cialistične stranke. Novo gibanje zahteva naslonitev Romunije na os Rim-Berlin, ker so dogodki zadnjega časa, zlasti pa po okrnitvi Češkoslovaške, pokazali, da je ta naslonitev edino rešilna, ker od sodelovanja z Anglijo in Francijo Romu- astala nevtralna, pri čemer bi pa vsekakor gospodarsko trpela. Omenjeno posojilo bi moralo priti za Češko-Slovaško fcht pomoč prav v trenutku, ko bi bila gospodarsko ogrožena zaradi svojega Političnega stališča. V tem primeru angleška vlada ne bi več gledala na to, ali kre za 10, 50 ali 100 milijonov funtov fkrllngov, katere bi Praga vsekakor do-Plla. Ker pa se sedaj po vsem vidi, da Se ie Češko-Slovaška čisto nagnila na sb"an Nemčije, se ji po angleški sodbi ni ^ treba bati, da bi zašla v nevarnejšo *osPodarsko krizo, razen v primeru, ako *®jame taka kriza tudi Nemčijo. »DAR« NA NOVO POT Zadnji dan pogajanj se je govorilo sa-JjK> še o posojilu 10 milijonov funtov štor« •hgov, dočlm so zastopniki Češko-Slo-vaške zahtevali še nedavno nujno vsaj u milijonov. Zastopniki Velike Britanijo so zahtevali za to posojilo neke otožnosti, o katerih se na poučenem me-J0 trdi, da so političnega značaja. Če-“k°-siovaškiai zastopnikom je bilo na-pVetovano, naj poskrbe pri svoji vladi v psi, da opusti sedanje tesno sodelova-« * Nemčijo. V tem primeru bi se po-avtomatično povečala. Češko-slova-'• zastopniki pa niso mogli sprejeti ‘ake avez»osti brez instrukcij od svoje vla-so zahtevali, da se odobri in Iz« 2ca takoj vsaj vsota 10 milijonov kot ’ .Va pomoč. Toda angleški zastopniki so (;|CvoriIl na to, da morejo računati naj-milijoni funtov, in to v obliki po-To bi bil angleški dar, ki se da s esl;c. Slovaški z željo, da doseže več .^Če in uspeha na novi poti, na katero Ke Zastopniki Češko-Slovaške pa tnk ponižujoči »dar« odklonili in s tem 0 b;ia pogajanja prekinjena. ODTUJITEV OD ČSR ven an^eškl Javnosti se opaža tudi sicer gj n° večje nerazpoloženje nasproti Če- ci-° p«** j— »k« —, ..... A... —*i |7, decembra. Avala. Italijanski zunanji minjster grof Ciano odpotuje jutri na tridnevni lovski obisk na Madžarskem. vedno bolj naraščajočim revizionističnim tendencam Madžarske i;n Bolgarije Stranka je bila ustanovljena na iniciativo kralja Karola, ki je ob priliki svojega obiska v Londonu in Parizu spoznal, da je preorientacija nujno potrebna. BUKAREŠTA, 17. dec. (Reutr.) Romunskim Židom je prepovedano vstopati v novo osnovano stranko narodnega prebujenja. Obratno včerajšnjim vestem tudi različni ugledni, desničarski politiki niso hoteli vstopiti v novo stranko. Nobeden iz hiše Romanovih ODGOVOR UKRAJINCEV NA KOMBINACIJE O POGAJANJIH Z VELIKIM KNEZOM VLADIMIRJEM O ZASEDBI UKRA JJNSKEGA PRESTOLA. BERLIN, 17. decembra. V svetovnem tisku se je včeraj razširila vest, da pride te dni iz Pariza v Berlin ruski veliki knez Vladimir, pretendent na ruski prestol, da stopi v stik z nemškimi državniki in tudi z vodjo in državnim kancelarjem Hitlerjem zaradi zasedbe prestola bodoče svobodne Ukrajine. V zvezi s to vestjo je izjavi! Ukrajinski propagandni urad v Ber linu kot organ Osrednjega ukrajinskega narodnega sveta, da je ta vest navadna kombinacija brez stvarne podlage. Veliki knez Vladimir Romanov pride v Berlin na obisk k svoji sestri in popolnoma zasebno. Osrednji ukrajinski narodni svet nima z njim in z Romanovimi nobenih stikov in še manj kake kombinacije. Državna oblika bodoče Ukrajine še ni dokončno določena, vendar je gotovo, da tudi v primeru, ako bi bila monarhija, nobeden iz rodovine Romanovih ne bi mogel zasesti njenega prestola. Doba vlade Romanovih nad Ukrajino je bila doba najhujšega zatiranja ukrajinskega naroda. Velik škandal v Ameriki SLEPARIJE PRI NABAVLJANJU OROŽJA — LASTNIK TRETJE NAJ VEČJE TOVARNE OROŽJA DONALD FORSTER IZVRŠIL SAMOMOR NEW YORK, 17. dec. Oblasti so prišle na sled sleparijam z nabavami orožja, ki bodo verjetno zavzele velik obseg. V trenutku, ko so hoteli aretirati Bonalda Forsterja, lastnika tretje največje tvrdke za izdelovanje orožja na svetu, se je ustrelil v glavo. Po prstnih odtisih so dognali, da je bil to tisti neznanec, ki je med svetovno vojno povzročil propast več ameriških tovaren zaradi sleparij. Forsterjeva tvrdka je sedaj izvažala navzlic prepovedi ameriške vlade orožje v obe Španiji. 'Očarani, ker lo Čcško-SIovaška pi»-tap'!|ula Zf!n!avala v vode Nemčije in ' ‘ ■ k>, da Anglija ni več moralno dolž-no-<-a< ■■ • tak’ C :š! o.Slovaški. M’«H 0 ba tudi, da so igrali pri pogajanjih za ROMUNSKA VELEPOSLANIŠTVA BUKAREŠTA, 17. decembra, Kralj Karol je podpisal ukaz. s katerim so imenovani dosedanji romunski poslaniki v Beogradu, Atenah in Ankari za veleposlanike. I Zapiski Nemški vpliv na Malo Azijo V zvezi z napovedanim obiskom perzijskega šaha v Berlinu pravi »Da:ly Telegraph«, da bo pomenil ta obisk pomemben dogodek v razvoju nemških teženj, razširiti svoj vpliv ne le do Črnega morja, temveč tudi v Mali Aziji, ira-ku. Iranu in Afganistanu. Danes že obstajajo načrti nemške trgovske poti od Perzijskega zaliva do Nemčije vzdolž trans-iranske železnice, čez Trapezunt, Črno morje in Balkan. List navaja nadalje, da je zastopnik perzijskega šaha že večkrat obiskal Nemčijo in da je Nemčija tudi že dobila velika perzijska naročila. Nemčija se zelo zanima za Malo Azijo m njene surovine, zlasti za bombaž in nafto. Nemčija je tudi že ponudila zgraditev tovaren ob Kaspijskem morju. Skrbi z vojvodo VVindsorskim Londonski obisk vojvode Windsor-skega je že zagotovljen in se bo uresničil koncem februarja. Vojvoda ne bo stanoval v kraljevski palači, ker hočeio Angleži s tem poudariti, da ne gre za uraden obisk, temveč za povsem privaten. Največ preglavice pa prizadeva dvomim krogom vprašanje, ali se udeleži tega obiska tudi vojvodinja Windsor-ska. V tem primeru bi se namreč znašla dvoma etiketa v največjih težkočah. Za Anglijo je to resničen problem in zato so problematični tudi načrti za rešitev tega problema. Verjetno je, da bo v Buckinghamski palači prirejena posebna privatna recepcija, ki ne bi zahtevala, da se točno držijo etiketnih predpisov, kakor bi se jih morali na oficielnsm sprejemu. Možno je pa tudi, da se vojvodinja ne udeleži niti tega privatnega sprejema, da bi se tako sploh onemogočilo vsakršno srečanje s kraljico materjo. Odločilni krogi angleškega dvora pa bi sploh najrajši videli, da bi vojvodinja svojega soproga niti ne spremljala. Pri tem poudarjajo dejstvo, da pride do obiska predvsem zato, ker se bivši angleški kralj želi sestati s svojo materjo, pri čemer pa prisotnost njegove žene ni nujna. Nemška mladina mora znati streljati Ognjišče nemške notranje politike je skrb za rodbino in zlasti za pomladek. Skrb zanje je osredotočena v »Rasno-političnem uradu«, čigar naloge vedno bolj razširjajo in ki po vsej Nemčiji ustanavlja svoje podružnice. Največjo paž-njo posveča zakonodaji rasno-politične-ga značaja, posebna skrb tega urada pa so družine s številnimi otroki, njihovo stanovanje in kritje njihovih rodbinskih izdatkov. Za moško mladino, organizirano v »Hitlerjevi mladini«, so uvedli obvezne strelne vaje. V vsej Nemčiji je danes 14.000 strelišč, na katerih se Hitlerjeva mladina vadi. Doslej so izdali 70.000 mladinskih odlikovanj. V streljanju pa se mora izuriti ne le organizirana mladina, temveč tudi ona, ki doslej še ni včlanjena v mladinskih nar.-soc. organizacijah. Tu odločuje dejstvo, da je vaja v streljanju najlepša priprava za bodočo nalogo nemške mladine: biti narodni bojevnik. ČSR oborožuje Nemčijo Nemčija je naročila v Škodinih tovarnah orožja 100 letal lahkega tipa, s katerimi so češkoslovaški letalci večk-at zmagali na mednarodnih tekmovanjih, ftkoda izdeluje tudi topove za Siegfrle-dovo linijo. Zdaj bodo šele Francozi videli. kaj so izgubili s ČSR. Maribor, 17. decembru. Če sedijo štirje Slovenci skupaj, hoče vsak peti svoje viže. Da bi kdo molče poslušal solopetje, tega nihče dolgo se prenese. V politiki je ista. Vsaka vas, vsako omizje hoče delati svojo politiko. Najrajši še po programih in metodah iz predvojnih časov, ali pa po vzorih tujih in za Slovence nerazumljivih ideologijah. Nihče ne pomisli, da je zlasti v današnjih časih le taka pozitivna in konstruktivna politika kaj vredna, ki se lahko uveljavi v vsej državi. Politika brez tega smotra je le prazno mlatenje slame pbedinih oseb, ker ona ne more nikoli postati politični element praktične vrednosti, s katerim bi mogle priti do veljave široke plasti naroda. Naj gledamo na zadnjo volivno borbo kakor hočemo, vsekakor nam udari v oči resnica, ki jo je treba v interesu stvari poudariti, da so se tudi pri teh volitvah odlikovale napredne opozicijske skupine po svoji notranji disharmoniji ter po svojem cepljenju. Namesto z enotnim programom in enotnim vodstvom, je nastopila opozicija v Sloveniji v tkzv. tehnični kolaboraciji sicer na isti kandidatski listi, a z drugim programom kakor nosilec liste sam, pa tudi z nasprotujočimi in pobijajočimi se programi med seboj ter brez vsakega enotnega vodstva. Tehnična kooperacija opozicijskih skupin v Sloveniji že zaradi njihove raznolikosti ni mogla roditi zaželenega sadu. Pri heterogenih političnih skupinah, ki vsaka nekaj drugega hoče in vsaka nekaj drugega zasleduje, obstajajo že v mirnih časih tako velika programska in osebna nasprotstva, da je celo vsak kontakt med njihovimi voditelji nemogoč. Če pridejo tako heterogeni elementi pred volitvami skupaj, se najprej začne dolgotrajno medsebojno barantanje in prepiranje za število kandidatov. Ko pridejo skupine ua enotno listo, se začne borba med samimi kandidati teh skupin. Tako smo videli pri teh volitvah volivni letak, na katerem je stalo: »Ali pazite, ne glasujte za kandidata JNS, katere program mi vsi sovražimo iz dna srca. On je mi-loščinar na tej listi...« Povrh vsega je bilo medsebojno izigravanje in »nadmu-drivanje« pri nekaterih menda glavni smoter. Kratka analiza opozicijskih skupin v Sloveniji dokazuje, da drugače tudi biti ui moglo, kakor je bilo. JNS ima v glavnih točkah isti program kot JTRZ, ki je bila ustanovljena z istimi nalogami kot uekdaj JNS, samo z drugimi sposobnejšimi osebami, zlasti na vodilnih mestih. Razen kompromitiranih in prononsiranih voditeljev JNS je zato glavni kader JNS po vsej državi prešel v JRZ, kar so pokazale zlasti zadnje volitve. V Dalmaciji so skoraj vsi pristaši JNS s Sokoli na čelu prestopili v JRZ. Voditelj dalmatinske JNS g, Grga Angjelinovič je dobil v Splitu 224 glasov. Na Hrvatskem je z dr. Jurajem Demetrovičem na čelu prešla skoraj vsa JNS v JRZ in na listi dr. Stojadinovlča so izvoljeni vsi glavni reprezentanti hrvatske JNS. V Srbiji JNS že prej ni veliko pomenila in od srbiian-ske skupine gg. Jevtiča, Kojiča in Vel je Popoviča je ostalo po volitvah tako malo, da bi zadostoval namesto stranke politični klub. V Sloveniji so posebne razmere. Dr. Kramer je sklenil volivni pakt z dr. Mačkom. Izid volitev potrjuje zlom dr. Kramer jeve politike. Socialno-demokratski voditelji v Sloveniji so ostanek stare avstrijske socialne demokracije. Po svojem principislno demokratskem programu hi tudi tradiciji so socialisti povsem nekaj drugega kakor dr. Kramer, s katerim so napravili najožjo kolaboracijo. Bivša socialno-demokratska stranka je pri prvih volitvah v Jugoslaviji L 1920. dobila 29.541 glasov. L. 1927. je padla na 8886 glasov. Po razpustu socialno-demo-kratskih strank v Italiji, Nemčiji in Avstriji so sedaj dobili pri nas socialistični kandidati samo še nekaj tisoč glasov, v vsej ostali državi pa tudi ne veliko. Kot tretja opozicijska skupina je nastopila slovenska združena opozicija, skupina treh mlajših slovenskih političnih tvorb, ki tudi nima enotnega programa, a kaj šele, da bi se njen program mogel primerjati s programom socialistov ali celo JNS, 5 katerimi so bili eri- Kralj Alfonz se vrne ANGLEŠKA INICIATIVA OB PODPORI ITALIJE, PO KATERI SE V ŠPANIJI OBNOVI MONARHIJA. UVODNI SKLEPI FRANCOVE VLADE. LONDON, 17. decembra. Vlada generala Franca je razveljavila sklep iz leta 1931., ki je prepovedoval kralju Alfonzu in njegovi rodbini vrnitev v Španijo. Obenem je razveljavila tudi zakon o zaplembi premoženja bivše vladarske hiše. Ta sklep se splošno tolmači kot uvod v akcijo, da se kralj vrne v Španijo, kjer naj bi njegov sin don Juan zasedel kraljevski prestol. Akcija je bila pokrenjena baje na željo Anglije, ker meni, da bi obnovitev monarhije še najbolj zagotovila ureditev dobrih odnošajev Španije z vsemi velesilami. Baje je na ta predlog pristala tudi Italija. Kralj Alfonz je izjavil, da uradno še ni obveščen o sklepih Francove vlade, da jih pa pozdravlja in se bo takoj vrni! v Španijo, ako ga bo pozval general Franco, na lastno pobudo pa tega ne bo storil. Pričakuje se, da bo tako povabilo kmalu izdano. Klajpedski Nemci slave NEMCI DOBILI 25, LITVANCI SAMO 4 MANDATE — SKLICANJE KONFERENCE PODPISNIC KLAJPEDSKEGA STATUTA KLAJPEDA, 17. decembra. Končni rezultat volitev v klajdeski avtonomni deželni zbor je, da so dobili Nemci 25, Lit-vanci pa samo 4 mandate. Litvanci so od zadnjih volitev izgubili 1 mandat, in sicer zaradi enotnega nastopa Nemcev in njihove večje volivne udeležbe. Po objavi rezultata volitev so sklenili Nemci slaviti tri dni zmago. Zbrali so se v Klaj-pedi v ogromen sprevod, ki je defiliral pred voditeljem dr. Neumannom. Za časa te večerne manifestacije so sinoči zvonili vsi zvonovi, po gričih so pa goreli kresovi. Po vesteh iz Kaunasa napovedujejo tam v kratkem sklicanje konference podpisnic klajpedskega statuta, Nemčije, Italije, Jaiponske, Francije in Anglije, na kateri bo sklenjena dokončna rešitev klajpedskega vprašanja. V glavnem mestu upajo, da bo Klajpeda ostaia pri Litvi, ker ji je kot edino sposobno pristanišča neobhodno potrebna. Klajped ski deželni zbor se sestane 30. jan. -V- Odpust Cehov na Slovaškem Z NOVIM LETOM BO ODPOVEDANA SLUŽBA OKOLI 10.000 ČEHOM, KI BODO ZAMENJANI S SLOVAKI BRATISLAVA, 17. dec. Po sklepu slovaške vlade bo z Novim letom odpovedana služba okoli 10.000 Čehom, ki bodo po preteku treh mesecev zamenjani s Slovaki. Ta sklep ni bil sprejet toliko iz nasprotstva do Čehov, kolikor iz potrebe, da se odpravi brezkoselnost. Pri sprejemanju v nižje državne službe, zlasti k orožnikom, finančnim stražnikom, poštnim uslužbencem, železničarjem itd. je prejšnja centralistična vlada povsod pro-težirala Čehe. Tako je bilo lani sprejetih v službo za slovaško ozemlje 556 finančnih stražnikov, a samo 255 Slovakov, dasi je bilo prosilcev na tisoče. Zato se Čehi sedaj ne smejo čuditi, ako bo slovaška avtonomna vlada poskrbela najprej za namestitev brezposelnih Slovakov. Le manjše število Čehov bo odstranjenih iz slovaške državne službe iz političnih motivov. To so predvsem tisti, ki so se pod prejšnjim režimom pregrešili proti Slovakom in nastopali proti njim sovražno. Angl ja je varna LONDON, 17. dec. Včeraj sta dva angleška ministra na shodih govorila o politiki Chamberlaina. Sir John Simon, finančni minister, je branil Chamberlaina pred očitki zaradi Monakovega. Dejal je, da je tedaj šlo samo zato, ali bo vojna, ali pa je ne bo. Tretjega izhoda ni bilo. Vojni minister Hore-Belisha je pa dejal, da je angleška vlada že poskrbela za varnost Velike Britanije, saj je samo po sedanjem proračunu v gradnji 60 novih vojnih ladij. V zadnjih dveh