(KoMiMMMGLAS Lgto XLVI - št.58 - CENA 60 SIT Kranj, petek, 30. julija 1993 Izginjajo še zadnje sive lise Razkopana Gorenjska zaradi telefonije 2 novozgrajenim omrežjem in napravami bo do konca leta dobilo telefone skoraj 1.200 novih naročnikov. 2* doslej pa je bilo vključenih okrog 1.500 novih naročnikov. Nedavna uredba vlade o pocenitvi telefonskega priključka oziroma podražitvi impulza za 30 odstotkov za zdaj ne spreminja načrtovane dinamike. Kranj, 29. julija - Uredba o pocenitvi telefonskega priključka "a račun podražitve telefonskega impulza, ki začne veljati 1. »vgusta, je ta trenutek Še nejasna, ugotavljajo v KI I podjetju Kranj. Glede na že sklenjene pogodbe o letošnji izgradnji omrežja in načrtovanem številu priključkov na posameznih območjih bi kakršnakoli sprememba v najboljšem primeru lahko Povzročila časovno zakasnitev s pogodbami določenih rokov. Lahko pa bi se zapletlo še bolj, ker so bile tako imenovane Projektno vodene gradnje omrežij letos na Gorenjskem zastavljene in načrtovane tako, da bi bile lahko do konca leta uresničene na podlagi sedanje cene priključka na Gorenjskem in določenega števila sklenjenih pogodb. Gorenjska je ta trenutek, predvsem na tistih območjih, ■tjer so se pri pokritosti s telefoni kazale še zadnje tako imenovane sive lise, praktično razkopana. Gre predvsem za območja Blejska Dobrava in Gozd Martuljek v jeseniški obči-o|, Lesce v radovljiški in Zlato polje ter Drulovka v kranjski. Sicer pa je v programu tudi vključevanje novih naročnikov °a območjih, kjer so takšna omrežja že zgrajena. To pa so °a primer Zabnica, Brezje, Preddvor, Križe, Bukovica in Mavčiče. Ob tako zastavljenih programih oziroma projektih Da naj bi bilo na Gorenjskem vključenih letos okrog 5.000 oovih telefonskih naročnikov. Sporedno s tem pa potekajo tu&. Steklina se širi po Gorenjskem Kranj, 28. julija - Iz obvestila Zavoda za zdravstveno var-v Kranju je razvidno, da steklina pri živalih, ki se je v za- I ku letošnjega leta razširila iz škofjeloške občine v kranjsko radovljiško občino, hitro napreduje tudi na druga območja g,°^enJske. V radovljiški občini se je steklina že pojavila na 'edu, prvo steklo žival pa so našli tudi v jeseniški občini. n»j,u''Ja so na Gorenjskem zasledili 13 steklih živali. V jese-'Ski občini je bila povožena okužena lisica v naselju Blejska °brava. V radovljiški občini so našli eno lisico v kraju majna pri Stari Fužini, drugo so uplenili v naselju Srednja v*^'tretja pa je bila ubita na Koritenski cesti na Bledu. Naj- s,. °olnih živali (8 lisic in 1 kuna) so našli in pobili v Poljan-,1 ali Selški dolini v škofjeloški občini. Letos so na Gorenj- ran ?asledili že 75 steklih živali, od teh 50 v loški, 14 aoovljiški, 10 v kranjski in 1 v jeseniški občini. v loški, • S. S. Julijska inflacija le 0,8 odstotka Ljubljana, 29. julija - Zavod Republike Slovenije za statičko je sporočil indekse cen na drobno in cen življenjskih potrebščin za ta mesec (julij 1993). Tako cene na drobno kot ce-oa življenjskih potrebščin so se po statističnih podatkih povelje le za 0,8 odstotka. Zato bo za naslednji mesec revaloriza-^jska stopnja (R) znašala 0,8, kolikor je julijska inflacijska mesečna stopnja. Od lanskega decembra do julija letos so se cene na drobno v državi povečale za 12 odstotkov, cene življenjskih po-""ebščin pa - po podatkih Zavoda za statistiko - za 11,9 od-?totka. Inflacija na letni stopnji (primerjava med julijem 1992 m julijem 1993) znaša 24,6 odstotka, kolikor so se v tem obdobju povečale cene na drobno. Uradne statistične informacije objavljamo na 17. strani. Poiščite Snovanja! Na straneh 9, 10 in 15: Ustvarjamo torej smo: Večina organizatorjev v tujini s poletnimi festivali privlači turiste, pri nas pa umetniški dogodki festivalov zaenkrat hranijo večinoma le domače duše. Hudičevo barje: Več kot sto let od prve kolonije. Temačna lepota severnonemškega barja. Kraj, kjer je malone vsaka druga hiša galerija ali atelje... Klavdij Tutta: "Naš likovni trg je izredno majhen, ni zasebnih galerij, imamo le zasebne trgovine z umetninami. Pravi galerizem je v tem, da galerist s kapitalom izbere kvalitetne ustvarjalce in jih predstavi trgu. Sedanje galeriste pa mika le možnost, da bodo nekateri sodobni umetniki nekoč takega slovesa, kot so Grohar, Slemen..." Inšpektorji pregledujejo dosedanje lastninske postopke Avgusta prva revizijska poročila Za začetek revizija v petih kranjskih in v enem radovljiškem podjetju. Kranj, 28. julija - Inšpektorji Službe družbenega knjigovodstva bodo pregledali dosedanje lastninske postopke in ugotovljali oškodovanje družbenega premoženja v 152 gorenjskih podjetjih, med katerimi jih je 79 iz kranjske občine, 29 iz radovljiške, 22 iz škofjeloške, 17 iz jeseniške in pet iz tržiške občine. Z revizijo so začeli sredi junija, ko so se lotili petih podjetij v kranjski občini in enega v radovljiški. Za pet podjetij že sestavljajo zaključno poročilo, v enem podjetju so sredi pregledovanja dokumentacije, pripravljajo pa se še na revizijo v dveh novih podjetjih. (Nadaljevanje na 7. strani) Ob l avgustu, prazniku občine Jesenice in občine Kranj, prisrčno čestitamo občankam in občanom obeh gorenjskih občin. Uredništvo Gorenjskega glasa Praznik trziskega Peka Tržič, 30. julija - Jutri, 31.7. 1993, bodo delavci tržiške tovarne obutve Peko proslavili 90. obletnico ustanovitve podjetja. Ob 13. uri bo vodstvo pripravilo v tovarni sprejem za goste, med katerimi bodo tudi nekdanji direktorji Peka, sodelavci firm Afis in Rockport, predstavniki trgovskih firm in slovenski finančni minister Mitja Gaspari. Minister Gaspari in direktor Peka Franc Grašič bosta spregovorila delavcem na osrednji svečanosti ob jubileju tovarne ob 16. uri na tržnici ob stavbi občinske skupščine. Prireditev, ki jo po organizacijski plati vodi Zveza kulturnih organizacij Tržič, je scenograf Marko Smrekar postavil v trideseta leta tega stoletja, za režijo in sceno pa je poskrbel Matija Milčinski. V kulturnem sporedu bodo nastopili poleg domačinov - Komornega zbora Peko, Pihalnega orkestra Tržič in Folklorne skupine Karavanke -igralec in pevec Gojmir Lešnjak, lutkar Božo Vovk, ansambel Ali Capone štrajh trio in Blejski plesni studio. Devizni tečaji kot v začetku meseca Kranj, 30. julija - Uradni tečaji, kakršni po tečajni listi Banke Slovenije veljajo danes, so precej podobni tistim, ki so bili v veljavi prvi teden julija. Npr. srednji tečaj nemške marke se je s 70,15 tolarja, kakršen je bil 13. julija, v naslednjih dneh obrnil navzdol in v tem tednu je bil spet pod 70,10 tolarja za eno marko. Od valut, ki jih v primerjavah največkrat uporabljamo, sta le švicarski frank in ameriški dolar glede na dneve okrog 10. julija pridobila na vrednosti. Tečaji Banke Slovenije vplivajo tudi na oblikovanje menjalniških tečajev v gorenjskih menjalnicah (več na 17. strani). Prodajni tečaji v nekaterih menjalnicah so bili - za nemško marko na primer - celo za deset in več stotinov pod srednjim tečajem Banke Slovenije (pod 70,00 tolarjev za eno marko!). Zaradi skromnega povpraševanja po devizah v menjalnicah tudi za danes niso napovedali rasti odkupnih in prodajnih tečajev. TEČAJNA LISTA BANKE SLOVENIJE --r-Uim_mM_NAKiimi —_nflDAJHL-DRZAVA AVSTRIJA ATS 100 903.0581 996.0462 999.0343 7030.5022 NEMČIJA OEM 100 6900.4454 7009.4738 ITALIJA ITI 100 7.5335 7.5562 7.5789 HRVAŠKA HR0 100 3.2000 ŠVICA ZDA CHF USD 100 1 70433.4164 120.2362 7967.3184 120.5980 7991.2204 120.9598 Plačilna kartica ACTIVA DENAR ZA AKTIVNE /O ljubljanska banka Gorenjska banka d.d., Kranj Državni zbor se je odločil Bodo ceste skregale Slovence Gorenjci se bomo morali očitno za zdaj zadovoljiti z dokončanjem avtocestnega odseka od Hrušice do Vrbe, obeta pa se nam modernizacija železnice do Jesenic. Ljubljana, 30. julija - Državni zbor je ta teden opravil prvo obravnavo nacionalnega programa gradnje avtocest v Sloveniji, prav tako pa tudi o zakonu o pogojih koncesije za modernizacijo cest. Sprejel pa je zakon o bencinskem tolarju. Pri litru bencina in dieselskega goriva bomo do konca leta 1999 plačevali približno 10 tolarjev. Cestni zakoni bodo skregali slovenski narod, prometni minister pa se bo smejal, je dejal po razpravi v državnem zboru poslanec dr. Ludvik Toplak. Že tokrat se je državni zbor razdelil v dva tabora: prvi, ki je bil v večini in je zmagal, je za prednostno gradnjo avtoceste med Novo Gorico in Šentiljem oziroma Lendavo, smer od Karavank do Obrežja pa naj bi čakala na boljše čase, drugi pa je zagovarjal tudi dograditev trase sever - jug ob smeri vzhod - zahod. Edino, kar si letos glede avtoceste lahko obetamo Gorenjci, je določilo zakona, da se letos dokonča avtocestni odsek med Hrušico in Vrbo. Od tod naprej, mimo Črnivca do Kranja - vzhod, pa naj bi gradili skladno z domačimi možnostmi in interesom Evrope, ki pa se, s tem se lahko tolažimo, še vedno zavzema za dobro cestno povezavo z Grčijo. Državni zbor je sprejel poroštvo za najem 50,6 milijona dolarjev posojila Evropske banke za obnovo slovenskih železnic. K temu naj bi Evropska investicijska banka dodala še 44 milijonov dolarjev, sami pa naj bi zbrali 8,4 milijarde dolarjev. Ugodna posojila naj bi izkoristili v naslednjih treh letih. S tem denarjem naj bi popravili 148 kilometrov magistralnih prog, med njimi tudi smer med Jesenicami in Dobovo. • J. Košnjek Državni zbor zaseda. Za včeraj popoldne je bila napovedana razprava o odkritju orožja na mariborskem letališču. Poslanci so terjali odgovornost šefa carine, finančnega in prometnega ministra, Šefa Sove in vlade kot celote. Na sliki od leve proti desni poslanci Miloš Pavlica (Združena lista), Franc Kopše (Slovenska nacionalna stranka) in Janez Kopač (Liberalno-demokratska stranka). -Slika G. Šinik Obvestilo Izvršni svet Skupščine občine Škofja Loka obvešča, da bo g. Ivan Oman, poslanec republiškega parlamenta, na razpolago za razgovore z občani prvi teden v mesecu avgustu, in sicer od 2. 8. do 6. 8. 1993, razen torka, 3. 8. 1993. Uradne ure bo imel od 9. do 12. ure v prostorih Občine Škofja Loka, I. nadstropje, Poljanska c. 2. Popravilo v predoru Globoko Jutri, v soboto, 31. julija, in pojutrišnjem, v nedeljo, 1. avgusta, bo zaradi popravil tira v predoru Globoko med postajama Podnart in Lesce - Bled zapora tira od 3. ure zjutraj do 10.40. Med tema postajama bo v času zapore proge organiziran prevoz potnikov z avtobusi. > o oŠ Mednarodni avgustovski gorenjski sejem bo od 13. do 22. avgusta. Danes na 2. strani prva od Glasovih sejemskih nagradnih akcij SLOVENCI PO SVETU Koroški kmetje dvomijo o Evropski skupnosti Nepremišljenemu pristopu Avstrije k Evropski skupnosti posebno ostro nasprotuje Skupnost južnokoroških kmetov, v kateri prevladujejo Slovenci. Najprej zahtevajo enakopravnost slovenščine v Koroški kmetijski zbornici. Koroške kmete je prišel prepričevat o pozitivnih plateh vstopa Avstrije v Evropsko skupnost (prihodnje leto načrtujejo o tem ljudsko glasovanje) sam zvezni kmetijski minister dr. Fisc-her. Dejal je, da je kmetijstvo v tem procesu v posebnem položaju, zato bo treba v Bruselj z jasnimi pogajalskimi izhodišči. Avstrija naj ne bi pristala na nekatere omejitve, na primeru pri mleku. Glede namer zvezne oblasti koroški kmetje niso posebej navdušeni. Oster nasprotnik vključevanja v EGS je Skupnost južnokoroških kmetov, v kateri prevladujejo slovenski kmetje, ki imajo v kmetijski deželni zbornici dva svetnika: inž. Štefana Domeja in Janka Zvvittra. Posebej oster je bil inž. Štefan Domej. Grajal je Kmečko zvezo, ki je pristala na vstop v Evropsko skupnost, čeprav je večina kmetov do tega koraka skeptična. Izvoljeni smo bili, da zastopamo interese kmetov, je dejal, vstop v EGS pa je zoper voljo kmetov. Pametno bi bilo, da bi vstop odklanjali toliko časa, dokler ne bi našli za kmete sprejemljivih rešitev. Če so v preteklosti predstavniki večinskih strank v kmetijski zbornici nastope svetnikov slovenskih kmetov grajali, se tokrat to ni zgodilo, kar kaže, da tudi v drugih strankah in kmečkih združenjih razmišljajo podobno kot v Skupnosti južnokoroških kmetov. Na občnem zboru Koroške kmetijske zbornice je bil izpostavljen še drug problem: enakopravnost slovenščine v zborničnih organih. Najvišji predstavniki koroških oblasti z deželnim glavarjem dr. Zernattom na čelu so namreč na te zahteve odgovorili, da kmetijska zbornica ni tisti organ, v katerem bi bila po zakonu dopustna uporaba slovenščine. Slovenski kmetje pa menijo, da so tudi take ustanove kot zbornica del izvršilne oblasti, v njenih telesih pa je slovenščina zakonsko dovoljena. Ob tem je inž. Domej dejal: "Poziv, češ trg se mora odpreti, je sicer pravilen. Bolj pomembno pa bi bilo, da bi se najprej odprle duše, da bi bilo v njih končno prostora za vse tisto, kar je manjše in bolj potrebno zaščite." Globaški zbor gre preko luže Prihodnji teden bosta odpotovala na 17-dnevno turnejo po Združenih državah Amerike in Kanadi mešani pevski zbor Peca iz Globasnice in globaška folklorna skupina. Korošci bodo nastopali v krajih, kjer živijo Slovenci. V Kanadi bo to predvsem Toronto. S pevci in folkloristi bosta odšla na pot tudi slovenski državni sekretar za Slovence po svetu in manjšine v Sloveniji dr. Peter Vencelj in predsednik Krščanske kulturne zveze dr. Janko Zerzer. Pretekli teden pa je v Dobrli vasi gostoval Slovenski oktet iz Ljubljane. Predstavil se je v novi sestavi, z dvema novima pevcema. Na koncertu je bilo skoraj 600 ljudi, domačinov in turistov, ki letujejo v Dobrli vasi. # J.Košnjek STRANKARSKE NOVICE Spominska plošča v Trbojah Trboje, 30. julija - Krajevni odbor Slovenskih krščanskih demokratov Trboje bo uresničil sklep občnega zbora in na farni cerkvi odkril spominsko ploščo padlim v nemški vojski in po vojni pobitim domobrancem. Na plošči bo 13 imen, denar zanjo pa so zbrali svojci umrlih in člani krajevnega odbora SKD. Ploščo bodo odkrili v nedeljo, 1. avgusta. Ob tej priložnosti bosta maša in kulturni program. Združena lista socialnih demokratov Proti znižanju pokojnin Ljubljana, 27. julija - Zveza upokojencev pri Združeni listi socialnih demokratov sporoča, da je odločitev o avgustovskem znižanju pokojnin in invalidnin za 4 odstotke sprejela z nejevoljo. Do znižanja je sicer prišlo na zakonit način, vendar bi lahko problem rešili manj boleče. Ali ne bi bilo bolje zmanjšanje uveljaviti v dveh delih. Prav tako bi razliko lahko pokrila država, ki ima dolg pri pokojninskem zavodu. SEJEM - NAROČNIKI GORENJSKEGA I Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA —i Državni zbor sprejel zakone, ključne za gradnjo avtocest Z bencinom bomo gradili avtoceste Državni zbor je sprejel zakon o bencinskem tolarju. Na ta način bomo v šestih letih zbral1 tretjino denarja za zgraditev, modernizacijo ali dograditev 465 kilometrov avtocest v Sloveniji. Toliko meri slovenski cestni križ. Žal smo Gorenjci pri tem zakonu potegnili kratko Dograjen naj bi bil le že začeti odsek od Hruške do Vrbe. Ljubljana, 27. julija - Gradnja slovenskih avtocest, celoten križ sever - jug in vzhod - zahod, je dolg 465 kilometrov, je povzročila med poslanci državnega zbora veliko polemik in nasprotovanj. Gradivo "Gradnja avtocest v Republiki Sloveniji" je bilo na predlog odbora za infrastrukturo preimenovano v "Nacionalni program gradnje avtocest v Sloveniji". Teža dokumenta se je s tem bistveno spremenila, saj je prvotna strategija dobila položaj dokumenta z zakonsko močjo. Le-ta zato tokrat ni bil sprejet, ampak je bila opravljena le prva obravnava, druga pa bo opravljena jeseni. Vendar že na osnovi tokratne razprave lahko sklepamo, da bo dobila relacija Gorenjski poslanci niso uspeli Poskusi gorenjskih poslancev, da bi dobili vsi avtocestni odseki enak položaj in da bi se v primeru zastojev na relaciji vzhod - zahod usmeril denar na cesto med Karavankami in Obrežjem (sever - jug), niso bili uspešni. Njihovo dopolnilo je bilo preglasovano. Zoran Thaler (Liberalno-demokratska stranka) je vztrajal, da tudi na smer sever - jug ne smemo pozabiti in da gre za celovito avtocestno omrežje v Sloveniji. Tudi s to smerjo, ki ji do dokončanja ne manjka veliko, se priključujemo na evropski avtocestni sistem. Ce pa gre samo za smer vzhod - zahod, pa naj se v dokumentu ne uporablja beseda "avtocestno omrežje", ampak samo relacija vzhod - zahod. Izidor Rejc (Krščanski demokrati) je menil, da bomo za ceste plačevali vsi, zato naj se uredijo avtoceste v vsej državi, ne le na eni smeri. Nace Polajnar (Krščanski demokrati) pa je dejal, da se bomo še vozili k sosedom, ne le na vzhodu in zahodu, ampak tudi na severu, sčasoma pa tudi na jugu. Predvsem je važno, da se bomo na vseh cestah vozili varno. Zoran Thaler Nace Polajnar Izidor Rejc Nad 5000 črnograditeljev plačalo depozit Rok podaljšan do oktobra Ljubljana, 30. julija - Državni zbor je v sredo sprejel dopolnjeni zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. Sprememba omogoča črnograditeljem, da prosijo za legalizacijo in plačajo depozit do 10. oktobra. Minister za okolje in prostor Miha Jaz-binšek je poslancem povedal, da je doslej že 5043 črnograditeljev plačalo depozit, kar je znak, da se je "zakon prijel". Minister je povedal, da pričakujejo do 10. oktobra še okrog 3000 zahtev. S tem bi bilo pokritih okrog 90 odstotkov črnih gradenj. Deset odstotkov pa najverjetneje zakona ne misli spoštovati. Poslanci so se v razpravi o tem zakonu razdelili v dva tabora: prvi so zagovarjali dosledno spoštovanje zakona, saj "špekulantje ne smejo biti nagrajeni", drugi pa so videli v plačevanju depozita tudi socialni problem, saj precej ljudi zneska ne zmore, na črno pa so gradili zato, ker občine niso imele urejene dokumentacije. Na koncu je bilo sprejeto tudi dopolnilo, da je možno obročno od- Xplačevanje: četrtino ob zahtevku za legalizacijo, preostanek pa v šestin obrokih. • J.K. GLASA-AKCIJE V Natanko čez štirinajst dni se bodo odprla vrata letošnjega med-do narodnega avgustovskega gorenjskega sejma, ki bo trajal do 22. av-gusta Poleg izjemno bogate sejemske ponudbe bodo v PPC Gorenj- y ski sejem tudi letos poskrbeli za zabavne večere s priznanimi ansam- j\ bli, modnimi revijami, nagradnimi žrebanji itd. Za sejemske zabavne večere vstopnine ne bo! Vi Zastavljamo pa prvo nagradno sejemsko vprašanje: KATERI PRI- e/o ZNANI GORENJSKI NARODNOZABAVNI ANSAMBEL IGRA NA PRVEM SEJEMSKEM ZABAVNEM VEČERU 13. AVGUSTA? (da bo šlo la- M žje: letos je ansambel izdal svojo prvo kaseto, s svojimi skladbami je X v vrhu vseh lestvic z narodnozabavno glasbo in junijski zmagovalec Lojtrce domačih, "domicil' imajo v Preddvoru.) s* Odgovor vpišite v kupon in ga izrežite tako, da bo na drugi strani Jf ostal odtisnjen Vaš naročniški naslov Izmed prispelih pravilnih odgo-°° vorov bomo izžrebali 15 nagrajencev, ki bodo prejeli glasbeno kaseto M tega ansambla, in 20 nagrajencev, ki jih čakajo nagrade v vrednosti X 1 000,00 tolarjev. Prvi sejemski večer (13. avgusta) bodo na Gorenjskem sejmu it igrali: X Odgovore sprejemamo do petka, 6. avgusta - ko bomo zastavili novo sejemsko nagradno vprašanje! V žrebanju bomo upoštevali le tiste kupone, na katerih bo na drugi strani odtisnjen Vaš naročniški na- 1J slov (torej: naša sejemska akcija le za naročnine Gorenjskega glasa). ^ 1 Do sprejema zakona o igrah na srečo Davek na igralne avtomate Dobile ga bodo občine, mesečno pa naj bi šlo za 720 milijonov tolarjev. Ljubljana, 29. julija - Dokler ne bo sprejet zakon o igrah na srečo, bodo posebej obdavčeni igralni avtomati izven igralnic. Tak zakon je sprejel državni zbor. V Sloveniji naj bi bilo izven igralnic okrog 6000 igralnih avtomatov, dnevni izkupiček pa se giblje med 7 in 25 tisoč tolarjev. Nov zakon določa, da morajo biti igralni avtomati nameščeni v posebnih prostorih. Mlajšim od 18 let je prepovedano igrati. Najvišji vložek sme biti 1.000 tolarjev, najvišji dobitek pa 10.000 tolarjev. Vsak avtomat mora biti prijavljen na davčni upravi, zanj pa bo lastnik plačal 80.000 tolarjev mesečno. Davek bo treba za vsak mesec plačati vnaprej, kot potrdilo pa bo nalepka na avtomatu. Zakon določa, da bodo davek dobile občine. Mesečno naj bi šlo za 720 milijonov tolarjev, kar bo pomemben prihodek občinskih proračunov. Vlada mora državnemu zboru o uresničevanju zakona poročati vsakih pol leta. Čeprav so nekateri poslanci menili, da bodo nekatere občine zaradi denarja spodbujale nameščanje igralnih avtomatov, kar naj bi kvarno vplivalo, je bilo večinsko mnenje, da je zakon o legalizaciji nujen, ker bi se sicer razpaslo nameščanje avtomatov na črno. • J.K. Nova Gorica - Šentilj z odcepi za Koper, Sežano in Lendavo in odsek od Slovenske Bistrice do Pinc absolutno prednost. To pomeni, da je smer sever - jug med Karavankami in Obrežjem postavljena na stranski tir. Tudi zakon o pogojih koncesije za modernizacijo cest bo čakal do jeseni. To je v bistvu zmaga tistih, ki trdijo, da je koncesio-narska gradnja, čeprav znana v svetu, dražja od državnega najemanja posojil. Ker Slovenija sedaj lahko upa na mednarodna posojila in bomo na račun bencinskega tolarja zbirali namenski denar, se pomen koncesij zmanjšuje, za vsak primer pa je tak zakon dobro imeti. S koncesijami bi lahko gradili infrastrukturo ob avtomobilskih cestah. Bistveni pa je sprejem zakona o zagotovitvi namenskih sredstev za gradnjo avtocestnega omrežja v Republiki Sloveniji. Po tem zakonu bomo med 1. januarjem leta 1994 in 31. decembrom 1999 plačevali liter motornih bencinov in diesel-skih goriv za 16 odstotkov več, kar je približno 10 tolarjev pri litru. Država bo sprejela poseben zakon o nadzoru trošenja tega denarja. Ustanovljena bo družba za graditev avtocest, ki bo zbrala manjkajoča sredstva za uresničitev programa. Družba naj bi bila pod nadzorom države oziroma državnega zbora. Če je bilo še v predlogu tega zakona v 1. členu zapisano, da ta zakon določa način zagotavljanja in uporabe sredstev za uresničitev programa razvoja avtocestnega omrežja, pa je Letos samo do Vrbe Edino, kar zakon o bencinskem tolarju prinaša dobre-ga Gorenjski, je njegov 3-člen, ki zagotavlja, da bo država letos zagotovila 1/ milijarde tolarjev za dokončanje odsekov Hrušica - Vrba in Razdrto - Čebulovica-Na izgradnjo in dokončanje odseka od Vrbe do Kranja vzhod pa bomo zanesljivo še čakali. na predlog matičnega odb<^ za infrastrukturo prišla tud' ta člen formulacija, da gre denar prednostno za srflf, vzhod - zahod, vsi ostali ods**] pa naj bi počakali in bi se gr dili le v primeru večjega do^j ka denarja. Zmagala je politična, gospodarska in sploh večinska odločitev, d* " povezava vzhod - zahod bist*fj na, da bo s tem država SloveoU medsebojno bolj povezana in J Primorci in Prekmurci ne b°°. več tako vsaksebi. Cestni kr* sever - jug pa naj bi zgubil 9 pomenu in je nasploh, po nju nekaterih poslancev, proj* goslovansko usmerjen, sploh r je, tako poslanec Demokrat*^ Tone Peršak, cestni standard <* Gorenjskem višji kot na Štaje'' skem. Po tem zakonu bomo [etfj? zbrali od 12 do 13 milija/J 1 29. julija - Nekatere občine v Sloveniji so občinski T8*«* preprosto ukinile, druge so le spremenile datum prazno-9*n^ r"dovljiška pa se je odločila, da praznuje dvakrat: prvič S. ■VilJ-T* V sP°mm na partizanske dogodke na Vodiški planini, in ta g * decembra, ob obletnici rojstva Antona Tomaža Linhar- mi °bčini bodo letošnji prvi občinski praznik proslavili s številni-obfnrf^'tvam'- osrednja slovesnost, na kateri bodo podelili tudi del tio'č'*- Pr*znanJ- se pogovorili o razvoju hribovsko-višinskih ob-ru V IP ° n'' spominsko ploščo Valentinu Vodbniku, pa bo v okvi-med°"^°Ve8a ^eta v četrtek v gasilskem domu na Gorjušah. Iz-te a številnih prireditev, ki so že bile ali še bodo, omenimo le neka-jJjl" * galeriji A vsenik v Begunjah so v sredo zaprli mednarodno fl/eJ"0 delavnico "Slovenija odprta za umetnost", danes se bo na iev ^ ^or,čal 9. mednarodni festival Idriari, v sindikalnem izobra-tan3 centru v Radovljici pa že od prejšnje sobote poteka 20. sre-da/-'^anov rnednarodnega združenja za sodobno literaturo in gle-(ko'S*e na temo "R'lual m kaos v sodobni literaturi in gledališču " tyJčah S€ ^° ^' av8usta)- V centru za obrambno usposabljanje v člani kultur. Ju- med S° Se v^eraJ- v četrtek, zbrali na štiridnevnem srečanju tfi *arodnega združenja za zaščito ogroženih jezikov in kultu... pr' s°boto, dopoldne bo na Vodiški planini v počastitev občinskega trad/- Pomembnih dogodkov iz narodnoosvobodilnega boja dru'C'0namo srečanje. V Ljubnem bodo ob 90-letnici gasilskega d0n!Va odprli nov gasilski dom, zvečer (ob 19. uri) pa bo pred vho-v sotesko Vintgar še proslava ob 100-letnici odkritja soteske. Živahno bo tudi v krajevni skupnosti Koprivnik - Gorjuše, kjer se bodo ta konec tedna nadaljevale prireditve ob Vodnikovem letu (uprizoritev komedije pred gostilno Korošec, promenadni koncert, proslava z nastopom igralcev in pevcev, vaški sejem, podelitev nagrade za najlepše urejeno domačijo, dan odprtih vrat na domačijah itd.). Prireditve v počastitev občinskega praznika se bodo nadaljevale še ves avgust. # C. Zaplotnik Sej a jeseniškega izvršnega sveta Plinifikacija od Kranjske Gore do Koroške Bele sen* ured ,etom dni so na Je" Dli \?T "stanovih konzorcij za £ m"kacijo občine. Investitor jenicah <*enice, 29. julija - V jeseniški občini se pripravljajo na izgradnjo jn "hodnega omrežja po vsej Zgornjesavski dolini, na Koroški Beli kjn* Javorniku. Uskladiti posamezne probleme s Kresom Jesenice, Pravlja z vročevodom. Davčna služba bi morala posamezne obr-p * °Pozoriti na nepravilnosti, saj je vendarle servis za občane, ne birokratska služba, ki dela le in zgolj po zakonu. olja. Pri gradnji primarnega razvoda naj bi predvsem izvršni svet pomagal z raznimi garancijami za kredite, soglasji in odloki za večje potrošnike, medtem ko je načrt za gradnjo sekundarnih vodov že narejen. Vodovod si z zasebnimi potrošniki na območju Javornika in Koroške Bele že letos želi skleniti pogodbe: približna cena bo *o »o na minuli seji jeseni- 60 nemških mark v tolarski tega izvršnega sveta predsta- proti vrednosti za kilovvat in bi "iplininkacijo v občini, jedi- tako veljalo na zasebno hišo «or jeseniškega Vodovoda okoli dva tisoč nemških mark. je f. Podrek«r poudaril, da Vodovod je že poskrbel za do-pr Plinifikacija pomembna bavitelje opreme, ki naj bi podita VSCm zaradi eko,o5kega vi- trošnikom dali ugodnejše kre-Ijj f ter tudi zaradi cene plina, dite za nakup opreme in mon-* vedno nižja od kurilnega tažo. Vezena poraba v tržiškem proračunu ozorilo občinskim načelnikom y • komunalno podjetje °dovod, prednostno pa naj bi fja9'li plinovod Jesenice -5J*°Jstrana in Javornik - Koro-*a Bela, nato pa še po vsej tornjesavski dolini. Naslednje leto naj bi plinifikacijo kreditiral tudi Petrol, vsekakor pa se bo moral Vodovod dogovoriti s Kresom, ki skrbi za vročevod v občini, za razrešitev posameznih perečih vprašanj. Na Koroški Beli in na Javorniku je kar precej potrošnikov, ki ne želijo biti priključeni na Kresov vročevod, ampak si želijo priključitve na plin. Med obema firmama bo treba precej strpnosti in strokovnih opredelitev, da se bodo dogovorili, katera območja naj bi bila priključena na vročevod oziroma na plin. Na minuli seji izvršnega sveta so sprejeli predlog za dodelitev kreditov iz sredstev občinskega proračuna za pospeševanje drobnega gospodarstva in podjetništva v občini. Ob tem pa je potekala zanimiva razprava: zasebnik, ki ima manjšo obrt, je zaprosil za dodelitev skromnega kredita. Ko je davčno upravo zaprosil za potrdi- lo, je izvedel, da davčni upravi ni pravilno poravnaval obveznosti: dolžan jim je okoli 300 tisoč tolarjev. Zato mu niso izdali pozitivnega mnenja, češ naj si preskrbi svetovalca, da bo pravilno obračunaval prispevke. Leto dni ga na davčni upravi nihče ni opozoril na nepravilnosti, češ, "to ni naša dolžnost"... Res je, da davčna uprava po zakonu ni dolžna davkoplačevalca opozoriti na nepravilnosti, res pa je tudi, da davčna uprava ni sama sebi namen, ampak neke vrste servis za davkoplačevalce. Lahko bi ga vendarle opozorili - navsezadnje skromni mizar vendarle ne zmore plačati svetovalca za knjigovodske storitve. Obrtniku tako niso dodelili kredita - na dolg, za katerega sploh ni vedel, pa bo plačeval obresti. Če birokoracija udari, potem pač ni pomoči... • D.Sedej 0> reaif' ju,iJa " Med torkovo Mi° J* tr2iiki izvrimi svet P°trdil j«v j° proračuna v prvem polletju letos. Ker dovoljeni obseg j* , Porabe za leto 1993 ne zadošča za normalno delo porabnikov, pripravi predlog za renominacijo proračuna. d0L cPrav je imela občina Tržič v prvem polletju letos skupno °dh miHJonov prihodkov in za več kot 7 milijonov manj sl0v°°jKoy, finančni kazalci pri javni porabi niso ugodni. Iz nanj: a ''mitiranih prihodkov javne porabe je namreč do konca ju-Sjv ,a nekaJ več kot 181'6 milijona SIT. To pomeni 54 odsto-Po y ?a?rtovanega letnega zneska. Ob upoštevanju primanjkljaja ja aključnem računu za leto 1992 pa so imeli v tem obdobju desko na voljo le 48,7 odstotka celotnega letnega zneska. Ha J? poudarila sestavljalka gradiva, so pri planiranju oziro-^..sPrejemu odloka o letošnjem proračunu upoštevali tudi po-j|Je več kot 17,4 milijona SIT primanjkljaja iz lanskega leta. Ud tn te£a so pr' sre so opozorili na seji izvršnega sveta. • S. Saje ^ricev na Hrušici je j ^*senice, 29. julija - Atelje za prostorsko planiranje Jesenice na 7re'a" osnutek programske zasnove za zazidalni načrt Cerkev jaVlT*rušici. V času razgrnitve bo krajevna skupnost organizirala 'Ja^ razPravo o osnutku, cerkev pa naj bi stala ob železnici Be-tije ' Jesenice, od podvoza ceste pod železnico, južno od nekda-rj^.