letih se je proračun mornarice podvojil vojske potrojil, petkrat pa se je povečal letalski proračun. Palestinske homatije JERUZALEM, 17. dec. Neki Arabec, ki se izdaja za voditelja Arabcev, kateri nc soglašajo z jeruzalemski muftijem, je napovedal velike manifestacije za Anglijo. V severni Palestini je bil zaradi eksplozije mine ubit neki britanski vojak, štirje pa so ranjeni. Westminstrski katoliški nadškof je dejal, da morajo Arabci tudi dobiti svoje pravice, posebno še, ker je 50.000 Arabcev katoličanov. NASELJENJE ŽIDOV V PALESTINI. LONDON, 17. decembra. Židovski organizator dr. Bankin, ki je nakupil v Palestini obsežna zemljišča za židovske koloniste, je predložil vladi načrt za na- selitev 600.000 Židov v Palestini v teku prihodnjih 10 let. Celotna naselitev bi stala 153 milijonov liber; od tega bi preskrbeli kolonisti sami 61 milijonov. EDEN SE VRAČA NEW YORK, 17. dec. Bivši angleški zunanji minister Eden se je včeraj z ladjo vOueen Mary« odpeljal v Evropo. Še prej je imel razgovore z bivšim guvernerjem države New York, Al Smithom, na kosilu je pa bil s sedanjim guvernerjem Lymannom. PROSLAVA JUŽNE AFRIKE JOHANNESBURG, 17. dec. V Preto-riji so bile včeraj velike slavnosti ob priliki 100-letnice ustanovitve južnoafriške kolonije. Slavnosti se je udeležilo okoli 600.000 ljudi. Odkrili so spomenik prvim kolonizatorjem. Angleški kralj in holandska kraljica Viljemina sta poslala pozdravne brzojavke. NOVA ZELANDIJA ZVESTA ANGLIJI WELLINGTON, 17. dec. Novozelandski ministrski predsednik Savage je izjavil, da bo Nova Zelandija vedno zvesta Angliji iu ji bo tudi pomagala v primeru vojne. Vse pisanje časnikov totalitarnih držav o nekih nesporazumih med Novo Zelandijo in Anglijo je brez podlage. POLJSKE TRGOVINSKE POGODBE VARŠAVA, 17. dec. Poljska je sklenila z Litvo trgovinsko pogodbo, ki bo podpisana v nekaj dneh. Sejm je ratificiral tudi trgovinsko pogodbo z Nemčijo. morani kandidirati na isti listi. Po neuspehu opozicijskih skupin pri zadnjih volitvah v Sloveniji je sedaj prišel čas, da prizadeti z vso resnostjo raz-mišljujejo o novih potih in novih smereh. Vseh Slovencev nikoli nihče ne bo spravil pod en sam klobuk, zdravo politično Življenje v državi in narodu pa zahteva vendarle širšo koncentracijo političnih sil z enotnim programom in vodstvom. Če hočemo bit! progresivno orientirani Slovenci še pozitivna in konstruktivna politična sila za državo in narod, potem moramo po nedeljski katastroli pri volitvah ne glede na stare in propadle po- litične formacije in ne oziraje se na preživele osebe v njih začeti novo politično življenje. Čehi so po državni katastrofi likvidirali vse stare stranke, vse stare voditelje ter se organizirali v novih političnih formacijah, ki odgovarjajo času in novim razmeram. Ta nauk čSR tudi pri nas ne sme biti prezrt Po nedeljskih volitvah je tudi pri nas prišel čas, ko je treba, da stopi na plan mlajša generacija. Kar je preživeto, Je preživeto. Kar je mrtvo, je mrtvo. Adolf Ribnikar. RAZLASTITEV ŽIDOVSKEGA PREMOŽENJA V ITALIJI. RIM, 17. dec. Izdan je bil dekret, po katerem se bo ravnalo pri razlaščanju židovskih posetstnikov. Židje bodo dobili delnice podjetij, ki se bodo obrestovale po 4%. Njihova podjetja pa dobi država, ki bo tudi večinski delničar. PROTIBOLJŠEVIŠKA RAZSTAVA GRADEC, 17. decembra. Včeraj je bi" la tu odprta velika razstava »Usodni boj Evrope na vzhodu«, ki je naperjena proti boljševizmu. Razstavo je odprl okrožni vodja Uiberreither z govorom o bojih nemške Štajerske za nemštvo. UKRAJINŠČINA URADNI JEZIK PRAGA, 17. decembra. Vlada Karpat* ske Ukrajine je izdala zakon, s katerim se razglaša ukrajinščina kot edini uradni in učni jezik. Čehi, Slovaki, Rusi, Nemci. Madžari in Romuni se pa lahko poslužujejo tudi svojega jezika in v krajih kjer je najmanj 40 otrok manjšinske narodnosti, se lahko ustanove manjšinske vzporednice ali razredi. NEMČIJA ZANIKA LONDON, 17. dec. V Berlinu odločno zanikajo vest, po kateri naj bi Hitlerjev odposlanec stotnik Wiedemann ob priliki prihodnjega obiska v Londonu uradno sprožil vprašanje vrnitve kolonij. TAJFUN NA FILIPINIH. MANILA, 17. decembra. Po sedaj uradno izdanih podatkih, je terjal zadnji strahoviti tajfun na otoku Luzonu 352 smrtnih žrtev, še večje pa je število nevarno in lažje ranjenih. Materialna škoda znaša mnoge milijone in za težko prizadete prebivalstvo je uvedla vlada pomožno ak cijo. NEMČIJA IN KITAJSKA BERLIN, 17. dec. Novi kitajski vele* poslanik Čenčej je pri nastopni avdienci pri državnem kancelarju Adolfu Hitlerju dejal, da Kitajska želi navezuti še globlje gospodarske stike z Nemčijo. Hitler mu je odgovoril, da je tudi njegova želja, d3 pride do čim tesnejšega sodelovanja med Nemčijo in Kitajsko. ALEKSEJ TOLSTOJ POSLANIK V SOFIJI SOFIJA, 17. decembra. Avala h vrst vlade se izve, da bo imenovan za nove* ga sovjetskega poslanika v Sofiji Aleksej Tolstoj, vnuk Leva Tolstega. Po volllvah Vera in zadnje volitve. Dr. M. Kori«* piše o tem v zadnji »Slovenski besedi* tole: »Pri pretečenih volitvah je ostala* — prvič v zadnjih petdesetih letih ■'"* vera izven političnega boja. Niti je vero ter kato-Iiško čustvovanje velike več:;K3rntner Freiheitskampfa, samo eno težnjo, namreč preprečiti okupacijo po jugoslovanskih četah vsaj do odločitve mirovne konference, in mi bi jim ne smeli iti na limanice. V tem cilju so koroški Nemci tudi spretno organizirali proučitev koroških narodnostnih razmer po ameriški studijski komisiji, ki se je postavila na njihovo stran že zaradi tega, ker se ji ie zdela čudna naša zahteva po ozemlju, ki ga ob prevratu niti zasedli nismo. Ta komisija nam je največ škodovala in napravili smo veliko napako, ko smo pri pogajanjih v Gradcu februarja 1919. pristali nanjo. Nemci so zahtevali samoodločbo, ker so vedeli, da edino na ta način lahko zmagajo nad Slovenci, ki zaradi nasilne germanizacije, ki se je izvajata nad njimi v zadnjih desetletjih pred svetovno vojno, niso bili dovolj odporni. Da podkrepijo'svojo zahtevo, so povsod v svetu z lažnjivimi vestmi ustvarjali razpoloženje zase, pri tem pa kljub sklenjenemu premirju napadali naše pozicije, da bi kot narod, ki se bori za svobodo, imponirali in vzbudili simpatije. Naš položaj na mirovni konferenci se je zaradi tega zelo poslabšal, četudi smo bili na strani zmagovite antante, med tem ko je bila Avstrija med obsojenci, katerim so se diktirali mirovni pogoji. Da bi naš oslabljeni položaj na mirovni konferenci popravili, smo prešli koncem aprila 1919. na zahtevo političnih či-niteljev v ofenzivo, ki pa je bila slabo pripravljena in je na celi črti propadla. Posledica je bila, da smo se morali iz Koroške umakniti in da so se Nemci maščevali nad našimi ljudmi, čete koroške deželne vlade pa se niso dolgo veselile zmage, že čez mesec dni so bile pregnane z našega ozemlja in pognane v beg, ko se je pričela naša velika ofenziva z regularnimi četami pod poveljstvom generala Smiljaniča in smo 6. junija 1919. zasedli Celovec. Toda v Celovec smo prišli pre-kasnp, morali smo ga izprazniti in za celovško kotlino je bil določen plebiscit. Napaka, ki smo jo storili ob prevratu s tem, da smo odlašali z zasedbo našega ozemlja na Ko roškem,, se ni dala več popraviti, tem manj, ker smo delali napake tudi pozneje pri plebiscitu. Saj niti takrat ni bilo med nami pravega strankarskega premirja. Križevemu potu, ki so ga morali hoditi koroški Slovenci od prevrata do plebiscita in od plebiscita do današnjih dni, so torej krivi tisti, ki so v tistih uso-depolnih dneh zavzemali odločujoča mesta, a se niso dovolj zavedali svoje odgovornosti in dolžnosti do naroda in države. Ko je general Maister hotel zasesti Celovec in Beljak, ni narodna vlada v Ljubljani na to pristala, čeprav bi bila to edina rešitev, marveč je generala Maistra celo ukorila. Nam je torej v odločilnem trenutku manjkalo odločnih mož, mož hitrih dejanj. Vse preveč smo kolebali in se zanašali na druge, predvsem na antanto, češ, naše ozemlje nam itak ne uide. Račun za našo malomarnost morajo plačevati koroški Slovenci, za katere se niti takrat, ko je še obstajala manjšinska zaščita po saint-germainski mirovni pogodbi, ni nihče zavzel —■ kaj šele danes, ko ta pogodba zaradi nastalega položaja ne obstaja več. Ali ni skrajni čas, da ob 20-letnici našega zedinjenja mislimo na to, kako pomagati koroškim Slovencem do narodnega obstanka, tem bolj, ker smo sami zakrivili njihovo usodo? A. B. Težko socialno vprašanje USODA OTROK, KI SO PREPUŠČENI ZARADI SOCIALNE MIZERIJE SAMIM SEBI. — DELAVSKI DRUŽINI JE TREBA S POVIŠANJEM MEZDE OMOGOČITI ZNOSNEJŠE ŽIVLJENJE ■ Delavci so večinoma zelo slabo plača-Jii. Skromni dohodki bi zadostovali ko-'naj zanj in za ženo, a s čim naj preživljata otroke, ki jih je v delavskih družinah navadno mnogo. Žena si mora poiskati kakršen koli zaslužek. Ali si poišče stalen zaslužek v tovarni, ali pa hoti) po hišah kot postrežnica, perica iti Niično. Ker v delavskih družinah o služkinjah, vzgojiteljicah in varuhinjah ni govora, so v teni času otroci prepuščeni sami sebi. Starše vidijo samo zvečer, ko pridejo utrujeni v dela, slabe volje :n nerazpoloženi za vprašanja in kramlja-' "ja otrok. Takšni otroci rastejo brez vsake vzgoje, pogosto telesno in duševno zanemarjeni in prehajajo v vedno večjo posurovelost. Nikoli ne slišijo nič lepega, veselega, nežnega in dušo božajočega Nikoli ne vidijo prijetnega lica Svojih staršev, temveč samo trpkost, ki •se tudi njim prezgodaj zareže v duše m lica. Nekateri starši zapro čez dan otroke "h pičlo odmerjeni in slabi hrani v edini Ntnnovanjski prostor, nekateri pa jih pu~ ste raje zunaj. V obeh slučajih je otrok ^ postavljen premnogim nevarnostim. Kaj počno takšni, brez nadzorstva punčem otroci, lahko pogosto čitamo. AH se norežeio. poparijo, obstrelijo, poloml-■'° ali pa čelu zažgo hišo. 1 /. dolgočasja lotijo najneprimernejših iger. na or: obešanja, boja z noži, hojenja po vrvi itd. Na svobodi puščeni otroci pa se po miii volji potepajo, kar je lahko še bolj usodno. Lahko posia.nejo žrtev prometa, lahko pridejo v rok erazličnim brezvesine-ko pridejo v roke različnim brezvestne-strupi. Kako pomagati temu težkemu stališču delavske žene in njenih otrok? Z vsemi mogočimi navodili o vzgoji in varstvu otrok ne opravimo nič, kajti mati mora za zaslužkom, sicer ugonobita lahota in mraz družino. Vidimo gorje, a pomagati ne moremo drugače, kakor edino z apelom na delodajalce, da naj svoje delavce, družinske očete bolje plačajo, da bodo lahko njih žene ostale doma, ustanovile pravi dom in družino ter se posvetile svojim otrokom, ki imajo vendar tudi pravico do življenja in lepše bodočnosti, nego se jim kaže ob obstoječih razmerah v delavskih družinah. Ženin pobegnil Izpred o!tar]a V Dobrovniku v Prekmurju se je te dni pripetil nevsakdanji dogodek. 20-let-ni precej bogati Franc Prstene se :e med drugimi zagledal tudi v lepo Dorico Klaričevo in jo zaprosil za roko. Domači so se pridno pripravljali na dan poroke. Ko je prišel usodni dan, so se svatje odpravili v cerkev. Vsa vas je občudovala lep par. Že so stali pred oltarjem, ko ie ženin nenadoma planil po cerkvi in izgi- nil skozi vrata. Mlada nevesta se je od jeze in sramu nezavestna zgrudila pred duhovnikom, ki bi jo naj bil poročil. Pobegli ženin pravi, da še noče v zakonski jarem. Jadranska avtomobilska cesta Gradnja jadranske avtomobilske ceste Sušak—Ulcinj lepo napreduje. Nekateri deli te ceste so že dograjeni. Nova cesta bo široka 8 metrov in bo najmodernejše urejena. Cesta bo drugo leto dograjena. Ob tej priliki naj bi se čimprej rešilo tudi vprašanje ceste Maribor—Ljubljana— Sušak. BOMBOm Na obisku v Novem Celiu PAMETEN RAZGOVOR Z »URADNIM NORCEM« O ŽIVLJENJU IN CELO O POLITIKI. — PRETRESLJIVI PRIZORI IZ UMOBOLNICE. Ne, to vpitje ne more biti iz šole. To blazno vpitje prihaja iz umobolnice. V Novem Celju imamo krasno urejeno umobolnico in iz vse države nam pošiljajo v Slovenijo bebavce, božjastneže in omejence.Pri vratih stoji lep močen fant v raševinasti obleki. Bal sem se: pa vendar ni norec? Baje so norci zelo nevarni. Skoči ti za vrat in... Toda fant je gledal pametno in prijazno. Najbrže je strežnik ali kaj takega. Šla sva preko dvorišča. Pokazal mi je poslopja in posebnosti novoceljske menežarije: kras- nega pava, srne, zajce in prašiče redke pasme. Potem sva prešla na bolnike, če so nevarni, sem vprašal. Ne, niso nevarni. pravi fant in se smehlja. No, nekateri že. V tistem poslopju tam so ženske. Okna so zamrežena. Izza mrež v pritličju se stegujejo razkuštrane glave. To so težko bolne ženske. Vse vprek kriče, jočejo, prosijo. V prvem nadstropju so lažje bolne ženske, v drugem otroci. Približava se oknom. Ženske vreščijo. »Daj mi sto dinarjev,« kriči ena..»Zakaj ti bojo?« »Da se peljem domov.«- Cisto jasno ponavlja ta stavek, vse drugo pripovedovanje je zmedeno. Mlado dekle joče in me prosi, naj odklenem vrata. »Pa vendar ta ni slaboumna?« vprašam spremljevalca. Skomigne. Dekle jokaje pripoveduje, kako so jo odpeljali. Pet razredov ljudske šole ima, Pravi,, da ni bolna. »Zakaj so me dali sem? Tu se bo vse podrlo in bomo padle v pekel. Tu je predpekel,« Ne, te besede še ne pomenijo, da je slaboumna. To je res pekel. Nekaj desetin žensk v sobi blazno vrešči, z razpuščenimi lasmi buli jo v prazno, bore se s halucinacijami... Nekaj težkega me tišči k tlom. Nekaj tako težkega. Zakaj mi dajate injekcije? Mi jih boste danes spet? Res ne? Dajte mi nekaj, da bo lahka. Da bom zletela skozi okno kakor ptič...« Prišla je sestra in zaprla okno... Bolnice ne smejo govoriti. Če hočem v oddelek, moram prositi za dovoljenje, ki ga pa najlaže ne bom dobil... Izza zaprtih oken strme vame blazne oči. Neko dekle mc žalostno m nepremično gleda in se smehlja... Kdo so te ženske? Iz kakšnih stanov izhajajo?... In otroci v drugem nadstropju. Kdo so njihovi starši in kasš.ie so družinske razmere? Kakšno vlogo imata v bolezni' alkohol, podedovanosč? Vse to je uradna tajnost. Na poti iz pisarn sem spet srečal fanta. -V pisarni so povedali, da je norec. Pametno sva sc pomenila jaz in norec o življenju in se o politiki.je povedal nekaj pamettiiii. Pravi, da je prišel sem, ker je doma večkrat pobesnel, posebno kadar je pil Nikdar več ne bo pil. Da bi le denar imel za vožnjo. Ne izpuste ga, ker nima denarja... Na poti preko dvorišča sem srečal mrkega moža. Morda je to nevaren norec? Ne, ni bil nevaren in niti norec ni bil... Za menoj; so vreščale ženske z blaznimi glasovi in moj norec je gledal smehljaje za menoj; Vsakemu človeku, ki sem ga srečal do kolodvora, sem pogledal v obraz. Težko je ločiti ljudi v normalne in nenormalne, v nevarne in nenevarne. Nova Šola pri Sv.Treh kraljih nad ^arenbergom Šolske razmere pri Sv. Treh kraljih nad Marenbergom so zelo žalostne. Obmejna vasica do leta 1926. šole sploh ni imela. Otroci so morali hoditi v šolo v Marenberg, k Sv. Jerneju nad Muto aii pa celo k Sv. Lovrencu v Avstriji. Razumljivo je, da so takšne šolske razmere zelo kvarno vplivale na mladino :n. na vse obmejno prebivalstvo. Tega se je zavedala tudi ljubljanska CMD, ki je leta 1926. ustanovila prvo slovensko šob pri Sv. Treh kraljih. Ta šola je v zasebni kmečki hiši. V razmeroma zelo mali sobi je preko 50 učencev. Otroci so zelo siromašni in nimajo niti obleke in Obutve, niti šolskih potrebščin. Za vse to je skrbela CMD, ki ima za narodno obrambno delo na meji neprecenljive zasluge. Podružnica CMD pri Sv. Treli kraljih, ki je tudi zelo mnogo doprinesla k izboljšanju domačih šolskih razmer, je pričela akcijo za gradnjo nove šole pri Sv. Treh kraljih. Ta akcija je uspela, ker se je CMD odločila, da zgradi na meji novo prostorno šolo. Gradnja šole pTi Sv. Treh kraljih na Kozjaku se bo že prihodnje leto pričela. Nova šola bo mogočna slovenska trdnjava, ki bo kljub-. -vala -vsem tujim vplivom. Železniška zveza Pragersko - Medvedce KAKO POMAGATI PREBIVALSTVU OKOLI MAJŠPERGA, MAKOL IN PTUJSKE GORE? Občine Majšperk, Stopno, Jelovec-Makole, Pečke, Dežno in Ptujska gora kljub gosti naseljenosti nimajo ustrezajočih prometnfh zvez. Navezane so samo na postajo Pragersko. Ker morejo ti kraji spravljati svoje deželne prideke samo po razmeroma zelo slabi cesti na železniško postajo, so konkurence nezmožni in je zato prebivalstvo zelo revno. V navedenih občinah se je zato ponovno pojavilo gibanje za ureditev do-vlačilnice Pragersko-Medvedce v železniško progo za splošni promet. Otvoritev postaje Medvedce bi tem krajem približalo železnico za 11 km. Nato bi tudi velika in gospodarsko močna dolina Žetale mogla svoje pridelke voziti preko Majšperka v Medvedce, ker bi se na ta način približala železniški postaji za 15 km. S tem bi prišle imenovane občine v živahnejše prometne stike s trgovskimi središči Maribor iti Ptuj. Postaja v Medvedcih bi bila tudi za železniško upravo rentabilna, saj -je pred leti Tovarna strojil v Majšperku letno prevozila 2500 va- gonov po 10 ton. Dravsko polje bi naložilo nekaj sto vagonov krompirja in žita, občine ob Dravinji pa lesa in kmetijskih pridelkov. Z otvoritvijo osebnega in tovornega prometa na progi Pragersko-Medvedce bi se vse prometne težkoče zelo omilile, ker bi se blago lahko prevažalo po železnici. Fh »Moja žena zahteva, da imam med uradnimi urami pritrjene te-le ostreje okrog stegen 1« Dva otroka sta se zadušila v dimu Zakonca Alojz in Marija Felser s Kozjaka pri Zgornji Kungoti sta odšla zgodaj zjutraj na delo. Doma sta pustila 4-letno hčerko Jožico in 2-letnega sinčka Frančka. Da bi otroka ne zmrzovala, je mati zakurila v štedilniku v edini sobi, kjer so stanovali, dočim sta otroka še spala. Ko se je mati okoli poldneva vrnila domov, je opazila, da se iz sobe vali gost dim. Takoj je zaslutila nesrečo. In res. Cunje blizu štedilnika so se vnele in povzročale tako gost dim, da sta se oba otroka zadušila. Vsaka pomoč je bila brezuspešna. o. Učiteljske premestitve. Po službeni potrebi so bili premeščeni Makso Do-minkuš iz Ljutomera v Cven, Drago Bitenc iz Krškega k Sv. Tomažu v ptujskem okraju in Franc Hajnšek od Sv. Jurija ob j. ž. v Kramarovce v mursko-sob. okraju. Po lastni prošnji pa je bil premeščen šol. nadzornik Aleksander Neržin iz M. Sobote v Kamnik. o. Za ladjedelskega inženirja je na zagrebški tehnični fakulteti diplomiral g. Kveder Drago, dolgoletni član zagrebškega »Triglava«. o. Motorni vlak v Sloveniji. Včeraj je bila prva poskusna vožnja z motornim vlakom na progi Ljubljana—Vrhnika, (ieneralna direkcija je poslala voz, ki je že obratoval. Poskusna vožnja je razočarala, ker je motorni voz rabil za pot v Vrhniko samo 6 minut manj kakor redni potniški vlak. Maksimalna brzina je bila 65 km. Ljubljanska železniška direkcija bo zato zahtevala boljši motorni voz, ki bo odgovarjal našim progam in prometu. o. Nove telefonske zveze. Pri pošti Mala Nedelja je bila uvedena telefonska služba. Brzojavna in telefonska služba je bila uvedena pri poštah Marija Snežna, Sv. Jurij v Slovenskih goricah in v Markovcih pri Ptuju. * o. Ivanjkovci. Vinarska zadruga priredi svoj 14. vinski sejem in razstavo 10. januarja v tukajšnji dvorani pri kolodvoru. Vina je prijaviti do 3. januarja. Mi smo v sredi ormoško-ljutomerskega okoliša in tako bo vsakemu interesentu dana prilika, kriti svojo potrebo v ljutomerskih vinih. c. Na zlato nedeljo bodo dopoldne odprte brivnice in trgovine od 7.30 do 12.30. c. Spet slinavka in parkljevka. V mestni klavnici v Celju sta bili ugotovljeni na nekem biku, ki je bil uvožen iz Prekmurja, slinavka in parkljevka. Zato odreja poglavarstvo popis vseh parkljarjev v mestu, prepoveduje njih prevoz in trgovino z njimi (z govedom, svinjami, ovcami, kozami), odreja, da se psov ne sme puščati na cesto, živinski in svinjski sejmi so spet ukinjeni. Dogon parkljarjev je dovoljen le za klanje in če je žival opremljena z živinskim potnim listom s klavzulo: »Za neodložljivo klanje v mestni klavnici.« Živali v mestni klavnici je treba takoj poklati. Prepovedano je izvažanje parkljarjev, sena, slame, kož, gnoja in vsega, s čimer se lahko prenese slinavka. c. »Peterčkove poslednje sanje« vori-zori jutri ob 18. v Sokolskem domu v Gaberju Sokol, na Štefanovo pa v Mestnem gledališču PJS meščanskih šol. — Božičnico in akademijo prirede jutri ob 16. v telovadnici ljudske šole v Komenskega ulici celjski skavti. — Upokojeni učitelji iz Celja imajo danes ob 16. sestanek v »Unionu«. c. V celjsko bolnišnico so bili prepeljani pekovski pomočnik brez posla Grilc Jože iz Vitanja.'ki se je vsekal v zapestje. — Progovni delavec Mušerlin Jernej iz Bukovja pri Laškem, ki mu je padel na nogo železniški prag in mu zmečkal prste. — Rudar Perme Leopold iz Sv. Krištofa pri Laškem, kateremu je jamski voziček zlomil stopalo, ko se je zvrnil nanj. c. Neznan kolesar je povozil v Bezen-škovi ulici 78-letno vdovo po cinkarni-škem delavcu Toplak Marijo iz Lave. Nalomila si je desno nogo pod kolenom. p. 20-Ietnlco smrti pisatelja Ivana Cankarja proslavi v nedeljo popoldan ob 3. ptujska »Vzajemnost« s predavanjem o Ivanu Cankarju, deklamacijami, s predstavo o »Hlapco Jerneju« in pesmimi, ki jih zapoje pevski zbor železničarjev ',z Ptuja. p. Radijske motnje v Ptuju. V zadnjih časih se pojavljajo velike motnje v radijskih aparatih, predvsem ob 11. dopoldne in zvečer ob 6. Najbrže so temu krive nekatere dame, ki se ob tem času masirajo in ne poskrbe, da sc njihovi masažni aparati blokirajo. p. Tudi Krčevina naj dobi elektriko. Del Krčevine, ki se je priključil mestu, zahteva, da se tudi ta stran Ptuja elektrificira, kot so se že ostali priključeni deli. n. V Londonu organizirajo ekskurzije po Jugoslaviji. Pred meseci se je londonska turistična agencija začela zanimati za izlete po Jugoslaviji. Zato je ta agencija poslala svojega direktorja v našo državo, da pripravi vse potrebno za te ekskurzije. n. Tajnik londonske trgovinske zbornice sir Stevens je prispel v Split, kjer je imel več razgovorov z zastopniki splitske zbornice za industrijo in drugih gospodarskih krogov. i*a$rBhoir OHS&EttB&Bnt&ea Pogfavie o oreveliki skromnosti SKROMNOST IN USLUŽNOST SE NE SME SPREVREČI V HLAPČEVSTVO. — ČE KAJ ZAHTEVAMO, STORIMO TO PREDVSEM ZARADI SEBE IN NIKAR PRI VSAKI ZAHTEVI NE KLIČIMO TUJCA ZA BOTRA. Mariborčani imamo dokaj lepih lastnosti, na katere nismo malo ponosni. Sicer jih imajo drugi tudi, nekateri več, drugi manj, vsekakor se jih večinoma zavedamo. Imamo pa tudi čednosti, ki se jih navadno ne zavedamo, in med te spadata« skromnost in prevelika uslužnost, lastnosti, ki mnogokrat nikakor nista na mestu. Skromni smo, često sebi v škodo, uslužni tudi takrat, kadar ni treba, vsekakor pa smo vse preveč obzirni do tujcev In se vedemo, kakor bi bili tujci vse, mi pa nič. S tem ni rečeno, da ne smemo biti prijazni z njimi, da ne smemo biti uljudni in pc-strežljivi. Te lastnosti mora imeti pač vsakdo, ki mu je na tem, da se dvigne tujski promet, od katerega imajo pri nas tisoči haska. Uslužnost pa se ne sme izcimiti v hlapčevstvo, kar se pri nas vse prepogosto dogaja. Tujec nam je dobrodošel, skrbeti moramo za to, da jih privabimo čim več in da jim nudimo vse, kar bi jih utegnilo pridržati v naši sredi. Pri tem pa nam ne sme biti tujec vse, domačin pa malo ali celo nič. Da smo tujcu na uslugo, ne smemo zapostavljati domačina in tudi ne sebe. Ne pozabimo, da tujec vse vidi in opazuje. Ako uslužnost prekorači mejo. postaja hlapčevstvo, ki odbija. Pretirana obzirnost nikakor ni privlačna, ker vzbuja pri tujcu dojeni, da nam je vse in da si zato sme dovoliti vse. Zato tudi vidimo, kolikokrat tujci izrabljajo nn-4 šo često pretirano gostoljubnost in se vedejo, kakor da bi bili oni tu gospodarji, ki jim je dovoljeno vse. Taki tujci nam ne morejo biti dobrodošli, ker nam več škodujejo ko koristijo. Če kljub svoji skromnosti včasih nad nedostatki v javnem življenju le dvignemo svoj glas, n. pr. kar se tiče stanja naših cest ali zunanjosti stavb ali prometnih kalamitet, se vedno sklicujemo na to, Kai poreče tujec, če pride k nam in vidi ne-dostatek. Torej: zaradi tujca se mora napraviti to in ono, zaradi njega naj se ceste tlakujejo in asfaltirajo pločniki, zaradi njih naj se pota pometajo in popravljajo fasade, zavoljo dviga tujskega prometa naj se urede promenade in očistijo parki in odstrani plevel ob robu cest. Ali zaradi nas in naših someščanov vsega tega ni treba? Ali morda služijo pota le tujcu, ali so pločniki le zanj in so pročelja hiš grda le zanj, mar vidi polomljene plotove le on in se spotika ob kamne in slabo razsvetljenih ulicah na periferiji mesta le tuiec, ki je prišel sem po opravkih ali na oddih? »Kaj poreče tujec!« Tako pravimo dan tia dan. ko se obregnemo ob ta ali oni ne-dostatek in zahtevamo, naj se odstrani, kar nas bode v oči in naj se napravi, kar nam je potrebno. Do tujca imamo obzir, bojimo se. kaj si bo o nas mislil, ne brigamo pa se za to, kaj poreko domačini. Mariborčani, ki nosijo vse dajatve in ki vse javne naprave služijo v prvi vrsti njim. Tujec nam je in nam mora biti dobrodošel in želeti si jih moramo vedo več. Jugoslovanski Meran pa ni samo zaradi tujcev. Saj Maribor ni morda velik hotel, v katerem so tujci vse, Mariborčani pa le natakarji in sobarice, čijih dolžnost je, da služijo tujcu za njegov denar! Kaj poroče javnost, kaj naši meščani, kaj naši davkoplačevalci, to mora biti v prvi vrsti za nas merodajno, kadar zahtevamo odpravo nedostatkov. Če se nam ugodi, se to zgodi zaradi nas samih. Tujci so nam mili in dragi, toda občina ne bo investirala milijonov za javne naprave zaradi tujcev, ampak zato, ker to potrebujemo mi sami. Kar koristi nam, prihaja tudi tujcem v prid, in ne obratno! Otvoritev muzeja V nedeljo dopoldne bo otvoritev meščanskega dela 'pokrajinskega muzeja v mariborskem gradu. K tej svečanosti so povabljeni odlični gosti iz Maribora in Ljubljane. Slovesna otvoritev muzeja bo ob 11. uri. Po oficielnem delu bo ogled novo otvorjenega muzeja. Nov zdravnik na Teznem Z odhodom zdravnika dr. Cijana je bilo Tezno brez zdravnika. V zelo nujnih slučajih, ko je šlo za človeška življenja, so morali klicati zdravnika iz mesta. Zato Tezenčani pozdravljajo prihod novega zdravnika g. dr. Janeza Ruprechta iz Ljubljane, ki bo z Novim letom odpri ordinacijo na Teznem. Zdravnik dr. Ru-precht bo ordiniral v novi Jusovi hiši na Ptujski cesti. * Silvestrov večer Sokola Maribor-matica bo v Sokolskem domu. Nastopili bodo različni umetniki svetovnega slovesa. Predprodaja vstopnic pri »Pufru-ku«. Kultura Razstava mariborskih likovnih umetnikov Likovna umetnost je v Mariboru naj-mlajša umetnostna panoga. Razvila se je kot avtohtona tvornost šele po osvobo-jenju in morala premagati vse začetne težkoče, predvsem seveda nerazumevanje nevzgojene javnosti. Težke boje je 'morala biti v teh dvajsetih letih: često je omagovala in obupavala, toda z mladeniško vero in vztrajnostjo se je kljub vsemu junaško vzdržala in krepko razvila. Maribora si brez likovne umetnosti in stalnih umetnostnih razstav sploh ne moremo več zamišljati. In prav letos, ob dvajsetletnici, smo doživeli največjo od vseh dosedanjih: Reprezentativno razstavo sodobne slovenske likovne umetnosti. Sedaj pa imamo od 8. do 24. t. m. v Beli unionski dvorani razstavo skupine mariborskih likovnih umetnikov: slikarjev Karla Jiraka, Maksa Kavčiča, Ivana Kosa in Zorana Mušiča ter kiparja Franca Ravnikarja. Razstavljajoči umetniki pripadajo različnim generacijam in smerem, vendar je vsem skupno stremljenje po sodobnem razvoju in napredku vštric s celokupno našo slovensko ter sploh evropsko likovno umetnostjo. Struj, ki so obvladale predvojno, vojno in prvo povojno dobo, v njihovih delih ni, kvečjemu so posamezni elementi, ki izvirajo iz njih. Zato tudi ni problematičnega eksperimentiranja, temveč zdravo iskanje zadnjega dozoretja ter dognanja notranjih hotenj. V tem oziru čutimo, kakor na vseh razstavah naših umetnikov, tudi na tej po- membne elemente napredka. Na njej so razstavljena dela, ki prenesejo strožjo izbiro in bi se mogla brez strahu pokazati tudi v večjih in kritičnejših kulturnih centrih. Nekateri izmed razstavijd-cev so se tudi dejansko že uveljavili na večjih razstavah v naši domovini in izven nje. Slikar Karel Ji rak, močna in razgibana osebnost, se nam je predstavi! z desetimi olji; devetimi krajinami in enim portretom. Njegova razvojna pot je vodila 'skozi razne struje in se v zadnjem času nekako ustalila v impresivnem realizmu, odvisnem — kakor vsaka impresija — od razpoloženj, ki se pri njem naglo in krepko menjavajo. To daje njegovim delom razgibanost in raznolikost ter povzroča skoraj na vsaki novi razstavi kaka presenečenja. Danes ga moramo šteti med naše krepkejše slikarske individualnosti. V nekaterih njegovih slikah, kakor so »Most čez Vipavo«, »Buccintoro v Benetkah« itd., prevladujejo mehka, lirična razpoloženja, ki dajejo tudi krepko karakterizacijo slikane pokrajine; v drugih, zlasti »Večeru. ua Griču«, prevladuje bolj epični moment, dočim predstavlja »Jesenska krajina« močno dinamiko in krepke, skoraj smele poteze. Kljub realizmu pa Jirak ni pripovednik, ampak se bolj nagiba k čistemu slikarstvu, ki mu, je barva glavno izrazno sredstvo. Maks Kavčič, ki se sedaj komaj drugič predstavlja Mariboru z večjo Ko- lekcijo, pripada mlajši generaciji, ki teži k idealom zahodnega slikarstva na Izhodu iz impresionizma. Njegova umetnost, ki je tudi zgrajena na barvi, učinkuje večinoma bolj dekorativno, dvodimenzionalno, kar izpričujejo najbolj »Tihožitje« in »Rože«, pa tudi nekatere druge. Ves drugačen pa je v tempera-sliki »Ulica v Pragi«, svojem morda najbolj dognanem delu na tej razstavi, kjer je dosegel globino in tudi v intonaciji dobro podano doživetje predmeta. Med krajinskimi olji pa moramo kot prvo omeniti »Kočo ob Dravi«, v kateri je posrečeno izraženo bistvo pokrajine, časa in položaja. Kavčič je še mlad, ob začetku dozorevajoče poti in se bo gotovo še krepko razmahnil. Ivan Kos je naš najbolj vsestranski slikar. Njegova pot je bila nenavadno razgibana; iz impresionizma je krenil v ekspresionizem in od tu v realizem, včasih celo v naturalizem. Kos je v prvi vrsti pripovedovalec, dasi hoče učinkovati včasih tudi z barvo. V njegovih delih so često skrite ideje, ki ga prešinjajo. Da spričo take razgibanosti ni ustvarjal vedno kvalitetnih umetnin, je razumljivo. Vendar je med njegovimi stvaritvami mnogo uspelih del nadpovprečne vrednosti. Največ je dosegel nedvomno v akvarelu in tu zopet v akvarclnem portretu, ki je ena najtežjih slikarskih zvrsti. Na tej razstavi je njegovo zeio posrečeno delo akvarel »Mak«‘, med