^gistralne ceste do novega priključka naselja Hrušica. Ob-b0 Je meri 6.520 kvadratnih metrov, na tem prostoru pa naj bi Okor'' cerkev za 180 do 200 sedežev, dve učilnici verouka za pr ' 30 učencev, pevsko sobo, dvorano oziroma prireditveni ^Un - za sto sedežev, avlo, prostor za Karitas, bife in pisarno Pn,Jskega urada. • D.Sedej Menjava premoženja občine in Križaja Čimprej podpis pogodb Tržič, 28. julija - Člani tržiškega izvršnega sveta so se med torkovo sejo seznanili tudi z javno dražbo, na kateri so 16. julija prodali nekdanje protokolarne objekte na Cegeljšah. O tem so jih obvestili že dan pred dražbo na korespondenčni seji. Kot je pojasnila predsednica komisije za izvedbo dražbe, je v zadnjem trenutku pravobranilstvo zahtevalo še privolitev izvršnega sveta. Za prodajo objektov je glasovalo 6 članov, eden je bil proti, dva člana pa mnenja nista sporočila. Dražba maršalata po izklicni ceni 464.166,35 DEM je uspela, kupec Bojan Križaj pa je ponudil v zamenjavo za premoženje občine 210.000 DEM vredno Mallvjevo hišo v Tržiču in dobrih 122.800 DEM vredno stanovanje na Deteljici. Izvršni svet je potrdil odločitev komisije za izvedbo javne dražbe. Obenem je sklenil, da se z Bojanom Križajem čimprej podpiše kupna in menjalna pogodba. Kupec bo ob podpisu pogodbe v celoti plačal razliko v vrednosti premoženja, ki je predmet menjave med njim in občino. # S. Saje Posvet predsednikov občinskih vlad Predvsem o kadrih Kranj, 30. julija - Na včerajšnjem rednem mesečnem posvetu predstavnikov izvršnih svetov skupščin gorenjskih občin so načelno soglašali, da Gorenjska potrebuje regionalno izpostavo Sklada za razvoj, zato bo v nadaljnjih razgovorih s Skladom in pristojnim ministrstvom takšen interes gorenjskih občin ustrezno izpostavljen. Po informaciji z včerajšnjega posveta utegne .na prvih jesenskih zasedanjih skupščin občin Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Tržič biti razrešen problem javnega pravobranilca Gorenjske, kajti na razpis se je prijavila ena kandidatka in bo stekel postopek za imenovanje v občinskih skupščinah. Kadrovski postopek v javnem pravobranilstvu Gorenjske je v teku zaradi razrešitve Darinke Novak Zalaznik (razrešena je bila na lastno željo). Ravno tako je v teku postopek popolnitve delovnih mest dveh inšpektorjev (urbanističnega in gozdarskega) v Upravi inšpekcijskih služb za Gorenjsko - po oceni predsednikov izvršnih svetov je razpis prostih delovnih mest uspel in bo občinskim vladam posredovan predlog za imenovanje. Na naslednjem posvetu, ki bo avgusta v Radovljici, pa se bodo predsedniki gorenjskih izvršnih svetov opredelili do pobude Gorenjske turistične zveze za enotno celostno turistično podobo regije. Izginjajo še zadnje sive lise Gorenjska je razkopana zaradi telefonije Nadaljevanje s 1. strani Po programu bo letos na Gorenjskem vključenih 5000 novih telefonov. Na podlagi tako imenovanih projektno vodenih gradenj bo dobilo telefone blizu 1200 novih naročnikov, na območjih, kjer so omrežja že zgrajena in centrale nove, posodobljene ali povečane pa je že do tega trenutka dobilo telefone 1500 naročnikov. Kranj, 29. julija - Financiranje projektov na tako imenovanih sivih lisah, ki jih je Gorenjska v preteklih letih z akcijami krajevnih skupnostih in PTT podjetja Kranj uspešno odpravljala, so se v PTT podjetju Kranj lotili na podlagi zbiranja novih interesentov. Tako so bile pogodbe podpisane na Blejski Dobravi in v Gozd Martuljku v jeseniški občini, v Lescah v radovljiški občini in na Zlatem polju ter v Drulovki v kranjski. Povsod, razen v Drulovki, kjer je gradnja opredeljena v dveh fazah, so projekti izgradnje na podlagi števila podpisanih pogodb pokriti. V tako imenovanem starem delu Drulovke in na Orehku pa se je rok za podpis pogodb sicer že iztekel, vendar pričakovanega odziva novih naročnikov na izgradnjo omrežja ni. Če se rezultat ne bo popravil, pravijo v PTT podjetju, se lahko zgodi, da bo II. faza v Drulovki izpadla iz programa. Na vprašanje, ali na to vpliva morda sedanja uredba o znižanju cene priključka, v PTT ugotavljajo, da je bilo sicer nekaj vprašanj v zvezi s ceno. Vendar pa so določila uredbe še nejasna in pričakujejo lahko razlage po I. avgustu. Vsekakor pa bi pocenitev priključkov na podlagi že sklenjenih pogodb v najboljšem primeru bistveno podaljša rok, ki je v vseh pogodbah opredeljen do konca leta. Lahko pa bi bili zapleti še bolj neljubi. Ne glede na to, kako bo s ceno, pa v PTT podjetju zagotavljajo, da so bile vse projektno vodene gradnje na tako imenovanih sivih območjih na Gorenjskem projektno zastavljene tako, da so vezane na število priključkov in plačilo po pogodbah v enem ali v več obrokih. Najtrii oreh je Zlato polje Za zdaj tako rekoč na vseh področjih dela potekajo po programu in če ne bo finančnih zapletov, bodo pogodbe dosledno uresničene. Na Blejski Dobravi so na primer dela na osnovnem omrežju končana in se že začenja gradnja razvodnega omrežja in montaža prenosne opreme. Tudi centrala je že postavljena in konec prihodnjega meseca bodo opravljane prevezave sedanjih naročnikov na novo centralo. V polnem teku so dela tudi v Lescah. Gradnja omrežja je v tako imenovani drugi fazi, montaža centrale pa je predvidena v prvi polovici oktobra. Dela so se tudi začela v Gozd Martuljku in na Zlatem polju. Vendar pa bo, kot kaže. Zlato polje v kranjski občini najbolj trd oreh zaradi potrebne gradnje hišnih inštalacij. Gre namreč za eno starejših stanovanjskih blokovnih naselij, ko hišne inštalacije niso bile grajene po normativih, kot so začeli veljati kasneje. Dodatno otežujejo potem delo še soglasja lastnikov stanovanj v objektih. Zato bo na tem območju treba precej prizadevanj, da bodo lahko izpolnili pogodbeni rok do konca leta. Zelo zahteven projekt pa je tudi gradnja na Drulovki. Po eni strani gre za težaven teren. Dela pa otežujejo tudi soglasja lastnikov zemljišč. Sicer pa tako imenovana prva faza na tem območju (od železniške proge proti novemu delu Drulovke) ni sporna. Zapleta pa se pri drugi fazi v starem delu Drulovke in na območju Orehka, kjer so do roka dobili premalo sklenjenih pogodb, da bi se investicija lahko normalno lahko začela in odvijala. Zato nameravajo v PTT podjetju prav v teh dneh pospešiti odločanje interesentov, lahko pa se zgodi, da bodo morali drugo fazo na območju Drulovke celo opustiti. Organizirana akcija poteka tudi v tržiški občini, kjer je PTT poslalo pogodbe interesentom na Bistrici in v smeri proti Slapu. Pripravljajo pa tudi izgradnjo na območju Loma, kjer pa bo treba najprej zgraditi krajevno omrežje. V škofjeloški občini pa je že bila vključena nova digitalna telefonska centrala v Gorenji vasi in so na ta način razrešili problem za 53 telefonskih naročnikov. S sproščeno opremo so sanirali Bukovico in na Sovodnju je staro centralo tudi zamenjala digitalna. Načrtovana so tudi še montažna dela na digitalizaciji povezav med Gorenjo vasjo in Skofjo Loko in je nabavljena tudi že digitalna prenosna oprema za Skofjo Loko -Železniki. • A. Zalar Varljiva merila Merila, po katerih v krajevnih skupnostih lahko konkuriramo za sredstva iz občinskega proračuna za uresničevanje različnih programov na področju komunalne infrastrukture, so varljiva, je pred nedavnim ugotavljal predsednik ene od gorenjskih krajevnih skupnosti. Praviloma morajo v krajevni skupnosti za takšno ali drugačno komunalno akcijo zbrati določena lastna sredstva, da potem uspejo na natečaju za določen občinski delež. Običajno potem stečejo akcije in redki so primeri, da naloga, ki so si jo v krajevni skupnosti zastavili, ne bi uspela. Zgodi pa se, da so posamezni krajani potem vendarle po uspešno končani akciji nezadovoljni. Ce so na primer v krajevni skupnosti urejali ali gradili cesto, po končani akciji, ko je trak prerezan, zadeva, vsaj za lastnike zemljišč ob cesti oziroma za tiste, ki so bili do začetka akcije lastniki zemlje, še ni končana. Da ne bi še naprej plačevali davka od zemljišča, po katerem zdaj poteka cesta, je potrebna odmera in ustrezen zapis v zemljiški knjigi. Takšen postopek oziroma odmera pa seveda ni zastonj. In ko krajevna skupnost, kot investitor, začne zadevo urejati, nenadoma ugotovi, da so denar, ki so ga dobili iz proračuna na podlagi meril, spet v dobršnem delu vrnili. V Republiški upravi za ceste, ugotavljajo v nekaterih krajevnih skupnostih, imajo drugačno prakso. Lastniki nekdanjih zemljišč, po katerih poteka cesta, še lep čas po izgradnji ceste plačujejo davek od zemljišča, kije obogatilo prometno infrastrukturo. • A. Žalar Nov dom ob 90-letnici Ljubno, 29. julija - Kljub zadnjim pripravam je bil že pogovor s predsednikom CD Ljubno, Mitjo Mladenovičem, poveljnikom društva, Branetom Fajfarjem, in predsednikom gradbenega odbora za gradnjo doma, Cirilom Ažmanom, ta teden v Ljubnem bolj kot ne slovesen. Gasilsko društvo bo namreč z današnjo (petek) gasilsko vajo ob 17. uri v Ljubnem in jutrišnjo svečano otvoritvijo novega gasilskega doma ob 18.30 proslavilo hkrati tudi 90-letnico društva. V društvu, ki ima okrog sto članov, so se na gradnjo novega gasilskega doma v Ljubnem začeli pripravljati že pred šestimi leti. Takrat smo prevzeli podiranje starega mostu čez Savo na Posavcu in tako zbrali denar za dokumentacijo za gradnjo doma," se spominja Mitja Mladenovič, ki je sedem let predsednik društva. S prostovoljnim delom in ob pomoči krajanov so potem postopoma dograjevali dom s ciljem, da ga zgradijo do praznika. "Ob pomoči nekdanje skupnosti za požarno varnost, sekretariata za ljudsko obrmabo in zdaj občinske gasilske zveze ter Zavarovalnice Triglav, Iskre Otoče in Kemične tovarne Pod-nart ter sponzorjev, ki so podprli zdaj tudi slovesnost ob otvoritvi doma, so ga tudi zgradili. "Ta gradnja nas je v Ljubnem oziroma v krajevni skupnosti spoznala, zbližala in povezala," so poudarili vsi trije sogovorniki. Sicer pa v društvu vsa ta leta niso zanemarjali tudi rednega dela. Glavno skrb so namenjali preventivi in izobraževanju. Najbrž je oboje prispevalo k temu, da že nekaj časa niso imeli nobenega požara na svojem območju. Sicer pa so na tekmovanju še posebnej uspešne ženske članice, ki so na primer predlani na tekmovanju na Bledu osvojile drugo mesto, lani v Zireh pa prvo. Po svečanosti jutri popoldne se bo ob 20. uri začela tudi velika vrtna veselica, na kateri bo igrala skupina Čuki. • A. Zalar Mitja Mladenovič IZR INŠTITUT ZORAN RANT. p. o. 64220 SKOFJA LOKA — SLOVENIJA ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 66 a objavlja prosto delovno mesto STROKOVNI SODELAVEC • KOMERCIALIST Od kandidatov pričakujemo: - visoko ali višjo šolsko izobrazbo tehnične ali ekonomske smeri, - aktivno znanje enega tujega jezika - po možnosti angleščine, - po možnosti nekaj delovnih izkušenj, - smisel za prodajo tehnično zahtevnejših proizvodov, - vozniški izpit B kategorije. Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in državljanstvu pričakujemo v 15 dneh po objavi razpisa. V primeru potrebe lahko kandidati dobijo informacije po 9. avgustu 1993 po telefonu 064/631-251. Nagrada občine Kranj krajevni skupnosti Velesovo Morda je pomagala prav neizkušenost V utemeljitvi nagrade občine Kranj za leto 1993 je za krajevno skupnost Velesovo med drugim tudi ugoto,f tev: V zadnjih letih je presegla vsa pričakovanja, zavedala se je možnosti, naravnih danosti in sposobnosti, se primerno organizira in mobilizira krajane za delo. Velesovo, 29. julija - Tudi v teh, bližajočih se prazničnih dneh v kranjski občini, v krajevni skupnosti potekata dve veliki akciji. Gradijo namreč mrliške vežice, za katere so si zastavili cilj, da jih bodo še letos zgradili sami. V Cešnjevku pa krajani obnavljajo cerkev. Marsikje bi poleg rednih vzdrževalnih del že samo ti dve akciji pomenili celoletni program, v krajevni skupnosti Velesovo pa imajo še letos v načrtu izgradnjo avtobusnih čakalnic, dograditev javne razsvetljave in pripravo na gradnjo trgovine in okrepčevalnice. Predsednik krajevne skupnosti Franc Čebulj, ki mimogrede prizna, da je sicer prijetno biti predsednik v določenem trenutku najboljše krajevne skupnosti v občini, pravi, da začetek uresničevanja programa, ki se je izoblikoval na zboru krajanov pred leti, še daleč ni bil tako enostaven. "Ko smo prevzeli na volitvah nam zaupano nalogo, je bila ena glavnih izgradnja mrliških vežic. Imeli smo voljo, zelo hitro smo ugotovili tudi pripravljenost in podporo krajanov za uresničevanje načrtov in urejanje zadev v krajevni skupnosti, manjkalo pa nam je izkušenj. Prepričan sem, da nam je prav ta neizkušenost ob prazni krajevni blagajni na neki način pomagala, da smo v nekaj letih toliko naredili. Kot predsednik ob pripravljenosti in odločenosti članov sveta ter podpori krajanov sem velikokrat iskal pomoč, nasvet in način za delo na občini. Če se zdaj ozrem nazaj, bi rekel, da se marsikje sploh še niso prav zavedeli, da delo sicer počaka, da pa se je nalog treba lotiti takoj, ko smo v naši krajevni skupnosti, če tako rečem, že pljunili v roke." Začeli so na primer takrat pred leti z urejanjem deponije za les, s sanacijo dveh divjih Gradnje vežic so se letos spomladi sami lotili. Franc Čebulj odlagališč in urejanjem poljskih poti. Ob podpori krajanov pa so se potem različne akcije tako rekoč neprekinjeno nadaljevale. Ko so odkupili zemljo, kjer so nameravali graditi mrliške vežice, so se lotili odvodnjavanja oziroma osušitve zemljišča. Ta dela so potekala prav med vojno v Sloveniji. Začeli so asfaltirati ceste, zgradili so most v Velesovem in Cešnjevku, oporni zid od cerkve proti gradu, hkrati je potekala gradnja telefonije, urejali so nove prostore za krajevno skupnost, asfaltirali okolico gasilskega doma, cesto Adergas - Češnje- vek, se vključili v ureditev teniškega igrišča. "Včasih slišim "namig" ali pripombo, da nam v krajevni skupnosti uspeva, ker smo iz občinskega proračuna dobili veliko denarja. Res je, da smo se vedno vključevali v razpise oziroma natečaje, vendar vsega tega zgolj z občinsko "podporo" prav gotovo ne bi naredili. Mislim, da tudi pri našem delu še kako drži že od nekdaj poznana trditev, da v krajevni skupnosti vsak družbeni denar velikokrat trikrat in tudi večkrat z delom in prispevki oplemenitijo. Mi smo preizkusili prav to formulo, pri čemer bi dodal še to, da smo z denarjem v vodstvu KS tudi vedno skušali čim bolje gospodariti." Pa tudi tista ugotovitev, da navadno akcije, pa če so še tako zahtevne v krajevni skupnosti, uspejo, če jih poganja "dobro namazan" motor, za Vele- sovo drži, čeprav ob razui"'^ nju potem največkrat do, kakšna načrtovana zadeva lo počaka. "Recimo, da so f brohotne pripombe, ki jih &°> vam, da ne bo "kaj pregor^ Vendar ob takšni podpori, °*J čenosti in sodelovanju čl* sveta in krajanov nimam boj*'! za to. Letos imamo v progr* še kar nekaj manj pomenu*. del (avtobusna postajališča-' vna razsvetljava, odpro*1. zemljišča za trgovino...). P1*^ čan pa sem, da bomo že n* mem začetku delovanja P0^ vljeno nalogo o gradnji mrl i', vežic, kljub zapletom, ki so h uresničili in tudi cerkev v \ ti in ureditvi pokopališča, Krajevna skupnost Blejska Dobrava njevku po obnovi cerkve na tiranju ceste do Praprotoe P°j ce ter izgradnji doma krajan" Cešnjevku bo kmalu koncj Že v bližnji prihodnosti pa mo v načrtu tudi izgradnjo J* cinskega servisa." # A. Zal*11 Po lanskem samoprispevku ni bilo korajže Zaradi avtoceste bo treba razrešiti še nekatere probleme. Uspešno poteka izgradnja telefonije, kar pa zad* gradnjo večnamenskega objekta, bodo letos končali prvo fazo. Blejska Dobrava, 29. julija - Krajevna skupnost Blejska Dobrava z naselji Dobrava, Lipca in Kočna ter z nekaj nad 1400 prebivalci je med manjšimi krajevnimi skupnostmi v jeseniški občini. Vsaj kar zadeva tako imenovane mejne krajevne skupnosti na Gorenjskem, je večkrat veljala ugotovitev, da so v občinah nekako "pozabljene". Za krajevno skupnost Blejska Dobrava, ki na jugovzhodnem delu meji s sosednjo krajevno skupnostjo Gorje v radovljiški občini, takšna ocena že nekaj časa ne velja. Pred leti so se v krajevni skupnosti odločili za samoprispevek za izgradnjo večnamenskega objekta. Vanjo je potem posegla izgradnja avtoceste, zdaj pa na celotnem območju poteka izgradnja telefonije. Izgradnja telefonije, ki bo še letos v tem delu občine poleg Gozd Martuljka odpravila še eno zadnjih sivih lis, kar zadeva telefonijo, je letos največja akcija. "Kakor je bil začetek posvoje razburljiv in za nekatere dvomljiv, smo zdaj v krajevni skupnosti priča splošnemu zadovoljstvu. Dela potekajo hitro, po programu in prav danes smo dobili sporočilo, da bodo konec prihodnjega meseca pri obstoječih lastnikih telefonov motnje zaradi prevezav na novo centralo. Skratka, dela gredo h koncu in kmalu bo celotna krajevna skupnost, kjer bomo dobili 224 novih telefonov, kljub nekaterim težavam pri dajanju soglasij za izgradnjo omrežja, pokrita s telefoni. To bo velika pridobitev tudi za razvoj drobnega gospodarstva, ki se postopoma razvija tudi v naši krajevni skupnosti," ugotavlja predsednik sveta KS Franc Srpčič. Hitre in učinkovite gradnje, kot letos poteka telefonija, pa si v krajevni skupnosti želijo tudi pri izgradnji večnamenskega objekta oziroma ureditve prostorov za šolo in vrtec. S samoprispevkom, ki se je lani iztekel in so ga plačevali pet let, so zgradili objekt in letos so v V večnamenskem objektu so letos dobili prostore gasilci Andrej Černe njem dobili prostore ob 85-le tnici najprej gasilci. Zdaj kon čujejo tudi dvorano s sanitarijami, v programu pa je še prostor KS, ureditev centralnega ogrevanja in fasada. Upajo, d, bodo ta dela kljub denarnir težavam končali. "Čaka pa nas potem še druga faza in sicer ureditev prostorov v starem delu za šolo in vrtec. Zelo nam bi prišel prav še en samoprispevek, žal pa zanj lani, ob izteku prejšnjega, ni bilo prave "korajže". Časi res niso najbolj ugodni, vendar zamisel o še enem samoprispevku v svetu KS še vedno nismo opustili," sta povedala predsednik Srpčič in član sveta Andrej Černe. Kar zadeva izgradnjo avtoceste pa ugotavljajo, da so jim težki tovornjaki precej poškodovali ceste v krajevni skupnosti. Potrebna obnova. Še najbolj nezadovoljni pa so nad nemogočim železniškim podvozom, ker morajo zdaj malo večji tovornjaki ali višja vozila, da Franc Srpčič .pridejo na Dobravo, čez i n Gorje. Poleg neurej« Hremljiških zadev zaradi >odo to glavne zahteve v ki* vni skupnosti, da jih mor« vestitor urediti in razrešiti-, "Na komunalnem pod*^ imamo še kar precej dela n* stah v krajevni skupnosti. J|\ mo načrte za cesto skozi Mr s čimer bi razrešili tudi k*jJJ zacijo; čeprav bo na tem od** tudi precej lastniških težav.r leg rednih del pa je treba on"' ti ureditev parka ob šoli. MM bo to vsekakor treba naredili Razen gasilcev, ki so praznovali 85-letnico, je v M jevni skupnosti zelo aktiven di Smučarski klub. Ko bo * jena dvorana, pa si želijo, M spet zaživel še nedolgo tega I leč naokrog dobro znan pevski zbor, ki ga je dolga *j vodil zdaj že pokojni A1"] Vengar. Trenutno pa so pf. brez zborovodje, ker je JO' Smrekar iz Kamne Gorice šel v Ljubljano. • A. Žal«r »30. julija 1993 PO GORENJSKEM 5.STR AN • GORENJSKI GLAS HejniSke družine: MARIJA POROVNB Ata je jokal za deklicami, mama za fantički Marija Porovne iz Poženika pri Cerkvah je bila desetletje uradno rejnica. Zdaj je v Pokoju, pri hiši pa so štirje Šoloobvezni rejenci. Z rejništvom k vsa leta, od 1976. ko je ^ ▼ J?2 «ieiec Jani, ukvarjata ona, Marij, in porovne. Odflej« je ▼ m izmenjalo kakih dvajset rejencev, nekaj jtti J« «,Jna je «*kaj mesecev. Porovnetova sta se 5? £ bflo7ko so Ju zapuščali. Mama Je jokala za tata«,, aia » ^ea°miM« štirje rejenci jfj. £ Polnoletnosti Porovnetova si ne predstavljata, oa di j k-klikih leto izgubila. Porovnetova imata pet svojih jih niso le-«^.1"^™f£ °trok, ki so si vsi že spletli lastna kruha, pač pa so jun nudili topio S'ezda. Zato se otroški vrišč v JB spet prileze. Pri Porovneto-v*h, kjer že od plenic dalje Ugajajo sestri, 15-letno Simono * 13-letno Lidijo, ter Laro in {parka, tudi sestro in brata, stara * »n 8 let, ga ne manjka. Vsi so še •olarji. Najstarejša Simona je končala prvi letrrik tekstilne šole * oo šivilja, s ponosom pove ata Jvan, ki je deklici priskrbel nov »valni stroj. Lidiji v osnovni šob ?e gre ravno dobro, sama muzika J> gre po glavi. Obe dekleti lepo Pojeta, njuna ubrana glasova ie "blati tudi v cerkljanskem cerkvenem zboru. Porovnetova nam kažeta al-°um s fotografijami svojih rejen-eev in obujata spomine na Janija Romana, Ervina, Danila, Kseni družinsko vzdušje. "Tudi crkljali smo jih, prav tako kot pred njimi naše domače otroke," pove ata Ivan, ki je starejšima rejenkama tudi skrbnik. "Nemara še bolj, kajti ko so odraščali naši. sva bila se oba zaposlena, tudi hišo smo gradili, zato je bilo za nežnosti malo manj časa. Vse rejence smo vzgajali kakor naše. Dali smo jih tudi krstit, jih spremili k prvemu obhajilu in burni, jim kupili Porovnetovi: Darko. Lara, oče Ivan, Lidija, Simona, mama Marija in nekaj več preglavic, zlasti pri starejših dveh. Simona, ki v oonsjuu in " '. Ji i! cerkljanski šoli ni dovolj naglo Ali otroci vedo, iz kakšnih družin prihajajo, kakšne okoliščine so jih pripeljale v rejo, zakaj ne morejo živeti s svojimi pravimi starši? šolo s prilagojenim programom v Kranj u.Tam je bila ves čas med boljšimi, naučila se je tudi veliko praktičnega. Zdaj se uči za šiviljo. S šolo se vsi skupaj veliko ubadamo. Mama je veliko do- S, Vait ' ■— *■""""*' "Vsi naši rejenci so iz nem- pokmevov presedela z otroki pri a °d Porovnetovih v »oavoSnev čr}^n- StM3* rT£i jf? nalogah. Jaz pa sem tisti, " § nJo je atTnajbolj jofcaTjikali ptudi za Ervinom m Danilom, sede *e Dil Pri Porovnetovih letom *et* se ie Prec* dvema ne ma v Lahovčah smrtno posrečil z motornim kolesom. "«JUo, ki je iz rejništva odšel **vet k svojemu pravemu očetu, Pa se je priglasil v hrvaško vojsko istega leta padel na banijskem Tisti, ki so odrasli pri Porovnetovih, se radi vračajo. V družini nimata stikov s starih, mlajša dva sta včasih deležna obiska. Ker se ravnava, kot da sva midva njihova prava starša, naju otroci tako tudi pojmujejo. Zelo so se navezali na naš dom, zlasti fant Ta ae tudi najbolj zaveda, da v njegovem življenju ni vse običajno. Sicer pa se naši otroci veselijo otroštva na vasL Tu je tudi lažji nadzor nad njimi. Pritegnemo jih k delu v gsopodinjstvu in na njivi. Kar pohvaliti iih moram, vsi so pridni in ubogljivi. S šolo imamo ki ae vlečem zanje v šoli. Ni denarja, da bi se ukvarjal z drugimi otroki, so Porovnetovi velikokrat slišali od ljudi. Toda tak otrok je revež, potrebuje družino, če naj zraste v poštenega človeka," sta prepričana Porovnetova. "Dobro je zanj, če odrašča skupaj z našimi. Imeti ga moraš rad kot svojega, ne smeš delati razlik med njimi, privoščiti jim moraš vse kot svojim. Vedno smo gledali, da naši rejenci niso bih nikoli prikrajšani, pa naj gre za torto, kolo, obleko ali za starševsko ljubezen." Doklej se bodo Porovnetovi še ukvarjali z rejništvom? "Dekleti sta pri nas od plenic, naj pri nas še dorasteta. Od njiju bi se res težko poslovili. Tudi mlajša dva bi težko dali od hiše. Tadva imata še veliko let, z njima vred se bo nemara izteklo naše rejništvo..." Kdove, morda pa bo kakemu otroku spet potrebna družina, kjer bo užil varno otroštvo. Porovnetovi bi se ga gotovo ne branili, čeprav ata Ivan pravi, da jima je preveč hudo, ko naposled ptički odletijo iz gnezda. Mama Marija pa dodaja, da se mora na ta dogodek dolgo duševno pripravljati. In da je dobro, če pri tem razum obvlada čustva. . D.Z.Žlebir trilobit javomiški Rovt Sole v naravi v nekdanji karavli l£y°rniški Rovt, 26. julija - Nekdanja obmejna karavla v Javorni-e,n Rovtu leži v idiličnem gorskem svetu pod Stolom, ob prele-f~tjl Sorskem jezeru. JLA jo je zapustila v obupnem stanju, tako da k?,"ne,» novi lastniki - Center za šolske in obšolske dejavnosti Lju-tjaaa . ogromno stroškov, da so jo uredili. Danes je moderen ob-j t in za njegovo obnovo je prispevalo Ministrstvo za šolstvo in d V centru šolskih in obšolskih t javnosti v Javorniškem Rov-.u bodo potekali izvenšolske . javnosti, predvsem s področji tooorništva, planinstva, bio-teSJe m paleontologije. Na . m območju je znani paleon-|°k,0g Jože Bedič našel že vrsto , ^arnnin in ima izvrstno zbirko«.tako da je dejavnost za te .aJe prav primerna. Ne nazad-TdiSo tu<*» objekt imenovali i 1 0BIT Javorniški Rovt, po okrparju, fosilu, predniku daljega raka. vodstvu Centra pomaga Mi-^ Vene iz Ljubljane, ki je tu ro\ClVilnem s,uženju vojaškega *V objektu Je prostora za 44 lr°k in dva učitelja - mentorja, rednim delom obšolskih dejavni pa bomo začeli 1. septem-„[*' ko za nekaj dni prihajajo JJjnnazijci iz Maribora. Se prej Pr^tudentje ustavnega prava iz poljane. Objekt Javorniški i 0vt pa bo predvsem namenjen J^J»m z Gorenjskega za njihove Jf^nšolske programe. To pole-* smo imeli na obisku dve sku f ruskih otrok, ki so se odli 2° počutili: ob fPortna hiši imamo j .-*■;« igrišča za odbojko in li l '"ton, na jezeru bomo ime- k0 anuje' nabavi,i 0011,0 Jaha,ne i "K dovolj je prostora za ta-^rJenJe. Na stavbi Je tudi ple-»tena.« Ho •ntcr za izvenšolske dejav-0P?t|i iz Ljubljane ima podoben ^ J?« tudi na Kozjaku, zdaj L štajerskem odpiramo Libe-l>j ' v Programu pa imamo, da tako usposobili še petnajst Miran Vene do dvajset slovenskih objektov. V jeseniški občini se za podobno obliko šole v naravi zavzemajo tudi v Mostah pri Žirovnici, kjer je na voljo nekdanja karavla...« Stavba v Javorniškem Rovtu ima nekaj sodobnih laboratorijev in učilnic, ki bodo šolski mladini vsekakor v veliko pomoč. V hiši je red, v objektu se ne kadi. Center za šolsko in ob-šolsko dejavnost je v Javorniškem Rovtu zaposlil same domačine, ki za hišo vzorno skrbijo: še posebej so mladi obiskovalci zadovoljni z odlično kuhinjo, ki je po želji lahko tudi vegetarijanska. Nekdanjo karavlo v Javorniškem Rovtu so oddali v prave roke in za prave namene, šolski mladini! • D.Sedej Mala anketa Starševstvu nenaklonjeni časi Jesenice, 28. julija - Na jeseniški občinski skupščini so se že pred Časom odločili za spodbudno potezo. Starše prvorojencev bodo ob veselem družinskem dogodku obdarovali s knjigo Penelope Leach Otrok od rojstva do šole. Ta teden so odločitev prvikrat udejanili in starše povabili h kratki slovesnosti ob njihovem srečnem dogodku. Mi pa smo izkoristili priložnost in mlade starše povprašali, kaj v teh časih pomeni odločitev za starševstvo. Zoran Davidovič iz Kranjske Gore: "Pred štirimi meseci se nama je rodila hčerka Ana Maria. Družinico bi rada še povečala, a kaj ko nama to preprečuje stanovanjska stiska. Ravno zara di takih okoliščin ie načrtovanje družine težka odločitev. Zdaj še živimo pri starših. Toda oba imava vsaj zaposlitev." Irena Pire z Jesenic "Odločitev za prvega otroka, zdaj 5-mesečno Špelo, ie bila dobro premišljena. Kar dolgo sem Čakala na to rojstvo, zato sem otroka tembolj vesela. Tudi materialne razmere imam v redu urejene, tako da se čez nekaj let, ne še takoj, Špeli lahko pridruži še kak otrok." Nevenka Fon z Jesenic: "Rodila sem hčer Urško, zdaj ji je šest mesecev. Oba z možem sva se rojstva zelo veselila. Manj razveseljive pa so bile naše stanovanjske razmere, saj v tesni garsonjeri ni bilo prostora, kamor bi postavili otroško posteljico. Uspelo nam je vsaj to, da smo s pomočjo obojih staršev (torej tri delavske družine) združili moči in odkupili stanovanje. Drugemu otroku, čeprav si ga želimo, se bova morala zaradi teh razmer odpovedati." Matjaž Naglic z Breznice: "Dobila sva sina Žiga, ki je zdaj star mesec dni. V današnjih razmerah ni lahko osnovati družine, ko so ljudje brez zaposlitve in stanovanja. V naši družinici ima zaposlitev žena, jaz še ne, stanujemo pa za zdaj še pri starših. Ravno stanovanjski problem je tisti, zaradi katerega je težko začeti." D.Z.ŽIebir Foto: L. Jeras Kolikšne bodo letošnje štipendije? Štipendije in dodatki Kranj, julija - Konec junija ie bil objavljen razpis za republiške štipendije. Srednješolci, ki bodo zanje kandidiran, morajo oddati vlogo s popolno dokumentacijo do 5. septembra, študentje pa do 30. septembra. Maja letos je republiške štipendije prejemalo 6028 mladih z Gorenjskega. Kolikšne bodo letošnje štipendije? Republiška štipendija obsega osnovno štipendijo in dodatke, pojasnjuje v navodilih kandidatom Republiški zavod za zaposlovanje, območna enota Kranj. Osnovna štipendija jeza dijake največ 32 odstotkov zajamčene plače, kar pomeni 8.000 tolari ev, za študente pa 38 odstotkov zajamčene plače, torej 9.500 tolarjev. Višina osnovne štipendije se zmanjša za prispevek staršev glede na njihov dohodek, znaša pa od nič do 7.500 tolarjev, odvisno pač od povprečnega dohodka v družini. Ce je dohodek na člana prosilce ve družine nad 111 odstotkov zajamčene plače, se prosilcu osnovna štipendija ne izplača, upravičen je le do dodatkov. Dijakom in študentom, ki se šolajo izven kraja stalnega bivališča, pripada poleg štipendije še dodatek za stroške prevoza v šolo za primestni in krajevni promet po ceniku, vendar največ do 29 odstotkov zajamčene plače. Najvišji znesek ie torej 7.250 tolarjev. Tisti, ki prebivajo zunaj kraja stalnega bivališča, pa so upravičeni do dodatka največ 40 odstotkov zajamčene plače, se pravi 10 tisoč tolarjev. Ni treba posebej poudarjati, da se dodatka izključujeta! Obstaja tudi dodatek na uspeh, ki so ga med srednješolskimi štipendisti deležni odličnjaki in prav dobri dijaki. Za prve znaša 13 odstotkov zajamčene plače, 3.250 tolarjev, za druge pa 7 odstotkov, torej 1.750 tolarjev. Študentje, ki imajo povprečje ocen višje od 7,9, so upravičeni do dodatka 1.750 tolarjev, najvišji dodatek za študente pa je 19 odstotkov zajamčene plače, 4.750 tolarjev.. D.