olji so najboljše »Hiše v pokrajini«, med lesorezoma je pa boljši »Most v Veroni«. gorati Mušič je med vso skupino najbolj čist samoslikar, ki mu je kolnri-zem na impresivni podlagi glavno iz- razno sredstvo, dasi so v nekaterih nje* govih deli pomešani tudi rahli ekspresivni elementi. Njegove slike so kompozicije njegovih estetičnih in kolorističnih hotenj, zato v njih ne smemo iskati realizma ali celo »podobnosti« z izbran”11 objektom. Objekt mu služi le kot zunanje sredstvo ustvarjalnega hotenja. " risbo in barvo doseže tako razgibanos in notranje ter zunanje ravnotežje. Ma_ z večjo intenzivnostjo. Sedaj razstavu na dela dokazujejo, da je bila to ve n škoda, kajti z vztrajnejšim delom bi bil lahko uvrstil med naše prve mojs-i • Zato ima vse potrebne pogoje; ve 1 ^ strokovno znanje, smisel za limjo kompozicijo sploh in tudi umetniško stvovanje. Razstavil je velik kip> kle« v bronu, namenjen za Ljudsko mopomoč, ki učinkuje tako po kompoz ciji, kakor po izvedbi. Poleg v®1*®" kipa je izvrsten njegov portret »uia. v mavcu. Razen tega razstavlja se o trotni relief in osnutek za kovance. Razstava tako lepo in dostojno rep zentira razgibano skupino razstavhai. in zasluži večjo pozornost Mari ■ > kakor je je doslej deležna. R. R e 11 Jubilej mariborskega obrtnika Nedavno je slavil 30-letnico obrtniškega delovanja ugledni in priljubljeni mariborski krznar g. Peter S e m k o. Že 30 let se izpopolnjuje v krznarski stroki, zato pa ga cenijo kot izvrstnega strokovnjaka, ki se je v krznarstvu strokovno izobraževal tudi v Parizu. Jubilant pa ni znan samo kot odličen krznar, marveč je priljubljen tudi zaradi svoje šegavosti in odločne narodne zavednosti. Ra^io postaja v Mariboru? Koliko lepša bi bila proslava 20-letnice osvobojenja v Mariboru, ko bi sodelovala tudi že tako dolgo obljubljena radijska postaja na severni meji. Ustanovitev radijske postaje v Mariboru bi bila najlepši spomenik ob tako pomembnem jugoslovanskem jubileju. Slovenska beseda in slovenska pesem sta na severni meji nujno ootrebni, čemur pač ne bo nihče oporekal. rMu Mmkkd o&ata najlepše darilo ™ Božič Samoprodaja: Dipl. opt^k E. PETELN Mariaor, G?ajsfti trg 7 Po praznikih brezplačna preiskava oči in zamenjava očal. m. Trgovine jutri ves dan odprte. Združenje trgovcev za mesto Maribor sporoča, da bodo jutri trgovine v mestu ves dan odprte. m. Izprememba posesti. Stanislava Baltič je na Rosenbergovem posestvu kupila od mestne občine parcele za 16.2K0 dinarjev, Marija Frangeš pa za 16.9S4 dinarjev. Zobozdravnik dr. Sedaj je kupil od bančnega ravnatelja iz Semmeringa stavbno parcelo v Dvofakovi ulici za Srajce, kravate, pižame, nogavice, rokavice, zimsko perilo v veliki izbiri. Avgust Hedžet, Maribor. Alkesandrova cesta 9. 170.000 dinarjev. Krojaški mojster Zidarič je na banovinskem posestvu v koroškem predmestju kupil parcele za din 33.545, Pokojninski zavod v Ljubljani pa od Amalije Patemost in Stanka Ambrožiča parcelo v Krekovi ulici za 172.000 dinarjev. Mestni uslužbenec Henrik Žorž ie prodai Katarini Janšek parcelo v mag-dalenskem predmestju za 26.500 dinarjav. a laltlc Radio zanesljivi švedski radijski aparat Samoprodaja ze Maribor in okolico Radio Godec tfrai:a seira trg 6 (Paača Pokojninskega zavoda) m. Sestanek mariborskih trgovcev. V Prostorih Združenja trgovcev v Maribo-ru je bilo lepo uspelo zborovanje, na katerem je predsednik združenja železniških uradnikov govoril o težavah v železniškem prometu. O smernicali sedale prometne politike je razpravljal višji železniški kontrolor g. Žužek. Referatoma je sledila zanimiva debata, v katero So posegli mnogi mariborski trgovci in *•«' s od urarja in juvelirja M. Uger-Jev sin, "Of>bor, Gosposka 15. Proda a tudi na obroke m. Banovinska turistična seja v Mariboru. Odbor banovinskega turističnega sveta ima svojo sejo v Mariboru v ponedeljek, 19. dec., dopoldne. Poleg tekočih poslov bo odbor obravnaval o načrtu dela pri pospeševanju turizma s posebnim ozirom na stanje in potrebe turističnih krajev na področju bivše mariborske oblasti ter o aktualnih nalogah pri pospeševanju zimskega športa glede na interese turizma. m. Ker je ukradeno perutnino prodajala, je policija na mariborskem trgu aretirala 36-letno Marijo Kosi od Sv. Lenarta v Slovenskih goricah. Pri zasliševanju je priznala, da je pri treh posestnikih v Sv. Lenartu ukradla večje število kokoši in jih v Mariboru prodajala. m. Umrli so v Mariboru 73-letna delavčeva žena Marija Potočnik, 26-letna tkalka Marija Pliberšek, 60-letna vdava po orožniškem naredniku Uršula Apries-nig, 23-letna delavčeva žena Jožefa Uran, poldrugoletni delavčev sin Mirko Gajšek, 61-letni trgovec Ernest Zelenka, 54-letna prevžitkarica Katarina Sevšek, 83-letni zasebnik Jurij Pogoreutz, 94-letna zasebnica Ivana Rotter, 79-letni preužitkar Matija Rezman, 76-letna preužitkarica Neža Toš in 62-letni posestnik Jurij Kapun. osip is Rili o urar, juvelir Poudarjali, da je treba v Mariboru kot obmejnem mestu železniški promet čim-izpopolniti. V ta namen naj se usta-^pvi poseben odsek trgovcev in zastopnikov železniške uprave, ki bo proučil Vse dane možnosti. >n Plemenita akcija strokovne organizacije. Podružnica NSZ v Mariboru je izvedla akcijo za obdaritev revnih otrok 5*elavskih družin. S podporo raznih do-“r'h ljudi ie NSZ akcija uspela in bo v nedeljo. is. t_ m_, popoldne ob 17. uri obdarovala 108 delavskih otrok. Pri prireditvi. *i bo v veliki dvorani Narodnega doma, b° izvajan tudi lep program in nastopijo nrvič mali tamburaši. Mlaiceneie ! Maribor, Jurčičeva ulica 8 m. Prva gledališka predstava v novem gasilskem domu v Studencih bo v nedeljo ob 16. s petjem in godbo v štirih dejanjih: »Požarnikova sestra«. Kdor se hoče dobro zabavati, naj poseti to predstavo. m. Ljudska univerza. V ponedeljek, 19. dec., predava s pomočjo lepih skiop-tiičnih slik priljubljeni planinski pisatelj prof. Janko Mlakar o potovanju na Etno in Vezuv. Damsko perilo, nogavice, rokavice, razne garniture, pletenine itd. Avgust Hedžet, Maribor. Alkesandrova cesta 9. m. Okradeni gostilničar. Gostilničarju Francu Blaževiču.iz Mlinske ulice 15 je nekdo ukradel dve suknji. Za tatom ni nobenega sledu. m. Nepošten podnajemnik. Pri Fraicu Beršaku v Studencih je stanoval podnajemnik T. Ko se je ta odselil, je Beršik ugotovil, da mu je ukradel par ženskih čevljev. T. je tatvino priznal in izjavil, da je ukradene čevlje zastavil. AL! MOREMO KOŽO POMLADITI! Poskusile vendar tudi hranilno Solea-kremo pa Vas bo elastična rr.ehkota Vaše kože takoj prepričala. I krema sarni intendanta 32. artilj. polka, Stritarjeva ul. 30. Pismene ponudbe in kavcija se sprejemajo do 28. dec. 1938 do 10. dop. * Iz društva mariborskih upokojencev. Društveni odbor vabi uljudno člane, aktivne drž. in samoupr. nameščence z njihovimi družinami, na društveno božičnico, ki bo v sredo, 21. dec., v Gambri-novi dvorani ob 8, uri zvečer. Obdarovanje revnih društvenih članov, petje, godba in drugi nastopi. Gostje dobrodošli! * Družba sv. Cirila in Metoda sporoča, da je cena v predprodaji prav.var izišlega »Kočevskega Zbornika« za mehko vezan izvod 80 din, v celo platno 100 din. Po Novem letu bo cena povišana za 20 din. Naroča se pri vodstvu CMD, Beethovnova 2, Ljubljana. Poštnina znaša za priporočeno pošiljko 7 din, za vezano knjigo 9 din. Boema dae&a najceneje pri s P urar, juvelir in optik, Velrinjska ul 26 Persija, Smyrna, Bou -cle, juta, kokos, vse velikosti najceneje. Oglejte si izložbo pri ..Oktova" f. havali, eva »•a—♦GMMoa—oatooe&eoacoc- Dpnrl o vHnio n anorlr»£lfJ «>o/lSn(nnSSi * Priložnostni nakup briljantov pri Anton Kiffmann-u, Aleksandrova 11. * Vsi, ki želite siivestrov večer preživeti v prijetni domači zabavni družbi, pridite letos v Narodni dom, kjer vam bo Jadran pripravil res lep zaključek starega leta. Dobra in cenena postrežba je pri Jadranu v navadi. Pridite! * Trgovine na božično nedeljo. Ponovno opozarjamo, da ostanejo trgovine v mestu Mariboru na božično nedeljo, t. j. dne 18. decembra t. 1. odprte ves dan. — Združenje trgovcev za, mesto Maribor. _______ Prinašamo najnovejše kvalitetno blago v damskem in moškem perilu. Avgust Hedžet, modna trgovina, Maribor, Aleksandrova cesta 9. * Čajanke bo prirejal ISSK Maribor počenši od jutri, 18. t. m., vsako nedeljo in praznik od 4. do pol 7. popoldne pri »Orlu«. Take vrste prireditev so se priljubile in postale splošno popularne v vseh večjih mestih. Zato bo naša publika gotovo z veseljem vzela na znanje to novost, ki ji bo krajšala puste nedeij-ske popoldneve. Na objavo (Kundmachung) firme PERC OTO v iltariboru, nar.aSajočo se na zastopstvo Hohnerjevšfc ’ a v,senik, moramo pribiti, da sma zastopstvo teh harmonik opustili iz lastnega nagiba, ker sme prevzeli GENERALKO ZAS&OP-STVO ITAL JANŠKIH TV ORMIC HARMONIK „ELETTEA“ - CASTELFIDARBO ITALIJA. S tem ni imela več HOIINER harmonika v Mariboru nobenega zastopstva in je bilo isto oddano g. Oto Percu, ne pa zato, kakor pravi imenovana ■raatmBMrnocainuB objava, da bi bila tvrdka Oto Perc specialna trgovina za harmonike, mi pa ne, ker so italifanske harmonike ravno tako in že od nekdaj svetovno znane. Generalno zastopstvo italijanskih harmonik Castelfidardo - Ancona - Semgaitia V. WEIXL IN SINOVA - MARIBOR m. Predavanje o angleški radiofoniji. Pretekli četrtek je pred nabito palno dvorano v realki predaval lektor angl. jezika na zagrebškem vseučilišču Mr. Crissold o ustroju in pomenu angl. radia ter o njega vlogi pri oblikovanju miselnosti angl. javnega mnenja. Odlični gost, diplomiranec oxfordske univerze, je zlasti poudarjal demokratično smer omenjene institucije. Omenil je tudi važno v!o- Na dostoineiša darila od urarja in juvelirja UL llger-jev sin, Marioor, Gosposka ulica 15. Prodaja tudi na obtoke go v smeri približevanja prijateljskega inozemstva angl. občinstvu, pri čemer je podčrtal odličen uspeli, ki ga je dosegel pred mesecem dni koncert jugosl. akademskega pevskega društva Mladost-Balkan. Zahvali! se je mlademu znanstveniku predsednik tuk. angl. kluba g. prof. dr. J. Kotnik. * Oficirska menaža v kasarni Vojvoda Putnika, Stritarjeva ul. 30. bo s 1. jan. 1939. oddana v zakup. Mesečni obrat okoli 14.000 din. Pogoji so razvidni v pi- sarno vas stane I liter najii-nejšega likerja! — Holandski esenci za likerje, rum in alkohol. Drogerija KANC. * Gostilna Krempl, furež, divjačina. * Tiskovna založba v Mariboru je sprejela na roke svojega predsednika g. dr. Miloša Vauhnika zahvalo iz pisarne Njegovega Veličanstva kralja Petra 1). za lepo mladinsko knjigo prof. Gustava Šiliha »Beli dvor«, katero je tudi Njeg. Veličanstvo sprejelo v svojo knjižnico. * Akademski p!es 5. I. 1939. pod pokroviteljstvo častnega damskega komiteja priredi Akademska podporna zadruga. Uro! * »t Iz strokovne trgovine M. Ilger-jev sin, Maiibor, Gosposka ulica 15. Prodaja tud na ooroke. * Brez težav deluje Darniol K temu irijetnost pri uporabi; nobenega kuhanja čajev, niti požiranja kroglic in ne grenkih soli. Darniol .ie okusen kakor čokolada. Ne poskušajte z nepreizkušenimi preparati, temveč ureditve svojo prebavo s priljubljenim odvajalnim sredstvom Darmol. — Dobi se v vseli lekarnah. Reg. 25. 801/37 * 2. (božična) štev. »Družabnika« izide 20. t. m. Ob tej priliki izjavlja konzorcij »Družabnika«, da nima g. 11. Rebolj z listom nikakih stikov več. * V proslavo rojstnega dne Nj. Ve!, kraljice Marije priredi društvo »Nanos« v soboto, 7. januarja, v vseh prostorih Narodnega doma »V. Primorski ples«. Ker je čisti dobiček prireditve namenjen predvsem v humanitarne in socialne svrhe društva, naprošamo vse nacionalne in na-rodno-obrambne organizacije, da ta dan ne prirejajo drugih prireditev. — Odbor. 'u * Budilke po din 39.— pri Antonu Kift-mannu, Aleksandrova cesta 11. Nočna lekarniška služba: Lekarna pri Zamorcu, Gosposka ul., tel. 28-12; lekarna pri Angelju varuhu, Aleksandrova cesta, tel. 22-13. SZino * Grajski kino. »Florentina« Paul Hor-giber in Geraldiua Katt. Film posnet v sončni Dalmaciji. * Esplanade kino. »Madame Bovar.v z, prekrasni velefilm. Pola Ncgri, Film ie v nemškem jeziku. * Union kino. »Rdeča plesalka«, reinek delo francoske produkcije. Nedeljo ;:o1 11. matineja. * Zvočni kino Pobrežje. 17. in IS. »Vse za ljubezen«. Magda SchnerJ:r Paul Kemp. Mariborsko Sobota, ob 20: »Kralj na Betajnovi«. Rc-d C. Nedelja, ob 15: »Prevara<. Znižane cc. -. Ob 20.: »Hudičev učenec«. Znižane c -ne. Zadnjič. Ponedeljek: Zaprto. Torek, ob 20.: »Aida«. Red A. Najnovejša slovenska opereta »Vse r.a šalo«, je ‘pristno delo naših umetnikov Gorinška in Jiranka. Začetek na Jadranu (ob iflorju in v hotelu), konec v planili kem letovišču. Šaljivi zaplet!jaji se ob koncu veselo razpletajo. To novost ornravlja mariborska opereta v Hira-stovičevi režiji za Božič. Gospodarstvo Zakaj nima Št. lij domače elektrike? ŠT. ILJ SI ŠE PO 20 LETIH OSVOBOJENJA SVETI Z ELEKTRIKO IZ NEMČIJE. — KAJ JE S SVOJEČASNO OB LJUBLJENIM VODOM ZA SV. LENART IN ŠT. ILJ? V gospodarskem življenju dlakocepstvo nikakor ni na mestu. Vendar pa vprašanje električne razsvetljave v Št liju in nekaterih predelih Slovenskih goric že dalj časa ne pride do zadovoljive rešitve. Brez dvoma vsakogar zelo začudi dejstvo, da si Št. lij po 20 letih osvobojenja še vedno razsvetljuje svoje domove in ceste z elektriko iz Nemčije oz. bivše Avstrije. Dobavo toka v Š:. liju posreduje tamošnja električna zadruga, ki dobiva električni tok iz nemške, elektrarne iz Ehrenhausna, na sar jo menda veže posebna pogodba o dobavi. Krajevni činitelji so sicer že večkrat pokrenili akcijo, da dobijo Št. Iljm še drugi kraji v bližnji okolici električni tok domačega izvora. To svojo akcijo so naslonili na nekatere jako tehtne argumente, med katere je treba prav resno šteti sam državni in narodnostni interes. Žal, doslej akcija še ni rodila nobenega uspeha. Ko se je svojčas postavljal vod do banovinskega posestva na Svečini, je padla prvič resnejša obljuba, da bo ta vod falskega toka podaljšan do Sv. Lenarta in do Št. lija. Tako bi prišle Slov. gorice vključno s Št, Ujem do domačega toka, ki bi verjetno bil tud[ cenejši nego oni, ki ga sedaj dobiva Št lij iz Nemčije. Agrarna reforma Madžarska je danes menda še edina država v Evropi, kjer vladajo v zemljiški posesti izraziti fevdalni odnosi. Pritisk malih kmetov, bajtarjev in kmečkega proletariata pa je iz leta v leto vedno silnejši, tako da se bo končno moraia madžarska aristokracija, ki je lastnica ogromnih zemljiških kompleksov, vdati in pričeti z delovnim narodom deliti zemljo. Doslej se je še vsaka vlada zahtevam delovnih množic po zemlji spretno iz^-nila z obljubami. Podoba pa je, da gre sedaj zares. Sedanja vlada je že izdelala primeren načrt o razdelitvi zemlje ter o delni agrarni reformi. Zanimivo pa je, da Gospodarski položaj nove ČSR Češkoslovaški gospodarstveniki so že tudi statistično obdelali položaj v novih mejah Češkoslovaške. Češkoslovaška j« DO okrnitvi še v naprej ohranila svoj agramo-industrijski značaj. Na sedanjem teritoriju Češke je 37.17% vsega prebivalstva zaposlenega v industriji in obrti, 27.8% pa v kmetijstvu. Na celotnem teritoriju nove republike pa je v industriji in obrti zaposlenih 31.99% prebivalstva, v kmetijstvu pa celo 73.63%, ker sta namreč Slovaška in zlasti Podkarpatska Rusija izrazitejši