Ž. NAJAVLJAMO Vodnikovo leto V okviru praznovanja Vodnikovega leta bo danes, 30. julija, ob 19. uri v gasilskem domu na Koprivniku najprej otvoritev razstave fotografij dr. Rafaela Podobnika in Jaka Copa, ob 19.30 bodo podelili priznanja in nagrade za najlepše urejeno domačijo na območju KS, ob 20.30 pa bo pred gostilno Korošec gledališka predstava Jun-tez. Jutri, 31. julija, se bo praznovanje začelo ob 13. uri na Gorjušah in Koprivniku s koncertom Pihalnega orkestra jeseniških železarjev in se nadaljevalo z osrednjo prireditvijo in kulturnim programom ob 15. uri pred osnovno šolo, slavnostni govornik pa bo dr. Matjaž Kmecl. Popoldne pa bo potem na Koprivniku vaški sejem s plesom, jedačo in pijačo. Septembra v Rabac Kranjsko Društvo invalidov omogoča članom društva letovanje v Rabcu, v tedenskem terminu od 4. do 11. septembra. Informacije, prijave in vplačila: DI Kranj, Begunjska 10 (vsak ponedeljek od 9. do 11. ure, ob torkih in četrtkih od 15. do 17. ure). Sto let Vintgarja Jutri, 31. julija, bodo pri vhodu v sotesko Vintgar proslavili 100-letnico odprtja soteske Vintgar. Osrednja slovesnost bo ob 19. uri, že od sredine dopoldneva pa bo pri Restavraciji Vintgar in vhodu v sotesko veselo, saj bodo med drugim na stojnicah ponudili različne zanimivosti in dobrote. Borci "Prešernove" V soboto, 7. avgusta, bo ob 15. uri na Gorenjskem sejmu v Kranju proslava in srečanje ob 50-letnici ustanovitve 7. SNO-UB Franceta Prešerna. Organizatorji pripravljajo veliko tova-riško srečanje in bogat kulturni program. V Kanalsko dolino Društvo upokojencev Radovljica redno organizira izlete za svoje člane, za kar skrbi društvena sekcija za izletništvo in pohode. Avgustovski izlet 14. avgusta bo v Italijo - poleg časa za nakupe v Trbižu je v programu obisk slovenskih krajev v Kanalski dolini. Prijave: Društvo upokojencev Radovljica (na sedežu društva). Osnovna šola GORJE p.o. Zg. Gorje 44 a 64247 ZGORNJE GORJE razpisuje prosta delovna mesta: - UČITELJA ŠPORTNE VZGOJE za nedoločen čas s polnim delovnim časom - UČITELJA GLASBENE VZGOJE za nedoločen čas s skrajšanim delovnim časom - UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za določen čas s polnim delovnim časom - UČITELJA SLOVENSKEGA IN ANGLEŠKEGA JEZIKA za določen čas s skrajšanim delovnim časom - UČITELJA GOSPODINJSTVA za nedoločen čas s skrajšanim delovnim časom Začetek dela je 1. 9. 1993. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na gornji naslov v 15 dneh po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh. KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše razstavlja slike in likovne objekte slikar Karel Kuhar. V galeriji Mestne hiše je na ogled 3. Medregionalna likovna razstava. V Kava baru Pungert razstavlja slikarka Bernarda Šmid iz Lesc. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava slik udeležencev XIV. planinske slikarske kolonije Vrata 93. VRBA - Prešernove hiša je odprta vsak dan od 9. do 16. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 16. ure, ponedeljek zaprto. DOSLOVCE - Finžgarjeva hiša je odprta vsak dan od 10.30 do 13. ure, ob nedeljah od 11. 30 do 17.30, ponedeljek zaprto. RADOVLJICA - V avli radovljiške občine razstavlja barvne fotografije na temo Trenutki v gorah dr. Tomaž Kunst, član Fo-tokluba Medicus iz Ljubljane. BOH. BISTRICA - Usnjarski muzej z novo železarsko zbirko je odprt vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure. KROPA - V Kovaškem muzeju je na ogled nova razstavna zbirka Žebljarstvo v Lipniški dolini. ŠKOFJA LOKA - Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan od 9. do 17. ure, razen ob ponedeljkih. V okroglem stolpu je na ogled razstava Uran v mineralih in rudah v Zirovskem vrhu. ŽELEZNIKI - V Kulturnem domu je na ogled razstava likovnih del članov slikarske skupine Domel Železniki TRŽIČ - V Kurnikovi hiši je na ogled drugi del študijske razstave čevljarskega orodja. Razstava bo odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 17. do 19. ure, ob nedeljah pa od 9. do 12. ure -vse do šuštarske nedelje. LJUBLJANA - V mali galeriji Moderne galerije razstavlja Emerik Bernard. V Muzeju novejše zgodovine - Cekinov grad so na ogled tri razstave: Reševanje zavezniških letalcev med NOB na Slovenskem, Plakati in razglasi 1914-1918 ter Popotna fotografija Janina Klemenčiča. Muzej je odprt od torka do nedelje med 10. in 18. uro, vstop prost. PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANJ: KIESELSTEIN ŽIVI KULTURI - Na vrtu gradu Kieselstein bo danes, v petek, ob 21. uri v okviru poletnih prireditev Kieselstein živi kulturi nastopila ročk skupina BORGHE-ZIJA. Jutri, v soboto, ob 21. uri pa nastopa znana ročk skupina PLAVA Sponzorji: Gostilna Praprot, Merkur TRAVA ZABORAVA. Kranj, LDS Kranj, Hotel Creina in Petrol Kranj. RADOVLJICA: RAZSTAVA - V galeriji Sivčeve hiše bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli retrospektivno razstavo slik Ivana Varla. O slikarju, ki je bil rojen v Kamni Gorici, je pred kratkim Kulturni center Srečko Kosovel v Sežani izdal monografijo o umetniku. Razstavo je posredovala Galerija Avsenik. BLED: KONCERT - Na Blejskem gradu bo v torek, 3. avgusta, ob 21.30 nastopil Oshu Yoshido, največji japonski umetnik v igranju na biwo. TRŽlC: KONCERT - V tržiški farni cerkvi bo v okviru prireditve 1. Orgelski večeri jutri, v soboto, ob 18.30 orgelski koncert Polone Gantar iz Rovt. BLED: KONCERT - v gradu Grimšče bo v ponedeljek, 2. avgusta, ob 20. uri večer komorne glasbe. RADOVLJICA: RAZSTAVA - V zgornji avli občine Radovljica, bodo v ponedeljek, 2. avgusta, odprli razstavo članov Likovne sekcije KUD Radovljica. SLOVENSKI OKTET V DUBROVNIKU Jutri, v soboto, bo na 44. Mednarodnem festivalu v Dubrovniku nastopil Slovenski oktet. V atriju Knežjega dvora, kjer je sicer nastopil že več kot tridesetkrat, bo oktet nastopil z izbranim sporedom (Gallus, des Pres, da Palestrina, Montever-di, Handel, Mozart, Liszt, Gounod, Schubert, Foerster, Tome, Kogoj). Slovenski oktet bo nastopil tudi na festivalu Splitsko poletje. Ta naša najbolj znana vokalna skupina nastopa tokrat z novim članom okteta Marjanom Trčkom. GRAFIČNI LISTI Jesenice - V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava grafičnih listov z naslovom Lepe žene - lepe obleke. Modi v oblačenju lahko sledimo daleč v zgodovino. O njej nam pričajo risbe po grobnicah, stenske slikarije po palačah, nagrobne in posvetne plastike ter poslikana keramika (n.pr. grške vaze od 4. do 2. stol. pr. n.š.). Prva znana modna kreatorka je bila Rose Bertin (1744 -1813) na dvoru Marie Antoniette. Od tedaj dalje je Pariz ostal glavno mesto mode v Evropi. Tu so na prelomu 19. in 20. stol. nastale tako znane modne hiše, kot so: Chanel, Nina Ricci, Cristian Dior, Pierre Cardin idr. Sprva so modne novosti prenašali razni trgovski potniki, ki so nosili s seboj cele kolekcije modnih oblačil; pozneje so si pomagali s skicami, nazadnje pa so te nadomestili moderni časopisi. Danes je na voljo cela vrsta modnih revij, ki kar tekmujejo med seboj v množici idej in po razkošnosti barvnega tiska. Priložene so tudi krojne pole. Nekdaj so v modnih revijah prevladovale skice modelov z razlagami. Da bi revije popestrili, so jim kot okras dodali barvne priloge. To so bili grafični listi predvsem litografije in gravure v les, ki so predstavili obleke v vsej njihovi ljubkosti, v modnih barvah in z neštetimi drobnimi modnimi dodatki. Iz zbirke, ki jo je g. K. Muller podaril Zdravilišču Rogaška Slatina, so na razstavi grafični listi, ki prikazujejo ženska oblačila za praznične dni, za prvi ples, čajanke in za izlete, in to iz sredine 19. stol. Razstavljeni grafični listi so iz različnih pariških revij n.pr. "Le moniteur universel", "La mode illustre", "La mode" ter iz nemške revije "Die Frauen-Zeitung" in datirajo v čas od 1830-40 ter od 1864-1877. Veliko glasbe in smeha Z LUTKAMI V NOVO SEZONO Druga sezono Lutkovnega gledališča Glasbene mladine Jesenice ponuja tri nove premiere - Tudi tokrat v znamenju glasbe in lutk i* živalskega sveta - Dvorana na Hrušici je zaživela. Lutkovno gledališče Glasbene mladine Jesenice je pred svojo drugo sezono. Pravzaprav bo to prva čisto prava sezona, saj so preteklo zaceli šele aprila lani z ustanovitvijo gledališča in novo dvorano za sto obiskovalcev v Kulturnem domu na Hrušici. Kljub poznemu začetku je bila sezona 1992/93 uspešna, saj je lutkovno gledališče uprizorilo kar tri uspešne nove lutkovne igrice: Poldi in Leopoldina, Čiribu Čiri-ba ter Butalce'Frana in Matije Mil-činskega, ob katerih so se zabavali tako mladi kot tudi odrasli gledalci. Prav tako so jeseniški lutkarji uspešno ponavljali tudi predstave iz preteklih sezon: gorenjski otroci prav dobro poznajo slončka Leopolda, Butalskega policaja, Cefizlja in peka. Skupaj so tako odigrali kar 125 predstav. Septembra bo gledališče razpisalo abonma. Vanj bodo poleg uspešnih predstav pretekle sezone (samo Slonček Leopold je imel več kot petdeset predstav) vključili tri lastne premiere in pet gostovanj lutkovnih gledališč iz vse Slovenije. Bikec Ferdinand je pravljična zgodba o mladem bikcu, ki naj bi na željo svojih staršev postal strašni bik na biko-borbah. Mladi bikec pa ljubi čisto nekaj drugega - rožice in pa svoj lepi travnik. Predstavo, ki je namenjena gledalcem od četrtega leta dalje, režira Marjan Bevk, lutke in scena pa so delo Marine so namenjeni pretežno naJnlJ| šim, za odrasle bodo delali leP' ložnostno. V ansamblu b0°\ novi sezoni nastopili trije "\ finančno pa bo ves P, člani, krit Butalski policaj, Cefizelj in pek Frana in Jane Milčinski, režija in likovna zasnova: Saša K u m p - uspešna predstava že nekaj sezon. gram tako kot do sedaj P0,.^ lastnim zaslužkom. "In z ve''.g razumevanjem sodelavcev, ►'j pripravljeni delati in dobiti p1*: lo po uspehu predstave, karJ*j di prednost pred drugimi," d0"! ja Rado Mužan. .,. Jeseniško lutkovno gleda" bo s predstavami skušalo g0^ vati po vsej Sloveniji, že nek^L so stalni gostje primorskih $rl lišč, letos načrtujejo prodor Štajersko in Koroško. Šole ij11 ci v jeseniški občini lutke o°. 'Poskušamo zainte*\ poznajo. rati tudi vrtce in osnovne Bačar. Druga premiera in obenem krstna uprizoritev je načrtovana za mesec oktober. To je zabavna zgodba iz živalskega sveta na domačem dvorišču o goski, ki bi bila rada najbolj pametna. Dogodivščine goske Trobenticee je zapisala Alenka Bole - Vrabec, režiser predstave pa bo Janez Ržen. Zadnja, tretja premiera Lutkovnega gledališča Glasbene mladine Jesenice bo februarja. Kužek laja mijau mijau mijau Francka Rudolfa je zabavna igrica o treh bratih, od katerih sta dva pametna in en neumen. Pravljica, ki se začne tako, kot veliko drugih pravljic, potem pa gredo stvari ZAŠČITA JEZIKA IN KULTURE Poljče - Od včeraj poteka v Centru za obrambno usposabljanje tridnevno zasedanje Mednarodnega združenja za zaščito ogroženih jezikov in kultur (AIDLCM). Letošnji kongres tega združenja, ki se že četrt stoletja zavzema za jezikovne in kulturne pravice ogroženih skupnosti, poteka pod pokroviteljstvom Sekretariata za Slovence po svetu in Slovenskega PEN. Kongres si je za razpravo na letošnjem srečanju izbral temo Za novo jezikovno etiko v Evropi. Na to temo je včeraj govoril predsednik Združenja prof. Jordi Costa. O najrazličnejših problemih položaja jezikovnih skupnosti bodo v treh dneh predstavili svoje referate posamezni člani združenja, k besedi pa so povabili tudi nečlane. Doslej je Mednarodno združenje zborovalo že v Celovcu, Trstu in v Beneški Sloveniji, tudi tokrat pa bo na svojem radovljiškem kongresu poskušalo prispevati k reševanju manjšinskih vprašanj. Dobrodelni koncert v Grobljah ŠTIRI TISOČ DOLARJEV POMOČI Groblje - Na slovensko avstrijskem dobrodelnem koncertu, ki je minuli torek v grobeljski cerkvici pri Domžalah, so s kupljenimi vstopnicami in donacijo nekaterih sponzorjev zbrali za 4.000 ameriških dolarjev pomoči. Slovenski delež pomoči bodo nakazali slovenskemu Uradu za begunce, izkupiček z avstrijskega koncerta pa bo tudi namenjen za začasne begunce iz Bosne in Hercegovine. Kot je znano, je ponudo za koncert dal avstrijski pianist Er-win Kropfitsch, sprejela pa jo je skupina glasbenikov, ki sodeluje na festivalu Neuses Musikforum v Vetrinjah pri Celovcu. Tam so koncertni program sinoči ponovili prav tako v dobrodelne namene. Avstrijska veleposlanica v Sloveniji dr. Jutta Štefan - Bastl, ki je prevzela podkroviteljstvo nad dobrodelnim koncertom v Grobljah, ni skrivala zadovoljstva skupaj z organizatorjem Koncertov Groblje Tomažem Doletom, ko se je grobeljska cerkvica domala povsem napolnila, saj so našteli skoraj sto obiskovalcev (dva manj).dGlasbeni dogodek, ki je bil za stalne obiskovalce poletnega festivala komorne glasbe v Grobljah obsežnejši kot običajno, se je vsekakor izognil vsakršni povprečnosti že z izbiro programa, ki je bil vsekakor bolj namenjen glasbenim sladokuscem kot pa širokemu okusu glasbenega občinstva. Violistka Die-mut Poppen, pianista Vasilij Lobanov in Envin Kropfitsch, violinist VVolfgang Sengstschmid in violončelist Miloš Mlejnik so pripravili več kot dveurni glasbeni program, ki bo poslušalcem ostal v spominu prav gotovo tudi zaradi kvalitetne izvedbe. To prav gotovo velja še posebej za enega najbolj nadarjenih avstrijskih violinistov Sengstsmida in njegovo izvedbo Ysayeve sonate za violino solo. Sonata za violončelo in kvalir Vasilija Lobanova, ki sta jo izvedla pianist Ervvin Kropfitch in violončelist Miloš Mlejnik, je bila gotovo višek glasbenega večera, čeprav je glasbeno delo, ki ga je skladatelj in pianist Lobanov posvetil žrtvam potresa v Armeniji (in vsem žrtvam nesreč tega sveta), ubrano na najtemnejše tone polne žalosti, ki jih le občasno trgajo visoki toni groze in človeškega protesta. Oba umetnika sta sonato predstavila umetniško občutljivo in na zavidljivi izvedbeni ravni. Za zaključek večera je kot pianist nastopil še skladatelj Lobanov in se razigral s Schubertovo sonato za klavir v d - duru, navdušenemu poslušalstvu pa je v zahvalo naklonil še delček Čajkovskega. • Lea Mencinger drugače: tretji je prijatelj z nekom, ki ga vsi drugi sovražijo, in ker zna tuje jezike, postane junak dneva. Vse skupaj pa se seveda dogaja v pasji družini. Predstavo bo režiral Matija Milčinski, likovna zasnova je delo Brede Vari, glasba pa Gregorja Strniše. Vse tri premiere nove sezone bodo delali gostujoči profesionalni režiserji in v gledališču so prepričani, da to dejstvo pomeni občuten dvig kvalitete. Prav tako so, kot pravi vodja jeseniškega lutkovnega gledališča Rado Mužan, veseli, da so k sodelovanju pritegnili oblikovalko Bredo Vari in poleg domačih glasbenikov za predstavo Kužek laja mijau mijau mijau tudi glasbenika Gregorja Strnišo. Živali, ki so skupna točka vseh novih predstav, in prijetna glasba kot zaščitni znak lutkovnega gledališča z Jesenic, so glavna usmeritev jeseniških lutkarjev. Teksti radovljiški in tržiški občin''. J| smo prepričani, da bi nas bil'^ seli tudi otroci iz sosednjih čin," pravi Rado Mužan. >. Sicer pa bodo otroci lahko ko drugo soboto v lutkovnenjr dališču na Hrušici in vsak petek v gradu Grimšče na M tako kot lani obiskovali ure vljic. Prav tako je bil v Pre'^ sezoni zelo uspešen počj"1^ program na Bledu - obisk je L segel pričakovanja in prired | bodo verjetno razširili tudi n* senice. Tako kot prejšnjo sezono de * 0 do tudi v prihodnji prvi ted* juliju organizirali lutkovni val, ki ga nameravajo razširf. povabiti še več skupin iz tuj,n^ V prvem tednu oktobra P* Lutkovno gledališče Glas"^ mladine Jesenice ob tednu otf» v dvorano na Hrušico pov8 vsa profesionalna in kvali" j slovenska lutkovna gledališč*j tako predstavilo lutkovno g1 nje pri nas. • M. Ahačič LUTKARJI NA BELGIJSKEM FESTIVALU Kranj - V začetku tega tedna se je s festivala v belgijskem Ce0 vrnil lutkar Cveto Sever, ki je na festivalu skupaj z lutkovno skupino Fru fru predstavljal slovensko lutkovno ustvarjalno^ Festivalsko dogajanje v Gentu je bilo letos še sploh P^j^ živahno, saj so se organizatorji še posebej potrudili, da bl ISO-letnici tega festivala prikazali najboljše in najzanimiv^ kulturne ustvarjalce z vsega sveta. Za deset dni se je Gent sp menil v pravcato kulturno mravljišče, kjer se je noč in dan 1 jalo na neštetih prizoriščih s streho ali kar na ulici vse, kar *jj mogoče zamisliti. "Samo na lutkovnem festivalu v okviru c^ nega festivala je sodelovala cela vrsta lutkarjev iz Evrope in' ^ gih dežel. Sam sem predstavil lutkovno pravljico Janko in (petkrat na različnih prizoriščih), Fru fru pa je nastopil z ig": Tobija. Na osrednjem prizorišču lutkovnih predstav je me% sodelujočimi vihrala tudi slovenska zastava," je povedal Sever, ki ga je na festival osebno povabil umetniški dir*1^. Gentskega festivala Freek Neirvck. Cveto Sever, ki je že vrsto* gost najrazličnejših lutkovnih festivalov po evropskih sred'»^ je povedal, da je kaj takega, kar se je dogajalo v Gentu, vredno doživeti. Vse, kar se zanimivega kulturnega ustvari*Z: svetu, so organizatorji skušali pripeljati na festival. Odri za lu'a vne predstave, glasbene nastope, gledališke predstave, c'1* artisti na cestah, nastopi pihalnih godb, lutkarji na uličnih v°/ lih se je zlilo v eno samo pisano mešanico kulturnega utrip3' katerem je bilo prostora tudi za delček slovenske ustvarjaln^M • L.M. J SLIKARSKI BIENALE Kranj - Na obletnico rojstva pesnika Franceta Prešerna - 3* decembra letos - se Kranju obeta rojstvo novega slikarskega _bienala.__^ Pobudo za bienale je dalo Društvo likovnih umetnik0* Kranj, ki se je odločilo, da bo ob pomoči kranjske občine' tos prvikrat organiziralo prireditev, na katero bi povabili dvy najst likovnikov iz vseh regionalnih likovnih društev. Žirij*' kateri bodo Damir Globočnik, umetn. zgodovinar in kust° Gorenjskega muzeja, mag. Marijan Tršar, akad. slikar in H* vni kritik, ter dr. Milček Komelj, umetn. zgodovinar in h*, vni kritik ter selektor, ki ga imenuje svet Likovnega druš* Kranj in Gorenjski muzej Kranj, bodo izbrali umetnike in d ločili tudi slikarsko temo. j. Prireditev se bo odvijala v treh kranjskih galerijah (M*j galeriji, Prešernovi hiši in galeriji Mestne hiše). I. slovenj bienale mesta Kranja, kot se bo imenovala prireditev, ^ predstavil nekaj najvidnejših gorenjskih avtorjev ter tudi * torje od drugod. Med razlogi za idejo o bienalni prireditvi i predvsem prizadevanje Likovnega društva Kranj, da bi pop strilo kulturno zatišje in mestu ponudilo razstavo sodob0. slovenske likovne umetnosti. Med razstavljenimi deli bo ž'^ ja izbrala tudi dela, ki jim bo dodelila nagrade: Grand p1^, mesta Kranja, drugo in tretjo nagrado mesta Kranja in P1^ znanje za gorenjskega ustvarjalca. Organizator prireditve bo prizadeval razstavo predstaviti tudi v drugih krajih po Si veniji. • L.M. > GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Janez Mlakar, stečajni upravitelj Tekstilindusa » - - 4 a. w Novi lastnik plačal celotno kupnino V TekstiOndusu že razstavljajo prve stroje, ki po mnenju Bonazzijev niso več primerni za nadaljnjo proizvodnjo. ^»nj, 27. julija - Kmalu bosta minila dva meseca, odkar je Aqua-sk 3 ,IZ ^6n^ pri Novi Gorici, za katero stoji italijanska tekstilna SkihBonazzi' na (tretJ>) dražbi kupila za šest milijonov nem-jaV11131''' vitalni, proizvodni del Tekstilindusa, v katerem ima va pt0tn' de'ez tud' Gorenjska banka. Ko smo se v torek pogo-da a S ste^aJnim upraviteljem Janezom Mlakarjem, je povedal, ništv i^ celotno kupnino. To določbo smo v pogodbo vnesli predvsem zato, da bi obveznosti, ki J.ln je sprejelo podjetje v stečaju, tudi izpolnili in da bi pre-n°s lastništva in proizvodnje "1'nil brez prekinitev proizvod-nJe in poslov, brez nevarnosti 2a delavce, da bi morali začasno ostati doma, in tudi brez drugih nevšečnosti. Novi lastnik bo pravice in obveznosti, ki shajajo iz lastništva, prevze-1**1 postopoma. Prvo najbolj Konkretno je to, da je v teh dneh začel razdirati stroje, ki Po njegovi oceni niso več primerni za nadaljnjo proizvodno in bodo končali v starem železu; na njihovo mesto pa bo Postavil nove, zelo sodobne ^oje. ki jih bo pripeljal iz Ita-llJe. Štirje delavci iz Tekstilindusa so že odšli na izpopolnjevanje znanja v eno od njegovih tovarn v Italiji, kasneje pa se Jim bosta verjetno pridružila še 4va. Usposabljanje bo skupno trajalo dva meseca." Po dopustu prve pogodbe o 5posUtyi?_ * i^stnik oz. "njegovi ljudje" ie J]**10 Prihajajo v Kranj? P°8osto! Prihajajo predvsem slrokovnjaki s posameznih po- Stečajni upravitelj Janez Mlakar ocenjuje, da bodo Tekstilindusovi upniki dobro poplačani, še zlasti v primeru, če jim bo uspelo ugodno prodati še preostalo premoženje. Slovenščina ne bo zapostavljena * Odkar so Bonazziji prevzeli del Tekstilindusa, je bilo v javnosti te slišati očitke, da morajo delavci izpolnjevati obrazce v italijanskem jeziku, ie v tem kaj resnice? "Povsem normalno je, da podjetje, ki želi zaposliti nove delavce, zaprosi kandidate, naj izpolnijo vprašalnik in vanj vnesejo osebne in druge podatke. Tako je storil tudi novi lastnik. Ker je želel zelo na hitro dobiti "kadrovsko sliko" trenutno zaposlenih v Tekstilindusu, jim je dal v izpolnjevanje kar vprašalnik, na katerem je bil ob italijanskih besedah le s svinčnikom napisan slovenski prevod. Delavci so vprašalnik brez večjih problemov izpolnili in ga vrnili, verjetno pa do očitkov v javnosti ne bi prišlo, če bi jim ponudili obrazec v slovenščini in jim pojasnili, zakaj ga morajo izpolniti." * Alije res, da je obrazec "spraševal" tudi po vojaškem položaju (stanu) in činu delavcev? V javnosti je pogosti slišati očitke, da naša podjetja s preveč odprtimi rokami sprejemajo tuji kapital Italijanskim industrialcem, med drugim tudi Bonazzijem, politiki zastavljajo drugačna vprašanja: zakaj vlagajo v Slovenijo in zakaj ne doma. Kako je s premoženjem jeseniške Železarne? Vsak košček zemlje bomo prodali C*Dice' 29. julija - Nekdanja jeseniška Železarna je imela izven IjuJ^iSke ograje kar precej objektov, predvsem pa zazidalnih zem-ikr 8 V''° v Crikvenici dovolj zanimanja, počitniški dom na Me-nJUji pa so cenilci ocenili na 400 tisoč mark vrednosti. S premože-viJn» tudi s 1900 stanovanji, gospodarijo zdaj ustanovljene družbe **lezarni. *da^elCdanJa jeseniška Železarna, družb reorganizirana Pren Okolici jan in zanj ni prav nobenega interesa. Del Jelenovega doma bomo oddali v najem za določen čas, ne vemo pa še, kaj bo nasploh s stavbo. Nekdanja Železarna nastopa kot ustanovitelj Železarsko izobraževalnega centra, srednje šole, ki se bo preoblikovala v dve srednji šoli. Zmenili smo se, da je naše ustanovitelj-Zilj ■ 7- —■»*,.. — stvo le začasno, dokler se ne ure- nU? njemu nekdanjemu name- dijo premoženjske zadeve s to . tem smo se pogovarjali s stavbo. Telovadnico v ŽICu, ki je trinajst D je imela v lasti kar precej emoženja na Jesenicah in v .."ci. Kako se bo to premože-nJe Porazdelilo med družbe in £?ploh, kaj namerava ukreniti ^'ezarna z zemljo in objekti, ki sti l2.Ven tovarniške ograje in s ti-ok"11. opuščenimi železarskimi žilfati, ki nikoli več ne bodo slu- D — icm smo se pogovarjali {j^nikom Železarne Ivanom Vo- »Upravni odbor Železarne je tev 1 nckaj naceln'n opredeli-0k' Vsc posamezne probleme pa rt-raVnavamo posebej. Ena iz-ta h ten nacelnih opredelitev je V da se mora zemljišče, ki je last ra 2arr»e, na katerem pa stojijo pi ?' objekti. Železarni obvezno (.a at'- Tako se, denimo, zemljiš-oh na .^terih so nekateri športni v Je*ti in igrišča, sicer prenesejo jn asl občine, vendar v odpla-I em odnosu. To pomeni, da Ze-2arna občini s tem poravnava ^atere stare terjatve. Tako je z Lj£0*etnim igriščem Podmeža-iff>> kopališčem Ukova ali s teni-,T'm igriščem Podmežakljo. Izje-2? [e. le Stara Sava, kjer so mu-{ Jski objekti, ki smo jih že pred ^pm brezplačno odstopili jese-občini. v pretežni lasti Železarne, pa bomo v času, ko v Železarsko izobraževalnem centru ni pouka, oddajali in z njo torej tržili. Firma HRAST kot ena izmed železarskih firm oddaja tudi samski dom poleg ŽiC-a, samski dom aa Plavžu smo dali v najem, ob tem, da za zdaj še ne vemo, kaj bi storili s sobami v domu. Ce bi bilo skozi predor dovolj prometa, bi ga adaptirali tako, da bi imeli hostel - prenočišča za en dan, tako pa za zdaj ostajajo le načrti in iskanje investitorjev. Dovolj interesentov je za nakup Brezingarjeve vile v Crikvenici na Hrvaškem, vendar vile še niso ne prodali ne oddali v najem, predvsem zaradi omejitev, ki jih postavlja Republika Hrvaška. Nekaj zanimanja je bilo tudi za odkup počitniškega doma na Mežaklji, ki so ga cenilci ocenili _ ■ vučini. it»<-_ • atari Jelenov dom na Jesenicah na 400 tisoč nemških mark, a do r>e . kakršnokoli oddajo povsem zdaj resnega ponudnika še ni bi- Primeren, saj je do kraja dotra- lo. Nekdanja Železarna ima nekaj kmetijske zemlje in gozdov izven tovarniške ograje. Odločili smo se, da se odproda, denar od kupnine in nasploh vse najemnine pa namenijo bodisi za reševanje presežnih delavcev, za odpiranje novih delovnih mest in za stroške rušenja objektov ter kasnejšo ozelenitev področij. Tako bo treba podreti in odprodati jeklarno 1, v kateri nikoli več ne bo proizvodnje: razpis za odprodajo je-klarne je že objavljen, interesenti za odkup opreme so. Za obrtno cono v Črni vasi na Blejski Dobravi je sklep upravnega odbora, da se zemlja odproda občinskemu skladu stavbnih zemljišč tako, da se za vrednost zemljišča poravnajo nekateri dolgovi Železarne do občine. Parkirišče Viatorja in nekdanjega Vektorja na Javorniku naj bi postalo parkirni prostor, na katerem naj bi zaračunavali parkirnino in obenem tako rešili prometne zagate v samem mestu Jesenic. Vse elektrarne: Javorniški Rovt, Vintgar, Zasip in Radovna so bile kot vložek dane družbi Energetika, ki s tem premoženjem tudi gospodari. Interes Železarne je nesporen: vsak košček zemlje je treba prodati! Takšno je bilo stališče pri obravnavi delitvene bilance, ko so se premoženje in dolgovi nekdanje Železarne delili med na novo ustanovljene firme. Enako je tudi s stanovanjskim fondom: stanovanja - okoli 1900 - so porazdeljena medjiajvečje firme Acro-ni, Fiprom in Seiko, firma Me-ting je zgolj upravljalec. • DS Zdi se mi normalno, da poskuša delodajalec zvedeti od delavcev, ali so že odslužili vojaščino ali ne. V obrazcu je bila res tudi rubrika "vojaški čin", vendar ni bilo nič narobe, če delavci tega niso izpolnili. Če primerjam italijanski vprašalnik s Tekstilindusovim, lahko ugotovim, da je naš bistveno slabši od njihovega. V našem so tudi zelo delikatna vprašanja: ali imate sorodnike v tujini, ste bili sodno kaznovani, ste udeleženec narodnoosvobodilne vojne..." * Je bojazen, da bi delavci morali na kratek tečaj italijanščine, odveč? "Vsekakor. Jaz nimam občutka, da bi bila v Tekstilindusu slovenščina (in slovenstvo) v podrejenem položaju ali potisnjena v kot. Novi lastnik je že v začetku obljubil, da bo v Kranj pripeljal ljudi, ki znajo slovensko ali se bodo slovenščine naučili. Med temi, ki pogosteje prihajajo v Tekstilindus, sta tudi rezijski Slovenec in Italijan, ki ima mamo Slovenko." Investicijski program za 20 milijonov mark * Na novinarski konferenci, ki jo je sklical kranjski župan Vito-mir Gros, je bilo slišati, da novi lastnik obljublja delavcem zaposlitev le, če pristanejo na mezde 200 mark. Za to številko, ki se mi zdi nemogoča, slišim prvič. Ne vem, ali gre za namerno širjenje ne resnice ali le za strah, ki ima velike oči. Kot mi je znano, namerava novi lastnik plačevati delavce po slovenski kolektivni pogodbi za gospodarstvo. * Kakšno je razpoloženje v kolektivu? "Med delavci, ki se - razumljivo - bojijo tega, da bi izgubili delo, je čutiti določeno napetost in negotovost, hkrati pa tudi pripravljenost in voljo do dela. Novi lastnik je že nakazal, da je administracije preveč in da bo del delavcev verjetno premestil v proizvodnjo. Kot mi je znano, namerava zadržati sedanje število zaposlenih (okoli štiristo), po dodatnih vlaganjih in uvedbi novih programov pa ga povečati na pet sto. Jaz vsaj upam, da bo tako. Tega pogoja nismo mogli vne sti v dražbene pogoje, od novega lastnika pa sem uspel dobiti pismo o nameri, v katerem predstavlja investicijski program (od strojev do obratnega kapitala), vreden več kot 20 milijonov mark." • C. Zaplotnik Nadaljevanje s prve strani Avgusta prva revizijska poročila Ker je na Gorenjskem (še zlasti pa v Kranju) kar sedmina vseh slovenskih zahtevkov za revizijo lastninskih postopkov, ki naj bi jih družbena podjetja opravila v zadnjih treh letih oz. od 1. januarja 1990 dalje, bodo inšpektorjem kranjske službe družbenega knjigovodstva pomagali tudi delavci iz drugih podružnic; v večjih podjetjih, ki z lastninskimi povezavami ali kako drugače segajo tudi zunaj gorenjskih občin, pa bodo revizijo opravili skupaj z inšpektorji iz drugih podružnic. V vsaki revizijski ekipi sta po dva inšpektorja, za pravna vprašanja pa ji pomagajo še strokovnjaki iz pravne službe. Prve izkušnje kažejo, da so merila za oškodovanje družbenega premoženja uporabna, vendar se primeri medse-boj tako razlikujejo, da se pri vsakem pojavljajo dodatna vprašanja. Služba družbenega knjigovodstva ima možnost, da po uradni dolžnosti uvede revizijski postopek tudi za podjetja, ki jih sicer ni nihče prijavil za revizijo in jih ni na spisku. V kranjski podružnici SDK se jim doslej te možnosti še ni bilo treba poslužiti. Kot je povedal Franc Podjed, direktor SDK Kranj, bodo inšpektorji, ki za zdaj pregledujejo šest podjetij na Gorenjskem, prva revizijska poročila pripravili avgusta. Podjetja bodo potlej imela trideset dni časa, da bodo morebitne ugo tovljene nepravilnosti uskladila s predpisi; v primeru, da te ga ne bodo storila, pa jim bo SDK izdala odločbo. Podjetja (še zlasti tista, ki so na spisku po krivici) kažejo veliko zanimanja za to, da bi inšpektorji SDK čimprej opravili revizijo, ki je pogoj za začetek lastninskega preoblikovanja. Kranjska SDK ima pri tem precej omejene možnosti, saj lahko v revizijo lastninskih postopkov vključi le približno polovico svojih inšpektorjev, medtem ko morajo ostali opravljati redne nadzorne naloge. Prve revizije trajajo več časa kot bodo potlej, ko si bodo inšpektorji (in podjetja) nabrali že več izkušenj ; sicer pa bodo pregledi trajali najmanj eno leto. Služba družbenega knjigovodstva daje pri reviziji prednost podjet jem, ki so že sama pripravila poročilo o dosedanjih lastnin skih postopkih, podjetja, ki jih je glede lastninjenja že obravnaval, velika podjetja in tudi tista, ki jim država iz različnih razlogov daje pri reviziji prednost. Na vprašanje, kako bo o revizijah obveščena javnost, je Franc Podjed odgovoril, da o teh postopkih in vseh drugih, dokler trajajo, SDK ne sme dajati informacij in da bo sicer obveščanje o tem enotno dogovorjeno in urejeno za vso drža vo. • C. Zaplotnik V letu turizma Gostinci delajo na črno Če so nekateri pričakovali, da gostinci v letu turizma ne bodo delali "na črno", so se - milo rečeno - zmotili. Ljubljana, 28. julija - Ker je slovenska država letošnje (in še prihodnje) razglasila za leto turizma, se je v akcijo vključila tudi tržna inšpekcija, ki se je pri nadzoru še posebej posvetila gostinstvu in turizmu. Kot poudarja glavni republiški tržni inšpektor Roman Kla-došek, so tržni inšpektorji že pred glavno turistično sezono (do konca junija) opravili na področju gostinstva in turizma 1867 pregledov. Ugotavljali so izpolnjevanje minimalnih tehničnih pogojev za opravljanje turistično gostinske dejavnosti, kakovost in zaračunavanje storitev, označevanje cen, spoštovanje predpisanega obratovalnega časa, ali lokal izpolnjuje vse pogoje za določeno kategorijo... In čeprav je leto turizma, so ugotovili veliko nepravilnosti. Izdali so 393 upravnih odločb za odpravo pomanjkljivosti ali za prepoved opravljanja dejavnosti, 88 sklepov o izvršbi odločb, napisali 443 predlogov sodnikom za prekrške in 21 ovadb za gospodarski prestopek in ugotovili, da je vse več primerov, ko se posamezniki, podjetja in drugi "na črno", brez dovoljenj, lotevajo turistično-gostinske dejavnosti. Obrestne mere se zmanjšujejo Ljubljana - V Banki Slovenije ugotavljajo, da se je eskontna mera Banke Slovenije od januarja do maja letos zmanjšala s 25 na 18 odstotkov. Realna obrestna mera na medbančnem trgu se je od januarja dalje, ko je znašala 16,4 odstotka, nenehno zmanjševala in je bila maja že 11,5-odstotna. Mesečne revalorizacijske stopnje (R) so se v prvih petih mesecih gibale med 1,0 in 3,7 odstotka, na letni ravni pa od 12,4 do 83,2 odstotka (februarja zaradi januarske 3,7-odstotne stopnje inflacije). Ob 1. avgustu, prazniku občin Kranj in Jesenice, in 5. avgustu, prazniku občine Radovljica, čestitamo vsem občanom in poslovnim sodelavcem Slovenska naftna drulba TOE Kranj POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK ŽELEZNA KAPLA Na stičišču gorskih dolin Bele, Obirske, Lobnika, Lepene in Ramšenika leži Železna Kapla, upravno trgovsko in kulturno središče teh dolin. V zadnjem času se uveljavlja tudi kot privlačni turistični cilj. Poleg zdravilišča izletnike privablja tudi nedavno odprta kraška jama z izredno lepimi kapniki. Železna Kapla je tudi eden od ciljev na izletu, ki ga organiziramo prihodnjo soboto za naše bralce in je že zaseden. Za vse, ki boste na ta dan z nami ali pa boste sami prišli v Železno Kaplo, pomembno obvestilo; vsi, ki boste ta dan, 7. avgusta, prinesli ta oglas izrezan v Zadrugo -market, boste za nagrado dobili 100-gramsko Milka čokolado. ZADRUGA-MARKET ŽELEZNA KAPLA/ 333 - TELEFON: (9943-216) Poslovalnici/ Dobrla vas/ Ebemdorf, BahnstraBe 57 Globasnica/ Globasnitz 30 07.08.1993-v soboto dobi vsak, ki prinese s seboj to stran iz GORENJSKEGA GLASA BREZPLAČNO 1 MILKA ČOKOLADO (100g) PRISRČNO VABLJENI! POSOJILNICA BANK ŽELEZNA KAPLA A-9135 EISENKAPPEL TELEFON 9943-4238-231 VAŠ ZANESLJIVI BANČNI PARTNER Riiaie: Miklauzhof - Miklavčevo A-9133 0 Tel. (0 42 37) 21 19 ELEKTRO-RADIO-TV SAT - NAPRAVE INŠTALACIJE FRANZ LUSCHNIG | ŽELEZNA KAPLA, tel.9943-4238-292 | URBAS rp ŽELEZNA KAPLA • V CENTRU • AKTUALNA MODA RINGSCHUH • RINGSCHUH ČEVLJI S PAR ® JELEZNA KAPLA - tel. 9943-4233-233 :MLA - TEKSTIL - ŽELEZNIH A - TOALETNI FKOIZVOOl - ŠOLSKE F0TKE3SČINE Johann SCHMIDMfllER ŽELEZNA KAPLA, tel. 9943-4238-8327 odprto: pon.