agrarni pokrajini. Str;>-kovnjaki zato že sedai predlagajo, da se Poleg tega pa bi s tem bili položeni temelji in dana možnost za sistematično elektrifikacijo Slov. goric in še dalje do Prekmurja. Važen gospodarski problem pa je za nekaj let zaspal, dasi bi ga bilo mogoče rešiti s skromnimi sredstvi, k^r bi bila morda falska elektrarna sama pripravljena, zgraditi in postaviti potreben glavni vod za Slov. gorice. Pogodba, ki veže šentiljsko električno zadrugo z elektrarno v Ehrenhausna, nam sicer ni znana. Vendar pa v nobeni obliki ne more biti ovira ter bi tudi ne smela biti ovira, da bi Št. Ilj ne prišel do toka domačega izvora. Vsakomur je vendar dovolj jasno, da ie treba zlasti v obmejnih krajih dati vsaki najmanjši stvari še prav poseben povdarek domačega izvora, kar velja zlasti v gospodarskem oziru. Zakaj v tem pogledu ie treba enkrat za vselej spremeniti sentimentalne nazore, češ da v obmejnih krajih zadošča samo živa domača beseda; ne, to je premalo in ne more odtehtati tujih vplivov. Nujno potrebno je. da so predvsem obmejni kraji gospodarsko neodvisni; v to poglavje pa nujno spada tudi vprašanje izvora električnega toka v Št liju, zaradi česar se še posebno kaže v vsej svoji aktualnosti. na Madžarskem je tudi ta načrt zelo »diplomatski* sestavljen. Za enkrat bo padla pod agrarno reformo samo zemlja, ki je last tujih državljanov, Zidov, delniških družb in bank. Madžarska aristokracija pa bo še nadalje ostala lastnica večine zemljišč. Madžarska agrarna reforma pa se bo verjetno izvedla pod popolnoma drugimi vidiki, kot so to svoječasno storile druge države. Veleposestva se bodo namreč razdelila na manjše komplekse, ki pa ne bodo prišli v zakup pod gotovimi pogoji, ki bodo najemnika vezali, ne da bi si s tem vlada odtegnila pravico do svobodnega razpolaganja z zemljišči. najde med industrijo in kmetijstvom primeren način sodelovanja, ki naj bi dobil izraza zlasti v zunanji trgovini nove republike. Ob okrnitvi je CSR izgubila predvsem precej svoje industrije, in s;cer 76% steklarske industrije, 66% industrije glasbil, 6.3% industrije igrač, 59% tekstilne in 51% papirne industrije. Te ogromne izgttbe nameravajo sedaj nadoknaditi tia ta način, da se bo povečala In izpopolnila ostala industrija, zlasti ona, ki je urejena na električni pogon, zakaj ČSR je po okrnitvi izgubila tudi svoia najmočnejša težišča premoga, ki so bila pred tem najvažnejša pogonska sila za večino industrije. »goM tfenf.cirani državni Jugoslovanska plavalna zveza je verificirala sledeče nove državne rekorde, dosežene v okviru dvoboja z Italijo v plavalnem basenu »Ausonia« v Trstu: 10. septembra 1938: 100 m prosto: I. Smolik (Viktoria, Su-šak) 1.15.1. 400 m prosto: D. Beara (Jadran-Split) 5.54.4. 4X100 ra prosto: reprezentanca Jugoslavije (Mica Radmanovič, Inge Smolik, Neda Krmpotič D. Beara) 5.09.7. 200 m prosto Naja Orlič (Jug-Dubrov-nik) 3.25.4. 24. septembra 1938: 500 m prosto: B. Žižek (Jug-Dubrov-nik) 6.28.4. 800 m prosto: B. Žižek (Jug-Dubrov-nik) 10.32.5. Svečana Izročitev pokala Nj. Vel. kraljice Marije v Budimpešti V nedeljo, 18. t. m., ob 16. bo v slavnostni dvorani madžarskega Ministrstva za telesno vzgojo naroda svečana Izročitev srednjeevropskega pokala, ki ga je poklonila Nj. Vel. kraljica Marija m ki so si ga osvojile zastopnice madžarskega športa z zmago nad Poljsko. Slovesnosti bodo prisostvovali zastopniki obeli vlad, zastopniki športnih forumov itd. Danes zvečer bo plenarna seja komiteja ki vodi tekmovanja za ta pokal; reševalo se bo vprašanje sprejema novih članov, za kar se doslej potegujejo Nemčija, Švica in Romunija. V slučaju pritegnitve 'teh držav v konkurenco bo nastalo iz nje že skoro prvenstveno tekmovanje za naslov prvaka Evrope, saj bodo sodelovale: Poljska, Madžarska, Italija, Nemčija, Švica, Češkoslovaška, Romunija in Jugoslavija.. Rezultati letošnjega tekmovanja so sledeči: Češkoslovaška:Jugoslavija 4:1, PolJska:ČeškosIovaška 5:0 (CSR je pte-dala tekmo brez igre), Italija:Avstrija 4:1, Madžarskarltalija 3:2, Poljska:Ma-džarska 2:3. Vsa tekmovanja so se odigrala v prvoimenovani državi. s. Športni odnošaji med Češkoslovaško in Nemčijo so zopet vzpostavljeni. Borzna poročila Devize. Ljubljana. Amsterdam 2396.66—2411.26, Berlin 1763.73—1780.61, Bruselj 742.94—748.01, Curih 996.45— 1003.52, London 205.85—207.91, New York 437726—4413.57, Pariz 115. /7— 117.21. Praga 150.69—151.79, Trst 231..9 —234.28. Efekti. Zagreb. Drž. papirji: vojna škoda 462—465, 6% dalm. agrarji 88—89, 6% begi. obvez. 89—90, 7% stab. pos. 97—99.50, 1% inv. pos. 99.50, 7% Blair 89—91, 8% Blair 95—97. Delnice: Narodna banka 7800, Trbovlje 180—185, Jadranska 350. rekordi v olavaniu 100 m prosto: B. Žižek (Jug-Dubrov-iik 13.14.8. 1500 m prosto: B. Žižek (Jug-Du- brovnik) 19.48.9. 4X100 m prosto: reprezentanca Jugoslavije (Zmaj Defilipis, Branko Žižek, Boris Potočnjak, Lovro Štakula) 4.17.1. 25. septembra 1938. 300 m prosto: B. Žižek (Jug-Dubrovnik) 3.42.4. 400 m prosto: B. Žižek (Jug-Dubrov-nik) 4.56.5. 4X200 m prosto reprezentanca Jugoslavije (Branko Žižek, Oktavian Mini« Boris Potočnjak, Zmaj Defilipis) 9.29.9. S to listo je izpopolnjen seznam našiti plavalnih rekorderjev, ki pa vendarle ne nudi prave slike naših najboljših plavalcev. ČEŠKOSLOVAŠKI NOGOMETNI SODNIKI GROZE S »ŠTRAJKOM« V češkoslovaških športnih krogih Jt-živahna diskusija glede samostojnosti nogometnih sodnikov. Komisija Češke nogometne zveze se je izjavila, da naj ostane tudi vnaprej sedanje stanje, delegati različnih okrožij pa zahtevajo, da se pri okrožnih upravah določijo posebne sodniške filiale. Sodniki odbijajo ta zahteve ter zahtevajo tudi vnaprej svoja neodvisnost Na tajni seji so celo sklenili, da bodo štrajkali, ako njihovim zahtevam ne bodo ugodili. Ako pride res do stavke sodnikov, ni izključeno, da bodo radi tega za nekaj časa morali prekiniti odigranje nogometnih tekem. V BEOGRADU TRENIRAJO NA POKRITIH IGRIŠČIH Beograjski teniški klub je dal reno hirati igrišča na Sejmišču, kjer bodo odslej lahko vsi beograjski in nekateri igralci iz Zemuna in Pančeva stalno trenira' Ii, tako da bodo obdržali svojo formo 1* pomladansko prvenstvo. s. Športnike in prijatelje športa opozarjamo na družaben sestanek ISSK Maribora. ki bo jutri od 16. do pol 19. v veliki dvorani hotela »Orel«. s. Tenis. Plougman, ki je v semifinalu za pokal švedskega kralja Gustava V. porazil Francoza Boussusa, je sedaj izgubil proti Bolelliu s 6:1, 2:6, 6:1; Šved Rohlsen je dobil proti Brugnonu 3:6» 8:6, 6:3, v doublu pa sta Rohlsen-Boro-tra premagala par Bolelli-Boussus 6:1» 6:4. s. Ferencvaros bo po gostovanju v Zagrebu proti Hašku igral še proti SK Bata v Borovem, s. Slovaška plavalna zveza ie sklenila. da bo razveljavila vse plavalne rekorde, ki so jih dosegli Židi. Tudi v bodoče športni uspehi Židov ne bodo več up°* števani, temveč se bodo šteli kot rekordi oni rezultati, ki jih bodo dosegli naj-boljše plaelrani arijci. KRALJICA MARIJA ROMUNSKA: 101 majejo a. On se je ustavil, tudi Hanka je obstala. Stal sta molče dolgo. časa. Nato je nenadno bruhnilo iz njega: »V6c sem ti povedal, Hanka, ker te imam rad . . .« Hanka je dvignila pogled. V njenih očeh so blestele solze. »Smiliš se mi. Toda jaz še imam fanta, financarja . . .« Satan je dolgo molčal. Nato ji je podal roko. »Srečno, Hanka!« Okrenil se je ter skoro zbežal v bližnji gozd, kjer je izginil . . . Od tedaj Satana niso več videli. Nihče ga ni pogrešal. Le Hanka se je večkrat spomnila nanj, kadar je bila zvečer sama v svoji sobici. Zenski lisko kupujemo In oblačimo nogavice Marsikatera ženska toži, da se ji ib-gavice, četudi morda drage in kupljene pri zanesljivih tvrdkah, strašno hitro trgajo. Toda ali niso ženske tudi same precej krive? Ali storijo vse, da bi jim nogavice dolgo trajale? Prvi začetek vsega zla tiči že v nakupu nogavic. To je zelo važna reč. Predvsem je treba paziti na velikost nogavic. Premajhnih si nikar ne kupujte! Čim tanjše so, tem natančneje se morajo prilegati nogam, da se z nepotrebnim vlečenjem ne poškodujejo. Seveda se tudi predolga nogavica rada trga; naguba se in podviha ter tako bolj tre v čevlju. Stopala nogavic imajo navadno številko, po štev. čevljev in tako si lahko izberemo velikost, ki ustreza naši nogi. Prav tako važna kakor velikost stopala je tudi dolžina nogavice. V Ameriki prodajajo nogavice vseh velikosti, stopala vedno v treh velikostih in prav tako meča. Toda tudi pri nas lahko dobimo primerno dolžino nogavice, samo če skrbno izbiramo. Po dobrih izkušnjah iaj sega nogavica do polovice stegna; tako so tudi navadno prisposobljeni podvez-ni pasi. Samo tako se nogavica zgoraj ne trga. Zato je važno, da si dobro ogledamo dolžino meč pri nogavici, preden jo kupimo. Dobre nogavice se poznajo po prožnosti pentelj. Če jih nategnemo, se pentlje raztezajo, kakor bi bile iz gume, namesto da bi se napenjale, kakor da se hočejo pretrgati. Zato moramo prodajalko prositi, da nam napravi ta poskus; če se brani, je že to samo po sebi slabo znamenje. Nove nogavice je dobro namočiti v mrzlo vodo, preden jih začnemo nositi. Vodi lahko pridamo malo sladkorne moke, približno žlico na liter. To podakša nogavicam trpežnost. Enako važna je skrbnost pri oblačenju nogavic. Ne smemo jih nategovati takoj po vsej dolžini, temveč obleči moramo na stopaio zvito nogavico ter jo potem oprezno potezati na meča. Pazimo tudi na nohte; ti so pretrgali že mnogo sicer najtrpežnejših nogavic. Na podvezo zapenjamo nogavice tako, da podvezo zrahljamo, da ni napeta, ter zapnemo gornji del nogavice tako, da je na tistem mestu dvojna; nato šele podveze nap-nemo, kakor je treba. Po kameri strani hodi gospod? Po levi, porečete, toda tako iahko se ne da odgovoriti na to vprašanje. Navadno hodi gospod na levi strani, ampak na hodniku ob vozni cesti varuje vedno gospod damo pred voznim prometom, hodi torej po desni strani, ako je ta stran ob cesti. Po stopnicah gor gre gospod spredaj, dol pa dama. V restavracijo ali kavarno stopi prvi gospod, da poišče čimprej dami prostor, in pri vratih, ki se odpirajo navznoter, gre gospod tudi naprej, da jih odpre in podrži. Seveda pusti damo, da gre naprej, on pa za njo. V avtomobilu sede gospod na desno stran dame. Zakaj? Avto se navadno pripelje na desno stran. Potem lahko gospod prvi skoči iz voza in poda dami roko. ko izstopa. V gledališču, na koncertu in v kinu prepusti gospod svoji dami vselej boljši prostor. Torej v loži, kakor se samo po sebi razume, sprednji prostor, v pritličju in na balkonu prostor, ki je bližji sredini. Drugače pa sede gospod vselej in povsod na levo stran dame in hodi na levi strani. majhne in komaj vidne ostroge. Medtem ko ima star petelin ali stara kokoš puste, hrapave noge in dolge ostre ostroge. Mlad puran ali mlada pura ima gladke višnjevosive, mehke noge in prav male ostroge. Star puran ali stara pura pa ima puste, hrapave noge in večje ostroge. Mlada gos ali raca ima bledorumen. mehek kljun, mehke in tudi bledorume.ae noge. Stara gos ali stara raca ima oran-žno-rumen kljun in noge. Po teh znakih ločiš lahko mlado žival od stare. Božična kuhinja Sadni kruh. Operi in skuhaj približno K 1 suhih jabolk ter prav toliko suhih hrušk in sliv. Kuhano in ohlajeno sadje (slive še poprej izkoščiči) zreži na drobne rezine ter ga daj v večjo skledo. Nato dodaj po eno ah dve pesti poparjenih in olupljenih mandljev in lešnikov ter na polovice razklanih orehov, 4—5 na drobne kocke zrezanih reberc čokolade, na rezine zrezanih suhih fig in datljev, 1—2 pesti rozin in cveb (cvebam lahko poprej odstraniš peške), nekoliko drobno sesekljanega orancinija in citronata ali citro-novih lupin, malo cimeta in sladkorja po okusu. Vso to maso zalij s slivovko in rumom, tako, da bo precej vlažna, nakar jo pokrij s prtičem in pusti počivati. Nato napravi testo za mlečni kruh in ga pusti vzhajati. Del tega testa odreži in ga vmesi v sadni nadev, da med sadjem popolnoma izgine. Iz ostalega testa napravi več po pol prsta debelih krp. Na nje enakomerno razdeli nadev in ga zavij, tako da nastanejo podolgovate manjše štruči-ce. Pusti, da vzhajajo, nato jih položi na pekači s šivi navzdol, jih pomaži z raztepenim jaicem in peči v precej vroči pečici približno dve uri. Pravilno pripravljen in dobro pečen sadni kruh ostane po več mesecev sočen in užiten. Rumovi bonbončki za božično drevo. Z majhnimi stroški lahko napraviš sama veliko množino prav okusnih in prikladnih bonbončkov za božično drevo. Zmehčaj na robu štedilnika 6—8 reberc čokolade. Ko je mehka, ji dodajaj sladkornega prahu, ki ga z žlico vgneti v čokolado. Od časa do časa prilij par kapljic ruma. Ko dobiš iz tega neko dovolj krepko testo, ga pregneti še malo z rokami, nato pa postavi za lU ure na hladno. Medtem si pripravi kos čiste šine, tanek nož in več gladkih snažnih papirjev, katere položi na deske. Nato jemlji ®olitlZra testo kos za kosom iz sklede ter naglo zvaljaj na šipi za ploščino dinarskega novca debele štručice in jih zreži na prst debele koščke. Te koščke oblikuj z nožem in prstom v ploščate in nekoliko podolgovate bonbončke. Polagaj jih na papir in ko si gotova, jih daj sušiti na zmerno topel prostor, kjer jih pusti 2—3 dni, da se popolnoma strde, sicer se lomijo pri zavijanju. Lešnikova potica. Naredi kvašeno testo ter ga pusti, da vzhaja. Medtem pripravi nadev. Polij 'A kg olupljenih ter | fino zrezanih lešnikov z lU 1 vrele sveže smetane. V kozico pa deni 25 dkg sladkorja, V s 1 vode in košček vanilije ter pusti, da vre. Ko se že precej gosto potegne, zamešaj vanj poparjene lešnike, potem pa odstavi, v ohlajene zamešaj eno jajce. Dobro vzhajano testo zva’jai precej tanko in ga .namaži z nadevom. Tesno ga zavij, deni v pomazan model in postavi na topel prostor, da vzhaja. Nato ga namaži z jajcem in peci v srednji vročini približno 1—l1/* ure. Keksi. Mešaj četrt ure 6 dkg presnega masla, 2 jajci in 25 dkg sladkorja z vanilijo. Potem dodeni pičlo 1U 1 kisle smetane, 54 dkg moke in 1 dkg pecivn-ega praška. Deni testo na desko, potreseno 7 , moko, ga zvaljaj za Y< cm debelo, raz- i reži z različnimi majhnimi vzorčki in zlo-j ži vse izrezane kose na pločevino. Ostanke zopet skupaj zloži in zreži. Peči v n'e j zelo vroči peči. 1 Vanilijevi rožički, Deni na desko 14 dkg presnega masla, 14 dkg moke, 7 dkg 'sladkorja, malo limonove lupine in 14 dkg 'drobno zrezanih mandeljnov: vse to z nožem dobro zdrobi, prideni še eno drobno jajce in naredi urno testo; iz testa naredi majhne rožičkc, zloži jih na pločevino i« 'speci v precej vroči pečici; še vroče povaljaj z vanilijevim sladkorjem. Kako spoznate mlado perutnino od stare? Mlad petelin ali« mlada kokoš ima lepe gladke bledosivc ali rumene noge. Kako si pomagamo, če prične j korenine pri končnicah gniti | Prišel je čas, ko se lahko oko meščanke opaja še samo na rastlinah v sobi. Zunanja priroda spi. Mnogokrat pa se zgodi, da prično korenine pri tej ali oni lončnici gniti. Temu se ognemo, če pazimo, da rastlina nima prevelikega lončka. Prevelik kakor premajhen škoduje. Kakor hitro opazite, da so začele korenine gniti, morate rastlino vzeti iz lonca in korenine oprati z mlačno vodo ter previdno obrezati vse obolele poganjke. Potem jo presadite v manjši lonček, ki ste ga napolnili s svežo prstjo. V začetku