-pet. 7.00-12.30 in 15.00-18.00, sob. 7.00-12.00 Spremenjen zakon o bankah in hranilnicah Povišan ustanovni kapital Po noveliranem zakonu, ki ga je v ponedeljek sprejel državni zbor, znaša ustanovni kapital za banko 680 milijonov tolarjev, za hranilnico pa desetino tega, to je 68 milijonov tolarjev. Oboje zagotavlja večjo varnost vlagateljev. Ljubljana, 26. julija - O obeh vsotah so bila mnenja različna. Medtem ko so vlada in predvsem liberalni demokrati menili, da je krepko povišan ustanovni kapital za banke in hranilnice zagotovilo, da bančne in hranilniške hiše ne bodo rasle kot gobe po dežju, med katerimi bodo tudi nezanesljive (omenjena je bila Les banka), in instrument, da bi imeli v Sloveniji kvečjemu 6 solidnih in varnih bank, pa so leteli predvsem iz vrst opozicije očitki, da se v tem oziru ne moremo primerjati z Zahodno Evropo, kjer so uzakonjeni takšni ustanovitveni kapitali. Po njihovem naj bi bil interes Slovenije gosta mreža bank in še posebej hranilnic. Zato bi za ustanovitev banke zadostovalo 70 milijonov tolarjev, za hranilnico pa polovico manj. Gospodarsko rast bi lahko gradili tudi na malih hranilnicah, ki so bile v Sloveniji pogoste pred prvo svetovno vojno in med obema vojnama. Večino je dobil predlog vlade za 680 oziroma 68 milijonov tolarjev ustanovnega kapitala. Banke in hranilnice se morajo z dopolnjenim zakonom uskladiti do konca prihodnjega leta. Za ustanovitev banke bo še naprej potrebno dovoljenje Banke Slovenije. Le-ta pa lahko v roku 12 mesecev izda neomejeno ali omejeno dovoljenje, odvisno od izpolnjevanja predpisanih pogojev in meril. Banka mora obvestiti Banko Slovenije o vsakem delničarju, ki je postal lastnik več kot 10 odstotkov delnic s pravico upravljanja banke. Nad 15 odstotkov upravljalskih delnic pa lahko dobi delničar le s predhodnim soglasjem Banke Slovenije. Ker država še nima zakonsko urejenega pretoka tujega kapitala, je v dopolnjenem zakonu določilo, da lahko postane tuja oseba lastnik nad 2 odstotka delnic le s soglasjem Banke Slovenije, pri upravljalskih delnicah pa je potrebno predhodno soglasje Banke Slovenije. Glede posojil, posamičnih terjatev in jamstev zakon določa, da se za veliki kredit šteje posamični kredit oziroma druga posamična terjatev in jamstvo, dano enemu posojilojemalcu, ki presega 10 odstotkov jamstvenega kapitala, za največji možni kredit pa posojilo, terjatev ali jamstvo, ki znaša 15 odstotkov jamstvenega kapitala. Skupni znesek vseh kreditov, drugih terjatev in jamstev enemu posojilojemalcu ne sme presegati 30 odstotkov jamstvenega kapitala, skupni znesek vseh velikih in največjih možnih kreditov pa ne seme presegati jamstvenega kapitala banke. # J.Košnjek Različno ocenjevanje živine in različne cene V gorenjskih (družbenih) klavnicah veljajo od 21. junija dMJ nove odkupne cene mladega pitanega goveda, medtem ko so * cene krav in ostalega goveda nazadnje spremenile 12. oktobra \* ni. Mlade pitance extra kakovostnega razreda odkupujejo r 159,60 tolarja za kilogram žive teže (meso po 285 tolarjev), p'^i ce prvega kakovostnega razreda po 143,36 tolarja (meso po *5j tolarjev), pitance drugega razreda po 131,60 tolarja (meso P°*l tolarjev) in pitance zunaj kakovostnega razreda po 99,68 tolafl za kilogram žive teže (meso po 178 tolarjev). V Kmetijski zadrj1? Idrija, na primer, odkupujejo od 12. julija dalje extra bike po tolarjev za kilogram žive teže (meso po 316,80 tolarja), bike pf^ ga razreda po 153,30 tolarja (meso po 273,80 tolarja) itd. V OHl industriji (kot tudi v MIP Gornja Radgona) odkupujejo živino*j na podlagi novega pravilnika o ocenjevanju goveda EUROP. j? katerem posamezne črke pomenijo kakovostne razrede: E - o<", čen, U - zelo dober, R - dober, O - zadovoljiv in P - slab. Po# mo, kakšne imajo cene! E - 168 SIT/kg žive teže (300 SIT/kg $\ sa), U - 162 SIT/kg (290 SIT/kg), R - 154 SIT/kg (280 SIT/M O - 135 SIT/kg (260 SIT/kg), P - 100 SIT/kg (200 SIT/kg)- F nekatere klavnice za odkup in plačilo živine že uporabljajo pravilnik o ocenjevanju goveda, je nenavadno, saj slovenska v' da doslej še ni preklicala starega, jugoslovanskega pravilnika ne objavila novega, čeprav je po zatrjevanju strokovnjakov'} pripravljen in leži na ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo- W je, da je stari pravilnik zastarel in da zaostaja za evropskimi li, vendar bi bilo kljub temu pametno, da bi novi pravilnik za# v vseh slovenskih klavnicah uporabljati istočasno. Iz Slovenj)-"skočimo" še na avstrijsko Koroško: tam mlado pitano govC\ odkupujejo od 46 do 50 šilingov za kilogram žive teže, stare ttj ve od 15,50 do 18,50 šilingov za kilogram, prašiče pa od 19 do** šilingov. Regres za čebelje ■--^ matice Med finančnimi intervencijami, ki jih država namenja kmetijstvu, je tudi regres za nakup selekcioniranih čebeljih matic pri enem od registriranih vzre-jevalcev. Država želi s tem za-treti divjo vzrejo matic, doseči boljše izkoriščanje čebelje paše in obnovo družin, ki so jih pri- POSEK IN ODKUP LESA! Preddvor, Tupaltče 21 tel.: (064) 45-420 zadele bolezni. Višina regi*5* je 500 tolarjev za matico. Avtosalon Mark Mobil & Daš dobiš CENE AVTOMOBILOV Daewoo Racer base 4 ali 5 vrat, cena do reg. 11 949 USD Daevvoo Racer GSi 4 ali 5 vrat, cena do reg. 13.224 USD Količine so omejene. V račun vzamemo rabljeno vozilo in uredimo prenos lastništva. Prodaja in nakup rabljenih vozil, krediti za nova vozila. Šuceva 17, Kranj, tel.: 242-300, 242-600, 325-981. Regres za obnovo črede plemenskih kobil Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo se je odločilo, da del proračunskih sredstev nameni tudi za regresiranje obno črede plemenskih kobil. S tem želi spodbuditi rejo visokoka* vostnih plemenskih žrebic in kobil. Do regresa so upravičene ^ plemenske telice, ki so vključene v A ali B rodovnik, ocenjefl^ okviru republiškega programa, pregledane na brejost. Za '«\-iz A rodovnika je regres 28.000 tolarjev, za žrebice iz B roO°N ka pa 10.000 tolarjev. Banke ločujejo stroške kapitala in poslovanja Kranj, 29. julija - Imetniki tekočih računov pri Ljubljanski banki - Gorenjski banki d.d. Kranj so pred kratkim prejeli sporočilo, v katerem jih banka obvešča, da je julija začela zaračunavati stroške za vodenje tekočega računa. Gorenjska banka, ki pri tem ni nobena izjema ali začetnica, se je za tak korak odločila zato, da bi ločila stroške poslovanja in kapitala, da bi bančno maržo (razliko med višino pasivnih in aktivnih obrestnih mer) razbremenila stroškov vodenja tekočih računov, izdajanja čekovnih blanketov in drugih bančnih storitev in da bi marža predstavljala le dejansko ceno kapitala. Ločevanje stroškov je že prispevalo k temu, da je banka marca znižala obrestne mere pri Umitih na tekočih računih; hkrati pa bo na podlagi dejanskih stroškov začela zaračunavati bančne storitve. Kot prvo je julija uvedla tarifo za vodenje tekočega računa. Gorenjska banka bo varčevalcem za vodenje tekočega računa zaračunavala 125 tolarjev na mesec. Cena vključuje vodenje računa v banki, obračun obresti, petnajst čekovnih blanketov, odobravanje in obna- vljanje rednega limita ter en izpisek na mesec o stanju na računu. Tisti, ki bodo na mesec porabili več kot petnajst čekovnih blanketov, bodo morali za vsakega dodatnega plačati šest tolarjev, za vsak dodatni izpisek o prometu in stanju na računu pa trideset tolarjev. Banka bo s stroški za vodenje računa in za dodatni izpisek obremenila tekoči račun, dodatne čekovne blankete pa bo zaračunavala na bančnih okencih. Od avgusta dalje bo imetnike tekočih računov obveščala z izpiski le enkrat na mesec (na začetku meseca za pretekli mesec); vsi, ki ga bodo želeli večkrat na LETOVANJE V PUUU IN MEDUUNU! HOTEL BRIONI A-kategorije: polpenzion 47 DEM HOTELI B-kategorije: SPLENDID, PARK, MEDUUN, MUTILA in BELVEDERE - polpenzion 34 DEM Paviljoni v Pulju in Medulinu - polpenzion 29 DEM! Ljubiteljem taborjenja priporočamo avtokampe: MEDUUN, STUPICE, RUNKE, INDIE, STOJA in FKK KAŽELA za naturiste. Osmi dan bivanja v kampih -brezplačno! INFORMACIJE IN REZERVACIJE: Podjetje MARKETING S (052) 23-811 in 24-093 vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure mesec, pa jim bo banka to f sebej zaračunala. In kako je v drugih gorcfljj skih bankah in hranilnicah" A banki stroškov bančn« poslovanja za zdaj še ne čunavajo posebej in jih tri noseče zanesljivo še ne bodo-hranilnici Lon v Kranju bo", varčevalcem avgusta ornog0*; li, da odprejo tekoče račun stroškov vodenja žiro račun* ne zaračunavajo posebej, 8J\ pak so zajeti v obrestno m«^ stroške bančne storitve pa zaj* čunavajo le pri kreditih. V SI. venski hranilnici in posojil11^ se za zdaj še niso odločili za •* čevanje stroškov poslovanja' cene kapitala, v Stanovanj** komunalni banki (SKB) pa 1 nekaj časa zaračunavajo vsa* storitev posebej. Občani, ki * lijo v SKB odpreti hranilno W larsko ali devizno knjižico, P1 rajo plačati 460 tolarjev; zap tje knjižice pa v banki oprav'J zastonj. Za vodenje tekoč« računa zaračunajo 230 tolarjv na tri mesece, stroške pa od" t jejo od prihodkov na raču" Dvakrat mesečno pošiljanje v piskov in izdajanje čekov 11 zaračunavajo posebej. Za v.. denje žiro računov obračur>% stroške na koncu leta, znasaJ pa okoli 900 tolarjev. • G v plotnik R&U d.o.o. j. Cankarjev trg 6,64220 Skofja Ur Tel: 0641623-303 UGODNO Palični mešalnikJ BRAUN Stik epil BRAUN Rezervni deli vseh vrst ter servis t!«MO. junija 1993 9.STRAN • GORENJSKI GLAS VSEBINA: 50 TOMAŽ BOLE: Ustvarjamo, torej smo ALENKA BOLE - VRABEC: Worpswede - Hudičevo barje LE A MENCINGER: Slikarjem ostajajo slike na Podstrešju... Beseda urednice Poletna Snovanja prinašajo uvodno razmišljanje Tomaža Bolela o vlogi umetnosti v današnjem času in še posebej glede na njen pomen pri vstopanju mlade države, kot je naša, v evropsko družino. Alenka Bole-Vrabec predstavlja severno-nemško mesto Worpswede, ki se je v stotih letih spremenilo v mesto galerij in ateljejev. O težavnem položaju kulture in likovne umetnosti sploh govori v intervjuju predsednik Dru-*tva slovenskih likovnih umetnikov akademski slikar Klavdij Tutta. Lea Mencinger lomaž Bole Ustvarjamo, torej smo Prancozi imajo svoj šanson, Nemci irtiajo svoj šanson... in tudi mi imamo ,,v°j šanson. Pomenljivi verzi iz pesmi o mojem velikem bratu" iz enega od slo- enskih šansonov, ki jih čuteče nežno *aPoje šansonjerka Vita Mavric, mi penijo v ušesih, ko doživljam naš vsa-A- an» ko sem prepojen z vlažnim, vro- ,m- poletjem. Za tiste, ki jim vsak tre-**utek v življenju pomeni novo priložnost za doživljanje in spoznavanje sve- ^ Evropi so, kakor vsako leto, zaživeli Poletni festivali. Tudi mi smo "zdaj" Evrope, saj jih imamo kar nekaj. ?Čina organizatorjev v tujini privlači z JJJirni turiste, pri nas umetniški dogodki estivalov zaenkrat hranijo večinoma le jj°mače duše. Pa vendar so mednarod-[l1? naš most in stik s svetom, z njegovi-r11 umetniškimi dosežki, duhovnimi dognanji in novimi spoznanji: Koncerti VL0Due, Ljubljanski Festival, IDRI-Bled, Festival Radovljica, Poletje Stari Ljubljani, Piranski večeri, Pogojna, Laško in še kje... Vsa Slovenija Je Prežeta z umetnostjo. Umetnost podjetnosti malih n<*rodov *n kakšna je pravzaprav lahko vloga ^etnosti in gospodarstva malih naro- dov v organizmu nove Evrope? Vprašanje, ki so si ga zastavili na okrogli mizi festivala IDRIART na Bledu, je razburkalo moje možgane. Razprava, ki se je marsikdaj oddaljila od osnovne teme, mi je odprla nekaj vprašanj, ki se mi zdijo zelo bistvena, in imajo najbrž možnih več različnih interpretacij oziroma odgovorov. Res je, slovenski narod sodi v krog tega vprašanja. Vendar, ali je tako imenovana nova Evropa sploh že oblikovana? Ni se spremenil samo vzhod. Tam oz. tu, pri nas se je vse skupaj šele začelo. Zase vemo - ali pa vemo za VSE tiste male narode v tej novi združeni Evropi, ki si pravzaprav tako kot mi želijo samostojnosti. Želijo se identificirati, dovolj jim je anonimnosti in nadvlade "močnejših in večjih" narodov. Kaj je tisto, po čemer se merijo narodi med seboj - gospodarska moč ali umetniški izraz in osebnost? Katera imena nam ostanejo v spominu iz zgodovine naše civilizacije: imena uspešnih gospodarstvenikov ali umetnikov? Moč naroda je v trdnosti duha posameznika Pa vendar: informacijska doba in visoko razviti komunikacijski sistemi nam omogočajo, da kakovost zlahka zasenči količino. In prav tu vidim priložnost malih narodov, še posebej tistega, iz katerega tudi sam izhajam. Zdaj je lahko veliki brat zame samo še zgodovina. Naša zemlja ima, o tem sem vse bolj prepričan, v sebi skrite posebne moči. Na njej rastejo umetniki, znanstveniki, skratka, ustvarjalni ljudje. Ustvarjalnost pa je marsikdaj pomanjkljivost tehnološko razvitega zahoda. Tu je naša priložnost. Če je umetnost tudi bus-sines (kar je v zgodovini vedno bila -velika dela so nastajala po naročilih bogatih mecenov), potem vložimo vanjo vse, kar moremo, podpirajmo, vzga-jajmo mlade, omogočajmo jim poln osebnostni razvoj. Kajti moč naroda je v trdnosti duha posameznika. • Evropa prihodnosti je lahko samo Evropa narodov, ki se bodo medsebojno znali spoštovati, ki bodo znali razvijati tako gospodarstvo, ki bo temeljilo na skupnem dobičku, ne da bi bil kdorkoli ob tem prikrajšan. In prav tu odigrava umetnost svojo največjo vlogo: kot me-gatrend na prehodu v enaindvajseto stoletje, je že nekaj časa izziv za vse managerje in njihova podjetja, ki se poskušajo identificirati z njenimi izraznimi oblikami, da prevzamejo vodilno vlogo na svojem področju, s tem pa po- sredno in neposredno pozitivno vplivajo na razvoj zavesti slehernega Zemljana. Umetnost je adut zanesljivejše prihodnosti Za konec naj zapišem morda predrzno misel, ki pa je lahko tudi vizija: tehnološki razvoj je prav tako naredil svoje pri razvoju umetnosti - komunikacijska sredstva so nam omogočila, da se spoznavamo z zgodovinskimi dosežki celega planeta. In - kar je še več, spremljamo lahko tako rekoč vsak trenutek najboljše umetniške dosežke, ki nastajajo danes. In tu se začne prava selekcija kakovosti. Najboljše bo hitro našlo pot do občinstva. Če bomo dovolj verjeli vase in si zaupali, v svoje sposobnosti in ustvarjalnost, če bomo znali združiti svoje moči in zavreči ostanke preteklosti, predvsem pa naše znamenite zavisti, imamo morda pred seboj še eno veliko priložnost - da se uveljavimo kot ustvarjalen narod, ki zna svojo ustvarjalnost tudi dobro iztržiti, s tem pa seveda obdržati ne le svojo identiteto, svoj lastni jaz, ampak tudi tisto notranjo moč, s katero bomo v svetu uživali spoštovanje in zaupanje. Alenka Bole Vrabec Sto let slikarskih kolonij WORPSWEDE Več kot sto let od prve slikarske kolonije, temačna lepota severnonemškega barja. Kraj, kjer je malone vsaka druga hiša galerija ali atelje, slikarji, grafiki, oblikovalci dragih kovin, kiparji, keramičarji... Umetnost in umetna obrt... Starine in pohištvo italijanskih oblikovalcev. Šest slikarjev iz prvega obdobja Worpswedeja: Fritz Mackensen, Otto Modersohn, Hans am Ende, Fritz Overbeck, Heinrich Vogeler, Paula Modersohn - Becker. Med učenci tudi Clara VVesthold, žena Rainerja Marie Rilkeja. Kraj, kjer je umetnost doma" Nekaj več kot dvajset kilometrov severovzhodno od Bremna leži Worpswede, v svetu nemške likovne umetnosti znan kot kraj, kjer se je uveljavilo slikanje v naravi, kraj, ki je odmeval z deli impresionizma in ekspresionizma in ki se zapisuje v sedanje likovne tokove s kritiško umetnostjo. V prejšnjem stoletju je bil Worpswede barjanska vas, v kateri so poznali zgolj trdo delo in stisko. Nič, prav nič ni kazalo, da bi kdaj lahko postal zibelka lepih umetnosti. Tako kot drugi kraji okrog Hudičevega barja je bil zaradi poplav včasih po več mesecev odrezan od sveta. Kraljevi ha-novrski barjanski komisar Jiirgen Christian Findorff (1720 - 1792) je dal 1754 zgraditi Zionsko cerkev in tako je Worpswede postal osrednje naselje sredi škrtega barja. Zionska cerkev pa je postala priljubljen motiv za generacije slikarjev vse do danes. Prvi, ki je nakazal, da bi Hudičevo barje lahko odigralo svojo vlogo v umetnosti, je bil bremenski svetovni popotnik in potopisec Jochann Georg Kohl (1808 - 1878), ki je 1864 v svojih Za hodno-nemških skicah opisal bedne življenjske razmere kolonistov in takole razmišljal: "Ne razumem, zakaj se naši slikarji tako malo ubadajo s študija- mi nenavadnih barjanskih pristanov in šotišč, ki jih je najti po razžrtih obrobjih našega visokega barja. Ne bi slikali le nadvse svojevrstne podobe,marveč bi lahko predstavljali tudi prizore, ki jih je na tisoče in tisoče najti v naši severozahodni Nemčiji, ki jih prebivalci notranjosti dežele že poznajo in imajo zato očetnjavski pomen. Prav posebnega barvnega sijaja te slike ne bi bile deležne. Kajti poti in brvi, zemlja in voda, "Huttens" (koče, narejene iz šote) in prebivalci, katerih življenje je pognalo korenine v šoto, vse je prevlečeno s temno, tintno barvo barja". Lahko bi rekli, da je bila to zasnova programa worpswe-dejevskega slikarstva, ki ga bodo čez nekaj desetletij ure-esničili umetniki, ki jih je fmvabila spreminjajoča se pa-eta barjanske narave. Jochan Coorg Kohl ni mogel slutiti, da bo ta privlačnost živa še po letu 1972, ko so zahvaljujoč štipendiji, ki nudi prostor za delavnico in bivanje, worps-vvedejevski gostje likovniki iz drugih, tudi zunanjeevropskih kulturnih krogov. Prvih šest Slikar Fritz Mackensen, ki je dejal,"... upodabljajoča umetnost naj bo zrcaljenje narave v človeški duši" - je "odkril" Worpswede. Rojen je bil v revni družini, izjemno talentiran in disciplinirano marljiv se je 1984 vpisal na Axademi-jo v Diisseldorfu in študiral še v Munchnu in Berlinu, je Worpswede postal njegova umetniška usoda. Spoznal je severnonemške nižave, barja in nepregledna vresišča. Čas je znova ustoličil naravo kot mojstrsko učiteljico umetnika in človeka, narava pa je s svojimi nenehno se spreminjajočimi oblikami in barvami ponujala vedno nove izkušnje m mamila z nedoločljivim, izzivala z neujemljivimi elementi in porajala želje ujeti zrak, svetlobo in vodo v podobo, na kateri se trenutek njihovega žitja ne bi mogel več spremeniti. Fritz Mackensen je pripeljal na počitnice v Worpswede še slikarska tovariša Otta Mo-derersohna in Hansa am Endeja. Bilo je 1889, ko se je poletje začelo poslavljati in je Otto Modersohn izrekel misel, naj bi obrnili hrbet Akademiji in za stalno ostali v tem kraju. Sledila je zima v popolni osami, izpolnjena z delom in nenehno izmenjavo misli v ?riietni delovni skupnosti. 895 so worpswedejevski umetniki prvič skupno razstavljali v Bremnu, mnenja kritike so bila deljena, vendar pa so bolj grajala kot hvalila. V Munchnu, v Stekleni palači pa je bilo popolnoma drugače. Sijajen uspeh in zlata medalja za Mackensenovo sliko "Božja služba na barju." Čeprav se je pisalo o worpswedejevski šoli in stilu, kar so morda pogojevali isti motivi, se je vsak umetnik podpisal z lastnim rokopisom. 1899 je skupnost umetnikov - Otto Modersohn, Fritz Overbeck in Heinrich Vogeler na eni in Fritz Mackensen in Hans am Ende na drugi, bolj konzervativni plati, razpadla in po 1902 ni bilo nobene skupne razstave več. Vzroki so bili bolj umetniške kot osebne narave. FRITZ OVERBECK: Breze pri Worpswedeju Ne glede na poznejši razvoj, je bil prvi worpswedejevec Fritz Mackenson. Njegova akademska tradicija se je povezovala s slikarsko zavezanostjo naravi in domačijskosti, v jeziku žlahtnega realizma je spregovorilo doživljanje narave in življenje malih ljudi. Mackensen je ostal figuralik za razliko od Modersohna in Overbecka, ki sta bila čista krajinarja. Posebnost njegovega sloga je prav v tem, da sta se v e novi tost spojila človek in narava, na slikah vedno znova odkrivamo najbolj karakteristične oblike dežele in najbolj karakteristična pričevanja človeške prisotnosti v tej pokrajini, lepoto praizvirnega in stisko ljudi. Med slikami, ki se najbolj vtisnejo v spomin, je "Dojenček imenovan tudi Barjanska Madona. Podoba ženske, ki sedi na kolesju in doji svojega otroka. Spokojnost sklenjenih rok na otrokovem hrbtu je milo zavetje materinske ljubezni, ki sije z obraza, iz katerega je razbrati zgaranost in vdanost v usodo. Mackensen je 1908 postal profesor in dve leti pozneje direktor na weimarski Visoki šoli za umetnost, 1918 pa se je vrnil v Worpswede. 1933 je obudil v življenje "Nordijsko visoko šolo za umetnost" v Bremnu, a so ga kmalu po odprtju šole odpustili. 1953 je prejel visoko državno odlikovanje in isto leto 12. maja umrl v svojem ljubljenem Worpswedeju. Popolnoma drugačen po naravi in slogu je bil Otto Modersohn. "Ali raje naslikati tisto najmanjše veliko kot ali največje majhno. Treba se je odločiti." Vse življenje je posvetil naravi in poskušal doumeti njeno najbolj skrito bit in jo pokazati v barvah. Na lirikovi in koloristovi paleti so bile barve bleščečih cvetov in s soncem presijanega jesenskega dne Kot barve viharnih ur m poznega mraka. Bil je prvi, ki je v Worpswedeiu občutil, da ga nekaj veže in izstopil iz umetniške skupnosti 1899, vendar je nenehno stal za Worpswedejem in tistim, kar se mu je v njem razkrilo. Prvi se je navdušil za novo v nemški in francoski likovni umetnosti in doumel veliko in sveže v umetnosti Paule Becker, s katero se je 1901 tudi poročil. Na razstavi v muncnenski Stekleni palači so leta 1895 odkupili njegovo sliko "Vihar v Hudičevem barju" za munchensko Pina-koteko. Med leti 1902 - 1907 se je s Paulo nekajkrat mudil v Parizu, a se je zmeraj znova vračal na svoje barje. (Prelepe so njegove slike iz tega obdobja Breze" (zamolkla belina neba, ki preve- va skozi drevje v predvečerju), "Strelsko slavje v Worpswedeju" (razgibana kompozicija mehko zaobljenega pobočja, jasnega neba s polno luno, s skupino zabrisa-nih postav, med katerimi pota liska vaj o svetilke, in v daljavi gozd, ki nakazuje prostranstvo pokrajine.) Na francoske impresioniste spominja tudi poetična "Paula v nočnem vrtu", vendar je naslikana z barvami severa. Ženska postava oblečena v belo pred drevjem, med katerim zamirajo zadnje lise svetlobe.). Drugače kot Modersohn in Mackensen je slikal Hans am Ende. Rojen 1864 v Trieru je študiral slikarstvo na Akademiji v Munchnu in Karlsru-heju. leta 1895 si je poleg Vogelerjevega Barkenhoffa zgradil stanovanjsko hišo z ateljejem in ustanovil Društvo za originalno radiranko na Weyerbergu skupaj z Mack-ensenom, Overbeckom in Heinrichom Vogelerjem. Še pred razcvetom Barckenhofa se je umaknil iz kroga Otta Modersohna in iskal zdravje v Italiji v letih 1903 in 1909. Bil je prostovoljec v prvi svetovni vojni in 1918 umrl za posledicami ran v Ščečinu. Najbolj tipični worpswedejevski motivi zadobijo pri njem širino in sijaj, "Večer ob kanalu", "Razcvetena sadna drevesa", Jadrnice na poti". Kljub polnosti barv imajo njegove slike tudi nekaj grafičnega. Bliže Modersohnu je Fritz Overbeck, ki je kot četrti prišel v Worpswede in tu našel motive za svoje svojevoljne, velikopotezne in močno kontrasttrane krajine. Kako vznemirljivo je njegovo nebo nad nižino. Mojstrovine so njegovi oblaki, ki zvenijo od najbolj svetlih, mehkih ovčic do razbičanih prikazni. Po rodu Bremenčan se je po študiju na Akademiji v Diisseldorfu za stalno naselil v Worpswedeju 1884 in 1887 dobil zlato medaljo na mednarodni razstavi v Munchnu. 1905 se je iz Worpsewedeja preselil v Vegesack severno od Bremna in tam 1901 tudi umrl. Heinrich Vogeler je med prvimi worpswedejevskimi slikarji nekaj posebnega. Njegova življenjska pot se je močno razlikovala od drugih. Umetnost je študiral na Akademiji v Diisseldorfu in se 1894 stalno naselil v Worps-wedeju. 1901 pomeni razcvet njegovega Barkenhoffa, kjer so se mudili številni znameniti gostje, med njimi tudi Rainer Maria Rilke po svojem popotovanju v Rusijo. Z bratom Franzem je ustanovil Worps-wedejevske delavnice na temeljnem načelu: Enovitost "umetnost in življenje", "umetnost za vse". 1918 je v spisih, polnih protestov proti vojni, spodbujal ekspresioni- zem in komunizem in obuditi novo življenje v družbi. 1923 je BarkenbJ spremenil v komuno z delaj*, ko šolo in jo 1923 pr«JJ "Rdeči pomoči" kot otro^ dom. 1923 se je napotil v Sovjeti Zvezo in se dokončno pres* v Moskvo 1931.1942 je um*1 podeželski bolnišnici v Ka^ gandiji v Kazahstanu. Vogeler je ostal slikar, jI izkazujejo poznejše slike, so nastale v Rusiji, čeprav, 1 pesno uveljavil P je zelo uspešr grafik, kot opremljev8» knjig, kot oblikovalec za 0 odje, pohištvo in bivalne P^ dmete, bil je arhitekt, ki r, muziciral in pisal pesmi. N gove teme so vedno zno Barkenhoff in njegova jj Marta, ki jo je kot pravlji^ vilo, grajsko gospodično kot madono iz tujega sVC prestavljal v svojega. Njei!0 velika slika Koncert (f°l'Z večer na Barkenhoffu) °"Srai. sijaj Worpswedejevskega r j. cveta in že nakazuje njo krizo. Čeprav ne sod* najtesnejši krog petih omer^ nih slikarjev izrazito n«^jg na ženska, slikarka Pa .