presajene rastline le malo zalivajte, kajti sicer bodo vseeno dalje gnile. Uazml delovnega prava OD SVOBODNE POGODBE PREKO STROKOVNE ORGANIZACIJE DO INTERVENCIJE DRŽAVE. — POTREBA KODIFIKACIJE DELOVNEGA PRAVA mogla odstraniti gospodarske neenako- Za »Slovar češkoslovaškega javnega prava«, ki je izšel v Brnu, je napisal sedanji predsednik CSR dr. Emil H a c h a članek o razvoju delovnega prava, v katerem pravi: Staroveške delovne razmere so za razvoj delovnega prava brez pomena. Začetek in izhodišče razvoja je tako imenovana svobodna delovna pogodba, katero je priznavalo že naravno pravo, fi-ziokratizfem in zlasti gospodarski liberalizem kot edino dopustno in narodnogospodarsko zdravo podlago delovnega razmerja. Svobodno delovno pogodbo sta sklenila delodajalec in delojemalec kot dva pravno popolnoma enaka in enakovredna partnerja. Toda ta idealna enakopravnost pri sklepanju pogodbe ni Satje Ivan Potrč. Pred dnevi, nekaj po prvem, ko sem se vrnil opoldne domov, sem našel na mizi knjižni oglas. Razgrnil sem ga v tihem in radovednem pričakovanju, kakor napravim to vselej, kadar napoveduje knjižni oglas novo slovensko knjigo. Nove knjige so bile zame vedno nekak kazalec, ki je sproti kazal, v kolikor se je naše kulturno življenje dvignilo in v kolikor se je morda pomaknilo nazaj. V teh svojih pisarijah sem hotel upodobiti življenje, ki je okrog mene, v pra- vi neizkrivljeni podobi, kak-šno je. Če je katera teli pisarij kričala v svet, je kričala, ker je kričalo življenje samo, če je bilo v njej kaj problematike, jo jc v pisarijo prineslo življenje samo. Vedno je v tem življenju kaj neuravnovešenega in napetega. Ljudje živijo, se imajo radi, se sovražijo, se vlečejo iz blata ali pa sami lezejo vanj, upajo in obupajo, se rodijo in umirajo... celo pesem tega bi iahko napisal. Zame je bila ta pesem vselej tisti pekoč problem, ki me je žgal in ki mi je dal redkokdaj popreje mir, dokler ga nisem prenesel v podobi na papir in se ga rešil. Nikoli pa nisem prinaša! tega življenja na papir takšnega, kakor sem ga samo videl, vedno sem ga prinesel z vso nerešeno problemtiko, ki je bila v njem. Morda bomo kdaj po tej podobi spoznali sebe in takrat videli vnaprej. In ta podoba je morala biti nepotvorje- na, če je hotela kaj povedati. Stavka, ki bi ne mogel izpričati življenja, nisem mogel nikoli napisati. Resnica, resnica in sama resnica, vse za resnico, kakor je nekoč povedal Hus, to je hotel vedno biti temelj vse moje pisarije. Obrnil sem knjižni oglas in prebral, da napoveduje najnovejšo, pravkar »izišlo« največjo arabsko »Sanjsko knjigo«. Pograbil sem oglas in ga že hotel dati sinku, da bi si napravil iz njega »pekel in nebesa« ali katero koli igračo, ki jih zna napraviti iz papirja, ko. sem zagleda! na notranjih straneh oglasa napisano z debelimi črkami: »Če te morijo skrbi, zakaj ne vprašaš za svet svojih sani?« Stoj, bravec, in beri! Tista založnica, ki je včasi izdajala Garibalda Garibaldinija, Rinalda Rinaldinija, Ciganovo ošveto, Velikega vseznalca in kar je še bilo takih knjig kdaj pri nas z namalanimi podobami na prvi strani, se ni strašila ogromnih stroškov, ampak je izdala v tretji, pomnoženi in z najnovejšimi odkritji izpopolnjeni izdaji z mnogimi slikami opremljeno »Sanjsko knjigo«, ki je sestavljena po najboljših arabskih in egiptovskih virih z navodili za igranje v loteriji. Potlej piše, da je treba vprašati svoje sanje, če hočeš da ti bo jasna bodočnost in če hočeš spoznati skrivnostne poti bodočnosti. Tudi kako je in bo s tvojo ljubeznijo, kaj boš dosegel v življenju in kdaj ter kod boš potoval in kje tiče tvoji sovražniki, vse to vedo sanje. Samo vprašati jih je treba za svet. Kratek trenutek in, obšlo me je spoznanje. Vse moje dosedanje delo se mi je zazdelo od muh. Kaka sreča, da že nisem napisal deset knjig! Vse to, kar sem delal do danes, je bila zmota. Treba bo to povedati javno. Kaj morem in smem govoriti jaz o življenju, ki sicer poznam nekoliko naše bede ter pišem o njeni, če nisem nikoli pisal o sanjah, ki so jiii sanjali lačni siromaki. Prav verjetno, da bi prikazal življenje naših kočarjev v povsem drugačni luči, če bi vselej vprašal za svet njihove sanje. — Preljubi Cankar, dvajset let po tvoji smrti je dobil slovenski literat knjižni oglas za »Sanjsko knjigo«. Tisti, ki mi ga je poslal in napisal pod ime »književnik«, gotovo ve, zakaj mi jo je poslal. Ti si dosti pisal o sanjah, ki so jih imeli tvoji ljudje. Kritiki so včasi pisali, da sploh samo sanjaš, da si premalo rea’ist. Tisti kritiki pač niso videl’ naprej, niso poznal sanjskih knjig. Treba bo odposlati naročilnico. Ko bo prišla knjiga, bom vzel v roke tvoje »Podobe iz san ;■< in listal. Jasno mi bo postalo vse. kar ie ostalo v t?j knjigi zabrisano, kakor si zapisal. Lahko je to moje življenje malo zavoženo. Nikoli pač nisem poslušal sanj. — Imeli smo doma sanjsko knjigo, stara jc že bila in oguljena kakor kakšna stara čarovnica, a sem jo nekoč zgolj iz mladostne objestnosti in vsegavednosti pognal na ogenj. Mislil sem takrat, da vem vse, da mi ni treba poslušati sanj, da so sanje stare babnice. Dosti let je bilo treba in treba je bilo biti brezposeln in še marsikatero nadlogo prestat1, ko sem končno prišel do prepričanja, da s sanjami ni kar tako odpraviti. sti med delodajalcem in delavcem nit? pri sklenitvi pogodbe, kaj šele za časa trajanja delovnega razmerja. Z napredujočo industrializacijo se i« stopnjevala zlasti odvisnost tovarniškega delavca od njegovega delodajalca, in teoretično enakopraven partner se moral — če je hotel preživljati sebe T svojo družino — podvreči težkim delovnim pogojem in je bil eksistenčno prisiljen, vdati se v še tako neugodno delovno razmerje, čigar vsebino, ki je v splošnem delovna pogodba ni natančneje določevala, jc svojevoljno določeval delodajalec. Osnovna hiba v načelu svobodnega delovnega pogajanja je predstava, d; gre pri njem v bistvu za zamenjalno po- | Kaj bi bilo samo s človeško zgodovino-če bi ne bilo sanj in planetov in zvezdnih ! konstelacij? Težko je reči, kako bi Alek-' sander Veliki ustvaril brez njih svetovni imperij? In kaj bilo s sodobnimi in1' periji brez moderne znanstvene astrologije, ki jo potrjujejo bleščeča imena sodobnih učenjakov, kakor piše na oglasu. Že vidim, da bo treba opustit’ suhoparni materializem in se pogiobhiv enoto: Duh, Sila, Snov, iz katerih sledi-Duh, Duša in Telo, če bom hotel, da P1, bodo še ljudje kaj verjeli. Zakaj bi me bilo sram, saj se tudi sodobna evropsk'1 politika odvija v znamenju »Sanjskih knjig.« V uredništvih ne bomo več navijali radioaparatov in lovili telegramov. Km hali bomo kavo in pisali, kar nam booo pokazali kavini sesedki. Umetnikov n.e bo treba več intervjuvati, ampak poglci dati bo treba samo na umetnikovo d!3• Prešeren je irncl na priliko mehke. «* ženske roke. Diplomatom pa bo Te gledati na prste in nohte. 1 udi bom iskal snovi za svoje povesti v zi' l jen ju, v tistem navadnem m vsakThuj- ■ življenju namreč, ampak naročij si b° »Sanjsko knjigo« in po sanjah jjnaKo , ki bodo nastopali v dramah in povesi-, bom reševal krvavo in sodobno rcsrhLJ_ nost. Ce se sanje obnesejo v politiki, J ' kaj se ne bi v umetnosti, ki je bila veci bolj »sanjska«. O zlati vek zdaj ne samo evropski P litiki, ampak tudi muzam krams« -pride! sodbo, pri čemer se daje ena stvar za drugo (delo za plačilo). V resnici pa daje delojemalec s svojo pogodbo delodajalcu na razpolago svojo delovno energijo, ki je od njegove osebe neločljiva in daje na ta način svojo osebo v oblast delodajalcu. Tu je govora o razmerju moči. Izkušnja je pokazala, do kakšnih uničujočih posledic za delavca je pripeljala tako imenovana svobodna delovna pogodba, ki je omogočala izkoriščanje delavca do potlačitve njegove človečansko časti. Treba pa je bilo dolgega razvoja, preden je prišlo do odstranitve načela svobodnega delovnega pogajanja in do one tako rekoč svečane izjave versajske mirovne pogodbe, v kateri so vsi mirovni pogodbeniki priznali, da »ni smatrati dela enostavno kot blago ali trgovski predmet«. Vedno bolj in bolj civilizirane države so priznale nujnost, da država ne sme prepustiti ureditve delovnih pogojev svobodnemu sporazumu obeh .ton-trahentov delovne pogodbe, temveč da mora z neposrednim ali pa posrednim posegom v stvar ter s svojo zakonodajo zaščititi »telesno, moralno in intelektualno blagostanje tistih, ki delajo za mezdo«. Razvoj delovnega prava se nam kaže kot veriga korektur škodljivih posledic svobodne delovne pogodbe. V tako imenovani socialnopolitični ah delavsko-zaščitni zakonodaji se je polastila drža-va z različnimi metodami in tudi iz različnih razlogov delovnega razmerja prizadevajoč si zdaj na eni, zdaj na dragi strani odstraniti ali vsaj ublažiti grozečo škodo. K tej nedovoljni državni pomoči se je pozneje pridružila samopomoč delojemalcev, ki je — združena v manjših ali večjih društvih — kljubovala gospodarsko močnejšemu delodajalcu že samo .s svojo številčno močno organizacijo, katere tehtnost je tem večja, kolikor večji politični vpliv je z rastočo demokratizacijo držav dobival delavski sloj. Ured:-tev delovnih pogojev s kolektivno pogodbo in organiziran gospodarski boj so glavna sredstva težnje po samopomoči delojemalcev za izravnavo gospodarske in končno tudi pravne neenakosti med delodajalcem in delojemalcem. Toda niti zaščitna pomoč države -liii samopomoč nameščencev v celoti ni ni-česa spremenila na dejstvu, da je stala delodajalcu nasproti vrsta pravno izoliranih delojemalcev, ki jih je družila samo dejanska skupnost interesov. Ta nte-resna skupnost je dobila v najnovejšem času svojo pravno organizacijo v delavskem zaupništvu v obratu, v katerem se ne uveljavlja samo zakoniti organ, temveč tudi nosilec različnih pravic, s katerimi priznava zakonodaja nameščencu delen vpliv na notranje razmere v obratu. Nadaljnja, v mnogih državah še nedosežena razvojna stopnja so paritetne (enakopravne) organizacije delodajalcev in delojemalcev, katerim priznava zakonodaja določen vpliv na splošno ureditev gospodarskih razmer, tikajočih se interesov delovnega človeka, Te organizacije pa se ne uvrščajo v delovno, temveč v gospodarsko pravo. Norme delovnega prava, ki so se le polagoma in priložnostno uveljavile, ne nudijo v večini držav nikake enotne slike. Mogoče jih ne obvladuje enotna misel; v njih ni nikakega sistema, in po večini so raztresene po različnih socialnih zakonih. Kodifikacija delovnega pava je šele naloga bodočnosti. odpade. — Francoske kolektivne pogodbe predstavljajo posebno vrsto delavske zakonodaje, ki pa je neenotna in zato manj učinkovita. Mnoge kolektivne pogodbe pa so tudi podpirale konkurenco med podjetji. let robije in 5 let izgube častnih pravic, k čemur je zagovornik javil priziv. a Izbol/šanje soc, zaščue zasebnih nameščencev na Banskem predvideva nov zakon, ki na najsodobnejši način ureja razmerje zaseb. nameščencev. Zanimivo je tudi. da zakon priznava vdovam in sirotam pravico do nadaljnje plače pokojnika za 3 mes., če je bil nameščenec v službi pri podjetju že 3 leta. Nameščenec ima pri izstopu iz službe pravico, zahtevati spričevalo, ki mora označevati dobo zaposlitve, področje dela, plačo in vzrc'- ukinitve službenega razmerja. Tvrdke ne smejo razpisovati služb po časopisih brez fočnejših pogojev. V oglasu mora biti navedena tudi minimalna plača, S mBESSSI 3S5EE3&223EESB1 Francoske kolektivna pogodbe V Franciji je izšel prvi zakon o kolektivnih pogodbah 1. 1919., prepuščal pa je sklepanje takih pogodb prosti volji obeh strank. Zakon zato seveda ni ponesel zaželenih uspehov. Bistveno spremenjen zakon pa je izšel 1. 1936., ki določa, da brez kolektivne pogodbe p.i več delovnega razmerja. Vsebina teh pogodb je zelo zanimiva, ureja pa predvsem vprašanja, ki v zakonih niso urejena. Obratni zaupniki smejo biti samo francoski državljani, stari nad 21 let in v podjetju najmanj leto dni zaposleni. Delavci imajo v tovarni marsikje ori-tožne knjige ter knjige za predloge m želje. Sestanki med zastopniki podjetia in zaupniki delavstva so obvezni. Delavci lahko vsak trenutek vzamejo zaupniku njegovo funkcijo. Delodajalec je dolžan, da se pri najemanju novih delavcev poslužuje samo posredovanja borz dela ali strokovne organizacije. Pri novih namestitvah imajo prednost odpuščeni, ponesrečeni in oboleli delavci, ki so poprej iz važnih razlogov delo zapustili. Z odhodom v vojaško službo delovno :az-merje ni ukinjeno, temveč samo prekinjeno, Upravičene zamude do 15 min. nimajo nlkakih posledic. Pogodbe poznajo tudi posebne odpravnine. Uveljavljalo je načelo enakih plač za enako delo. Tudi razlika med moškimi in ženskami «2 p F ce'>3:;o?ta sodišča ■J 38-Jetni mali posestnik in delavec v zdravilišču v Rogatcu Drofenik Franc iz Stojnega sela je stal že pred poroto, ki ga je oprostila uboja svaka. Zdaj je prišel pred celjski mali senat, da odgovarja za uboj svojega drugega svaka. •- 1. novembra. na dan Vseh svetnikov se je vrnil Drofenik iz Rogatca in ni prinesel ženi vsega, kar je želela za kuho. Denav je potreboval za obrok posojilnici. Z ženo se je prepiral, potem pa odšel po lesnike. Ko se je vrnil domov, je zaslišal s ceste svafta Šolterja Martina, ki je prihajal iz goše in klical: »Ani biks! Ti si me naznanil orožnikom ...« Šoiter in Drofenikov! so bili že dolgo sprti radi neke zapuščine in Drofenik je javil Šolterja orožnikom radi tatvine. Priče so povedale, da je bil Šoiter vedno izzivalen in je že večkrat klical Drofenika na korajžo. Ta dan is pa Drofenik res pograbil železen drog m slekel na cesto, ki teče.107 metrov od hiše. Šoiter je že utihnil in šel svojo pot prot: Sv. Florjanu. Drofenik ga je poklical. Šoiter je dvignil roko, da bi udaril Drofenika, ta pa je že zamahnil z drogom in s tremi udarci svaka ubil. Lobanje mu ni prebil, pač pa so se mu pretresli možgani in kri se je razlila. — Drofenik je z 38 Teti že starec. Ves je strt. »Srčno obžalujem,« pravi in joče. Slabo se zagovarja in ne iz-gleda baš pameten. Vendar pa zdravnik ni mogel ugotoviti, da bi za dejanje ne bil odgovoren. — Sodniki so mu prisodili 5 1. Lutkovni oder Sokola I. Maribor igra jutri, v nedeljo, ob 15. uri prelepo zabavno otroško igrico. 1. Sokol Maribor-Matica obvešča n poziva vse članstvo, naraščaj in deco, da se udeleži izredne slavnostne seje, ki se bo vršila v nedeljo, dne 18. t. m.. ob 10. uri dopoldne v dvorani Sokolskega doma. Zdravo! 