< Becker, zaokrožuje prvih worpswedejevcev. je učenka Fritza Macken«^ in je znala nenehno preni^ sama vase in v svoje «*L Slikala je svojske pokraj^ in barvita tihožitja, iz njej£ ljudi pa odseva izrazita o$e nost, posebno iz starcev, vnih in otrok. Slikala • notranjost bitij, tisto praC' veško, vendar brez ceQe socialne obtožbe. Navduše la se je nad francosk'^ impresionisti, posebno Gaugainom in je ob s?.i smrti 1907 zapustila osupV« zapuščino. Smrt jo je odti'Jjr$; od slikarske palete osernnfl dni potem, ko je rodila n#j kico Matildo. Morda je v w podzavestno tlela s'u* gi zgodnje smrti, saj iz slik v*j tudi nekakšna usodna sad1 nost likov. Slike prvih šestih je najO, Worpswedeju v galerij" Grosse Kunstschau in Kunsthalle Friedrich Ne* veliko pa jih je po dru^ nemških galerijah in v za$e, nih zbirkah. Lučaj stran . Bremna je vas Fischerh% kjer je muzej z izbrano zb»* Otta Modersohna. Worpswede 1993- .j Worpswede ostaja umetn'*, živ tudi v zadnjih letih na^» stoletja. Slikarka Hildeg^ Midde - Nagel pravi, da 7 nad severnonemško pokraj'. razprostirajo nebesne širja ( vzdušja, ki niso vedno ne*^ "So žalosti in melanholije! tudi svetloba pretečih ne^ In če akvareli izražajo , globokih občutij, zares za# jo." Danes in futri bo sončno, vroče in soparno. Jutri zvečer bodo posamezne vročinske nevihte. LUMiriC SPR€M€M V sredo, 4. avgusta, bo ob 1. uri in 45 min. polna Uma T€MP€R/a|er 2Q,£C K *MVtk ponedeljek, 2. avgusta, odpira vrata T1C Kamnik Nova razglednica Kamnika V začetku tega meseca je Kamnik dobil novo kolekcijo šestih razglednic, ki so zapolnile dolgoletno praznino v kamniški turistični ponudbi, saj je bil doslej Kamnik upodobljen le na dvobarvni razglednici častitljive starosti. Nove razglednice je oblikoval Kompas Design, izšle pa so v nakladi 120.000 izvodov. Sredstva za projekt je zagotovil občinski proračun, ki je za tovrstno pospeševanje kamniškega turizma namenil 15.000 DEM V ponedeljek bo Kamnik uresničil še eno od zastavljenih nalog razvoja turizma v občini: z delom bo začel T1C (Turistično informacijski center) občine Kamnik. Posebej izstopa ustrezno prilagojen poslovni čas kamniškega T1C: vse dni v tednu od 8. do 22. ure, do konca poletne sezone pa bo začasno deloval v prostorih Obrtne zbornice Kamnik (na Kolodvorski 2). Obiskovalcem Kamnika bodo, poleg serije novih razglednic, na voljo tudi: turistični prospekt (izšel je v štirih jezikih), katalog turističnih partnerjev in storitev v kamniški ob-.c«ni (v slovenščini in angleščini) V seriji novih kamniških razglednic je tudi posnetek starega dela mesta: avtor Bogdan Kladnik (ki je izdelal motive za vse razglednice v seriji). ter monografija "Kamnik na Križpotju" (izšla je v štirijezi-čnem tekstu). C & y ^■OTDOCN MEDNARODNA TRGOVINA d.o.o., Kranj C. Koroškega odreda 18 (pd vodovodnem stoIpu), 64000 *ran| Tel:064/212-479,221-650, fax:064/221-877 SMO SpeClAUZtZANi r i&vcii tsmis K sodelovanju vabimo KOMERCIALISTA za obdelavo gorenjskega trga. Eden od pogojev je tudi dostavno vozilo Ponudbe pričakujemo do 3.8.1993 Letalska tovarna na 12 m Marjan Mencinger, doma iz Lesc, z modelarsko oznako 2 M, ure in ure preživi v svoji majhni delavnici, v kateri že 23 let predano in potrpežljivo izdeluje modele letal. Modeliranje mu je glavni in tudi edini hobi v življenju, zaljubljen pa je v DC 9. Od kod veselje do modelira- našim v Lescah, ki je zame nja in zakaj ste za svoj hobi iz- pravi raj. Takega letališča po brali ravno letala? mojem mnenju na svetu ni in "Z modeliranjem se ukvar- se čutim prizadet, ker mu ne-jam že od mladih let. S šesti- kateri nasprotujejo " mi leti sem že risal letala, pravi začetki pa segajo v leta, ko sem v sodelovanju s tovarno Lip z Bleda in kasneje z Elanom konstruiral motorne čolne. Ker pa je bila moja največja želja postati konstruktor letal, ki se mi zaradi takratnih razmer ni uresničila, sem začel izdelovati najprej prosto leteče modele letal, s pojavom radijskih komand pa vodene." Koliko časa izdelujete en model in kje dobite načrte zanj? "Za izdelavo enega letalskega modela porabim od dva do tri tisoč ur, odvisno od velikosti letala in zahtevnosti dela. Modele potniških letal delam v razmerju 1:8, Dobra poslovna poteza NAROČITE GORENJSKI GLAS! Ce redno ali občasno berete Gorenjski glas in ga kupujete v trafiki ali trgovini, Vam predlagamo dobro poslovno priložnost: naročite Gorenjski glas. Kot naročnik imate ugodnosti pri malih oglasih, Glasovih izletih in drugih presenečenjih - v mesecu avgustu pa bo posebna naročniška akcija na mednarodnem avgustovskem gorenjskem sejmu. V njej bodo lahko sodelovali izključno naročniki (dosedanji in novi). Dodatno avgustovsko presenečenje ('mesec avgust - naroči Gorenjski glas in vse drugo pust"): naročnino do konca trimesečja Vam podarimo za dober začetek sodelovanja! Čimprej (da ne ostanete brez možnosti za sodelovanje v sejemski naročniški akciji) nam pošljite izpolnjeno naročilnico ali Pa nas pokličite: 064/218-463. Naročilnica Nepreklicno naročam GORENJSKI GLAS za najmanj eno leto hne in priimek................................................................................................... Točen naslov..................................................................................................... Poeta (štev.)....................................................................................................... Datum: Podpis Naročilnico pošljite na naslov. ČP Gorenjski glas. 64000 Kranj Ali je to izključno hobi ali je mogoče vaš izdelek tudi kupiti? "Izdelal sem 23 modelov letal in to izključno zase. Nikoli nisem ustvarjal zaradi zaslužka in tudi nisem razmišljal, da bi katerega prodal." Imate majhno delavnico. Kje shranjujete modele letal? "Od vseh modelov mi je ostal le eden, in sicer piper anforcer, vsi ostali so "pokojni". Nekaj sem jih izgubil po lastni krivdi pri pilotiranju, nekaj pa zaradi motenj na radijskih zvezah. To je tudi razlog, da letos bolj malo letam in več delam, kajti ne morem si dovoliti, da bi ostal le z enim modelom." modele manjših pa v razmerju 1:4. V svetu veljajo tudi posebna pravila modeliranja. Omejitev pri modelu je teža, in sicer 20 kg, kar pomeni, da velikost niti ni pomembna, prav tako pa ni pomembna moč motorja. Glede načrtov pa lahko rečem, da jih praktično ni mogoče dobiti. Vse načrte narišem sam, pri tem so mi v veliko pomoč izkušnje, ki sem jih pridobil v 37-letih službovanja kot projektant." Ko model dokončate, kaj potem? "Modele preizkušam na letališču Lesce, kjer že peto leto v mesecu septembru organiziramo srečanje letalskih modelarjev. Udeležijo se ga tudi modelarji iz drugih držav, predvsem iz Avstrije in Italije. Vsako leto se udeležim tudi srečanja evropskih modelarjev v Bologni, kjer sem prejel že kar lepo število priznanj. Podobna srečanja potekajo tudi drugod po Evropi, vendar me privlačijo le tista na urejenih letališčih, ki pa se le redko lahko kosajo z Kateri model trenutno izdelujete in kaj načrtujete v prihodnje? "Proti koncu sem z izdelavo modela DC 9 super 80, ki je že tretji iz serije "devetk". Načrtujem, da bo poletel še letos. Izdelan je v razmerju 1:8, njegova dolžina je 5,60 m. Vendar že razmišljam o naslednjem modelu. Verjeno bo to ULEX - model ultra-lahkega letala moje konstrukcije." Koliko stane izdelava takega modela? "Sam material za letalo brez elektronike in vloženega dela me stane od tri do štiri tisoč mark. To pa zame pomeni veliko odrekanja, saj sem upokojenec." Ali ste kdaj razmišljali, da bi imeli namesto modela čisto pravo letalo? "Najbolj uživam, ko na zemlji upravljam z letalom, sem v mislih v njem in ga obenem lahko tudi vidim. To pa je v letalu nemogoče, zato te želje nimam." • Tatjana Krmelj N N A M A VELEBLAGOVNICA ŠKOFJA LOKA d.o.o. DRENMGLA5 Včeraj Je naia komisija, ki opravlja javna žrebanja resite« Glasovih nagradnih križank, med prispelimi rešitvami nasla tudi tako: na prostoru za znamko nalepljen kupon z rešitvijo, naslov na levi strani in (ker je zmanjkalo prostora) znamko tam. kamor se na kuverto običajno napiše naslov. Gorenjski poštni delavci so tudi tako "opremljeno" postno pošiljko dostavili na pravi naslov. Vsem reševalcem Glasovih križank pa vseeno predlagamo, da kupone z rešitvijo rajši nalepijo na dopisnico. V Muzeju v Železnikih lahko kupite razglednice. Cena je neverjetna: vsega 10,00 tolarjev stane ena, oziroma petkrat manj kot npr. razglednica v Portorožu. Pravi Gorenjci torej kupujemo razglednice v Železnikih. In tam lahko dobite tudi razglednico, ki jo objavljamo v Gorenjskem glasu: na njej je tehnični spomenik, plavž iz leta 1902 (edini še ohranjen tovrstni objekt v celi Evropi !!!) in zraven "tehnični spomenik - moped Colibri" iz časov, ko je bila firma Tomos še zelo cvetoče podjetje. Na isti razglednici je tudi slovenska zastava z zvezdo (na levi sirani), kar pa se na naši reprodukciji malo slabše vidi. Le kje še lahko kupile za desetaka razglednico s tremi zgodovinskimi eksponati hkrati?! Akcija: Izbiramo najbolj urejen kraj v občini Kranj Ocenjevali so urejenost krajev Kranj - Tudi letos je potekalo tekmovanje za najbolj urejen kraj v občini Kranj oziroma na območju Občinske turistične zveze Kranj. Akcija je potekala pod sloganom Moja dežela urejena in čista, s ciljem spodbujanja urejenosti in gostoljubnosti krajev ter varovanja okolja, ki naj bi postalo del zavesti in kulture nas vseh, še posebej mladih. Samo tekmovanje pa naj bi bilo kot sestavni del skrbi za turista kot potrošnika. Kraji so bili razdeljeni v štiri skupine, in sicer turistični kraji, izletniški in tranzitni kraji, manjši turistični kraji, izletniški in tranzitni kraji, manjši turistični kraji in občinska središča. Komisija je ocenjevala splošno urejenost kraja in okolice, urejenost parkov, zelenic in vrtov, urejenost kulturnih in naravnih spomenikov ter pokopališč. Ocenjevali so tudi urejenost javnih lokalov in njihove okolice, prometno urejenost kraja kot tudi urejenost krajevne infrastrukture. Rezultati ocenjevanja: med turističnimi kraji je zmagal Šenčur pred Preddvorom in Jezerskim, med manjšimi turističnimi kraji Besnica pred Belo - Bašljem in Golnikom, med izletniškimi in tranzitnimi kraji Cerklje pred Kokrico in Naklem, mesto Kranj pa je prejelo 88 točk. Letos je največ točk, 90, prejel Šenčur. , „ . J. Kuhar 43. NRDflU€VRNJ€ PIŠ€: DRAGO PflPL€fl STARETOVO SREČANJE Z AVSENKI Gorenjsko vižarsko nagnjenje in soseščina Franca Koširja sta Marjana Stareta kmalu povezala z Avseniki. Že zelo zgodaj je za njih napisal prvo pesem Stol je najvišji vrh v Karavankah (1968). Ta valček je izšel leta 1969 na Helidonovi mali plošči. Potreba po tekstih je bila velika in začelo se je. Pesniška žilica, ki jo je že prej izkazoval, je dobila nov polet. Veliko je pisal, nemara preveč, vendar se bo marsikaj ohranilo, saj je vedno sledil ljudskemu izrazu in izpovedi. Na raznih festivalih je prejel okrog dve desetini nagrad, za neumorno delo na glasbenem področju pa Galusovo značko. Sedaj je invalidsko upokojen, živi v Ljubljani, pa še vedno dela. Manj, pa bolj preudarno, saj bi rad prispeval h kvaliteti naših besedil. Za Avsenike je napisal več kot devetdeset besedil, med njimi so Odmev s Triglava, Prelepa zelena Begunj-ščica, Gremo na Pokljuko, Prelepi gorenjski svet, Pnjate-lji, ostanimo prijatelji, Nobena ni lepša kot tvoja, Zakaj me ne maraš ti, Takih m nikjer ljudi, Z marelo naokrog, Pijem rad in dobro Jem, Moj Floki, Planica, Planica, Samo enkrat imaš 50 let, Z vami 30 let, Prav fletno se imamo, Če te Gorenje povabi, Tam smo doma, kjer so planine, Slovenija, odkod lepote tvoje, Ko lovec je na štoru spal, Kdo ve, Nobena ni lepša kot moja, Zdaj si v najlepših letih, Je že 35 let... Sodeloval pa je z mnogimi slovenskimi ansambli, izdvojim naj Dobre znance, Beneške fante, Stanko in Borisa Kovačiča, Miha Dovžana, Vesele planšarje, Slake, Alpski kvintet, Slovenske muzikante... Leta 1980 ie Založba kaset in plošč RTV Slovenija izdala posebno dvojno kaseto 24 skladb posvečeno besedi lopiscu Marjanu Staretu z naslovom: Napisal sem jih za vas. Na njej so štiri Avsenikove melodije od Slovenija, odkod lepote tvoje, do Slakovih viž Ej, prijatelj in Krka sanjava. Slovenski muzikantje, katerih vodja je Andrej Smo-lej z Jesenic, imajo v Staretovem izboru še posebno mesto, saj so v različnih imenovanih zasedbah, bili v stalnem stiku z avtorjem. Tudi njihov pevec Edvin Fliser, ki se je ukvarjal z zabavno glasbo, ima ob petih vižah z ansamblom, zastopani dve popevki. Od solistov z revijskimi orkestri so iz zabavne glasbe na kaseti uvrščeni še Lado Le-skovar in Mladi levi, Braco Koren in New Svving Ouartet. Ansambel Borisa Kovačiča in Alpski kvintet sta zastopana z dvema melodijama, ansambel Viki j a Muženiča s Svobodnimi gozdovi, Zadovoljni Kranjci s skladbo Vrnite se ptice, ansambel Mihe Dovžana z melodijo Sem na Gorenjskem biv, ansambel Gorenjci s skladbo Vem za deželo in ansambel Marela s skladbo na besedilo Marjana Stareta V spomin Jakobu Aljažu. SOBOTA, 31. julija 1993 10.30 10.40 10.56 11.20 11.40 12.10 13.00 13.06 13.46 16.25 18.00 18.10 18.36 19.00 19.14 19.30 19.56 20.10 20.30 21.30 21.56 22.06 22.40 Radovedni Taček: Telefon Lisica Zvitorepka, portugal ska risanka Snorčki, ameriška risana se rij a Otroci širnega sveta, ameriška dokumentarna serija Zmigaj sel, športna oddaja za mlade Zgodbe iz školjke Poročila Tednik, ponovitev Intervju: Igor Bavčar Tolpa Cola Youngerja in Jes seja Jamesa, ponovitev ameriškega filma TV Dnevnik Brooklvnski most, ameriška nanizanka Divji svet živali, angleška poljudnoznanstvena serija Risanka Žrebanje 3x3 TV Dnevnik, Vreme Šport Utrip Zgodba o plavajočem gledališču Ljubezen da, ljubezen ne, ameriška nanizanka Terra Mvstika TV dnevnik 3, Vreme Sova; Gvvendoline, francoski film 15.20 Trio Orlando, 5. del 16.35 Sova, ponovitev 17.30 Cartouche, francosko italijanski film 19.30 TV dnevnik 19.66 šport 20.10 Studio Citv 21.10 Vrzi kovanec, avstralska nadaljevanka 22.00 Sobotna noč 22.00 Trinajsto prase z gosti 22.30 Nočni Videomeh 8.00 Koledar 8.15 Slika na sliko 9.00 Mladinski glasbeni festival, Varaždin 10.00 Poročila 10.06 Svet živali, ponovitev 10.36 Addamsovi, ponovitev 11.00 Risanka 11.16 Cro pop ročk 12.00 Poročila 12.06 Kavboj, ponovitev filma 14.00 Poročila 14.06 Busove zgodbe, risana serija 14.25 Želite, milord?, angleška humoristična nadaljevanka 15.15 Prizma 16.00 Poročila 16.06 Narodna glasba 16.36 Malavizija 18.00 Poročila 18.05 TV razstava 18.15 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.00 Na začetku je bila beseda 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.06 Pod nadzorom, ameriški bar vni film 21.36 Omiš '93, prenos festivala 23.10 TV dnevnik 23.30 Slika na sliko 0.15 Poročila v angleščini 0.20 Poročila 0.30 Omiš '93, prenos razglasitve zmagovalcev 0.56 Polnočni kino: Verniki, ameriški barvni film 2.46 Sanje brez meja Drevl (petek, 30. Julija) v Kinu ŽELEZAR na Jesenicah ob 18. in 21. uri: PREDPRE-MIERA odličnega filma BOTER III I Jutri (sobota, 31. Julija) premiera filma BOTER III, ob 18. In 21. uri v Kinu CENTER v Kranju. Režija: Franci« Ford Coppola; v glavnih vlogah: Al Paclno, Dlane Keaton... Odličen film v jeseniškem in kranjskem kinu ob občinskih praznikih obeh občin - BOTER III Je Izdelek sedme umetnosti, ki ga ne smete zamudni. SLOVENIJA 2 21.05 Vrzi kovanec, avstralska nadaljevanka Gvineja spozna polkovnika By rona Maddocksa Bo to srečanje prineslo zaželene spremembe v njeno življenje? Na plesu se ima v polkovnikovi družbi prav prijetno. Bo šla z njim spet ven? Claire in njen prijatelj na konjskih dirkah priigrata veliko denarja. Razburjenje zaradi Monnie, ki ponoči ne pride domov. Ko se razve, da so jo videli v razvpitem Kokosovem gaju in to z jenkiji, je razburjenje še toliko večje 17.40 TV koledar 17.50 Iskanje nočnega napadalca, ponovitev ameriškega filma 19.30 Dnevnik 20.10 črno belo v barvah, Paul Simon, dokumentarni film; Zgodbe iz Los An gelesa, dokumentarni film; V Avtobusu, angleška nadaljevanka; Tarzan v New Yorku, ameriški barvni film 0.00 Hit depo 2.30 Horoskop 9.00 CMT 9.46 A shop 10.00 Live & Kickin, ponovitev 11.00 Zaupna zadeva iz Kansas Citvja, ponovitev ameriškega filma 12.40 Teden na borzi 12.50 A shop 18.00 Matlock 19.00 5 x 5 1926 CMT 20.00 Denar ne smrdi - lepota ima svojo ceno, oddaja o modi 20.30 Matlock, ameriška nanizanka 21.30 Bojevnik, hongkonški barvni film (ČB) 23.00 Videogrom 0.00 Poročila v angleščini 0.25 Erotična uspavanka 1.00 Erotični film 9.00 Cas v sliki 9.06 Zahodno od Santa Feja 9.30 Zgodbe iz Avstrije, ponovitev 10.25 Obiščite Prago, risanka 10.30 Rolkarska vročica, ponovitev ameriškega filma 12.00 Kljunač, ponovitev dokumentarca 12.30 Hallo Austria, Hallo Vienna 13.00 Čas v sliki 13.10 Dobrodošli v Avstriji 13.36 Bliskavica nad Dach-steinom, avstrijski domačijski film 15.10 Pogledi od strani 15.20 Iz srca Heinz Ruhmann 15.30 Jaz in ti 15.36 Duck Tales 16.00 Otroški wur litzer 17.00 Mini čas v sliki 17.10 XY Large traveller 18.00 čs v sliki 18.06 Slika Avstrije 18.30 Umor je napisala, serija 19.30 Čas v sliki/ Vreme 20.00 Šport 20.15 Najboljše iz Musikantenstadla 21.50 Zlata dekleta 22.15 Poltergeist II. - Temna stran zla, ameriška grozljivka 23.50 Čas v sliki 23.56 Prvi grehi so najlepši, francoski film 1.30 Video ljubezen, ponovitev švicarske komedije Poročila Poročila/Ex libris 8.00 Vremenska panorama 13.06 1000 mojstrovin 14.10 Zgodovina klavirja s kladivci 15.10 Baletka, nadaljevanka 16.10 Kjer je veselo 16.40 Ozri se po deželi 17.10 Vede ževalka, 5/7 del avstrijske nanizanke 18.00 Šport 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Prijateljici za vse življenje, ameriški film 21.60 Čas v sliki/ Šport 22.46 Primer Jagerstatter, avstrijsko-nemški film 0.30 številka šest 120 Poročila/Ex libris 1.30 1000 mojstrovin R 12.00 - Napoved programa -12.15 -EPP - 12.30 - Morda ste preslišali -13.00 - Danes do 13 13.40 - Naš zgodovinski spomin - 14.40 - Naš borzni svetovalec -15.00 - Dogodki danes - jutri - 15.30 - Prenos dne vno-informativne oddaje Radia Slovenija -16.00 - Napoved programa -16.10 - Razvedrilno popoldne, vmes - 17.00 - Novice, obvestila, športni utrinki - 19.00 - Odpoved programa - KINO 31. julija CENTER premiera amer. gangst. drama BOTER III ob 18. in 21. uri STORŽIĆ amer. odštekana komedija ob 18. in 21. uri ŽELEZAR premiera amer. znanst. fant. akcijskega filma UNIVERZALNI VOJAK ob 18.30 in 20.30 uri DUPUCA amer. romant. komedija NE MEČTE SE STRAN ob 18. in 20. uri KINO RADOVLJICA amer. drama HOVVARDO KOT ob 18. in 20. uri KINO ŠORA ŠKOFJA LOKA amer. melodrama PRVA LJUBEZEN ob 18. in 20. uri 10.15 Živ, žav, ponovitev 11.06 Huckleberrv Finn in prijatelji, ponovitev nadaljevanke 11.30 Obzorja duha 12.00 Glasba in plesi sveta 12.30 Tretji poletni Videomeh 13.00 Poročila 13.06 Vranec, ameriški film 15.20 Tisočletje, ponovitev 16.20 Iščem pomoč, šifra: Moški, ameriški film 18.00 TV Dnevnik 18.10 Splošna praksa, avstralska nanizanka 19.00 Risanka 19.20 Slovenski loto 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.55 Šport 20.06 Zrcalo tedna 20.25 Nedeljskih 60 21.25 Preživetje v avstralski divjini, avstralska dokumentarna serija 22.00 TV dnevnik. Vreme, šport 22.20 Sova; Ljubezen do Lidije, angleška nadaljevanka, 4/13; Lovejov, angleška nanizanka 16.25 Ognjeno drevje Thike, angleška nadaljevanka 17.15 Zgodba o plavajočem gledališču 18.10 športna nedelja 18.10 Odbojkarski turnir na plaži 18.40 EP v plavanju 19.30 TV dnevnik 19.56 Šport 20.06 Alpe-Donava-Jadran 20.36 Zvezdnik ali božji sin, ameriški film 22.20 športni pregled 9.10 Poročila 9.16 Slika na sliko 10.00 Poročila 10.06 Hišni ljubljenčki 10.30 Dubrovnik v pesmi 11.30 27. mednarodni folklorni festival 12.00 Poročila 12.06 Plodovi zemlje 13.00 Mir in dobrota 13.30 Duševni klic 13.36 TV razstava 13.46 Lovev oj, ponovitev 14.46 Na avtobusu, ponovitev 15.10 Pustolovščine gozdne družbe, risana serija 15.36 Most Adama Rusha, ameriški barvni film 16.20 Risanka 16.66 Poročila 17.00 Operabox 17.30 Ročk mo untain, ameriški barvni film 18.60 Leteči medvedki, risana serija 19.15 TV fortuna 19.30 TV dnevnik 20.10 Veliki zasuk, francoska nadaljevanka 21.46 Grmenje, dokumentarna oddaja 22.36 Dnevnik II 23.00 Slika na sliko 23.46 Poročila v nemščini 23.60 Poročila 16.20 TV koledar 16.30 Proti toku 17.00 Portreti sodobnikov 17.46 Športna nedelja - SP v motociklizmu 18.46 Tenis 19.30 TV,dnevnik 20.15 Nogomet: Hrvaški superpo kal - Croatia : Hajduk 22.06 Ljubezen boli, angleška nadaljevanka 22.55 Krvni bratje, ameriški barvni film 0.20 Šport 0.36 Horoskop 8.00 Nedeljski nagovor: Pater Benedikt Lavrih 8.15 RIS 9.00 Lepotica in gusar, risani film 9.20 Male živali 9.40 Deklica z vžigalicami, mladinski film 10.30 Bojevnik, ponovitev hongkonškega barvnega filma 12.00 Nedeljski nagovor: Pater Benedikt Lavrih 12.16 Helena, gledalci čestitajo in pozdravljajo 18.00 CMT 18.46 Video grom 20.00 Live & Kickin 21.00 Tropska vročica, ameriška nanizanka 22.00 Državni sovražnik, ameriški film (ČB) 23.10 CMT 9.00 Jutranji program 9.06 Pozor, kultura 9.30 Kultura za zajtrk 10.15 Univerzum 11.00 Panja ghavia -Svet svetih krav 12.00 Tednik 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.10 Zlata dekleta, ponovitev 13.36 Zmenek z Judv. ameriška glasbena komedija 15.25 Franz Schubert 15.30 Pika Nogavička 16.00 Zgodbe iz tisoč in ene noči 16.15 Ena, dva ali tri 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Cirkus Humberto 18.00 Čas v sliki 18.06 X-large reportaža 18.30 Umor je napisala 19.30 Čas v sliki 19.48 šport 20.15 Levja jama, 14. del 21.15 Dvignite zaveso v Salzburgu 22.15 Vizije 22.20 Leonce in Lena, drama 0.30 Manuela de Fala 0.56 Poročila/ 1000 mojstrovin SLOVENIJA 2 20.35 Zvezdnik ali božji sin, ameriški barvni film Skupina mladih hipijev, potujočih igralcev, prispe v sveto deželo. V Jeruzalemu nameravajo med ruševinami in zgodovinskimi stavbami, v resničnem okolju, odigrati predstavo o Kristusu in njegovih učencih. Čeprav zgodbo ohranijo zvesto po izročilu, se predstave lotijo z glasbo in plesom. 8.00 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.06 Čebelica Maja 9.30 Simpsonovi 10.00 Pan optikum 10.15 Gospodar sedmih morij, ameriški pustolovski film 11.56 Vi-deoklip 12.30 Pogledi od strani 13.00 Dober dan. Koroška 13.30 Slike Avstrije 14.30 Umetnost in kič 15.00 Športno popoldne 16.30 Človek v divjini 17.15 Klub za seniorje 18.00 Gozdna kmetija 18.30 Slike iz Avstrije 18.56 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 19.48 Zakladnica Avstrija 20.15 Co lumbo: Cvetje zla, ameriška TV kriminalka 22.15 Dežela črnega sonca, ameriški film 23.25 Čas v sliki/ šport 23.25 Nora na video, glasbena komedija 23.55 Fantastične zgodbe 1.56 Poltergeist III. - Druga stran zla, ponovitev filma 2.50 Poročila/Tisoč mojstrovin 11.36 Legende sveta: Školjčno brdo 12.00 Divji svet živali, angleška poljudnoznanstvena serija 12.25 Znanje za znanje - učite se z nami 13.00 Poročila 13.06 Alpe Donava Jadran 13.36 športni pregled 17.15 Radovedni Taček: Palica 17.26 Otroci širnega sveta, ameriška dokumentarna serija 18.00 TV dnevnik 18.10 Dober dan, Koroška 18.40 Univerzitetni razgledi 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.56 šport 20.06 Dosje 20.50 Omizje 22.15 TV Dnevnik, Vreme 22.32 Šport 22.40 Sova: So leta minila, angleška nadaljevanka Lovejov, angleška nanizanka 14.56 Forum 16.10 Utrip 15.25 Zrcalo tedna 16.40 Obzorja duha 16.10 Nedeljskih 60 17.10 Ljubezen da, ljubezen ne, ameriška nanizanka 17.36 Sova, ponovitev 19JO TV dnevnik, Vreme 19.56 Šport 20.06 Sedma steza 20.25 G. Kunert: Eden za vse, ponovitev nemške drame 21.20 Tuja znanstvena oddaja 21.46 On the live side, 1. oddaja OŠ DR. JANEZA MENCINGERJA BOHINJSKA BISTRICA OŠ Dr. Janeza Mencingerja razpisuje naslednja delovna mesta: 1. PREDMETNI UČITELJ ZGODOVINE IN ANGLEŠKEGA JEZIKA ali PREDMETNI UČITELJ ANGLEŠKEGA IN SLOVENSKEGA JEZIKA za nedoločen čas s polnim delovnim časom 2. DVA UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za nedoločen čas s polnim delovnim časom 3. PREDMETNI UČITELJ TEHNIČNE VZGOJE IN FIZIKE za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom 4. UČITELJ V ODDELKU PODALJŠANEGA BIVANJA za določen čas s polnim delovnim časom Rok za prijavo je 8 dni od objave v Gorenjskem glasu. radio triglav 96,0 MHz 01,5MHz KRANJSKA GORA 101,1 MHz BOHINJ 64270 Jesenice, čufarjev trg 4 Tel.: 064-861-433; 861-012 Fax: 064-861-302 9.00 - Napoved program« - radijski koledar - EPP - 10.00 - Kmetijska oddaja - 11.00 - Novice in dogodki - osmrtnice - obvestila - mali oglasi - 11.40 - Sprehod po kinodvora nah - 12.00 - Nedeljska duhovna misel - 12.15 - EPP - 12.30 - Čestit ke in pozdravi naših poslušalcev -13.30 - Nedeljsko popoldne Radia Žiri - vmes vreme - prometna varnost - kulturni kažipot - glasbena lestvica 3x3- športni utrinki -15.30 - Odpoved programa - KINO 1. avgusta CENTER amer. gangstrska drama BOTER III ob 18. in 21. uri STORŽIĆ amer. odštekana komedija WAYNOV SVET ob 18. in 21. uri ŽELEZAR premiera amer. romant. komedije NE MEČTE SE STRAN ob 18.30 in 20.30 uri KINO RADOVUICA amer. drama HOVVARDOV KOT ob 20. uri KINO SORA ŠKOFJA LOKA amer. melodrama PRVA LJUBEZEN ob 18. in 20. uri KINO OBZORJE ŽELEZNIKI španski film PRIVEZI MEI ob 19. uri 7.56 Pregled sporeda 8.00 TV Koledar 8.10 Poročila 8.16 Slika na sliko 9.00 Jaz, lutkar 9.15 Srečni ljudje, 7. del 9.30 1001. Amerika 10.00 Poročila 10.06 TV šola 11.00 Svet odkritij, dokumentarna serija 11.50 Risanka 12.00 Poročila 12.06 Luč svetlobe, 20. del ameriške nanizanke 12.50 Risanka 13.06 Monoton 13.56 Zgodbe iz Monticella 14.00 Poročila 14.06 Poletni program; Majski cvetovi, angleška nanizanka 15.10 Ljubezen boli, ponovitev angleške nadaljevanke 16.00 Poročila 16.10 Ebba in Didrik, norveška nanizanka 16.40 Afternoon report 16.46 Pod senčnikom 18.00 Poročila 18.06 Martin iz Gole. dokumentarna oddaja 18.36 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.18 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Hrvaška in svet 20.56 Rififi v Panami, francoski barvni film 22.36 TV dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.46 Poročila v nemščini 23.50 Poročila 0.00 Sanje brez meja SLOVENIJA 1 23.10 Lovejov, angleška nanizanka Dan, ki ga preživi z bivšo ženo na proslavi na šoli hčerke Vic-ky, je za Lovejovja priložnost, da uredi nekaj poslovnih zadev v šoli in zapadla plačila. Posli pa niso taki, kot jih je pričakoval, saj pride šolar z zavojem polnim žgečkljivih risb iz 18. stoletja. Lahko bi pričakovali, da gre pri prodaji erotike za nekaj več, kot se Lovejovju zdi na prvi odobravajoči pogled in počasi postaja vse skupaj podobno precej neprijetnemu primeru izsiljevanja. 19.30 Dnevnik 20.10 Zakonski prepiri, angleška humoristična nanizanka 20.40 Vrtnice iz Matmate, belgijska nadaljevanka 21.40 Kronome ter 22.10 Vrtinec, južnoafriška nadaljevanka 23.00 Električni kavboj 23.30 Horoskop 9.00 CMT 9.46 A shop 10.00 Ma cNeil in Lehrer komentirata 11.00 Državni sovražnik, ponovitev ameriškega filma 12.10 A Shop 17.46 Drugačen svet 18.30 A shop 18.46 Upravljanje, ponovitev 19.15 A shop 19.30 CTM 20.10 Poročila 20.30 Hammer, ameriški barvni film 22.15 Upravljanje 22.46 5 minut za kulturo 22.50 Poročila 23.10 Drugačen svet 23.56 A Shop 0.10 CMT 9.00 Dopoldanski program 9.06 Zahodno od Santa Feja 9.30 Jour Fixe 10.30 Prijateljici za vse življenje, ponovitev filma 12.06 Glasbena skrinja 12.15 šiling 13.00 čas v sliki 13.10 Doogie Hovvser 13.36 VValto-novi 14.20 Monte Carlo storv. italijanska komedija 16.56 Stan in Olio, risanka 16.00 Jaz in ti 16.25 Sum-mertime 16.36 šest Baronovih 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlit-zer 18.00 Čas v sliki 18.06 Mi 18.30 Umor je napisala 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Sport 20.15 športna arena 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Pogledi od str**' 21.25 Lov na morilca, ameriški T\ film 22.56 Gorila in maloobmejni promet, avstrijski film 0.30 Čas v sliki 0.25 Dežela črnega sonca, ponovitev ameriškega filma 2.25 Poročila/Tisoč mojstrovin 8.30 Vremenska panorama 12.50 1000 mojstrovin 13.00 Šport 16.46 Podmornice 17.30 Lipova ulica 18.00 Gozdna kmetija 18.30 Ljubimkanje 19.00 Regionalna poročila 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Gozdarska hiša Falkenau 21.00 Novo v kinu 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Teleskop 22.00 čas v sliki 22.X Mojstrovine; VVilhelm Teli 22.40 Zaton alpske dežele 23.10 Črno sonce 23.36 Zgodovina filma, francoski film 1.10 Poročila/1000 mojstrovin /uspešen\ • posel propagandna | I OBJAVA I ^k v Gorenjskem glasu R 14.00 - Napoved programa -12.15 -EPP - 12,30 • Morda ste preslišali -13.00 - Danes ob 13 13.40 - Naš zgodovinski spomin -14.00 - Loka v časopisju - 14.30 - Devizni tečaji -15.30 - Prenos dnevno informati vne oddaje Radia Slovenija - 16.00 - Napoved programa -16.15 - Otroški program - 17.00 - Obvestila, športni utrinki - 18.00 - Mladinski program -19.00 - Odpoved progra- KINO 2. avgusta CENTER amer. gangstrska drama BOTER III ob 17. in 20. uri LETNI KINO STARI MAYR amer. gangstrska drama BOTER III ob 21.30 uri TRŽIČ amer. odštekana komedija WAYNOV SVET ob 20. uri NOVOVKTNU BOTER 3, gangstrska drama Zgodba o razvpiti gangstrski družini Corleone se nadaljuje v današnjem času. Michael Corleone je zdaj ostarel in ugleden poslovnež z dobrimi zvezami v političnih in cerkvenih vrhovih, zato bi rad dokončno prekinil s svojo gangstrsko preteklostjo in se umaknil iz umazanega življenja. Toda težave ima s sinom, s katerim ne najde skupnega jezika, prevarantski in skorumpirani, visokimi uradniki ter predvsem njegov hitro vzkipljivi nečak pa ga popeljejo nazaj v svet, ki ga je hotel zapustiti - in tako mora se enkrat postati boter krvavemu obračunu. 7437 ?!^M0^ julija 1993 13.STRAN • GORENJSKI GLAS RADIO KRANJ 97,3 GREMOV PRIMADONO sreda: 4. avgusta, od 17. do 18. ure oddajo pripravlja in vodi natašabešter LESTVICA 1- George Michael - Papa was a Rollin' Stone 2. Patrick Fiori - Mama Corsica 3. Malibu - Slovenia grand mix 4 Mirabela - V tvoji duši 8- Captain Hollywood project - Only vvith you 7. Janet Jackaon - That's the way love goes 8 Eros Ramazzoti - Cose de la vitta 9 Brian Adams - Ali I want is you '0. Victory - Back in the USA Nova predloga: NAPOLEON - Vrni se BILLY IDOL - Shock to the svstem NAGRAJENCI. - BON za 3.000,00 tolarjev dobi Vinko Lapanja iz podnarta 2 PIZZI v OLIVI v Sv. Duhu dobi Urška Dolinar iz Škofje Loke - VVEEKENO vstopnico za PRIMADONO pa dobita Tončka Mikelj iz Kranja in Mateja Zupan iz Dupelj. čestitam vsem, ki ste imeli srečo - ostali jo Poizkusite prihodnjič. GLASUJEM ZA: Lep pozdravi MOJ NASLOV: ^°NE POŠLJITE NA RADIO KRANJ, 64000 KRANJ. GJ-AS '°OPoiDN€ NftMinUTMOlAVJeSCNIC«/96.0 MHZ/ G°st, dr. Ivan Kristan nje» ^Jutrišnji glasbeni pogovor v oddji "Glasba je življe-PreH i10 opoldne na Radiu Triglav Jesenice bom povabila ^ednika državnega sveta, dr. Ivana Kristana. piJ**- Ivan Kristan je eden izmed ključnih štirih slovenskih Se^?6dnikov. Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek, pred-ftagk države Milan Kučan, predsednik državnega zbora fran KrittT1*11 ^a®111^ in predsednik državnega sveta dr. Kristan ~----S°-nedvomno vodilni slovenski kvartet. Dr. Ivan Radi Vsg M«!" * ,——«■ "uyiauiia 1yla uvun i\auia inuiav uuui Uro Šola h w e^' et) je v PreJSnji oddaji določil takole: dobiirv * "i Kristina Erjavec iz Podvelke, po dve majici pa - sto Fva Marčic- Blei Ali Ro NaaraJ1-0 Zupan' R^dovlJica- Tuji del: 1. BON JOVI: In these arms 2. TREAT: Take my hand 3. UB 40: Can not help falling in love 4. SNOVV: Informer 5. DEF LEPARD: Tonight Domači del: 1. ĆUKI: Črne oči 2. BRANE DRVARIČ: Oprosti mi grehe 4. MIKA: Ukradene noči 5. DARJA ŠVAJGER: Pogrešam te Predloga: ALEKSANDER JEŽ: Moja mala iz Pirana AEROSMITH: Living on the edge Z eno nogo v žirovskem studiu, z drugo v hladni vodi, z mislimi pa daleč proč od delovnih obveznosti. Dopusti so pač. Oglašam se vam spet z lestvico 5 + 5, ki jo pridno oblikujete bralci Gorenjskega glasa in poslušalci Radia Žiri. V sredo je bil glasbeni gost MIHA BALAŽIČ, s katerim sva podrobneje predstavila skupino MAGNET iz Murske Sobote, izžrebala pa sva tudi nekoga izmed vas. In sicer nagrado prejme RANKO DJOKIČ, Svobode 109, 66330 PIRAN. Naj povem še to, da bo 11. avgusta prišla na obisk skupina AVTOMOBILI in če bi bili radi zraven pri pogovoru, nam to sporočite na dopisnici poleg kupončka in ga pošljite na RADIO ŽIRI, Trg osvoboditve 1, 64226 ŽIRI. Lepo se imejtel Vaša Saša Pivk TOREK, 3. avgusta 1993 Domači predlog Tuji predlog _ Ob klepetu s Naslov KUPON KUPONČKE POŠLJITE (na dopisnici) NA RADIO ŽIRI. 64226 ŽIRI. Radia tv^71, da So ubran kvartet. Jutri ob 12. uri na 96 MHz N^lgIaTPašekajveč! 55? P°letna nagradna igra SOLA Radia Triglav dobiva mestcTfv Marc-č. Bled, Ali Roje, Celje, 6eti Ćadež, Novo Nari • C ZuPan- Radovljica. na kon?naifncem čestitamo in opozarjamo vse sodelujoče Potoval- žr.eDanie konec avgusta, kjer je glavna nagrada "G?J6kV ?P#>. Ole! ŽlasUj JJ*ga je življenje" je naslov naše oddaje. Kaj pa so o enske žlvlJenJu izjavili veliki možje glasbenega sveta: Tudi sX,l°Prav 9°tovo glasba življenja. (Richard Wagner) Sm smrt Brez Je Slasl?a živllenja. (Sir VvTlliam Osler) gtasbe bi bilo življenje zmota. (Friederich Nietzsche) Glasbeni pozdrav! ie glasba. (Duke Ellington) lasba živlienia. (Sir VVilliam Delavci Radia Tržič se danes odločajo Kakšna bo nadaljnja usoda postaje Tržič, 30. julija - Tržiški izvršni svet se je med torkovim zasedanjem seznanil z dogajanji v Radiu Tržič. Vlada se ne namerava vtikati niti v notranje odnose niti v poslovanje, nadzirala pa bo porabo iz proračuna. Letošnje poslovne rezultate bodo ocenili na današnji seji razširjenega zbora delavcev radia, odločali pa se bodo tudi o prihodnosti. Čeprav poročanje o zapletenem položaju na Radiu Tržič ni bilo namenjeno pranju umazanega perila, je naštevanje razlogov za julijsko odstavitev dotedanje direktorice kazalo prav na to. Tržiška vlada se vseeno ni dala prepričati, da bi bila za nastale razmere kriva zgolj ena oseba. To še toliko manj, ker so se posamezniki spomnili podobnih dogajanj v preteklosti, drugi pa so opozorili na govorice po vsem mestu o sedanji menjavi ključavnic na vratih radia zaradi nezažele-nosti direktorice. Vsa zadeva je dokaj kočljiva, ker sta direktorska in uredniška dolžnost zaupani isti osebi, so ocenili v izvršnem svetu. Če bo zbor delavcev radia zahteval tudi odstavitev urednika, bodo o tem morali razpravljati najverjetneje na septembrski skupščini. Vzroke za nastali položaj, vključno z ekonomskim, pa lahko presodi le zbor delavcev radia. Ta zbor, dopolnjen s tremi pooblaščenimi člani tržiške skupščine, se bo sestal danes ob 13.30 v prostorih tržiškega radia. Tam se bodo morali izreči o sanacijskih ukrepih. Pri preoblikovanju radia v javni zavod Tržičani nikakor ne marajo postati poskusni zajci, zato bodo počakali na sprejem zakona o informiranju, je še sklenila tržiška vlada. • S. Saje Znanje tujega jezika !JJ pozabljanje domačega »na o znanju nemškega jezika. Sat*-** 'Mislim, da znanje tujega jezika ne pomeni avto- nje tuufOZiab^*n^e nav"Ja,,Je k pozabljanju slovenskega. Uče-matern * JfZik* pomeni Prei ob utrjevanju hkrati tudi bogatenje ni* tu J!?' i?*^*' K*r P* zadev* potrebnost ali nepotrebnost zna-•e*ika Jezilta' mislim, da bi vsakdo moral poznati vsaj dva tuja zik pravi Marjeta Ekar, profesorica za nemški in angleški je- 8le«i.°fe?0rica za nemški in an * CSkl jezik Ekar' jeZllC Je bi,a in „I K?*J *?«» v Iskrini "šoli Marjeta 13*.rini šoli ,n na Gimnaziji v Kranju, zdaj Pa je že tretje leto na Fakulteti u organizacijske vede Univer-*e Maribor v Kranju. "Poleg ^■ega pouka sem Imela tečaje ****či«e za četrto In peto stop-ž« prej. Lani pa se je v Iskri "*L v Kranju zbrala skupina in Ur**ila željo, da bi se posebej spravljala na tečaju nemškega ***ka la sicer za pridobitev certifikata." .Takšne, tako imenovane cer-> t ale ° znanju nemškega je-*»ka pa izdaja Goethejev inšti-.ut> ki ima sedež v Munchnu in ,zPostave po vsem svetu. Ta in-stuut ima okrog 1300 rednih Predavateljev po svetu in izpo- Uva za bivšo Jugoslavija je bi- la tudi v Zagrebu. Po lanskem poskusu, ko se je ljubljanska skupina vključila v preverjanje znanja, se je Marjeta Ekar s pomočjo prof. Gavronskega v Zagrebu dogovorila, da bo pri naslednjem preverjanju sodelovala tudi skupina osmih kandidatov iz Iskre TEL. "S kandidati iz ljubljanskega Centra za tuje jezike nas je bilo skupaj 20. Izpit je trajal dva dneva in zelo uspešnih (najboljši v celotni skupini) je bilo vseh osem kandidatov iz Iskre TEL. To so zdaj prvi Gorenjci, kolikor vem, ki imajo mednarodno priznan strokovni certifikat o znanju tujega jezika. Pomembno je tudi, da smo na ta način "odprli vrata" za redno sodelovanje z Goethejevim inštitutom v Munchnu, saj smo tokrat nave- Marjeta Ekar zali zares spodbudne stike. Tako bomo že letos jeseni v okviru Centra za funkcionalno izobraževanje in svetovanje pri Fakul- teti za organizacijske vede Univerze Maribor v Kranju pripravili tečaje, ki bodo slušatelje pripravljali tudi za tovrstni izpit iz znanja nemškega jezika. Prt pripravi tega programa zdaj delava z Načetom Pavlinom, razpis pa bo pravočasno objavljen." Kar pa zadeva znanje nemškega jezika, ki ga danes dajejo osnovne in srednje šole, Marjeta Ekar, pravi, da je pravzaprav nepošteno, da je nemški jezik nekako zapostavljen. Vzrok seveda ni samo v učnem programu in nagnjenju za "učinkovitejši" angleški jezik. Gre bolj za posledico morda nekdanjih takšnih gledanj. Danes pa pravzaprav niti ni kadrov za učenje nemškega jezika, čeprav o enakovrednosti angleškega in nemškega jezika težko razmišljamo, da je nemški jezik recimo manj primeren v primerjavi z angleškim. Pri Slovencih pa bi nemški jezik že glede na geografski položaj Slovenije lahko in najbrž moral imeti v šolah večjo "podporo" in če ne že prednost vsaj enakovredno mesto. Razmišljanje, da učenje tujega jezika pomeni siromašenje in pot k pozabljanju maternega pa je sociološko nesprejemljivo; politično pa je največkrat predvsem iskrivljeno. #A. Zalar TV 1 IU.4& Srečni princ, lutkovna igrica 11.00 Pamet je boljša kot žamet 11.10 Univerzitetni razgledi 11.40 Tuja znanstvena oddaja 12.06 G. Kunert: Eden za vse, nemška drama 13.00 Poročila 15.00 Sobotna noč: Trinajsto prase z gosti 15.30 Nočni videomeh 16.50 Sedma steza 17.10 Huckleberrv Finn in njegovi prijatelji, nadaljevanka 17.36 Lisica zvitorepka, portugalska risanka 18.00 TV dnevnik 18.10 Porabski utrinki, oddaja madžarske TV 18.40 Iz življenja za življenje: Da ne bi bolelo 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.05 Žarišče 20.40 Magija + moda 21.36 Kronika, kanadska dokumentarna serija 22.06 TV dnevnik 3, Vreme 22.22 šport 22.30 Sova: 'Alo, 'alo, angleška nanizanka; Lovejov, angleška nanizanka TV SLOVENIJA 2 17.10 Dosje 17.50 Sova, ponovitev 19.30 TV dnevnik. Vreme, šport 20.06 A. Bojarska - J. Lomnicki: Modžejevska, poljska nadaljevanka 21.25 Videošpon 22.06 Svet poroča 22.40 EP v plavanju 7.56 Pregled sporeda 8.00 TV koledar 8.10 Poročila 8.15 Slika na sliko 9.00 Muzej za umetnost in obrt 9.30 1001. Amerika 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.00 Svet odkritij, 10/11 del nadaljevanke 12.00 Poročila 12.06 Luč svetlobe, 21. del ameriške nanizanke 12.50 Risanka 13.05 Monoton 13.36 Zgodbe iz Monticel-la 14.00 Poročila 14.06 Korak za korakom, ameriška humoristična nanizanka 14.36 Roseanne, ameriška humoristična nanizanka 15.15 Vrtnice iz Matmate, ponovitev belgijske nadaljevanke 16.00 Poročila 16.10 Dan ko je Anton... nemška nadaljevanka 16.36 Afternoon Re-port 16.46 Pod senčnikom 18.00 Poročila 18.06 Po koncu vojne, izobraževalna oddaja 18.36 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.18 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Portreti sodobnikov, nemška dokumentarna serija 21.06 V velikem planu 22.36 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.46 Poročila v nemščini 23.60 Poročila 0.00 Sanje brez meja TV HRVAŠKA 2 17.15 TV koledar 17.26 EP v plavanju 19.00 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Tudi to je ljubezen, humoristična nanizanka 20.40 Peta hitrost 21.16 Vrtnice iz Matmate, belgijska nadaljevanka 22,10 Karmine, hrvaška drama 23.26 Jazz 0.06 Horoskop SLOVENIJA 1 23.00 Lovejov, angleška nanizanka Lovejoy udeleži poroke v višji družbi, ženin umre - v oklepu, ki pa nemudoma izgine. Lovejovjev novi pasji prijatelj pomaga priti do dna skrivnosti v nedeljo, 3. marca. Preprodajalec starin iz vzhodne Anglije mora opremiti hišo - poročno darilo za Amando Peagram od njenega očeta Ralpha. Ko Lovejov ujame prepir med Ralp-hom in njegovim novim zetom, se ne zaveda, da bodo stvari postale še veliko hujše - na dnevnem redu bo tudi umor. Eric in Tinker z Lovejovjevim novim hrtom sledita izginulemu truplu do jezera na posestvu. 9.00 CMT 9.46 A shop 10.00 Macne il in Lehrer komentirata, oddaja v angleščini 11.00 Hammer, ponovitev ameriškega barvnega filma 12.46 A shop 17.46 Drugačen svet 18.30 A Shop 18.46 Jazzbina 19.15 A Shop 19.30 CMT 20.10 Dnevno informativni program 20.30 Pastir ci, slovenski barvni film 22.00 Jazzbina 22.30 5 minut za kulturo 22.36 Poročila 22.56 Drugačen svet 23.40 A shop 23.66 CMT TV 1 a.uu Jutranji program: čas v sliki 9.06 Zahodno od Santa Feja 9 30 Klub za seniorje 10.16 Pan - opti-kum 10.30 Cvetje zla, ponovitev filma 11.30 čudovite slike iz živalskega sveta 12.00 Šport S pot 12.06 Športna arena 13.00 čas v sliki 13.10 Doogie Homer 13.36 John Boy in njegova knjiga 14.20 Vojna vohunov, 2/2 del italijanskega filma 15.50 Kraljestvo narava 16.00 Jaz in ti 16.25 Summertime 16.36 Šest Bartonovih 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 čas v sliki 18.06 Mi 18.30 Umor je napisala 19.22 Znanost 19.30 čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 šport 20.16 Univerzum 21.00 Pogledi od strani 21.07 Naredi si sam 21.15 Butterfi-eld 8, ameriški film 23.00 V čast Eli zabeth Taylor 23.46 čas v sliki 23.60 Adieu Bonaparte, francosko egip čanski film 1.35 Gorila in maloobmejni promet, ponovitev filma 2.00 Poročila/1000 mojstrovin TV 8.30 Vremenska panorama i4.au 1000 mojstrovin 13.00 Šport 16.46 Arabci in Evropa 17.30 Orientacija 18.00 Gozdna kmetija 18.30 Povej resnico 19.00 Regionalni program 19.30 čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.16 Izobešen je 21.07 Naredi si sam 21.07 Reportaže iz tujine 22.00 čas v sliki 2230 Klub 2: številka šest/Poročila/1000 mojstrovin OSNOVNA ŠOLA PREŠERNOVE BRIGADE ŽELEZNIKI, OTOK113, 64228 ŽELEZNIKI objavlja prosto delovno mesto: ČISTILKE za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) s polnim delovnim časom in enomesečnim poskusnim delom. Nastop dela 1. 9. 1993. Prijave s kratkim življenjepisom pošljite v 8 dneh po objavi na gornji naslov. O izidu izbire boste obveščeni v 20 dneh. radio tri glav 96,0 MHz 01.5MHz KRANJSKA GORA 101,1 MHz BOHINJ 64270 Jesenice, čufarjev trg 4 Tel.: 064-861-433; 861-012 Fax: 064-861-302 R 12.00 - Napoved programa -12.15 EPP - 12.30 - Morda ste preslišali -1300 - Danes ob 13. - 13.40 - Naš zgodovinski spomin -1400 - Loka v časopisju - 1430 - Devizni tečaj -1440 - Sindikat 16.00 - Dogodki danes - jutri - 15.30 - Prenos dne vno informativne oddaj« R Slovenija - 16.00 - Napoved programa -19X30 - EPP - 17.00 - Novice, obvestila, športni utrinki -1730 - Za ljubitelje narodno zabavne glasbe -18.00 - Pogovor s predsednikom IS -19.00 - Odpoved programa - KINO 3. avgusta CENTER amer. gangstrska drama BOTER III ob 17. in 20. uri LETNI KINO STARI MAYR amer. glasb, drama KRALJA MAMBE ob 22. uri Pojutrišnjem, 1. avgusta, sta občinska praznika dveh gorenjskih občin: Jesenic in Kranja. Praznovanju namenjamo tudi tokratno Glasovo nagradno križanko - iz fotografij v križanki in člankov v časopisu boste morali ugotoviti dve prireditvi iz bogatih programov praznovanj v obeh občinah, s pomočjo številk in črk na označenih poljih v križanki sestaviti nagradno geslo in ga nalepiti na dopisnico ter poslati do vključno 5. avgusta 1993, do 8. ure na: GORENJSKI GLAS. 64000 Kranj, Zoisova ul. 1. Ker bo od ponedeljka naprej potrebno na dopisnico nalepiti znamko za 8,00 tolarjev (dva tolarja več kot doslej!), bo naša ponudba o možnosti pošiljanja rešitev brez znamke še bolj aktualna: če rešitve križanke oddate do srede, 4. avgusta, do 17. ure v pisarni Turističnega društva Cerklje, Turističnega društva Jesenice ali Turističnega društva Škof ja Loka, bo Vaša rešitev ravno tako v bobnu na javnem komisijskem žrebanju prihodnji četrtek ob 8. uri v uredništvu Gorenjskega glasa. Veliko užitka pri reševanju, občanom Jesenic in Kranja pa pri praznovanju! Nagrade za praznično jeseniško - kranjsko križanko: 10 nagrad v vrednosti po 1.000,00 tolarjev. NAJLEPŠA ČIPKA GRE V ŠK0FJ0 LOKO V sklopu prireditev 31. čipkarskega dneva smo v sodelovanju s Turističnim društvom Železniki prejšnji torek objavili "nagradno križanko s pravimi čipkami". Včeraj (četrtek, 29. julija) smo izmed 1.067 prispelih rešitev izžrebali naslednje nagrajence: 1. MIRA JENKO, Binkelj 39, Škofja Loka (prejme čipko v vrednosti 7.000,00 SIT); 2. MARIJA NOVAK, Aljaževa 15, Jesenice (prejme čipko v vrednosti 5.000,00 SIT); 3. ZLATA J0VAN0VIČ, Tuga Vidmarja 10, Kranj (prejme čipko v vrednosti 4.000,00 SIT) t 4. URŠKA FRANTAR, Zg. Brnik 146, Cerklje (prejme čipko v vrednosti 3.000,00 SfT); 5. SIMONA MUŠE-DINOVIČ, Na Kresu 33, Železniki (prejme čipko v vrednosti 2.000,00 SIT); 6. ALENKA ŠMIT, Bevkova 17, Radovljica (prejme čipko v vrednosti 1.000,00 SfT) - prvih šest nagrad prispeva Turistično društvo Železniki, vse nagrade so unikatna ročna dela, nagrajencem jih po pošti pošlje TD Železniki. Ostale nagrade (4 x v vrednosti po 1.000,00 tolarjev) prejmejo: VINKO DEMŠAR, Ul. Maršala Tita 71, Jesenice; STANE KRAJNIK, Kidričeva 28, Škofja Loka; DRAGA NASTRAN, Na Kresu 17, Železniki; DARJA FRIŠKO-VEC, Pintarjeva 4, Kranj, čestitamo - pravilna rešitev je bila (nagradno geslo, ki ga je bilo treba vpisati v kupon): 25. JULIJ - ČIPKARSKI DAN V ŽELEZNIKIH. Letošnji je mimo, vabljeni pa na 32. čipkarski dan julija 1994. FOTOAPARAT S FILMOM VRED ZA MARJANC0 PLAZNIK Z JEZERSKEGA Včeraj je naša komisija opravila tudi žrebanje prispelih rešitev križa"" FOTO PRIM s Ceste Staneta Žagarja v Kranju (Foto PRIM najdete na RJ skovem pred Merkurjevo Gradbinko). V bobnu sta se vrteli 902 rešitvi, sj ča pa se je tokrat nasmehnila naslednjim nagrajencem: 1. MARJAN PLAZNIK, Sp. Jezersko 18, Jezersko (prejme fotoaparat z vloženim fiimoj" razvijanjem filma in izdelavo slik v Foto PRIM); 2. SLAVICA BERNARD, J ričane 48, Medvode (prejme tri barvne filme, kijih bodo brezplačno ra?J + izdelali slike v Foto PRIM); 3. MARUA ŠUSTERŠIČ, Cesta KokrškeJ odreda 17, Kranj (brezplačno fotografiranje in izdelava fotografij za os# dokumente za vso družino v Foto PRIM); 4. - 6. ANA JAGODIC, Stiska J 10, Cerklje; KATJA BERNIK, Grosova 24/a, Kranj; JANEZ PORENTA,rj nerjevo naselje 53, škofja Loka (prejmejo nagrade v vrednosti po 1 .OOO,^ Pravilna rešitev je bila: SLIKE V ENI URI - FOTO PRIM. 4? & GABRIEL MARCEL ROMULOV BRAT ZAPRT DRUŽBENI RAZRED KRANJSKI ŽUPAN VITOMIR SESTAVIL F KALAN EMIL VODUŠEK 4. IN 2 VOKAL REKA V ČRNI GOR NAJVIŠJA KARTA Si IN 2 VOKAL HLADNO OROŽJE 10 VULKAN NA FILIPINIH NIZOZ IME REKE MEUSE 38 THOMAS DIXON DOMAČA ŽIVAL NAJVIŠJI VRH KAVKAZA 19 OKR ZA ARCUS MLEČNI IZDELEK PTICA UJEDA GRAFIČEN KNJIŽNI OKRASEK 27 14 37 HELMUT KOHL NEMŠKA FIZIČARKA LISE IZUMRLI PTIČ NELETALEC POVRŠINSKA MERA IME NEKD IGRALKE VVEST HREN TOMAŽ SLIKARSKO DELO VALENTIN VODNIK FAZA DELA PRI MOTORJU ANTE MAHKOTA MESTNA ČETRT LONDONA 21 IGRALEC pQLlQ HODNIK AM. POP. PEVKA 20 16 AM FOTOGR PODJETNIK GEORGE 25 LANTAN OPICA Z DOLGIM NOSOM 13 ČRNILO GUSARJI MESTO PRI MOSKVI 35 15 NASPROTJE PRAVILA GOZDNO BOGASTVC BAKHOVA PALICA 30 PHILIPP REIS URADEN SPIS RUTENU 29 23 ARIJA DEL ROKE KEM EL (Y) 11 28 MESTO V KOLUMBIJI LAHKA REDKA TKANIH TRGOVSKO IME ZA UMETEN KAVČUK 18 24 17 VANDOTOV LIT JUNAK TURSKI SULTAN 34 OBLIKA NASELJA NORV POP SKUPINA A 31 MESTO NA DRAVSKEM NAJVIŠJE NORD. BOŽANSTVO 32 22 KRAJ PRI LJUBLJANI I' H' 2 •........,, 3 4 5 6 7 j8 <** j mi.. 9 10 11 12 11 u ■■.......... iS it i 7 18 19 20 21 122 23 !24 i 25 26 ' 2? ^8 i ■ .....i 29 3 0 31 m; 33 34 35 . i............. 36 '37 38 12 26 UMETNA VOLNA IZVRŠNI SVET ANGL BRINOVO ŽGANJE 33 A Petek, 30. julija 1993 Lea Mencinger Pogovor s predsednikom D SLU akad. slikarjem Klavdijem Tutto Slikarjem ostajajo slike na podstrešju.. Imamo galerije nacionalnega pomena, nimamo pa zasebnih galerij, so le trgovine z umetninami - to pa je velika razlika." Pred kratkim se je v Begunjah na Gorenjskem zaključila likovna delavnica Slovenija odprta za umetnost. Umetniški vodja delavnice - razdeljena je bila na tri dele, dva od en sta bila na Sinjem vrhu nad Ajdovščino in na Snežniku - akademski slikar Klavdij iutta si je zamislil likovno srečanje za domače in tuje likovnike na način, ki poleg ustvarjanja samega omogoča tudi prodor na nove likovne trge. Prav o tem je tekla JH« beseda s Klavdijem Tutto, ki je obenem tudi predsednik Društva slovenskih »Kovnih umetnikov. Devetdeseta leta so, kot se kaže, manj naklonjena likovni umetnosti na Slovenskem. Kakšni so razlogi? "Mislim, da lahko z gotovostjo umetnika, ki ima že vsekozi'svoboden status in tudi kot Predsednika Društva slovenskih likovnih "letnikov zatrdim - ne, da so manj, ampak sPloh niso naklonjena. Vzrokov je več. V Prelomnih obdobjih, kot so ta, ki jih prav zdaj z»vimo, se je pač zgodilo to, da se je tudi celotna organiziranost kulture postavila na gavo. Starega ni več, novega pa tudi še ne. Niti še ni izdelanih izhodišč, kako kar najhitreje razrešiti nastale probleme, na Kakšen način bi nekatere stvari lahko pre-ElU trga. kakšne davčne olajšave bi muco predpisali kupcem umetniških predme-tOV * ce sploh kaj.* Neprijazni časi za kulturo in za likovno umetnost sploh se najbrž zelo odražajo tudi pri samih umetnikih? "Žal, Pome dobro urejeno, v sosednji Italiji spet ne. Pri 1Sa n?kako velja, da vsak, ki konča likovno akademijo, že postane umetnik. Pa žal i srečo ni tako. To je v bistvu nesporazum,«~ odpravi šele čas. Toda start ie dober - vsaj doslej je bilo pri nas tako, da je vsak likovnik na začetku svoje poklicne poti dobil določeno Pomoč - na primer pri pripravi razstav in POuobno. Našim likovnikom je na startu vsekakor mehkeje postlano kot njihovim *°legom v drugih državah. Olajšan mu je začetek, konkurenčnost pa kasneje naredi selekcijo, ki ga dvigne na določeno raven, ali Pa se porazgubi v povprečju." lahko DSLU naredi kaj več za svojega člana? "Nekaj že lahko: priložnost je na primer društvena razstava Majski salon, ki predstavlja pregled ustvarjanja likovnikov, pri tem pa je prav mlajšim namenjena posebna pozornost, društvo tudi daje priporočila za status in denarja, da bi vso to trumo nadarjenih na pravi način financirali, tudi glede na nacionalni pomen. Morda bo res treba zarezati in se odločiti za financiranje le tistih nekaj projektov, ki smo jih zmožni podpreti. Drugo pa -kot pravimo - je treba počasi navaditi na trg, vendar ne tak, kot ga imamo zdaj, pač pa trg, na katerega lahko vplivajo tudi davčne olajšave, o katerih se govori, stori pa nič, s kulturno zakonodajo in podobno. Zdaj še nič od tega ni jasno. Tudi sam sem razočaran, ker so prehod iz enega sistema v drugi spodbujali kulturniki, zdaj pa se je izkazalo, da si prav kultura v novih časih ni zmogla izbojevati pravih, boljših pozicij. Sadove so poželi drugi, recimo ekonomisti." Najslabše bi bilo verjetno čakati, da težki časi minejo. Kaj torej narediti? "Zdaj je kriza vsesplošna, ne čutimo je le doma, tudi v tujini ni dosti bolje. Zato tudi znani tuji umetniki nimajo nobenih pomisle-"Žal v *• KOV P"*1 k riam ustvarjati, razstavljati. To je Pomni^r,118. *»tvanalcev še vedno pričakuje ne nazadnje pokazala likovna delavnica države- v Av^tnj^imajo t0 kar Slovenija odprta za umetnost in misUm, da tudi v prihodnje ne bo drugače. Vsekakor ima Slovenija nekatere prednosti pred drugimi, v srečo ni tako ThipZu- UmetniK- Ka 281 m na tej prehodni fazi bi jih pač morali izkoristiti in odpravi šele t*« r. °lstvu nesporazum, ki ga Se izkazati kot prireditelji zanimivih in >er - vsaj kvalitetnih likovnih dogodkov." —*«aivo tudi aaje priporočila za siaius m Podobno. Predvsem pa si prizadevamo, da bi likovniki predvsem mlajši prodrli tudi v ^iJino. To je seveda najtežje, saj denarja j^anjka navseh koncih. Pomagamo si s sponzorji, saj so državne dotacije zelo majhne. 2° *e govorim o delu društva, bi rekel tudi to, Qa se čuti tudi premajhna povezanost z £e&ionalnimi društvi. Ni ravno treba, da se paradi finančnih težav, ki jih imamo vsi, trgajo Povezave. Razen tega bo treba doseči tudi spremembe v sami organizaciji društva likoven umetnikov. Sedanja je po mojem mnenju narejena še za prejšnje čase. Predlagal sem cel KuP sprememb, tudi ustanovitev likovnega Poola na primer, s katerim bi zbirali sredstva sponzorjev in tako pomagali prodreti na naš in niji likovni trg. Sedanje stanje namreč sploh ni spodbudno: ni še galeristov, ki bi znali in n?gu podpirati ustvarjanje določenega števila jjkovnih umetnikov, tako kot se to dogaja v njini. Sedanje institucije pa tega ne zmorejo, ^ratka likovni umetniki so se znašli v ^akšnem vakuumu, ko se ni mogoče opreti nikamor - zato pa tudi izšemo izhode iz nastalega položaja." *fenda ima Slovenija toliko likovnih imetnikov na prebivalca kot nobena °ptga dežela na svetu. Če odmislimo r°oro stran tega - daje toliko nadarjenih '* ustvarjalnih ljudi - ali bi bil sedanji ^zavidljivi položaj kaj boljši, če bi bilo *anJ možnosti za šolanje na likovni "kudemiji? ^es smo za likovno umetnost izredno adarjen narod, žal pa imamo premalo Imamo kar nekaj galerij, brez števila tudi razstavnih prostorov, pravega trga umetnin pa še ne. Ali je možno v takih razmerah sploh odbrali dobro od povprečnega? "Naš likovni trg je izredno majhen, ni zasebnih galerij, imamo le zasebne trgovine z umetninami. Pravi galerizem je v tem, da galerist s kapitalom izbere kvalitetne ustvarjalce in jih predstavi trgu. Takega sistema žal še nimamo, sedanje galeriste mika le možnost, da bodo nekateri sodobni umetniki v prihodnosti takega slovesa kot Grohar, Sternen... Te vrste galerizem predvsem namerava obogate-ti, ne ukvarja pa se z galerijsko politiko, samo s trgovino." Medtem ko čakamo na prave galeriste, pa nadarjeni umetniki brez pravih možnosti posili razmer razstavljajo v kava barih in podobnih prostorih... "Brez zasebne pobude ne bo šlo. Vendar pa se obetajo galerije, ki bodo ob nacionalnih seveda nekaj pomenile, šele čez kakih deset let. šele takrat bomo dobili 'prave' galerije. Sedaj še ni. Zato se s promoviranjem naših umetnikov tudi v tujim sedanje galerije nc ukvarjajo. Profesor Lev Menaše z Akademije za likovno umetnost meni, da imamo sicer ta trenutek v Sloveniji vsaj petdeset likovnih umetnikov, ki bi zaslužili, da se jih predstavi svetu. Toda za tako velik potencial nima nihče denarja. Velika kvalitetna skupina bo ostala zunanjemu svetu praktično neznana. Institucije, ki jih imamo, so muzealnega tipa, skrbijo torej za tisto, kar je že bilo.hkrati sicer tudi pripravijo nove razstave, vendar zato, da ne izgube pripadajoče dotacije. Dvojni nesmisel!" Nekaterim pa vendarle uspe. Skupina Invin na primer je segla precej daleč po svetu s svojimi razstavami, njene slike so bila odkupljene za najpomembnejše zbirke sodobne umetnosti v najpomembnejših likovnih centrih. Zakaj so uspeli? "Predvsem so zelo dobra likovna skupina, po drugi strani pa so zelo dobro izkoristili zlom socrealističnih umetniških smeri in s tem tudi zanimanje, ki ga je ta pojav vzbudil pri tujih galerijah. Zahodne galerije so začele s sociološkimi študijami ugotavljati ustvarjanje v 'zatrtih' državah. Irwinovi projekti, vsaj tisti, ki sem jih sam videl, so bili vedno na primerni likovni višini. Kot posamezniki takega uspeha ne bi dosegli, o tem sem prepričan. Njihov uspeh je posledica vrste ugodnih naključij -predvsem zanimanje razvitega sveta za umetnost z vzhoda. Vendar pa to nikakor ne zmanjšuje njihovega uspeha. V pravem trenutku so bili na pravem mestu." Problem majhnosti pri Slovencih torej ni ovira za uspeh v svetu umetnosti? "Problem sicer ostaja, toda možnosti vseeno niso tako majhne. Na srečo je bila socrealis-tična smer v umetnosti kmalu po drugi svetovni vojni zaustavljena, pri tem pa je veliko prispeval mednarodni grafični bienale. Zdaj smo počasi našli stik s čistim evropskim ustvarjanjem. Mirne duše lahko trdim, da imamo ustvarjalce na področjih, kot so grafika, slikarstvo, video, ki se lahko primerjajo s tujimi. Že prej smo imeli kvalitetne ustvarjalce - Grohar, tudi Jakopič, nekateri so ustvarjali subtilnejše od francoskih impresionistov. Toda to priznati pač ne gre, francoski so bili prvi in najboljši. Taka je usoda majhnega naroda, ki nima promotivne mašinerije, ne zna postaviti prave cene svojim ustvarjalcem. Takih, ki imajo svoje galeriste in imajo priložnost likovnih promocij, je pri nas izredno malo, morda jih je dvajset." Koliko slovensko likovno umetnost sploh poznajo v tujini? "Potrebovali bi nekaj kulturnih centrov v večjih središčih, ki bi poskrbela za informacije z razstavami in tudi drugače. Vsekakor je treba prebiti informacijsko blokado. Mi sicer še vedno mislimo, da smo center sveta, da nas bo prišla tujina odkrivat k nam. Pa ni tako, uveljaviti se je treba na tujem prizorišču in to je kar trdo delo. Tudi, da pridejo k nam, je potrebna ogromni napor, no, ko je led prebit, gre že lažje." Ali med likovnimi izrazi na Slovenskem prevladuje določena smer, nekateri menijo, dacelo preveč prevladuje abstraktnost... "Mislim, da je paleta izrazov na splošno zelo pisana. Prevladuje pa mnenje, sam mislim sicer drugače, da je na naši likovni akademiji abstraktno slikarstvo v prednosti. Morda ni to najboljše, morda bi kazalo prepustiti študentom, da se izrazijo docela. V povprečju pridejo z naše akademije boljši slikarji kot z beneške ali firenške. Toda na tujih je več ustvarjalne svobode. Naš koncept je morda prestrog, kar ni sicer nič slabega, gre za način Čiščenja likovnega jezika: to pa prav gotovo pogojuje slikarske tendence na Slovenskem v zadnjih dvajsetih letih." Nekdaj je veljala posebna pozornost grafiki. Je še v ospredju? "Še je tako, vendar si njeno sedanjo popularnost kaže razlagati z ekonomskimi razlogi. Ljudje ne morejo kupovati slik, grafika od 100 do 500 nemških mark pa je še. vedno dosegljiva. Olje pa ima ceno od 1500 mark naprej. Res je tudi, da je bila pri nas grafika še pred časom forsirana kot slika; ljudje so govorili o slikah, čeprav je šlo za grafike. Da ne omenjam malo prevelike distribucije grafik, ki so skoraj docela preplavile likovni prostor. V tujini pa v umetnosti velja pozornost večinoma le originalu, to je sliki." Se pravi, da je treba počakati na ravnovesje oziroma pravšno razmerje med grafiko in sliko? "Stvar se bo obrnila sama po sebi, ko bo več denarja. Ko bodo nova podjetja skočila iz adolescentne faze, bodo imela tudi več občutka za druge vrste umetnosti. Zunaj so grafike na primer cenejše kot pri nas... Skratka, grafika je pri nas bila predraga, zamenjevala se je s pravo sliko. Nove tendence se že kažejo. Dobra izkušnja je bila, ko so ljudje spoznali, da se za vrednost dobre slike, lahko kupi celo stanovanje. Kaže, da bodo prišla v modo prava slikarska dela." Se likovni ustvarjalci ne sprašujejo, ali ima sploh smisel slikati, če pa večina del ne pride na trg in slike čakajo na podstrešju? "Po eni strani je to res, ne gre pa pozabiti, da umetniki pač morajo slikati, ne glede na to ali slika potem najde kupca ali ne, z dokončanim delom je umetnikova ustvarjalna nuja poteše-na in mnoge prodaja niti ne zanima preveč. Morda pridejo slike še na razstavo, morda imajo previsoko ceno, nekateri pa sploh nočejo prodajati. Ni pravega trga, m pravega povpraševanja. Razmere pri nas res niso rožnate. Izhod iz tega položaja seveda je, iskanje trga v tujini. Pravzaprav imajo naši slikarji v tujini enake priložnosti kot morda glasbeniki ali drugi poustvarjalci. Preostane le pot pod noge. Slike slovenskih umetnikov bi lahko videli na Karibih, v Tokiu ali New Yorku. Če je slika dobra, prav gotovo lahko vzbudi pozornost kjerkoli v svetu. Žal nismo center sveta, drugi ne bodo hodili v naše ateljeje in izbirali slike, da bi jih predstavili na tujem. Treba je pač ubrati drugo pot - mi moramo v svet, ne svet k nam." Kaj lahko glede tega naredi Društvo likovnih umetnikov? "Člane lahko k temu le spodbuja. Se pa odpirajo tudi nove možnosti. Likovna delavnica Slovenija odprta za umetnost je bila lep primer, kako omogočiti tudi našim avtorjem razstavljanje v tujih likovnih galerijah. Sicer pa se je koristno pojavljati tudi na likovnih kolonijah v tujini, kamor pridejo galeristi, treba je prinesli svoje kataloge, informacije o svojih slikah na diapozitivih, skratka potruditi se ie treba, da se tujim galerijam predstavijo tudi na tak način. Če tega ne bo, bodo slike še naprej ostajale na podstrešjih." Foto: Gorazd šinik KOMENTAR Turisti in popotniki Sredi sezone se veliko govori in pife o turizmu. Naši gospodarstveniki in politiki tudi sicer pogosto besedujejo o njem. Prvi zato, ker ga imajo za zelo perspektivno gospodarsko panogo, drugi pa zlasti v času pred volitvami, ko vse stranke po vrsti obljubljajo, da se bodo, ko pridejo na oblast zavzemale predvsem za razvoj turizma - s čimer hočejo povedati, da nam odtlej ne bo treba več toliko delati, ker bomo raje-molzli turiste. Spodbujeni k razmišljanju, skuhajmo pojasniti, kaj je pravzaprav turizem V zagrebški enciklopediji lahko preberemo, da je predvsem vrsta gospodarske dejavnosti, ki zajema celoto odnosov in opravil, navezanih na potovanja in začasno bivanje ljudi izven kraja njihovega stalnega bivališča - zaradi počitka, zdravljenja, sprostitve ter ogledovanja naravnih in kulturnih znamenitosti. Turizem je lahko letoviški, zdravstveni, zabavni, kulturni, športni; izletniški in penzionski; sezonski in izvensezonski; domači, inozemski in obmejni; individualni ali kolektivni; "sofi" ali "hard" oziroma mehak ali trd.. Do sem so stvari dovolj pregledne, zapletejo pa se, ko se hoče ie vsak turist na nedeljskem izletu razglasiti za popotnika. In tu moramo "intervenirati"; popotnik je namreč več kot turist. "Popotnik je bil aktiven; neutrudno je iskala ljudi, prigod in spoznanj. Turist je pasiven; pričakuje, da se mu bodo zanimive reči dogodile kar same od sebe. Turist se ogleduje." Tako, zadevajoč v Miha Naglic bistvo stvari, je razliko med popotniki in turisti opredelil ameriški pedagog in pisatelj Danici J. Boorstin te leta 1962. Njegov rojak Ned Rorem, skladatelj in pisatelj, pa je 1967 opozoril še na površnost turis-tovskega načina dojemanja sveta. "Nekateri turisti sploh niso sposobni, da bi si neko mojstrovino ogledali zaradi nje same. Sklonijo se nad kamero in posnamejo izkustva, kijih sploh niso doživeli. In pohitijo domov, da bi te celuloidne dogodke razvili, kot bi hoteli videti, kje so pravzaprav bili." Kamera je torej tista, ki nekoga napravi za turista. "Kamera vsakega naredi za turista, v očeh drugih ljudi in mogoče celo v lastnih", dodaja ameriška pisateljica Susan Sontag (1974). Aktivni napor spoznavanja tujih deiel in ljudi, ki ga je moral opraviti popotnik sam, za turista opravi njegova kamera. Tako se zastavlja vprašanje, čemu sploh potovati - saj si lahko na kupljenih oz. izposojenih fotomonogra-fijah in videokasetan ogledamo še boljše posnetke onih istih deiel in ljudi?! Naj bo tako ali drugače, fenomen turističnega popotništva je tako močan in vseobsegajoč, da se na taka in podobna vprašanja sploh ne ozira. Spet drugo vprašanje je, kako na vse to gledajo tisti, ki sploh nimajo finančnih in/ali drugih motnosti, da bi se šli turizem Ti imajo v času, ko se zaradi blitine vojne in pomanjkanja denarja ne hodi več toliko na morje, enkratno priloinost, da se "gredo" popotnike v svojem lastnem, domačem ali bližnjem okolju. Ne da bi odšli na pot, se lahko prestavijo v vlogo popotnika in se posvetijo iskanju novih znanstev, prigod in spoznanj v domačem kraju. Saj dobro vemo, da čez leto, ko nas delo dobesedno okupira, ni časa niti za na j b lil je "sopotnike". Tudi prigod se manjka; iivljenje in delo tečeta po ustaljenem ritmu in dan je dnevu enak. Da ne govorimo o kakšnih posebnih spoznanjih, saj je treba zanje delo odložiti in se nad nečim zamisliti... Toda, kolikor poznam ljudi, bodo tisti, ki se ne gredo turizma, nad takšnim predlogom le skomignili. Večina teh namreč meni, da se lahko šele v času dopusta posveti delu, ki ga sicer ne zmore opraviti. Predlagati zagretemu turistu, naj ostane doma, je torej ravno tako nesmiselno kot pričakovati od dopustnika, ki se turizma ne gre, da se bo šel popotnika v domačem logu. Zato pustimo ene in druge pri miru in raje nazdravimo tistim, ki zares potujejo, po svetu, okoli sebe in vase; novim ljudem, prigodam in spoznanjem naproti. Eksplozivnost orožja in novic Če eksplodira več kot sto ton orožja in streliva, je eksplozija takšna, da se sliši daleč naokrog. Nič kaj slabše pa ni, če odkrijejo, da ie takšna količina orožja že nekaj mesecev v skladišču mariborskega letališča. Prednost je le v tem, da novica o aferi, ki kot blisk poleti po vsem svetu, ne zahteva smrtnih žrtev tistih, ki so v neposredni bližini nevarnega tovora, čeprav nas izkušnje iz sosednje Italije učijo, da tudi temu ni vedno tako. Tam si je po odkritju najnovejše podkupovalne afere kar nekaj ljudi vzelo svoja življenja. Pri nas, na srečo, zaenkrat padajo le politične žrtve, ob njih pa tudi številni doslej anonimni operativci, ki pri svojem delu niso bili dovolj previdni in zaščiteni Hoditi v Žerjavico po kostanj za drugega je bilo že od nekdaj nevarno dejanje in danes ni nič drugače. Značilnost afere z orožjem je v tem, da jo je spet odkril slovenski obrambni minister in je tako kot tista s prisluškovanjem v trenutku dobila mednarodne razsežnosti. Stvar je neprijetna predvsem zato, ker je Janez Janša že prvi dan omenjal povsem konkretna imena, nato pa ga je moral notranji minister demontirati Ker gre za imena iz tujine, so stvari seveda veliko občutljivejše. O tem nas prepričuje dejstvo, da je vodja dunajskega podjetja Drug Impez Gerhard Schilcher preko našega veleposlaništva na Dunaju Marko Jenšterle predsedniku Milanu Kučanu in premieru dr. Janezu Drnovšku v zvezi Z obtožbami obrambnega ministrstva predal uradno protestno noto, avstrijski javni mediji pa nasploh že ves čas obširno poročajo o očitkih zoper njihovo podjetje in o tem, da je notranje ministrstvo zanikalo izjave obrambnega ministrstva. Že samo odkritje nevarnega tovora na našem ozemlju je za Slovenijo zelo neprijetno dejanje, saj nas v luči svetovne javnosti ne prikazuje ravno kot urejeno državo. Spomnimo se, da še ni dolgo tega, ko so mediji poročali o neuspeli akciji prodaje orožja v Avstriji, v katerem so sodelovali "nekateri posamezniki", sicer zaposleni v naših državnih organih. Temeljni problem pa je nedvomno v tem, da so naši zakulisni politični spopadi tako močni, da je praktično nemogoče vsako večjo afero obravnavati mimo te dimenzije. Tako se na primer razni arhivi v javnosti pojavijo vedno v določenih trenutkih ali pa se ob aferah pojavijo špekulacije o ljudeh, ki delujejo v politiki. Naš obrambni minister, ki ni neizkušen v politiki, je tako že moral imeti razlog, da je ime Silva Komarja v zvezi z afero z orožjem obelodanil že na prvi tiskovni konferenci, prav tako kot malo kasneje ime podjetja Drug Impez. Nerodnost pa je, da je bila s tem notranjemu ministru Ivu Bizjaku dodeljena vloga statista, čeprav je ravno njegova institucija tista, ki je prva pristojna za preiskavo. Toda sto ton orožja je takšna količina, da ob njej marsikomu odpove logika, na dan pa privrejo skrite želje po obračunih in popularnosti. Malo možnosti je, da bi bilo to orožje le orodje v notranjepolitičnih bojih, saj gre za preveliko količino, ki celo na področju evropskih odkritij tega nedovoljenega trgovanja, pristaja na samem vrhu. Posel po svoji vrednosti tudi sodi med dobro organizirano mednarodno trgovino s smrtjo, za katero stojijo močni lobiji Ob vseh teh širših dimenzijah se ob njej pojavljajo še manjše, prav tako skrb vzbujajoče, afere, kot je na primer ta, da je imel eden od mariborskih varnostnikov doma kup službene dokumentacije. Predvsem s tem dejstvom afera z orožjem krepko poseže na področje slovenske notranje politike, saj so tajni arhivi lahko eksplozivnejši in uporabnejši od izstrelkov iz pušk kalašnikov. I PREJELI SMO Zakon o lokalni samoupravi Pripombe in predlogi Kot skoraj vsi slovenski zakoni je tudi ta nedorečen, nenatančen v osnovi, poskuša pa biti natančen v posameznostih, kjer bi moral pustiti več svobode. Najprej je treba ugotoviti, da je država Slovenija v dokaj kritičnem stanju, tako v gospodarstvu, pravosodju, finančnem in davčnem nadzoru, predvsem pa so razrahljani odnosi med ljudmi. Vse to je posledica pomanjkanja čuta odgovornosti in odsotnosti osnovnih moralnih navad. Torej je naša družba potrebna predvsem moralne prenove in to na vseh področjih. Edina stvar, ki v naši državi še kolikor toliko v redu deluje, so občine v sedanji ureditvi. Zato bi morala biti preureditev občin zadnja stvar, ki bi jo Slovenci morali urediti Za to trditev govori množica razlogov: 1. Državljani so v sedanji gmotni in eksistenčni stiski nenaklonjeni raznoraznim reorga- nizacijam, predvsem upravnim, saj je velik revolt že, ce se dve pisarni na občini zamenjata med seboj ali če se minimalno spremeni delovni čas na občini. Državljane zanima predvsem ureditev gospodarstva. 2. Reorganizacija občin v Sloveniji ne bo poceni zadeva. Potrebno bo urediti razdelitev premoženja med novimi občinami, delitev obveznosti na skupnih objektih, ureditev novih upravnih prostorov novih občin, poiskati in zaposliti primerno strokovno usposobljene uslužbence novih občin, spremeniti celotni ustroj države Slovenije z ustanovitvijo upravnih okrajev, pokrajin, sosesk in ne vem česa še. Skratka, stroški bi bili približno pol milijarde ECU jev. 3. Upoštevati bi bilo potrebno zglede iz tujine. V mnogih državah (Švedska, Francija, Nemčija, Italija) ugotavljajo, da so njihove občine premajhne glede na moderno komunalno tehnologijo in računalniško vodenje podatkov in uprave. Zato so tam težnje po združevanju občin, v Furlaniji obstaja tak primer 18 občin. 4. Sedanje občine so prostorsko organizirane in s komunalno opremo izgrajene kot organske celote, tako da bo delitev izredno težka, možni nasledstveni spori pa hudi. 5. V tem prehodnem obdobju bi se država morala opreti na občine in izkoristiti njihovo relativno dobro organiziranost, ne pa z jemanjem kompetenc in denarja koncentrirati odločanje v centru ter preobremenjevati državne institucije, ki s terenom Že tako ali tako nimajo nobenih stikov. Hkrati država s tem kapitalsko in kadrovsko prazni provinco. 6. V prehodnem obdobju bi država s pomočjo občin izkoristila predah za izpeljavo drugih velikih in nujnih projektov: denacionalizacije, privatizacije, ureditev gospodarstva, izgradnje infrastrukture predvsem avtocestne povezave Kopra z Madžarsko ter problemov s sosedi, tujci in begunci. 7. Po novih občinah bo veliko pomanjkanje delovoljnih ljudi, razen ljudstvu nepoznanih ud-bovskih kadrov in upokojene bivše partijske nomenklature. 8. Nove občine bobo potrebovale samostojne prihodke, ki bodo točno določeni v zakonu in to predvsem davek na premoženje in razne takse, kar v zakonu ni jasno določeno. 9. Evropske listine o lokalni samoupravi govorijo le, da mora hiti zagotovljena večina (2/3) priporočil, ne vse. Sploh pa so to le priporočila in ne zahteve. Ob vsem tem je treba ugotoviti, da že doslej državna uprava (vlada in parlament) z občinami ni kaj prida sodelovala in tudi ni upoštevala njihovih predlogov oziroma zahtev (na primer iz Škofje Loke 1993). Očitno je interes nekaterih, da bi državljanom dal upanje do neke vrste lokalne oblasti oziroma samouprave, ki pa bo nujno navidezna. Prav tako je očitno, da se želi državljane zaslepiti z novo zaposlitvijo in medtem po svoje speljati privatizacijo in stečajno razprodajo, periferiji pa vzeti vse kompetence ter skoncentrirati vso upravljalsko moč v Ljubljani Zato predlagam, da se za začetek poveže po več krajevnih skupnosti, ki naj bi tvorile novo občino v neformalno sodelovanje, in da se jim da več kompetenc in denarja. Predlagam tudi, da se v eni občini za dobo, naprimer štirih let, izvede poskusni model delitve in vpelje nova lokalna uprava. Po tem roku naj se naredi analiza uspeha ali neuspeha, da ne bi slovenski narod nasedel na kakšno novo kardel-janščino. Kranj, 21. julija 1993 Vitomir Gros, dipl inl Župan kranjski še enkrat Radovljiška skupščina noče nadzorovati opravljanja javnih funkcij (Gorenjski glas, 16. julija) Poslancu Družbenopolitičnega zbora SO Radovljica, g. Marku Bezjaku je postalo jasno, da se bliža čas lokalnih volitev in je "z veliko žlico" začel svoj predvolilni pohod, da si zagotovi kakšen glas več, kot so mu jih volivci namenili aprila 1990 in decembra 1992. Iz pisma, ki ga je posredoval javnosti, je napovedal, da bo njegova kampanja zasnovana na hujskaštvu in po receptu držite tatu. Ker je na 22. skupnem zasedanju vseh treh zborov SO Radovljica njegova pobuda za ustanovitev komisije za izvajanje nalog po Zakonu o nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij s pridobitno dejavnostjo (za prilogo k pobudi je dokazal tudi nekaj detektivskih spretnosti) gladko pogorela v vseh treh zborih, se je užaljen obrnil na volivce • davkoplačevalce, da oni presodijo, ali je zavrnitev take pobude pravilna ali ne. Tako v pobudi, kot v pismu pa se ujame v past, citiram: "Ne trdim, da je kaj narobe, vendar je prav, da se preveri"; naprej pa pravi- "verjetno nekatere osebe, ki opravljajo predstavniške in izvršilne funkcije v organih SO Radovljica, opravljajo tudi pridobitno dejavnost." Kaj je res? Koga sumi? S poslancem Markom Bezjakom nočem polemizirati, niti mu pojasnjevati, zakaj sem njegovo pobudo zavrnil tudi jaz, pač pa čutim potrebo, da bralcem Gorenjskega gla-safvolivcem - davkoplačevalcem) pojasnim svoje "koristi" od opravljanja nepoklicne funkcije v organih SO Radovljica. Od maja 1990, ko sem bil izvoljen za predsednika Družbenopolitičnega zbora SO Radovljica, je bilo do danes petindvajset sej (torej sem bil odsoten le na eni seji). Za udeležbo na teh sejah sem dobil povrnjene stroške prevoza (cena avtobusne vozovnice) in do letos tudi nekaj sejnine (v letu 1991 bruto 1.960,00 SIT, v letu 1992 pa bruto 5.475,00 SIT). Na vsaki seji sem popil kavo, včasih tudi sok. Pri bogu potrjujem, da ves čas mandata (razen čestitke za rojstni dan) nisem od nikogar prejel NOBENEGA darila (niti mi ni bilo ponujeno, niti ga ne bi vzel - tako bo tudi v prihodnje). Nekaj pa drži: Na dvaindvajsetih skupnih zasedanjih vseh treh zborov SO Radovljica, kolikor jih je v teh treh letih bilo (trajajo povprečno po šest ur), sem pojedel več sendvičev kot g. Marko Bezjak in morda popil tudi kakšno kavo in sok več kot on. Pa ne zaradi koristoljubja. Razlog za tako početje je v tem, da sem se jaz udeležil vseh dvaindvajset zasedanj, g. Marka Bezjaka pa nekajkrat ni bilo (morda tudi iz osebnih razlogov?). Iz Zgoraj navedenih dejstev je več kot očitno, da se z opravljanjem nepoklicne funkcije v organih SO Radovljica nisem okoristil. Prav tako na račun moje poklicne dejavnosti funkcija 'ni trpela". Tudi ni moja poklicna dejavnost v kakršnikoli povezavi s funkcijo (zaposlen sem kot pek v leškem Žito Gorenjka '•^edni formi, zato trener savskih mladincev, Miran Kavaš. od repre-**ntama tokrat spet pričakuje dober rezultat. Mladi kolesarji bodo v Jtinh tekmovalnih dneh tako imenovanega COCA - COLA jugend °"ra opravili cestno dirko, kriterij, dirko na kronometer in v nede-'jp Je gorsko dirko. Prav na gorski dirki je Tadej Valjavec lani osvojil šesto mesto, s trenutno dobro formo pa bo letos lahko uvrstitev še izboljšal. • v S TEKMA ZA PRVO MESTO: MlCOM KOPER : TRIGLAV 11:8 Koper, 28. julija - Letni bazen Zusterna, gledalcev 300, sodnika Jerman iz Kopra in Pičulin iz Kranja. MlCOM KOPER: Zohil, Štrkalj, Goljuf, B. Cetin, Rukavina, Stopar, Primožič, Bojanič, Vidakovič, Bolčič, Starman, Štromajer, M. Cetin. TRIGLAV: Homovec, Hajdinjak, Margeta, Balderman, Bečič, Košir, Galič, Bukovac, Štirn, Peranovič, Klančar, Troppan. Strelci: štromajer 4, Štrkalj 3, Starman, Bolčič 2 za Micom Koper; Troppan 4, Štirn 2, Grabeč in Margeta 1 za Triglav. Uvod v "derbi" je v celoti pripadal Kranjčanom, saj so po eni minuti in pol vodili že z 0 : 3. V nadaljevanju prve četrtine so naredili kar nekaj napak, kar so gostitelji izkoristili in končali prvo četrtino z vodstvom 4 : 3. V nadaljevanju je sodnik Jerman, namerno ali nenamerno, spregledal nešportno reakcijo Kranjčana Krištofa Stromajerja, kar je bila posledica visokega vodstva domačinov 8 : 4. Vse, kar se je dogajalo v odmoru med drugo in tretjo četrtino, pa je bila najbrž režija organizatorjev (domačinov), saj tisto, kar se je dogajalo na klopi za rezervne igralce, ne sodi v bazen, kjer se igra tekma za prvo mesto v državi. Edini, ki je v tem trenutku pravilno ukrepal, je bil sodnik Marjan Pičulin. Po končanem srečanju je bil opravljen še žreb sodnikov za tekmo, ki se igra med Triglavom in Micom Koprom v Kranju to soboto, ob 20. uri na letnem kopališču Kranja. Podpredsednik VZS je izžrebal sodniško dvojico Jerman - Marinček. Vse, ki jih zanima vaterpolo, vaterpolisti Triglava vabijo na ogled tekme. TEKMA ZA TRETJE MESTO: Ilirija : meggitours kranj 90 6:12 Ljubljana, 27. julija - Letno kopališče v Vevčah, gledalcev 100, sodnika Rebec iz Kopra in Rakovec iz Kranja. ILIRIJA: Polšak, Šmigoc, Krelj, Naglic, Stanišič, Štrkalj, Kri-stič, Jocič, Kirbiš, Alidžanovič, Ogrizek, Galič, Sovre. MEGGITOURS KRANJ 90: Dejak, Vončina, Zupanič, Velič-kovič, Rozman, Radonjič, Pičulin, Jerman, Celar, Čadež, Hajdinjak, Rauter. Strelci: Naglic 2, Stanišič, Jocič, Ogrizek, Galič 1 za Ilirijo, Čadež 4, Rozman, Pičulin 2, Vončina, Jerman, Celar in Hajdinjak 1 za Meggitours Kranj 90. Vaterpolisti Meggitoursa Kranj 90 so si že v prvem srečanju ustvarili eno tretjino poti k zastavljenemu cilju, to pa je osvojitev tretjega mesta v državnem prvenstvu. Ze v prvi četrtini so bili veliko boljši od svojih gostiteljev in povedli z 0 : 3. Tudi v nadaljevanju so bili boljši, popustili so še le pri vodstvu 2 : 10 in dovolili gostiteljem, da so zadnjo četrtino dobili s 4 : 2. Pri Kranjčanih so dobro igrali vsi, pri gostiteljih pa gre pohvala "veteranoma" Romanu Na-gliču in Sretanu Stanišiču. Naj še omenimo, da je goste v odsotnosti trenerja Sandija Mikoletiča odlično vodil vodja navijačev tega kluba Gregor Bauman - Vokri. • J. Marinečk UROŠ VEHOVEC, BALINARSKI REPREZENTANT Zmago si priboriš v glavi Trata, 28. julija - Upravičeno ponosni so člani edinega gorenjskega balinarskega superligaša, ekipe Trate, minuli torek na prvem treningu po svetovnem mladinskem prvenstvu, pozdravili svojega mladega šampiona - člana srebrne slovenske reprezentance - Uroša Veharja. Uroš ima največ zaslug, da je naša balinarska ekipa na pravkar minulem svetovnem mladinskem prvenstvu v Ljubljani osvojila srebrno odličje, ob tem pa ne gre spregledati dejstva, da je v medsebojnih dvobojih s Francijo igral 7 : 1, kar pomeni, da je svetovnim prvakom oddal eno samo točko. Zato tudi ne čudi, da so mnogi po končanem tekmovanju v nedeljo v Ljubljani zatrjevali, da je bil prav 17-letni gimnazijec iz 2i-rov najboljši igralec prvenstva. Kaj je tisto, kar te v balinanju privlači? "Ne vem, enostavno imam veselje s tem športom. Treba je biti natančen, veliko je odvisno od odločitev v glavi - v pravem trenutku se moraš prav odločiti. To je osemdeset, devetdeset odstotkov uspeha. V igri naprimer lahko vodiš 12 : 0, če pa ti naenkrat popusti koncentracija, pa ni nič neverjetnega, če nato izgubiš z 12 : 13." Z nastopom na svetovnem mladinskem prvenstvu si najbrž zadovoljen? 'Tri medalje, dve bronasti in ena srebrna so gotovo več, kot smo lahko pričakovali. Vendar, ko smo prišli v finale, smo že kar mislili, da imamo v rokah zlato medaljo. Ekipi sem prinesel tri pike in vse je že kazalo, da ne bo težko, pa se je zataknilo... pač nekaj športne nesreče. Sicer pa je uspeh imeniten, vzdušje je bilo enkratno." Balinanje med mladimi do nedavna ni bil popularen šport. Kje si se ti spoznal z igro? "Pravzaprav sem bil na začetku bolj navdušen za nogomet, vendar pa sem hkrati tudi balinal. Oče je bil doma blizu balinišča, večkrat sem opazoval starejše balinarje, nato pa smo včasih igrali tudi s prijatelji. Drago Benedik, ki je vedel o igri nekaj več, me je začel učiti tehnike in tako sem bil vedno bolj navdušen. Začel sem nastopati za pionirje in prvo leto sem postal gorenjski prvak. Šel sem tudi na republiško pionirsko prvenstvo, kjer sem bil tretji. Ze leto kasneje sem zmagal v pozicijah na mladinskem republiškem prvenstvu." Kdaj pa si se priključil balinarjem Trate? "Pred lansko sezono so me opazili v traškem klubu in že lani sem začel balinati v super ligi. Lani so bili moji nastopi le občasni, letos pa sem stalni član ekipe. V klubu sem se dobro vživel, bali-narji so me vzeli medse in res se dobro počutim." Katera disciplina ti je najljubša? "Za klub največkrat nastopam v hitrostnem izbijanju, ker ni drugega, sicer pa imam rad tudi pozicije. Na treningu pa najraje balinam posamezno ali v dvojicah." Kakšen je tvoj trening? "Večinoma treniram posamezno, včasih tudi kakšno urico zbijam. Precej treniram v Zireh, dvakrat tedensko pridem na trening na Trato. Tu je moj trener Ivan Breznik, ki me je marsikaj naučil. Sicer pa dnevno treniram dve do tri ure. Kondicijskega treninga zaenkrat še nimam, vendar bo treba začeti tudi s tem." Imaš med balinarji vzornika? "Mislim, da ni nikogar, po katerem bi se zgledoval, še največji vzornik ni je Bojan Berčič, soigralec v ekipi Trate. On je izredno dobro psihično pripravljen igralec in to se mi zdi pri balinanju zelo pomembno." • VStanovnik ZAČELE SO SE SVETOVNE IGRE GLUHIH LOČAN PETRAČ Z BRONOM Kranj, 29. julija - Te dni v Sofiji potekajo 17. svetovne igre gluhih. Na njih sodeluje tudi slovenska reprezentanca, ki tekmuje v namiznem tenisu, strelstvu in kolesarstvu. V sedemčlanski ekipi sta tudi dva Gorenjca, Ločana Samo Pe-trač in Janez Rotar, ki tekmujeta v kolesarstvu. Prvi dan je bil Pe-trač v vožnji na kronometer uvrščen na peto in osmo mesto, Rotar pa na enajsto in štirinajsto mesto. Še večji uspeh je Petrač dosegel v cestni vožnji na 100 kilometrov, kjer je osvojil odlično tretje mesto in prvo medaljo za slovensko ekipo. Danes športniki nastopajo v strelstvu. • V.S. m OKEJ Novi rusi pridejo v ponedeljek Jesenice, 29. julija - V torek dopoldne so hokejisti Acroni Jesenice opravili svoj prvi uradni trening pred letošnjo sezono. Nova trenerja ekipe sta Sergej Borisov in Franci Žbontar, tehnični vodja pa je še naprej Brane Jeršin. Glavni cilj sezone državnih prvakov bo uspešen nastop na evropskem pokalu prvakov in osvojitev 3. zvezdice v državnem prvenstvu. Pri tem bodo Jeseničanom pomagali tudi ruski hokejisti, ki pridejo v Podmežakljo v ponedeljek, ko se začnejo priprave na ledu. • B. J. Vabila, prireditve Gorska kolesarska dirka na Stari vrh - Kolesarski klub Janez Pe-ternel vabi to nedeljo, 1. avgusta, na gorsko dirko "Stari vrh 93". Start bo ob 16. uri na Mestnem trgu v škofji Loki (zaprta vožnja do Poljan), cilj pa na Prevalu nad Javorji Skupna dolžina proge je 21 km, višinska razlika pa 630 m. štartnina je 300 SIT, prijaviti pa se je moč v nedeljo do 15.30. Dirka šteje za slovensko prvenstvo rekreativcev in veteranov, zaščitne čelade so obvezne. • V. S. Plavalni tečaj na bazenu Ukova - Ta teden se je na bazenu Ukova končala prva izmena plavalnega tečaja, ki hga je vodil Franci Fon, bronastega delfinčka pa je osvojilo devet otrok. Ze v ponedeljek, 2. avgusta, pa začne s plavalnim tečajem druga skupina. Zbor otrok je ob 7.30 na kopališču, tečajnina je 2.000 SIT, nekaj mest pa je še prostih. • BJ. Mali nogomet na travi - NK Polet Sveti Duh organizira prihodnji konec tedna, 7. in 8. avgusta, na igrišču v Gorajtah, dvodnevni turnir v malem nogometu na travi. Prijavite se lahko po telefonu 064-631-122 (Janko Ferdin) ali na žrebanju, ki bo 6. avgusta v Gorajtah. Prijavnina je 3.000 SIT, za najboljše štiri ekipe pa so pripravljeni pokali in denarne nagrade (50 odstotkov od prijavnine udeležencev). • XJS. Pokal Jezerskega za gorske kolesarje - Sekcija gorskih kolesarjev PPROLOCO - SCOT priredja to nedeljo. 1. avgsuta, tradicionalno tekmo gorskih kolesarjev v cross - countrvu za "Pokal Jezerskega". Tekma bo potekala na krožni progi okoli Planšarskega jezera, start prvih kategorij bo ob 10. uri, amaterji pa bodo startali ob 14. uri. V odmorih bo tekmovanje cicibanov in pionirjev. • V.S. GORENJSKI GLAS • 20. STRAN OBČINI JESENICE IN KRANJ PRAZNUJETA Petek, 30. julija 1J Izkoristimo izjemne posebnosti Iskrene čestitke vsem prebivalcem občine Jesenice ob občinskem prazniku 1. avgustu. Naj veljajo vsem, ki so pomagali, da smo v Sloveniji dosegli neodvisnost in samostojnost ter si še naprej prizadevajo, da bi dosegli zaželene cilje in splošno blaginjo, pravno državo in resnično parlamentarno demokracijo na vseh ravneh. Namenjene so vsem tistim, ki z novimi idejami skušajo spremeniti stvari in ustvariti nekaj, "kar se splača ". Res je, da je treba v naši mladi državi dograditi pravni sistem. Manjkajo zakoni in podzakonski akti, kar je omogočalo sporno delovanje raznih Grubeličev, Elanov, Visov, Hitov... Po drugi strani pa poostreno spoštovanje zakonov ne pomeni, da demokracije ni. Vse seveda ne gre tako hitro, kot bi si želeli. Marsičesa se moramo še naučiti. Zato počasi, a vendar napredujemo. Izkoristimo izjemne poseb- Dr. Božidar Brudar, predsednik Skupščine občine Jesenice nosti lege naše občine. Ko bo zgrajena avtocesta in bo hrupni promet stekel po njej, bo pokrajina od Rodin do Rateč dobila novo podobo, pomembno za turizem. Izkoristimo te naše možnosti prometnih povezav, podjetništva. Izkoristimo Planico, Triglavski narodni park. Ajdno, cerkvico sv. Marka v Vrbi, Rusko kapelico... in poi-ščimo nove oblike življenja in dela na tem koščku Slovenije. Kako bomo to uresničili, ne bo povedala nobena vlada, pač pa krajani, ki jim ob prazniku čestitam in se skupaj z njimi veselim jutrišnje odločenosti. Nikoli več samo železarna,... Občinski praznik je lahko primeren trenutek za oceno stanja, razmer, uresničenih načrtov, težav. Jeseniška občina je prav gotovo zanimiva zaradi gospodarskih podatkov in drugih dogajanj, pa tudi nezaposlenosti, ukinjanja proizvodnih programov, Števila tujcev, beguncev. "Razmere niso rožnate. Vendar realnost je takšna, da terja ukrepe, ki jih nismo bili vajeni. Vendar, ko staro umira, so izhod v uspešnost trdni ekonomski odnosi in pravni temelji. Hitreje se bomo izvili iz tega stanja, manjše bodo težave." Podatki o gospodarskih gibanjih so že nekaj časa spodbudni. "Uveljavlja se zasebna pobuda in narašča število zasebnih in mešanih podjetij. Zaposlenost in akumulacija se izboljšujeta, izvoz prav tako, turisti se vračajo. Oči občanov pa so vseeno uprte v občino, kaj bi morala narediti. Vendar so njene Finančne možnosti in pristojnosti v primerjavi s preteklostjo zelo zožene. Centralizacija je občine zelo "razbremenila". Mislim pa, da bi občina morala skupaj z državo vseeno morala razreševati prostorska vprašanja. Takšno pobudo na zakonski osnovi je izvršni svet že predlagal. Kljub omejenim pristojnostim pa veliko pozornost namenjate obrti in podjetništvu. "Iz občinskega proračuna letos namenjamo posojila, dajemo garancije zanje, posebno Rina Klinar, predsednica Izvršnega sveta Skupščine občine Jesenice skrb namenjamo izobraževanju v okviru Podjetniško informativnega centra. Jeseniška občina se vključuje tudi v program Phare, sodeluje aktivno pri politiki zaposlovanja, izvaja javna dela in kandidirali smo za pridobitev sredstev demografsko ogroženih območij." Kljub ne ravno ugodnemu finančnemu položaju in kot pravi- Jesenice praznujejo Jesenice, 29. julija - v okviru jeseniškega občinskega praznika, 1. avgusta, so minuli petek odprli razstavo slik udeležencev 14. planinske slikarske kolonije Vrata 93. Razstava je odprta v razstavnem salonu DOLIK na Jesenicah. Danes, v petek, 30. julija, bo ob 18. uri sektorska vaja gasilskega društva Jesenice - mesto. Gasilsko društvo letos praznuje 100 - letnico. V soboto, 31. julija, bo ob 8. uri začetek turnirjev za pokal mesta Jesenic: tekmovali bodo v malem nogometu, tenisu, balinanju in v košarki. Ob 16. uri bo ob spomeniku na Obran-ci spominska slovesnost, ob 17. uri slavnostna seja ob 100-letni-ci gasilskega društva, ob 18. uri pa v sejni dvorani skupščine občine Jesenice slavnostna seja vseh treh zborov skupščine. V nedeljo, 1. avgusta, bodo ob 11. uri na Vršiču slovesno odprli novo Erjavčevo kočo. Ob 14. uri bo po mestu gasilska parada, ob 15. uri pa pred športnim parkom Podmežaklja družabno gasilsko srečanje. Pred športnim parkom bo tudi koncert jeseniških železarjev, veselica in srečelov. V soboto, 7. avgusta, bo ob 8. uri v športnem parku tekmovanje lokostrelcev za pokal mesta Jesenic. • D.S. te pristojnostim pa se vendarle dogaja kar nekaj aktivnosti na področju tako imenovane infrastrukture. "Zazidalni načrt Vrbje ob avtocesti bo dolgoročno omogočil nova vlaganja in s tem tudi nova delovna mesta. Pripravlja se ureditveni načrt za Planico, ki naj bi omogočil usklajene posege v prostor. Nadaljujejo se dogovori z železarno glede uporabe njenih zemljišč. Gre za območje Črne vasi na Blejski Dobravi pa tudi za nekatera območja v samem mestu. Uspešno se nadaljuje akcija izgradnje telefonskega omrežja in na podlagi uresničevanja sporazuma, bo do konca leta priključenih približno pet tisoč novih telefonskih številk. Nadaljujemo z urejanjem cest. Letos predvsem na območju Blejske Dobrave dokončujemo povezavo Lipe z Javornikom, pripravljamo pa se tudi na ureditev Ceste 1. maja v Podmeža-klji. Verjamem, da bo avtocesta nared še letos. Zdaj dokončujejo počivališče