1. Sokolsko gledališče v Rušah ponovi na splošno željo občinstva v nedeljo ob 15. igro s petjem in godbo v 3 dejanjih: »Pesem s ceste«. Prva vprizoritev dne 4. t. m. je dosegla v Sornikovi režiji popoln uspeh in ie bila po sodbi občinstva ena najuspelejših predstav na ruškem od.u, kar so potrdili tudi aplavzi pri odprti sceni. S popoldansko predstavo hočejo dati ruški igralci priliko okoličanom, ki v tako velikem številu posečajo vsakoletne predstave na letnem gledališču, da si ogledajo tudi predstavo na odru v Sok. domu. Kdor se hoče dobri dve uri izvrstno zabavati, naj ne pozabi poseliti nedeljsko predstavo. Nedelja, 18. decembra. Ljubljana: 8. Vesel nedeljski pozdrav; 9.15 Kmečki trio; 10.15 Dvofakov ameriški kvartet v f-duru; 10.45 Bežigrajski pevski zbor; 11.30 Koncert RO; 13.20 Koncert opernih spevov; 17. Kmetijska ura; 17.30 Vesel domač koncert; 19.50 Klavirski koncert; 20.30 Ura skladatelja F. Hochreiterja; 21.10 Dvorakova simfonija »Iz novega sveta«; 22.15 Koncert Radijskega orkestra. Ponedeljek, 19. decembra. Ljubi; a-n a: 12. Pisano polje; 13.20 Opoldanski koncert Radijskega orkestra; 18. Zdravniška ura 18.20 Koroške narodne pesmi; 20. Večer Viktorja Parme; 21.15 Reproduciran koncert; 22.15 Prenos lahke glasbe iz restavracije »Emone«. X Nadgrobni spomenik, ki joče. V Varšavi so postavili spomenik, ki je vsekakor edinstven na svetu. V znak spominjanja na neko poljsko princezo, ki je bila svoj 'čas ujeta na Kavkazu in tamkaj umrla v ječi, je njena družina postavila spomenik, ki joče. V spnmeniku je namreč posebna priprava, ki vsako minuto izpušča nekaj kapelj, da kanejo skozi oči kipa. Stote smhda Miško Kranjec Šen po zlati svobodi sega v mojo najbolj zgodnjo mladost, ko so mi dali v roke vajet in z vajetjo kravo, ki sem jo moral pasti; tri ure zjutraj in tri ure na večer; vmes sem moral paziti na svojega mlajšega bratca, zjutraj pa, preden sem gnal na pašo in zvečer, ko sem se vrnil, sem moral pomagati materi v kuhinji. Bilo je dovolj časa, da sem sanjal o svobodi, samo svobode ni bilo nikjer, dokler se nisem naposled uprl in pobegnil; vrnila me je šele noč in lakota; spomnil sem se, da so naši sedli k mizi, da je mati prav tisti dan prinesla na mizo mlečne žgance; jaz pa setn bil tako obupno lačen; pljunil sem na svobodo in se vrnil k čeprav revni mizi. Tako je bilo tudi kasneje, vsa leta so šla v tem znamenju: ali svoboda, ali kruh. Kadar sem zasanjal o svobodi in se je v tudi oklenil, so me postavili na cesto. Šla so leta, vedno enaka drugo drugemu; če sem se lotil svobode, sem se moral sprijazniti z lakoto. In ker sem se večji del odloči* za svobodo, sem moral vedno čakati pred zaprtimi durmi, da se me K'do usmili in mi odpre. Ostal sem zunaj, na vedrini, na dežju, na snegu, v blatu. Kljub vsemu pa sem vendar le verjel, da je na svetu tista velika svoboda, o kateri sem sanjal vso mladost, in za katero se še zdaj ženem. Tako sem verjel v svobodo, kakor najponlžnejši vermk veruje v Boga in upa na plačilo, pa če-Pfav ne prej. vsaj onstran življenja. Pa se mi je ponudila poslednje ’:ase Prilika, da sem pogledal v obraz tudi tako grenki stvari, kakor je svoboda. Prišel je k meni bogatin, dobro mu gre v življenju, nagrcmadil si je bogastva, kakor ga naša vas nikdar ne. bo mogla, čeprav nas je tisoč oseb. »Veste«, mi le rekel, »saj vas cenim, vse bi storil za vas. Ampak, kaj hočete, jaz nisem svoboden. Vse storim za vas, samo tega ne zahtevajte; nisem svoboden. Stopite h kmetom, veste, ti so svobodni. Kaj pa jim kdo more?« »Oprostite,« sem mu rekel, »saj nisem mislil tako. Nočem, da bi koga upnpa-stil. »Stisnil mi je roko, ker sem ga razumel. Prihajali so trgovci, tudi ti so rekli tako: »Oprostite, jaz nisem svoboden. Ampak, pojdite h kmetom. Ti so svobodni. Prišli so učitelji, prišli so uradniki, prišli so taki, ki imajo žene po službah, prišli so obrtniki, prišli so uslužbenci in cv-lo Židje so prišli in vsi so se grenko nasmihali in se oprostili, ker niso svobodni, in sleherni mi je pošepnil: »Kmetje, k tem stopite, ti so svobodni.« In celo gostilničarji so mi rekli u-ko, in ti, moram priznati, poznajo ljudi dovolj dobro. Napotil sem se torej na vasi; na tiste vasi, v katerih sem se sam rodil in jih — vsaj mislil sem tako — poznam dobro. Na vaseh se ni spremenilo prav nič. Ostalo je, kakor je bilo nekoč, ko sem pasel kravo, ko sem piskal na piščal. Lepa jesen je ležala na njivah, iti čeprav je bilo že kasno in so bila jutra hladna, so otroci bosi pasli krave, .laz sem sicer zdaj obut, toda prav kfhko se spominjam, kako neprijetno zebe v novembrskih in decembrskih dneh Otnei žulijo kruh po poti, in spominjam se. Ja sem tudi sam tako žulil kruli; kajpa, ukradel sem ga doma materi, ker ga je imela natančno odmerjenega za ves teden. Spominjam se vseh tistih drobnih grenkih stvari; zdaj so lepe, ker so daleč, in tako se bodo tudi otroci nekoč spominjali na strgane obleke, na novembrski mraz, na vse, kar je bilo težko. Stopil sem v kmečke hiše. Tu vlada še vedno isti red, kakor je bil pred dvajsetimi leti, res se ni nič spremenilo. Morda je tako od pamtiveka in mogoče bo tako ostalo. Beli prti pokrivajo skromno posteljnino. Na mizi je z namiznim prtom pokrit hleb kruha, ki se ga pa vendar ne sme nihče dotakniti. Za tramom so zataknjena pisma, ki jih pišejo naši ljudje iz Francije in Nemčije, in tudi vrbova palica je zataknjena za tram, da ni treba očetu vselej stopiti po novo, Kadar je treba podučiti otroke o svobodi, o oravioah, o vsem, česar ne smeš v življenju; in tega je tako zelo zelo mnogo, skoraj preveč. Na polici nad pečjo je nekaj orodja, ki ga kmet potrebuje pri vsakdanjem delu; na peči so stari suknjiči, stara krila, sploh cunje, iz katerih rdeče, bolno oko matere poišče krpo za nekoliko boljšo obleko, ki jo je še mogoče obleči. Tla so ilovnata in pri peči, kjer posedajo starci in sosedje v cen zimskih dneh, popljuvana. Na steni v ospredju so podobe svetnikov, Jezusa in Marije. Mirno gledajo vsi ti na vso to skromnost, na to revščino, in nihče se ne zgane. Na policah nad okni so zdravila, bogve za kakšno bolezen. Ne glede na to, da je bolezen že pregnana, so zdravila ostala in jih bodo ljudje uporabili za prvo novo bolezen, ki pridtf- v hišo: zdravila so pač zdravila, če pomagajo želodcu, bodo dobra tudi za pljuča, za šen, za protin in za kraste. Po obedu diši po sobi po mlečni repi in postanem krompirju. Če so pri hiši majhni otroci, tedaj smrdi po poscanem. ker zdaj v zimi ni mogoče, da bi vsak trenutek zračili sobe. Šele ko pride pomlad, tedaj bodo od- prli okna, da prisije prvo sonce v sooo, da pride v sobo vonj cvetočih breskev, da pride v sobo pozdrav prvih lastavic. To pa je še zelo zelo daleč. Da, vse je ostalo, kakor je bilo nekoč: bede ni nič manj na svetu, bojim se celo, da je še narastla, zakaj bojim se, da tudi beda raste, kakor rastejo koprive in mak na njivi. Očetje so še danes nejevoljni, ker ne morejo plačati davkov, otroci imajo strgane srajce, strgane hlače, suknjiče, na vratu se jim poznajo bolšji piki; matere so jezikave, ker je zima pred durmi in je treba štediti. še pes in mačka imata strah pred njimi, morda že tudi ta poznata te velike večne skrbi in zato sta mirna in boječe gledata na nas, ki sc menimo, kakor bi razsojali: če vendar ne bi bilo nujno, da se rešimo psa, da se iznebimo mačke. Sem torej so me napotili bogatini, trgovci, uradniki, učitelji in Židje ter gostilničarji; tu da je doma svoboda. Po-j iskal sem jo torej. Ni mi nova, ni mi neznana. Poznam jo tako dobro, saj je uj-tesneje povezana z mojo bedno mladostjo, z na zadnjici strganimi hlačami, vzbujajočimi občutek težkega sramu, ker je združena s pesmijo na piščal in s palico za tramom, z materino skrbjo -aa večerjo, z očetovo nejevoljo, ker ne more plačati davkov in ne ve, kako bi pr šel do pipe tobaka. Našel sem jo, to zlato svobodo. Je tu, pa najsi je tako drago, tako krvavo drago plačana. Res, kruha ni tu, vendar — oboje ne more biti: kruh in svoboda. — Kdor se je odločil za kruh, ne more biti svoboden. Mi pa, ki.nočemo kruha, recimo: Hvala Bogu, srečni smo, ker imamo to veliko, prelepo svobodo. Lahko tako rečemo, pa čeprav .ie svoboda vendar le grenka stvar. Zanimivosti Nastanek in razvoj sveta in živih bitij Ukrepi Angiise za primer volske !. Kako je nastalo vseirtirje in naša zemlja? Mnogokrat, kadar imamo čas in smo primerno razpoloženi, občudujemo naravo. Občudujemo sonce, ko »vzhaja« in »zahaja«, občudujemo nočno vsemirje z luno in neštetimi velikimi in majhnimi, svetlimi in brlečimi zvezdami. Pri tem pa !c redkokdaj pomislimo, da je tudi naša zemlja samo eno od neštetih teles, ki so v vsem ir ju. , Liudje so se že od nekdaj bavili z vprašanjem, kako je nastalo vse to: sonce, zvezde, naša zemlja. V različnih dobah so si na ta vprašanja različno odgovar-jali. Kakšni so bili ti odgovori, o tem tukaj ne moremo razpravljati, pač pa borni, je bi! ves vsemirski prostor nekaka danes prevladuje v svetovni znanosti. V dobah, ki so neskončno daleč za nami, je bil ves vsemirski prostor nekako pramegla, prakaos, plin. Ta pramegla sc ie v silno dolgih dobah začela zgoščevati v vrteče se meglice, ki so več ali manj okrogle. Takšne meglenice obstajajo še danes. S pomočjo teleskopa jih lahko vidimo okrog 2,000.000. Kako velike so (e meglice, naj pokažejo sledeče številke: Zunanji deli meglice se vrtijo s hitrostjo več sto kilometrov na sekundo, vzlic temu pa traja približno 19 milijonov let, preden se na primer velika meglenica M '11 enkrat popolnoma zavrti. Ta meglenica ie 3a00 milijonkrat težja od sonca, sonce !>a je zopet 332.000krat težje od Zemlje, ■ ur. tudi v veliki izbiri: »Luna«, samo Glavni trg 24. KAPPEL najodličnejši mali pisalni stroj ne sme manjkali pod božičnim drevescem. Dobite ga tudi tia obroke ori Klein-dienst & Posch. Maribor, Aleksandrova 4-1. •5649 FOX-KREMA . in voščeno parketno *1C‘ , nC zadovoljstvo vsake sospodinjo. Manjši tz<* -lahko delo, dober lisnen^iii. ČASOPISE . . domače ter inozemske, m sera te za vse časonise n v čatc najbolje pri HinKO - ^ Maribor Grajski tre Dotiio ki razveseljujejo: topli flaneli za perilo, čedno blago za zimske dečve, fletni barhenti za domače obleke Textilana Bfldefeldt POSTELJNE ODEJE. posteljno perilo. Pernice. zglavnike, madrace, koce, posteljno perje. Puh, inletj najcenejše v specialni trgovini A. ŠTUHEC. — Stolna Hlica 5. 1147 Glavna zaloga pristnih KRANJSKIH KLOBAS tvrdke K. Jarc, Ljubljana, JOS. ŠINIGOJ delikatesna trgovina, Maribor, Aleksandrova 18. 3907 BOLJŠA ŠIVILJA se priporoča za šivanje na dom. Naslove pustiti v upravi lista. 3928 ŽAGOVINO IN ODPADKE od rezanega lesa proda Električna žaga Karl Wesiak, Spodnje Hoče 31, (nasproti kolodvoru). 3952 POSTELJNO PERJE od din 8.— naprej, kemično čiščeno, se dobi pri »Luna«, Maribor, samo Glavni trg 24. 3029 PRIBOR ZA JELO iz kina srebra, že rabljen, za 5 oseb iščem. Ponudbe pod »K. L.« na upravo. 3946 JEDILNE IN SPALNE SOBE Jerane, politirane, pleskane ter kuhinjske, najmodernejše opreme po najnižjih cenah. Mizarstvo In zaloga pohištva Kompara. Aleksandrova 48. PRVOVRSTNA NAMIZNA JABOLKA v zabojih od 10 kg naprej 2500 DIN potrebujete, da zaslužite 1000 din mesečno. Pišite na »Anos«. Maribor. Orožnova. 91 NAJLEPŠE DARLO ZA BOŽIČ Skladišče »Eksport« Koražija Kolodvorska ulica 1. 3933 LOEWE-RADIO! MINER V A-RADIO! Najodličnejše božično darilo! Dobi se tudi na obroke pri Kleindienst & Posch. Maribor, Aleksandrova 44. 3648 ZASTONJ DOBITE zanimivo ilustrirano knjigo »Pot do sreče«, ako se obrnete na naslov: Karmah, Žalec. 3143 KLOBUKE vseh- vrst, doma izdelane, proti dežju impregnirane, kakor tudi čepice po konkurenc nib cenah dobite le pri Ba-bošek Vadko, klobučarstvo, Maribor, Vetrinjska ul. 5. Vsa popravila se sprejemajo pod garancijo za 10—25 din. 3970 ŠIVALNI STROJI Rast & Gasser, pogrezljivi, z 20-letno garancijo so najlepše božično darilo. Prodaja jih po 2200.— samo Ussar, Trubarjeva ul. 9. 3968 RES PRAKTIČNA BOŽIČNA DARILA zo znižanih cenah kupite le pri Srečko Pjhlar, Gosposka ul. 5. 3783 TRGOVCI, GOSTILNIČARJI delikatno kislo zelje pri Lovrec, Vodnikov trg. 3965 KVALITETA IZDELKOV In dobra postrežba bo tudi Vas zadovoljila, ako postanete odjemalec v pekarni Čebokli, Glavnj trg 9. 2687 ZLATEK! (L. T.) Potrpi, saj je vso v redu. Lt. (20.) T. B. 3P76 Prvovrstni pogrezliivi ŠIVALNI STROJI z dolgoletno garancijo ŽE OD 1900 DIN NAPREJ! F. LEPOŠA d. z o. z., Maribor, Aleksandrova cesta 39. Ugodni plačilni pogoji! _____________________________3980 To nedeljo KONCERT s pojedino domačih klobas. Na Štefanovo igra Pohorski godalni kvartet. — Vesele božične praznike želi gostilna SEVER — Tezno! 3996 POZOR! DOBRAVA-TEZNO. čez praznike do novega leta točim čez ulico dobro ljutomersko vino, liter po din 8. Danes, v soboto, in jutri, v nedeljo PEČENI PURANI in GOSKE. Novovkletenje najboljših tu-okoliških in ljutomerskih vin, čez ulico znaten popust, kakor vedno. SENICA — Tat-tenbachova. 3993 Vabilo na DOBRE DOMAČE KOLINE. ki bodo v soboto, dne 17. decembra in v nedeljo, dne 18. decembra 1938. v gostilni Jakob KLOBASA, Studenci. — Se priporočam za obilen obisk. 3978 DOMAČE KOLINE v soboto in nedeljo, dne 17. in IS. t m., gostilna Sagadin (prej Sel), Zirkovci. Vsi prijatelji domače delikatese in dobre kapljice vljudno vabljeni. 3858 Darila za gospoda ki razveseljujejo: moške srajce in pižame, toplo spodnje perilo in nogavice, naramnice, dolge nogavice Textilana Bfldefeldt NA NOVO DOSPELO Priložnostni briljanti, poročni prstani, moderne budilke in stenske ure, srebrne in al-Pacca doze za Božič po znižanih cenah. Anton Kjffmann Aleksandrova cesta. Maribor in Ljubljana. 3860 BOŽIČNE KEKSE Prave domače. odprti .suhor. šartlje, potice in druga peciva kupite najboljše za praznike v pekami Čebokli, davni rg 9. 3878 JAHALNEGA KONJA starega 4—8 let. Plačani takoj. Ponudbe kapetanu Jovanoviču Miladinu, kasarna »Vojvode Mišiča«. 3959 KOLESARJI POZOR! Zima je tu — in najbolj ugodni čas za generalno popravilo koles — in sicer: emajliranje, poniklanje in pokromanje iu to po najeugodnejših cenah in odplačilih. Zato se Vam top lo priporoča znana mehanična delavnica Draksler Rupert Vetrinjska ul. 11. 3958 VINOTOČ ŠTURM Počehova, SAMO od 5 litrov naprej toči staro vino po din 7.-~._____________________3914 VINO Ljutomerčan, Jeruzalemčan, zelo dobro, od 5 litrov naprej a din 8.— v Košakih, za tov. »Mirim«. Golunder. 3915 BOŽIČNO DARILO ZA VSAKEGA prvovrstna slika iz ioto-ate-Ijeja Makart, Gosposka ulica 20. 3924 V soboto zvečer POJEDINA KLOBAS v gostilni »Amerikanec«. Dobra kapljica jn točna postrež ba. Novo vodstvo. Se priporoča Marija Kmetec. 3930 ALI ŽE VESTE da najboljše vino dobite le v gostilni »Prešernova klet« v Gosposki ulici. 3948 NA DOMAČE KOILNE v soboto in nedelio vabi gostilna Papež, Pobrežje, Debelak Mjnka. 3944 MALEGA OTROKA vzamem v oskrbo na deželo. Naslov v upravi.________3877 Gospod se sprejme na STAN IN HRANO. Mlinska 21/1._____________3918 DVA DELAVCA se sprejmeta na vso oskrbo, tedensko din 80. Krpanova 25, Studenci. 3939 GOSPODA sprejmem na stanovanje in celo oskrbo ali brez. Aleksandrova 55, vrata 1. 3986 Prodam POHIŠTVO za samsko sobo in hrastove pisalne mize proda poceni mizarstvo Mat. Rakuša, Zg. Polskava. 3866 PRODA SE ALI ZAMENJA v neposredni bližini Opatije ležeče malo POSESTVO do 1955. leta davka prosto, tudi primerno za gostilno ali trgovino. Dopisi ood »Opatija« na upravo »Večernika«. 38o9 PRODAAi HIŠO z gospodarskim poslopjem in 10 oralov posestva, tik ob državni cesti v Št liju. Vpra ša se v trgovini Jelenko, Št. Ilj. 3881 AVTOMATIČNA TEHTNICA znamke »Dayton« (do 20 kg) skoraj nova, ugodno na prodaj. Vpraša se v trgovini Jelenko, Št. Ilj. 3882 TAMBURAŠI! Novo berdo, že rabljeni brač I. in bulgarija II. prav poceni na prodaj. Maribor, Gosposvetska 17, Orel._________3912 Prodam poceni KOMPLETNO SPALNICO dobro ohranjeno, s tapeciranimi vložki iu madracami. Isto tam kuhinjska oprava, event. tudi na obroke in razno na prodaj. Nasipna 23, Pobrežje. 3919 NAPRODAJ! Nova spalnica iz mehkega lesa 1800 din. Kuhinja, gladka, iz mehkega lesa, nova 880 din. Mizarstvo, Miklošičeva 6. 3935 SPOMNITE SE CMD! Darila za gospodinjo ki razveseljujejo: jedilne in kavne namizne garniture, sifoni za posteljnino in perilo, brisače, žepni robci_ Textilana Bfldefeldt POHIŠTVO! Zelo poceni prodam pohištvo v poljubni barvi. Mizarstvo Verzel Alojz, Vrbanova ul. 1. 3969 Prodam dva PRISTNA VOLČJA PSA. dva meseca stara. Gostilničar SEVER, Dobrava-Tezno. 3995 Kupim Kupim ZLATO IN BRILJANTE po najvišjih cenah. Anton Kiffmann, Aleksandrova ^ 11, Maribor in Ljubljana. 3861 PRILOŽNOSTNI NAKUP: ostanki blaga za damske plašče, najboljše češko blago, globoko pod ceno. dokler traja zaloga. Trgovina svile Sviteks — Komauer, Maribor, Ulica 10. oktobra 5. 3960 Kupim mirnega _____ Datita m Jme svila za večerne obleke, volneno blago za oble-ke in plašče, svila za domače obleke Tex!ilana Bfldefeldt PARNI STROJ znamke Marklin, laterna magika s slikami, mali kino, drsalke št. 24 in 27 na prodaj. Gosposka ulica 52/L, desno. 3923 GLOBOK VOZIČEK prodam. Zrkovska c. 18/1., Milutinovič, Pobrežje. 3936 SUHA BUKOVA DRVA prodaja na drobno Gnilšek, Razlagova 25. 3900 PHIL1PS-RADIO 3+1. zelo ugodno na prodaj. Naslov v upravi 3967 PHILIPS-RADIO (4+1 ceven) novejši, poceni na prodaj. Vprašati Cankarjeva ulica 14, Rišavy, 3956 RADIO-APARAT proda za 600 din mehanik DRAKSLER, Vetrinjska ul. 11. 3977 VIOLINA. prvovrstna, izbrani les, mojstrsko delo, dobremu talentu in prijatelju glasbe hvaležno božično darilo, ugodno na prodaj! Maribor, Mlinska ul. 10, dvorišče. 3984 PRODA SE več kuhinj, spalnica iu stavbena dela po nainižji ceni. Proda se tudi HIŠA Z LEPIM VRTOM po nizki ceni. — Mizarstvo KOLARIČ. Ptujska. 187. 3985 Vesel Božii Najboljše DALMATINSKO VINO dobjte v gostilni »Splitc, Koroška ’ 39._______________3838 PREVOZE~ Vsakovrstne. z avtomobili Vskrbi najcenejše avtopod-jfc’je Komel. Cenjena naroči-'a ie oddati v gostilni Dajti-£gva 10._Mar)bor. __ 3893 . PREMOG, DRVA Moharji. Filipančič. Kopališka 10. 3894 . VPELJANO TRGOVINO dobra točka. 20 minut od tovarne oddatn. Potrebno 30.000 din. Ponudbe na upra-Vo Večernika« pod >Trgo-vina«. .3895 PRAKTIČNA DARILA Damske higienske mesečne obveze nudijo vedno sveže iu veselo razpoloženje, frotir-ne brisače, njih uporaba pospešuje čilost in elastičnost telesa. — Električne ogreval ne blazinice, najboljši zdravnik proti prehladu. — Ogledala brušena, navadna, vseh velikosti — 10 mesečni obroki. »Saturnia«, Maribor, poštni predal 16. 3974 Praktična in poceni BOŽIČNA DARILA kupite najbolje pri FELDINU Maribor —Aleksandrova cesta 13 — na vogalu! 3981 l I O—t ŠIRITE »VECERNIK«! šmarno dobi Perfektna KUHARICA ZA VSE z dobrimi letnimi izpričevali, katera je že dalj časa služila v boljših hišah, se iSče od januarja ali februarja pri dobri plači za boljše gospodinjstvo brez otrok. Predpogoj: znanje slovenskega in nemškega jezika. Samo pismene ponudbe pod šifro: »Perfektna kuharica 1939« na upravo tega lista. 3755 DRUŽABNIKA za povečanje že obstoječega, dobro vpeljanega podjetja z velikim trg. lokalom v centru iščem. — Dopisi pod »200.000« na upravo lista. 3807 Priden PEKOVSKI VAJENEC se sprejme takoj, ki zna slovenski in nemški. L. Genz-ker. pekarna. Maribor, Meljska c. 23. 3823 DEKLE ZA VSE snažno, katero zna tudi kuhati, se išče za gostjno. Pred staviti Meljska cesta 33/1. med 16 in 17 uro. 387.2 STALNO SLUŽBO dobi mlad krojač, zmožen krojenja, in šivilja, zmožna modeliranja. Mesečna plača 1000 din in oskrba. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Dobra eksistenca«. 3865 UČENEC za fiuo-mehanično delavnico se takoj sprejme. Znanje slovenskega in nemškega jezika neobhodno potrebno. Ponudbe na upravo pod »Dobro spričevalo«. 3890 PRIDNO. POŠTENO DEKLE ki zna samostojno kuhati, sprejmem. Naslov v upravi. .«79 AKVIZITERJE išče ugledna domača zavarovalnica. Ugodna priložnost za upokojence ali kot stranski posel. Ponudbe pod »A kviziter« na upravo. 3908 HIŠNIK SE SPREJME dve osebi. Maribor. Aleksandrova 27. 3910 AGILEN FANT delaven in pošten, čedne zunanjosti in zelo uren, ki ima veselje do gostilne, se želi učiti za natakarja, po potrebi zmožen tudj kavcije. Naslov v upravi. 3953 UPOKOJENCA. agilnega, z »gotovino« sprejmem v stalno službo ali kot tihega družabnika. Pismene ponudbe z osebnim opisom in višino gotovine pod »Postran ski zaslužek« na upravo lista. 3982 Službo lite FANT, VOJAŠČINE PROST vajen vsakega dela. želi zaposlitve. Naslov v upravi. ____________3941____________ Za popoldan ičšem SLUŽBO SKLADIŠČNIKA ali kaj primernega. Nekaznovan, zanesljiv. — Naslov na upravo. 3997 Za popoldan IŠČEM SLUŽBE skladiščnika ali kaj primernega. Nekaznovan, zanesljiv. Naslov v upravi. 3997 V na/em Iščem ENODRUŽINSKO HIŠO v najem. Plačam pol leta vnaprej. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Hiša«. 3859 GOSTILNA na zelo prometni točki se odda takoj v najem. Potrebno 5—8000 din. Naslov v upravi. .«42 Božični darovi! 4.50 6.- 22.- 9,- 3,-7,- 100,- 9.- 7.- 5.- 4,-7.- 10,- 9,- 30.- 12.- 6.- 14.— 25.—r 15,— 40.— 18.-. 7.50 22.- Stoječe in sedeče lutke iz celuloida, znamke »2elva«................ Oblečene lutke, nezlomljive .... Kompletne železnice s tračnicami, s prožnim peresom............. Avtomobili, letala, mehanične igrače , Skupine vojakov . ............... Sablje in puške z zamaškom - nabojem Puške na zračni pritisk........... Slike in kocke za sestavljanje in gradnjo Medvedi iz pliša in živali iz blaga . . Družabne igre ......... Mozaik za igranje Servizi in posode za lutke .... ..— — kakor tudi bogata izbira gugalnih konjev, vozičkov za lutke, sobic za lutke, Matador- & Marklin om&r, parnih strojev, kino in tankov, sank, okrasja za božična drevesa, ročnih torbic, nogavic, zimskega perila, domačih čevljev kakor tudi vseh vrst galanterijskega blaga. JOJ. MARTINZ Gosposka 18 125.— 160.— 14.— 17,— 12.— 15.—> 11.50 20.— 9.— 15.— 10,— 15,- z „WEKA“ darili j zahtevane nas treznimi katalog raznega Ulaga v>'xA\\\ Naročajte po pošti s pomočjo naših katalogov, ki jih dobite brezpSačno! Ako blago ne bi odgovarjalo, ga zamenjamo ali vrnemo znesek kupnine lastnega izdelka kupite najboljše pri P. Traun SLOVENSKA S. Najlepše m najbolj primerno darilo je Šivalni stroj katerega dobite od 1930 din naprej z garancijo — na mesečne obroke i din 100.— — pri DRAKSLER RUPERTU* mehaniku« Vetrinjska ul. II. — Zahtevajte prospekte! 3957 Posest STANOVANJSKE HIŠE od 40.000 din naorej kompl. gradim povsod. Načrte izvršujem od 100 din naprej. Obrnite se zaupljivo na gradbeno podjetje Marko Štuhec, pooblaščeni zidarski mojster. Ivanjkovci pri Ormožu (zraven koodvora). 3867 Novozgradba, soba- kuhinja, vrt, 3600 kv. metrov, priprav no za vrtnarja, na periferiji mesta, 55.000. — Velika vila, novozgradba, 4 moderna stanovanja s kopalnicami in 4 drugimi stanovanji, vrtom, 420.000. ~ Tris anovanjska vila pri kolodvoru, vrt, 120 tisoč. — Gozdno posestvo, 70 oralov, smreke in jelke, 56.000. — Posredovalnica »RAPID« Maribor. Gosposka 28. 3990 Opremljeno SONČNO SOBO v centru oddam. Naslov v upravi. 3883 SOBO S ŠTEDILNIKOM in lokal takoj oddam. Vpraša;! Tržaška c. 5/1.___3901 Odda se OPREMLJENA SOBA z dvema posteljama s 1. januarjem. Vojašniški trg 2. ____________3906___________ OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom išče gospod s 1. januarjem. Ponudbe pod »Januar« na upravo. 3916 SPREJMEM NATAKARICO ki bi opravljala tudi vsa hišna dela — takoj. Gostilna Papež, Pobrežje. 3943 lokal SOBO ODDAM gospodu ali gospodični. Ein-' spilerjeva 26. — Lorber. 3987 Stanovanje LOKAL. pripraven za delavnico, oddam. Dravska 10. — Benet. 3>89 Sobo odda SOBA opremljena, velika, sončna, se odda. Naslov v upravi. 3841 PRAZNO SOBO takoj oddam. Prodam postelje, otomano. otroški voziček Ob Jarku 6/1. 3873 TRISOBNO STANOVANJE z vsemi pritiklinami v novejši zgradbi se takoj odda v najem. Naslov v upravi lista. 3510 Lepo sončno ENOSOBNO STANOVANJE s pritiklinami se odda s 1. februarjem. Ipavčeva ul. 40, IV. okraj. 3868 Renovirano. sončno 4 ALI 3 SOBNO STANOVANJE se takoj odda. Vprašati: Hišnica, Koroščeva 2. 3911 Stanovanje tsše! DVOSOBNO STANOVANJE komfortno, v centru iščem za 15. januar ali 1. februar. Naslove pustiti v upravi. 3851 Dopisi STANOVANJE 3. SOB s pritiklinami v pritličju, sonč no, tik za Rapidom. se takoj odda. Vpraš. Pušnikova 1/1, Studenci. 3913 SOLIDNA SOSTANOVALKA se sprejme na stanovanje s 1. januarjem. Židovska 12/1. 3927 Lepo, sončno, suho, kompletno DVOSOBNO STANOVANJE se odda takoj. Vprašati stavbena pisarna, Vrtna ul. 12. 3920 3 SOBNO STANOVANJE oddam za 550 din. Rapočeva 4. 3966 STANOVANJE SE Viktor Parmova 18 - ODDA. - Tezno. 3984 DRAGICA! Ne vzdržim, Kr. in Lk. KI. tam, sigurno. T. B. 3955 Kapital mves ira v razne industrije, obrti, zgradbe in različne posle, najugodnejše specialni biro. EKONOMiST Aleksandrova 12. Tel. 25-34. 3972 TRIGLAV realitefni biro, Aleksandrova 12, Tel. 25—34. Kupuje in prodaja najugodnejše priložnostne nepremičnine in to: stanovaniske hiše, vile, tvornice. posestva, parcele, rudnike itd. Zahtevajte podatke! 3972 vsn iu avos, < tior Aleksandrova c. 13. Kavalir kupi bonboniere m košarice samo prl »KAVALIRJU« Gosposka ulica 28. Darila katera razveselili jeio, Maribor, Gosposka 341 M M Mtema Mz&M Ivan Karbeutz • Maribor - Gosposka ulica 3 - Telefon 26-42 se skupno z inventarjem p o e e » 1 proda! Naslov v upravi „Vežernika“ Poc* ®^r° .ATELJE** ______ i!obuke. krnske suVn*e, damske plašče, merilo, nogavice ugodne nudi Hokfekcifa M iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiii bonboni, čokolada, južno sadje / Vetrinjska ulica 8. !!!!il!ilil!IIllllllllllllll!lllllllllllllllllll!ll!ll!lll jahto vajle bsetotafen rm*' HEINEL* HEROLD OS O j la/, /rarmrt g/aitu! H ARI BO R=i 102 Razprodala in Im od Danjkovih barak in vagonov TEZNO vogal Ptujske in Tržaške c. Rum, Likerji Pelinkovec Cogfnac Jajčni konjak Vermouth vino Malinovec 1888 50 LET 1938 losip Bauman Pristna slivovka Pristni brinjevec Sadno žganje Droženka Vinski kis Špirit 961’/« velcžganjarna, izdelovalnica rama, konjaka, likerjev in sadnih sokov ŠT. IU PRI MARIBORU Vsi ti izdelki se dobijo v vsaki količini v novo otvorjeni ..TOČILNICI" gostilne „Wilson“ Maribor, Aleksandrova c 53 Telefon 24-37 po najnižjih cenah Prvovrstna štajerska vina lastnega pnde?kal trtijjactn pov* » branji/ Ti dve resnici se z n čimer ne morejo pobiti Bruno M o ser, Zemun. Mosereva 1 Telefon itev. 37-555 ia 37-55« ^astopn k: FRANC VOGRIN, Maribor, Maistrova «1. 15/L - Telefon 26-64 HARMONIKE Izvrsten v kvaliteti, krasen v obliki, to radijev sta naših najvažnejši odliki. Dun na dan užitek nudi vam le on, v ceni konkurenčen RADIO HORNYPHON CASTELFIDARDO ITALIA Lien. zaStc*fi6UM) Predno se odločite za nakup radioaparata obiščite Radio-veBetr&ovino SINOVA MARIBOR Tovarna lestencev in drugih kovinskih izdelkov. Prevzame za pokromanje, poniklanje, pobakrenje, posrebrenje vse vrste pribora po nizki ceni Generalno zastopstvo: HORNYPHON — KORTING - BRAUN Nizki obroki — Aparate starejših tip vzamemo v račun. fkotitot - Usmiakova Mtua 5 A ko hočete kupiti NazneniSi smo, da želimo zaf milijon razne konfekcije, damske in moške, med tem tudi nekoliko modelov iz prejšnje sezije Z& polOViČKO vrednostno ceno prodati. Veletrgovina »Trgovski dom“, Maribor, Aleksandrova c. 25 lepa, cenena darila, kakor pletene telovnike, mncco perilo lastnega izdelka, krasno montirane Okrasne blazine. Igrače v največji izbiri, tedaj pridite k samo Glavni trg 34 Božična prodala — Glavni trg- 9 Zaloga angleškega blaga. Velika izbira raznovrstnega blaga in platna za perilo v vseh kvalitetah *o so lepa ^ož.ena tavitai RANILNICA Centrala: MARIBOR Gosposke - slovenske uFlte DRAVSKE BANOVINE MARIBOR Majbotj varna naložba denarja. ker Jamil «a vloge pri te! hranilnici Dravska banovina s celim sv oj im premoženjem In z vso tvojo davčno močjo — - Hranilnic a i z v r s u j e vse v denemo stroko spadajoče posle točno in kulmntn o nasproti po it e, pr Juino&tajerska hranilnica Podružnica: CELJE vloge in knjižice na tekoči račun po najugodnejšem cbresiovanju Radi inventure že sedai odprodaja čevljev na sledeči način pa tudi slučaji 125*- 1S5- 26©*- 34©'- 195'- $®dai za itd. sedal za itd. sedai za itd. sedal za itd sedaj za 95*- 145*- 205*- 260*- 98*- KARO dokler traja Bom v snem i i Darujte zato tople pletenine! Prinašamo jih v veliki izbiri! Ldudefddi,tkatd sneg la brae«a, Vam ni potrebno skrbeti ta adravje avojlh obok, alu> Jth v takem vrrv axwu obujete v naSe nepremočljivo gumijaste »ioccnjo X lata ulo&kotn Ut debelimi toplimi nogavicami. Kole M* vrtna, Mat » topla MTSMU Elegantni visoki tecakl čevlji m •neg, te tene lakirano gone. Pod* Mavljeal eo • toplo podlogo katar* varujeso** od prehlade. ««21-64649 Spartat dekUUd polčevlji lx mehkega rjavega boka, okrašeni z hiknjl-wau lma|o talina podprt ta usojeno p oto. M2S-MU1 Okusni č«vdJčU ca večati la finega črnega boksa a usojenim podplatom in polvtookn peto* Priletejo dobro k nogi, a lahko eo nosijo k vsakemu kostimu. 1870-66188 Metki OevelJCtt te dobrega laka. oleraieni s posipalo ta vložkom to kačjo kote. Polviaoka pete Jtb aa-pravt prav aUm 2675-61613 Topil teesjd čevlji ed močnega sok-na, ln pratOn In peti pojačanl z usnje z usnjenim podplatom In potvl-soko peto. Ob^itt a krknerjem. ta- 3967-6888 MoOd čevlji ta boksa s usnjenimi notnoj-Id ta z močnim nepreanočjjlvtm ta nera- »trgljiviro gumijastim podplatom. Radi svoje trpcinoeti ti čevlfl prenesejo vsak Mnipac, a po sw>ji obllld lahko nadomeščajo praanične čevlje. 38675-631 OelogariJasU lerokl čevlji za sne*. S teplo Jlanelaato podlogo in srednja peto. OkraScnJ 80 a okusnim tHMjB* nsstim ovratnikom 6805-64666 Elegantni lakasti čevlji, z viaotoo peto, oJtraSeml z okusno zapoolco. Za večer lu družbo. U 51 H dsrslJOd ta mehkega on Ja s toplo podlogo nudijo občvtljlvtm otroki toploto. 18146-667 teflske gnloče s ilrokn peto v katero dobro sede vsak čevelj. FodafJ-taa okrasni Jezik varajo nogavic« psa« dadjem ta BMHa 7025-4* Istklte ta aiVotoia copate lz fine klobučevino, E lahkim usnjenim pod- p|||0|Q Jg| ^Ijfthn^Unanf^ 4660-6MO# Lahki pa vendar topa čevUl ta Črnega sukna, nloaleal a fcrlmerjemln lakasto kspteo. Zsjx>nJaJo ss s asr popita. PogleJle sl elagantne oevtje sa uradnika, trgovca in obrtnUc, inlelene lz boi.1 a a trdnim pod^)tatom. Prodajeoio Jih v čmoi ta rjavi barvi za prav tako oaUma omn po Din 1» — 66X7-6162? Elegantni lu udobni moMd čevlji od boksa, topaste ©bBke, z ussjentm okovaotat podptatom ta umjtoo podpeio. 6619-67767 Elegantni športni čevlji tntelanl po angleškem modelu dert>y oblike s bogato o-kraSeau kapico. Imajo dvojne antena podplat« ter filroko oLn>g 1 olaog presito peto. Spadajo v fdcuptoo noAlh najb<4)BUi červijov >,\ai pooos«. 6057-44800 Ovtji aa ne oais. Id so v svojeo poklica Izpostavljeni mraza ta morajo ve« dan staM na hladnmi terma. 7* vse to «no Izdelali čevlje Is toplega sukna, obMto z UOjem, usnjeno kapic, z usnjenim zbitim podplatom ta gumijasto peto. 48821-646 Čeveljčki ss vem« Izdelani te lakirane game z močnim gumijastim podplatom. Ne prepuščajo vode ta stanejo samo Din 15, 19 ln 26. na*-v7 Vlaoks otrolke domače copato U-delape ta votasnegm dubla s toptaa suknenka tnedpodplatom, osojen! pinfrlfttTvn in peto 16483-635 PralctMae otroAke anežke za stanska vrtane. Zapenjajo as sa as-