Jesenice, kar bo spodbudilo nove dejavnosti in s tem odprlo tudi nova delovna mesta. To pa pomeni, da bomo morali večjo pozornost v prihodnje namenjati tudi urejanju okolja. V občini poteka tudi privatizacija stanovanj in čaka nas reorganizacija podjetij na področju komunalnega gospodarstva na podlagi nedavno sprejetih zakonov." Cilji v občini so torej odraz ugotovitve, da se staro umika in nastaja novo. "Jeseniška občina, ki nikoli več ne bo samo železarna in hokej, ima veliko lepot. S številnimi kraji, planskimi območji, kulturnimi spomeniki ... jeseniška občina, kot sem že pred leti dejala, ni samo dolina zamujenih priložnosti, ampak je lahko in mora biti tudi dolina novih priložnosti. Pri tem pa moramo bolj zaupati vase, v svoje sposobnosti. Otresti se moramo malodušja in iskanja krivcev samo drugod. Vem, da ni lahko, vendar že doseženo in možnosti za razvoj kažejo, da se lahko sami lotimo neizkoriščenih možnosti. Potem nam bodo tudi drugi priskočili na pomoč. Zaupam v ljudi in njihovo sposobnost." Občina se trudi Za občinski praznik občanom najprej čestitam. Bile so ideje, da bi se praznik prestavil na dan Prešernovega rojstva, na 3. december, vendar doslej tega še nismo sprejeli in zaenkrat je občinski praznik tako I. avgusta. V Kranju smo relativno dobro prebrodili prvi dve leti v gospodarstvu po volitvah leta 1990. V zadnjem letu pa je na žalost prišlo do velikih apetitov nekaterih po družbeni lastnini in je zato gospodarstvo v pre-nekateri firmi začelo pešati. Vendar mislim, da se bo tudi to v kratkem popravilo, ko bodo ljudje videli, da je treba predvsem delati in da navidezna - ukradena lastnina ne prinaša dobičkov. Občina Kranj se trudi, da bi, kolikor se pač da, uredila bivalne razmere kranjskim občanom, da bi bila prijazna do njih, in da Vitomir Gros, predsednik Skupščine občine Kranj bi tudi probleme, ki jih imajo glede raznih dokumentov, čim-hitreje in čimbolj enostavno reševala. Trud je zdaj usmerjen. da bi vsaj cestno infrastrui ro primerno uredili. Še /0. bomo dokončali Smledni'1" klanec in tako omogočili pr^ smeritev prometa za uredil Jezerske ceste in Primskoveg* Seveda bodo te cestne zag^j: v preteklosti premalo prestup rane, težko rešljive, vendar b? mo tudi to uredili. Zadnje čase je bilo ve0 govora o črnih gradnjah i" rušenju objektov, ki so jih & čani z muko zgradili. Mot<$ povedati, da bom poskušal rediti vse, da se v Kranju ne v rušilo nič, kajti tudi država r bila velik črnograditelj (Brf Krvavec.) in bi bilo skraM nepošteno, če država sebi n(* podirala, podirala bi pa svoj'1* državljanom. In zato naj bo}6, moj nagovor nekakšna PonX^k tev občanov občine Kranj, * ne bomo nič rušili, dokler bo* na občini. Lahko pokažemo tudi nekatere uspeh? Prazniki so mejniki, ob katerih za trenutek zastane korak ob vsakdanjem delu, hitenju, da se tako najde čas za premislek, kaj je bilo v tem času narejeno. Občinski praznik je prav gotovo trenutek za oceno prehojene poti in opravljenega dela. "Menim, da smo ob presoji splošnih razmer v družbi na neki način z opravljenim delom zadovojni, čeprav so mnenja lahko tudi drugačna. Slovenija je postala mednarodno priznana država, ki se uspešno vključuje v skupnost svobodnih, modernih držav. Najbrž je neresno razmišljati o povratku na staro. Vsekakor pa ima prehajanje iz starega svojo ceno, ki pa smo se jo odločili plačati, ko smo na plebiscitu izrekli svoj da. Verjetno so nekateri upali, da bo šlo lažje, vendar je to, kar smo dosegli, nedvomno vredno tega, da si sami krojimo usodo. Kruh je morda zato malo manj bel, a pridobljen, dolgoročno, na bolj zdrav način." Že kar krepko smo v postopkih denacionalizacije in procesov lastninskega preoblikovanja podjetij. Prav osebni odnos do lastnine naj bi omogočil nov gospodarski vzpon. Kranj pri tem tudi ni izjema. "Po svoje smo lahko zadovoljni, da se je kranjsko gospodarstvo v tem prilagajanju izkazalo, da je sposobno preživeti. Želim si in tudi vsem kranjskim občanom, da bi presegli neupravičena sumničenja in z Peter Orehar, predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Kranj zaupanjem vase in v druge vzpostavili take razmere, da bi tudi drugi zaupali nam, saj je to pomemben pogoj za nov investicijski vzpon in gospodarski razvoj." Slabo so jo odnesla nekatera investicijska vlaganja. "Ob bistvenem upadu družbenega standarda vseeno lahko ugotovimo, da smo doseženo Skupščina občine in Izvršni svet Jesenice čestitata ob občinskem prazniku}l. avgustu. Naj bo praznik spodbuda, da bomo čez leta lahko rekli, da nam je uspelo. Nagrade, priznanja, plakete Kranj, 30. julija - Danes (petek) ob 15. uri bo v Kranju slavnostna seja zborov občinske skupščine v počastitev 1. avgusta -praznika občine Kranj. Na seji bodo podelili nagrade in priznanja občine Kranj za leto 1993, velike in male plakete. V kulturnem programu pa bo sodeloval tudi Moški pevski zbor iz Kranja. Poleg slavnostne seje občinske skupščine bo danes, 30. julija, ob 19.30 tudi Promenadni koncert Pihalnega orkestra občine Kranj, ob 20. uri pa se bo začela tradicionalna Kranjska noč, ki bo tudi jutri, 31. julija, obakrat pa bo trajala do 3. ure ponoči. Jutri, 31. julija, ob 10. uri dopoldne bo v prostorih Jazz kluba Ragtime na Sejmišču 2 tudi lutkovna predstava Fidl Fadl. Ob 11. uri 31. julija, pa bo tudi odprtje obnovljene poti v severni steni Rinke ob vstopu v steno Rinke na Ledinah. V programu prireditev ob letošnjem občinskem prazniku je tudi nastop folklorne skupine Soča iz Hamiltona v Kanadi, ki bo v sredo, 4. avgusta, ob 19. uri pred Osnovno šolo v Desnici. V soboto, 7. avgusta, ob 20. uri pa bo na Gorenji Savi za pokal Kranja XXII. tekmovanje v smučarskih skokih. # A. Ž. raven zadovoljevanja skup"1 družbenih potreb uspeli ohf* niti. Še najslabše jo je prav^ prav odnesel na primer play»p ni bazen, ki zaradi pomanj^ nja denarja še ni zgrajen. Vejjj dar pa smo to nenazadnje tu" načrtovali. Lahko pa zadnje to pokažemo tudi na nekat«^ uspehe. Pridobili smo nov( prostore Centra za kulturne & javnosti v Kranju. Zahvala Jjj vsem tistim prizadevnim pr«* sednikom krajevnih skupno* in občanom, ki so največ pt spevali k vzdrževanju kultur"1' objektov. Smo pred sklepn"? dejanjem, da začnemo z rea'1' zacijo projekta pridobitve *>f vih prostorov knjižnice v oP" jektu bivšega Doma JLA. " sebna pridobitev za Kranj ? dograditev Študentskega do"V s približno 200 ležišči, kar jej čas edinstven dogodek v Sloy* niji." Letos so bili zastavljeni ^ nekateri precej veliki projekt''. "To so prav gotovo izganja prometne vpadnice od J2'' do Zavarovalnice z vsemi P? trebnimi priključki in prede' obnova ceste Britof - Hotenj' že, Krožne ceste v Straži**? Omeniti je treba še gradiv: glavnega kanalizacijskega £ ralnika po desnem bregu ^ kre, urejanje vodnih in kan?j, zacijskih problemov na de*j nem bregu Save in začetek » pri oskrbi s plinom za širor potrošnjo. Smo pa tudi med . stimi občinami v Sloveniji, bodo letos zgradile nova sta" vanja in vrsto poslovnih Pj. štorov, ki bodo, upam, priv^? li v Kranj tudi nove podjetmf In nenazadnje je tik pred oW vo razpis ugodnih posojil nakup, gradnjo ali obnovo si novanj in stanovanjskih hiš- j Imamo torej vendarle ne* J uspehov, čeprav je res, da je' vedno veliko nerešenih proD' mov; tako skupnih kot ose nih. Največji je prav &oi0 t brezposelnost, pri katerih v mislim, da bo morala drža posvetiti največjo pozornost ustvariti pogoje za odpiral novih delovnih mest. Ob p1**, niku občine Kranj pa žel' vsem in vsakomur obilo oseh" sreče z željo, da bi uspešno *^ sevali naloge in uresničev8 zastavljene cilje." Skupščina občine in Izvršni svet Kranj čestitata občankam in občanom, podjetjem in ustanovam Kranja ob prazniku, 1. avgustu,in jima želita prijetno praznovanje ter ustvarjalno uresničevanje želja in ciljev. ?fifMO. julija 1993 MALI OGLASI 21.STRAN-* GORENJSKI GLAS Jeseničani ob občinskem prazniku V mestu se ob prazniku ne dogaja nič posebnega Jesenice, julij. - Pojutrišnjem, L «ygf a, f^^JTSm^ Pravi domačini praznik dobro poznajo, žal ^SS^SCkm^fo-tej priložnosti nič kaj posebnega ne dogaja. Praznik, kakršnega po-»ajo, je v veliki meri izgubil svoj sijaj. Janez Kavčič: "Občutek imam, da jeseniški občinski praznik ni več naš, saj nas je pravih Jeseničanov, domačinov, še prav malo. Sicer pa se zdaj menda dogovarjajo, da bi se praznovanje, kakršnega smo vajeni, spremenilo. Svoje čase so se Jesenice ravno v času praznika izpraznile, Jeseničani smo ostali doma, zdaj pa bi morali mi domačini oditi, če bi hoteli v miru praznovati." Darja Guzelj: "Seveda Jeseničani vemo za občinski praznik, vendar pa se ob tej priložnosti v mestu vse manj dogaja. Včasih so prirejali zabave, modne revije, glasbene dogodke sredi Jesenic, zdaj pa je tega vse manj. Ne le ob prazniku, tudi sicer na Jesenicah pogrešamo družabnega življenja. Vse, kar imamo, so gostilne na vsakem koraku." Mateja Faletič: "Sem rojena Jeseničanka, vendar od svojega 18. leta živim v Žirovnici. Na Jesenicah se zadnja leta ob prazniku nič posebnega ne dogaja. Vsako leto so ob tej priložnosti podelili občinska priznanja in ta so nekako dajala ton prazniku. Letos pa tega ne bo, ker je bila občinska skupščina, ki naj bi o priznanjih odločila, nesklepčna." • D.2. Foto: L. Jeras Občina Kranj praznuje Glavna bo Kranjska noč Najodmevnejša med prireditvami občinskega verjetno dvodnevna Kranjska noč, Id je Kranjčani, kot pravno, ne zamudijo nobeno leto. Začne se dre vi. I • ?{j*"kv Janžekovič iz Kranja: i^ajbolj všeč pri tem prazniku iitl .-le to, da ie povsod polno guai. Pohvalil bi tudi to, da smo ^anjčani o vseh prireditvah JJro obveščeni, saj povsod fH° Plakati, ki vabijo nanje. "°ma sem s trga, tako da se zagotovo udeležil kranjske ■oa Nekateri starejši prebival-Ž-v?8 18 bodo vcrjetno prito-£vaii nad hrupom, kot se vsako 25 vendar se vedno tudi hitro P°rnj.njo." Alenka Vidic iz Besnice: "Pri praznovanju občinskega praznika mi je najbolj všeč to, da v Kranju gostuje toliko pevskih skupin. Kranj bo v teh dneh res poleten in prav je, da se veliko dogaja, saj je navsezadnje mesto. Od vseh prireditev bi prav gotovo obiskala kranjsko noč, pa verjetno šc katero, vendar se s tem vprašanjem niti ne ukvarjam preveč, ker bom do začetka praznika že na morju." Peter Bubaš iz Kranja: Všeč mi je, da se za občinski Praznik dogaja toliko stvari. ^ako ima skoraj vsak možnost obiskati prireditev, ki ustreza njegovemu okusu. Sam skoraj ^gotovo ne bom zamudil kranjske noči, ki se je udeležim vsako leto. Od mojega finančnega stanja pa je odvisno, ali oom šel še na kako prireditev." Karmen Kozjek z Jesenic: "Navdušena sem nad praznovanjem občinskega praznika, kot ga organizirajo Kranjčani, saj je organizacija veliko boljša kot na Jesenicah. Vse je živo, povsod je polno prireditev, veliko bo glasbe in celo modna revija. Kranj je po mojem v teh dneh najbolj živ gorenjski kraj." Suzana Adžič, A. Žalar, foto: Lea Jeras, A. Žal ar 64240 Radovljica-Slovenija-SLO tel. (064)738-881, telex 37 568, telefax 738-885 objavlja prosto delovno mesto KUHARJA Pogoji: - končana gostinska šola - smer kuhar - 2 loti dolovnih izkušenj pri pripravi jedi po naročilu - opravljen tečaj iz higienskega minimuma Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s poskusnim delom dveh mesecev. Delo je izmensko. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite najkasneje do 5. avgusta 1993 na naslov: HOTEL GRAD PODVIN, d.o.o., Mošnje 1, 64240 Radovljica, kadrovska služba. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku objave. MALI OGLASI Ši 217-960 APARATI STROJI Kmetovalci, AGROI2BIRA PROSEN Slavko, čirče, nudi ugodno vse rezervne dele za traktorje Tomo Vlnkovič, Zetor, Unlverzal, IMT, Ur-sus, Deutz, traktorske gume Barum, Pirreli, vzmetne krake za obračalnike In pajke, nože za kosilnice in vse rezervne dele za kosilnico BCS. Cene so ugodne! Prepričajte se sami, zato nas pokličite! 0 064/324-802 mm? Malo rabljeno TERMOAKOMULA-CIJSKO PEČ, AEG 2 kilovata, poceni prodam. S 328-481, sobota dopoldan. 17813 Zelo poceni prodam potopni HLADILNIK . «46-010 17842 PANASONIC, brezžični telefoni, tajnice, tetefaxl In telefonske centrale, zelo ugodno prodam. 0 632- 595 17063 Starejši rabljen TRAKTOR, do 5 KS, kupim. 0 061/738-619 17145 Novol če imate SAT anteno na dosegu rok, vam ročni SAT ADAP-TER omogoča gledanje 40 programov iz petih satelitov. Med drugimi tudi Beograd In Zagreb. Samo 5900 SIT z montažo. 083-666 17174 HLADILNIK z zamrzovalnikom, nov, nerabljen, ugodno prodam. 0241-759, zvečer 17949 Prodam nerabljeno POMIČNO MERILO in ročno MESOREZNICO. 0328-533 17651 OVERLOOC BRODER 760 DE, z diferencialom 4 nitni, prodam. 0733-527 17660 TRISTOPENJSKE KALORIFERJE, za centralno kurjavo, prodam. 0 242-397_17666 MIZARSKI SEKULAR, prodam. 0 324-665 17686 SORTIRNIK za krompir transportni trak, prodam. Kozina, 0328-238 17711_ LEDOMATI, pomivalni stroji, aparati za kavo itd.! PINGO, d.o.o., Kranj, Oprešnikova 74, 0216-141 17710 Gostinska oprema - sladoledne vitrine, salamoreznice, blagajne, Itd. PINGO, d.o.o., Kranj, Oprešnikova 74, 0216-141 17720 Obnovljeno zamrzovalno SKRINJO gorenje 180 litrsko, ugodno prodam. 045-098 17729 MLIN za mletje sadja, prodam. 0241-483_17733 Poceni predam 50 litrski KOMPRESOR In MOTOR 1,1 KW z zavoro. 0422-574_17741 BCS KOSILNICO, izpravno, prodam. Koritnik, Slovenska c. 19, Cerklje 17744 KIPER PRIKOLICO 3,8 tone prodam. 0696-060_17746 Etažno centralno PEČ 20 KW, mak) rabljeno in novo termoakumulacijsko PEČ AEG 3 KW, prodam, cena ugodna. 076-456_mm Ugodno prodam ročni pletilni STROJ Standart, št. 8. Cena po dogovoru. 0212-747, po 18. uri_rmo Hladilno napravo TERMOKING nov, primeren za kombije ali manjše komore. Cena 5200 DEM, prodam. 053-512 17772 OVERLOCK PFAFF in SINGER, nov, nerabljen, ugodno prodam. 0215- 650 17785 Barvni TV prodam. 0218-351 177»6 ŽAGO za razrez hlodovine (samico), žamar, kopirko in odsesevalnik za žagovino, prodam. Ferlan, Dol. Dob. 4 a, Gor. vas, 0681-241 17836 Pletilni STROJ EMPISAL dvoredni, prodam. Ferlan, Dol. Dobr. 4 a, 0681-241 17637 Zamrzovalno SKINJO LTH 300 litrov in HLADILEC mleka prodam. 0620- 259 17856 Glasbeni STOLP s CD-ejem prodam. Cena 25000,00 SIT. 0632-905 17675 Prodam MOPED APN 6, motorno ŽAGO husauarno profesional In prevozni molzni stroj. Jesenko, Žirovnica 89, 0802-222 178M KOSILNICO BCS 127 14 konj.sil, diesel in OBRAČALNIK maraton, nadomestni jermeni, vse v odličnem stanju, zaradi bolezni prodam. Zorko, Smokuč 10, Žirovnica 17922 Prodam SINTESAVSER YAMAHA PSS 140. 0422-287_17930 Prodam ALARMNO NAPRAVO, cena rjodogovoru 059-068, Podljubelj MOTORNO KOSILNICO in konzolno DVIGALO, ugodno prodam. 0 242- 170 17992 eg SAMSUNG POSEBNA POLETNA PONUDBA I TV37cm 33.520 SIT I TV51cmTTX 43.100 SIT I TV63cmTTX 64.980 SIT ■ TV37cmTTX 36.940 SIT TV55cmTTX 49.930 SIT TV 72 cm TTX stereo 96.590 SIT VIDEOREKORDERJIod 39.670 SIT HIFI STOLPI od 41.730 SIT C.Talcev 3 Kranj Tel.: 212-367 od 9. do 12. in od 15. do 19. ure S tem kuponom vam ob nakupu poklonimo 2 VIDEO KASETI OBLAČILA NOSEČNICE - v Butiku ORHIDEJA dobite oblačila. Stari del Kranja. 0327-144_mas Belo poročno OBLEKO, velikost 40. 300 DEM, prodam. 045-272 17959 Belo POROČNO OBLEKO, številka 38 - 40, prodam. 0 57-382 17997 GLASBILA GLASBENI STOLP, z digitalnim tumorjem, star eno leto, cena 350 DEM, prodam. Homan, Ljubljanska c. 19, Kranj. 17970 FRAfTONARICO odlično ohranjeno, Melodija, prodam. Ima dodatnih 6 poltonov. 070-015 17999 GR. MATERIAL IZDELUJEMO IN PRODAJAMO suhe smerekove, borove in maces-nove obloge - opaž, ter ladijski pod, raznih dolžin In širin. 0 64-103 19092 Potrebujem ZEMLJO za nasutje 045-192, dopoldan 17953 FASADNI ODER in 3 kose rabljenih VHODNIH VRAT, prodam. 0 325- 712 17997 1200 kom STREŠNIKA folc in 100 kom LAT 4x5. 0621-316 moe Suhe smrekove plohe in deske prodam. Breg 16, Preddvor 17790 280 kom MODELARCA za zidavo prodam po ugodni ceni. 083-895 17739___ Rabljene deske za šolanje prodam. 0061/841-475 17742 Purollt opeko 12 cm 70 k.m. prodam In mešana suha DRVA. Zalog 49, Cerklje na Gor. 17794 ŠP1ROVCE in LEGE prodam. 0725- 536 17796 Prodam hrastovo furnirano OBLOGO deb. 13 mm, 15 odstotni popust. 046-032 17779 2 kub. m DESK 25 mm II. vrste po 12000 SIT kub.m, prodam. Poženik 8, 0422-579 17902 Rabljen LES za opažanje, prodam. 064-081 17944 Novo vezano OKNO 70 X 100, PRODAM. 066-052_17964 Prodam suhe smrekove DESKE, dol. 5,5 m. 0681-086 17994 Prodam smrekovo profilirano BALKONSKO OGRAJO 4mx15cmx3cm. 0421-664 17995 SMEREKOVE PLOHE In Colorice suhe, cena 200 DEM/m3, z dostavo, prodam. 422-673 17991 PLOŠČICE 20x25, Italijanske, 24 kvadratnih metrov, poceni prodam. 0 217-248 17980 IZOBRAŽEVANJE Uspešno instruiram matematiko in fiziko za vse šole. 0241-278 1775a Instruiram matematiko in osnove elektrotehnike za srednje šole. 058-074, Marko 17871 Prodam KNJIGE za 5. in 6. razred osnovne šole. 0738-931 17874 Iščem Inštruktorja angleščine na območu Tržiča. 059-122 178B1 KNJIGE za 7. razred prodam po polovični ceni. 0242-312 17959 KNJIGE za 6. razred osnovne šole, prodam. 0 324-038_17959 CICERO tečaj nemščine na kasetah, cena 3500 SIT, prodam. 0 801-051 IZGUBLJENO Izgubil sem REGISTERSKO TABLICO KR G2-886, na relaciji Češnjevek - Mengeš. 0 422-180 17975 KUPIM Odkupujemo STARINSKO POHIŠTVO in vse ostale starine, poleg tega pa nudimo tudi restavratorske usluge. 0 53-401 15295 Odkupujemo starinsko POHIŠTVO in ostale starinske PREDMETE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva ul. 7. Kranj. 0 221-037 in 48-545 19921 Kupim BIKCA simentalca starega do 14 dni. 057-863_17493 YUGO 55, ohranjenm, letnik 90/91, od prvega lastnika, KUPIM. 0 45- 532 17914 Kupim jesenove deske. 077-877 17727 Kupim strešno opeko Kikinda 333. Salmlč Borut, Kočna 12, BI. Dobrava 17734 ^Kupim pšenično slamo. 0422-598 Kupim 6 m mešanih ali bukovih DRV. Stanujem v bližini trgovine čirče. Srebrnjak Jernej, Šmidova 3, čirče, Kranj 17749 Kupim R 4 GTL, I. 91. 17767 r66-574 Kupim vojstic In igre na kasetah aH disketah za Commodore 64. 0714- 246_17924 Odkupujemo hlodovino, žagan les ter elemente bukve, smreke in ostalih vrst lesa. 0622-481 17943 Kupim mace snove deske in plohe. 0241-796_17947 TELIČKO simentalko, staro do 14 dni kupim. 070-411 17992 Kupim že rabljena garažna VRATA. 066-847 17967 RAČUNALNIKI Z DVOLETNO GARANCIJO BREZPLAČNI TEČAJ NA INŠT.). ŠTEFAN SLOVENSKA NAVODILA M ~ DOSTAVA NA DOM UGODNE CENE Jokacom ~ Računalniški inženiring Škofja Loka, Mestni trg 22 Tel. 064/621-617 Vsak delovni dan od 8 do 16 urel POMOČ PRI PRODAJI IN NAKUPU RABLJENIH RAČUNALNIKOVI LOKALI Prodamo TRGOVSKI LOKAL 30 k.m. v Kranju. 0217-820 17547 V strogem centru Kranja oddam na novo opremljen butiq v Izmed 25 k.m. Cena 25000 DEM + mesečna najemnina. 0311-907_17903 Bled, bližnja okolica, dajem v najem, v obratu lepo opremljeno GOSTILNO, pogoj v naprej plačana najemnina, šifra: DOBER PROMET 179/4 HIŠO poslovno - stanovanjsko, v bližini Kranja, na dobri prometni lokaciji, s poslovnimi prostori v pritličju in kleti in stanovanjem v nadstropju. Ob objektu je večje zemljišče, primemo za trgovsko in gostinjsko dejavnost. K3 KERN, Kranj. 0 221-353, od 17. do 19. ure. KOLESA MZ ETZ 125, letnik 1990, prodam. 0324-336" 17942 MOTOR BT 50 S, prodam. 001 r 49- 17979 KNAKER in MOTORNO KOLO BT 50, prodam. Ropret, Ljubljanska c. 36/B, Kranj._17993 GORSKO KOLO. Snimano oprema, novo, zapakirano, cena 260 DEM, prodam. 0 216-419_17999 TOMOS 15 SLC in KOLIBRI, tri hitrosti, 60 cem, oba original. 0725-315_17717 APN 65, letnik 1990, vreden ogleda, ugodno prodam. 0421-704 17743 MOPED SLC 15 ohranjen kot nov prodam. 00609/610-633 17745 APN 6 motor, letnik 1987, prodam. 048-553_17753 Prodam TOMOS AVTOMATIC MOTOR za 400 DEM. Oprešnikova 24, Kranj_17799 Dobro ohranjeno MOTORNO KOLO BT 50 S. letnik 1989, ugodno pro-dam. Potočnik. Pernlkl 3, Zg. Gorje. VESPO PX 200 E, letnik 1984, krem barve, prevoženih 8 000 km, prodam. 0 85-359 17914 Motorno kolo APN 6, letnik 1985, metalno sive barve, zelo lepo ohranjen, z veliko dodatne opreme, cena 600 DEM, prodam. 0 47-236 178I8 Ugodno prodam APN 6, letnik 1978. Žura Bojan, Zlato polje 4, Kranj 17323 MOPED APN 4 MS nov, nerabljen, prodam. 0620-259 17955 Dva italijanska dirkalna KOLESA, velikost 55 in 53, prodam. 0620-259 17857 Prodam MZ ETZ nevozen, I. 89. Zg. Gorje 66 17950 OBVESTILA Enodnevni nakupovalni izlet z avtobusom na MADŽARSKO, dne 14.8.93. Prijave na 049-442! 17518 VIKEND nad Preddvorom s prelepim razgledom, v Izgradnji, ugodno prodam. K3-Kem, Kranj, tel. 064/221-353 od 17. do 19. ure. OTR. OPREMA Nudimo vam kombinirane Italijanske otroške VOZIČKE. Cene od 13600 SIT dalje. (Na dva čeka). Možnost nakupa raznih dodatkov! 0217-020 17707 AVTOSAL0N MARK MOBIL & DAŠ DOBIŠ D A E WOO Avtomobili Korejske izdelave po OPLOVI licenci. Posebna prodajna akcija do 20.8.93 za modele BASE: motor 1500 cem, 70 KM, kat., met. barva, radio in zvočniki, 4 ali 5 vrat. Cena do registracije 19.900 DEM. Sprejemamo vplačila. Dobava 1 do 3 tedne. Možnost kredita, vaš stari avto vzamemo tudi v račun. Avtomobili so na ogled v avtosalonu na Primskovem, Šuceva 17,64000 Kranj, tel.: 242-300,242-600,325-981. 22.STRAN • GORENJSKI GLAS MALI OGLASI Petek, 30. julija 1993 MLADI VOZNIK I i i i ZA VOZNIKE B - C - E KATEGORIJE [ 5 Vpisujemo v tečaj CPP za B - C in E kategorije. Telefon 213-160 j ''MIIHBIIHBIIHIIIHailBBIIBIiaBIIHBIIHBMBHIIBaiiaBliaailB» ! POSESTI Kombinirani otroški VOZIČEK prodam. «9217-057 1783« Prodam kom. otroški VOZIČEK hauck in nov KENGURUJČEK. »622-017_17841 Previjalno mizo z banjico in tremi predali ugodno prodam. »59-085 PREMOG velenjski lignit po ugodnih cenah- MOŽNOST pUČiU NAJobnoki NUDIMO PREVOZE Mikom cio $ ton! OSTALO DRVA meterska, razžagana, smrekov žagan les z dostavo, žagamo tudi na domu. «2325-488 io4ss 10 m dolge ŠPIROVCE, prodam. O 681-575_17881 15 m BALKONSKE OGRAJE, celo ali po delih, prodam. 0 422-420 17682 SMEREKOVE DESKE, ter debelejše krajnike, prodam. » 45-672 17684 KROMIRAN ŠTEDILNIK, 200 kg, na trda goriva, s pečico, nov, cena po dogovoru, prodam. » 733-449 17995 Prodam GAJBICE za krompir in MOTOR 4 KW. «65-154 17861 KOLEKTORJE IMP za sončno energijo, prodam. »217-043 17915 KONJSKO KOŽO in kožo DIVJEGA PRAŠIČA prodam. HI 43-185 17996 ČOLN Maestral 6 In motor Tomos 4, prodam. S 43-185 17999 10 m, razlaganih BUKOVIH DRV, prodam. » 45-754 17999 BREZOVE DRVA, prodam. Orebovje 13, Kranj. 17977 PRIDELKI Suha bukova DRVA prodam. Mož-janca 5, •45-791 17909 Prodam rabljen ŠTEDILNIK 2 x plin, 4 elek. In stari AVTO RADIO Blau-punkt. »421-254 17929 Suha BUKOVA DRVA prodam. Sp. Bela 4, Preddvor 17929 STAN. OPREMA Ohranjeno KOPALNIŠKO OPREMO - umivalnik, bide. WC-školjko, tuš-bano s plaksi kolibo, ugodno prodam, n 326-634, Hrastje 117, Kranj. 17606_ Kompletno KUHINJO, spalnico in dnevno sobo, prodam. Ogledi so od 31. julija do 3. avgusta od 15. do 17. ure. štraus Ludvik, Župančičeva 4 -1, nad., Kranj 176M Otroško POSTELJICO z jogijem, prodam. Cena 10.000 SIT. «327- 848 17692 Dobro ohranjen KAVČ, z vgrajeno posteljo in dva FOTELJA, cena 40 000 SfT, prodam. S 802-078 17094 Ugodno prodam rjavo PISALNO MIZO program TOM. »327-109 17747 _ Sedežno garnituro prodam poceni. »215-111 17790 POSTELJO z toaletno omarico v višini 190 cm, prodam. »401-270 17771 Prodam malo rabljeno KOPALNO KAD 160 cm. Aleš Andrej, Breg ob Savi 72, Mavčiče, »401-126 17781 Prodam kotno sedežno garnituro, cena 200 DEM. »214-628 17905 Ugodno prodam STARINSKO SPALNICO. »41-904 17911 Trosed, dva nova rgaztegljiva fotelja, prodam. Ristič, Ravne 17 a, Tržič 17950 ŠPORT MAESTRAL 18 S in TOMOS 4,8 prodam za 1250 DEM. »801-649 17714 Jadralno PADALO P 2 za 1600 DEM prodam. »83-841, zvečer 17999 STORITVE J in J SERVIS vam nudi popravila TV, VIDEO, HI-FI naprav vseh proizvajalcev. Smledniška 80, Kranj, del. čas: 9. do 17. ure, » 329-886 10122 AVTODVIGALO za popravilo streh, barvanje opaža ter obžagovanje drevja vas čaka. » 733-120 15590 POPRAVILO in MONTAŽA rolet in žaluzij. » 061/376-783_15700 POPRAVILA - MONTAŽA - pralni stroji, štedilniki, bojlerji, vodovodne in eiektroinstalacije. » 325-815 10109 Kovinjske ZAŠČITNE MREŽE za kletna okna vam izdelamo po naročilu. » 82-104 19402 Zidarska FASADERSKA DELA, in adaptacije, renoviranje starih objektov, tt 41-494 19992 Kvalitetno izdelujemo CINKANE SMETNJAKE in ŽEBLJE, različnih dolžin. Prebačevo 32/A. » 326-426, popoldan. . 17090 VLEČNE KLJUKE, snemljive - Izdelam, montiram ali predelam. 0633-506, popoldan 17193 Satelitske antene AMSTRAD. Cene z montažo 36500,00 SIT. ORBITER, •217-759, od 12.do 16. ure 17443 RTV SERVIS trgovina GORENJE, SAMSUNG, SHARP! Kranj, Oprešnikova 82, Radovljca, Cankarjeva 27, •217-759_17449 Vsak dan SVEŽE rezano CVETJE, Gladiol - različnih barv, prodam. Luže 22/a, Visoko. • 43-016 17049 MED 400 slt/kg prodam. Za Radovljico in okolico dostava na dom. «712-252_17949 Bel JEDILNI KROMPIR, prodam. ■ 422-739 17999 4IMENTALCA do 70 kg kupim in ENICO prodam. «061/811-527, zvečer_17722 MARELICE prodam. Zabukovje 2, Zg.Besnica. «403-214_17731 JEČMEN za krmo letošnji pridelek prodam. «733-232_17793 PŠENICO, JEČMEN in rdečo PESO, prodam. Kveder, Voklo 9, «49-324 17906_ Večjo količino DOMAČEGA ŽGAN-JAjjrodam po 300 SIT. «65-328 Žganje, domači kis, prodam. vlšel-nlca 15, Zg. Gorje, »725-254 17990 Prodam rdečo PESO. Strahinj 70, »48-065 17929 Nizek RUMENO STROČNO FIŽOL, prodam. Visoko 123. » 43-18517995 PREKLIC PREKLICUJEM žaljive besede, ki sem jih izrekel VIDMAR Angelnu pred cerkvijo 25.7.93. Se oproščam In obžalujem! Franc SMOLEJ 17799 GARAŽO pri trgovski šoli prodam najboljšemu ponudniku, šifra: GARAŽA 17149 V radovljiški občini najamem staro hišo. Trelc, Ljubljanska 37, Radovljica 17590_ APRON NEPREMIČNINE - OBVEŠ-ČAMO VAS, DA BOMO Z REDNIM POSLOVANJEM PRIČEU V PONEDELJEK, 9. AVGUSTA 1993. ŽELIMO VAM LEPE POČITNICE!_17920 Zazidljivo PARCELO na Jesenicah zamenjam za gozd, pašnik, njivo ali prodam. Primerna je za obrtniško ali podobno dejavnost. »713-204 17947 V kraju Srpenica, 9 km od Bovca, ugodno prodam starejšo HIŠO v velikosti 126 k.m. Cena 20.000 DEM. »064/861-300 17724 TRAVNIK 18000 k.m. z možnostjo postavitve brunarice, ugodno prodam. »061/314-506 17904 Na Dovjah prodam PARCELO z vikendom v izmeri 4107 k.m. Pot do parcele. »891-694 17990 GARAŽO v Vrečkovi ulici, Kranj, najboljšemu ponudniku, prodam. Šifra: NAJBOLJŠI PONUDNIK 17970 HIŠE v gradnji, nove ali starejše, prodamo; v Kranju, Ljubljani, Bledu, Radovljici, Brezjah, Cerknem, Cerknici, Grosuplju, Jesenicah, škofji Loki, Medvodah, Policah, Preddvoru, Trsteniku, Tržiču, Zbiljah, Žireh in tudi v ostalih krajih po Sloveniji. K3 KERN, Kranj. • 221-353, od 17. do 19. ure. 17902 VIKENDE za rekreacijo, po celi Sloveniji, prodamo, tudi menjamo za vikende na Hrvaškem. K3 KERN, Kranj. • 221-353, od 17. do 19. ure. 17993 V bližini Bovca menjamo dve STANOVANJSKI HIŠI, za stanovanja na Jesenicah, tudi prodamo. V Brežicah, menjamo HIŠO za HIŠO v Kranju ali okolici. K3 KERN, Kranj. » 221-353, od 17. do 19. ure. 17995 FRIZIRANJE na domu - širša okolica Kranja. »45-836 17924 Kombi prevozi tovora, manjše selitve, vleka camp prikolic. »215-211 17900 Nudim računalniško vodenje poslovnih knjig za obrtnike In podjetja z dolgoletno prakso. »57-345 17909 SMETNJAKE, pocinkane izdelujem in prodajam, dostava na dom. » 324-457 17919 ŽAGANJE drv na območju občine Tržič In Kranj. »57-214_17921 Izdelava, postavitev pergol - brajd, balkonskih ograj kovina-les. »57- 214 17922 Nudimo računovodske in knjigovodske storitve. SPARTAK, Kranj, «216-706_17952 Potrebujete načrt za gradbeno dovoljenje hitro in po ugodni ceni?! «218-937 17992 Tipkam besedila na računalnik. «621-644, 631-949 17993 CANARV - vaša kozmetična nega - v Kanarčku, Nazorjeva 2, «214-341 17991 Želite unikatno preprogo, blago... tkano na ročnih statvah. «51-440 17932 Satelitske antene prodam in montiram! Zelo nizke cene. «422-585 17945 _ Domontaža motornih satelitskih sistemov. Cena samo 300 DEM (Beograd, Zagreb). «241-242 17949 "AVTO ŠOLA" ing. H UM AR PRIREDITVE GLASBO za ohcetl in plesne zabave nudi trio "BONSAJ" tt 421-498 15950_ DUO KARI NA! Glasba za ohceti in zabave. »46-137 17947 TRIO igra na porokah, lokalih, obletnicah. Je veliko petja. »70-015 17999_ RAZNO PRODAM Prodam kolesa za kimpež (gare) in KOTEL za žganje in kuho. Kokalj Anica, Vlncarje 13, Šk.Loka 17959 Barvni TV SPREJEMNIK Iskra, KOLO PONY, In moško kolo, prodam. «241 -012_17674 HYUNDAY, avtoprikolico, videoka-mero In vldeorekorder, prodam. Ro-pret. Ljubljanska c. 36/B, Kranj, «217-931_17999 Tovorno PRIKOLICO in krožno ŽAGO, prodam. Cena po dogovoru. •891-190 17737 Prodam BUKOVA DRVA 20 kubikov. Bogataj Pavel, Kladje 7, Gor. vas Prodam lesen vinski sodček, plastično embalažo za namakanje sadja In obročno železo v kolobarju 20 x 1mm. •218-051_17791 Prodam MOPED Italijanski, kolo Maraton, stroj Candv pomivalni, pralni stroj Gorenje, telečjo kožo in Ježalko za dojenčka. Vse zelo ugod-no. »57-589 a« 59-120 17792 SVEČE previdnosti za srečno vožnjo dobite v Naklem, vbglarjeva 4, Vran-kar_17829 Satelitske antene, vrhunske nemške, 120 kanalov z garancijo za 470 DEM. »310-223_17541 PEDIKURO na vašem domu kvalitetno opravim. »633-452, popoldan 17715 SERVIS plastičnih mas - popravilo vseh vrst plastičnih delov. »725-315 17719 Popravila elek. orodja Black in Decker, Iskra! Kodrič, Zg.Besnica 36, »403-153_17721 Popravilo PANASONIC brezžičnih telefonov, tajnic, telefaksov! »242- 244 17723 SALON POHIŠTVA ARK MAJA Kranj, PREDOSUE 34 (kulturni dom), tel.: 241-031, del.č. od 12. do 19. ure, sobota od 9. do 13. ure ves julij in avgust razširjen razstavni prostor VELIKA IZBIRA VSEH VRST POHIŠTVA IN SEDEŽNIH GARNITUR KUHINJE Y~ RAZŠIRJENA pofsiudbA iN POPUST > DO 40% KREdM, d OSTAVA, VjugodNE ceneJ^ montaža ORGANIZIRA TEČAJ CESTN0PR0METNIH PREDPISOV v kranjski gimnaziji začetek tečaja PONEDELJEK 2. AVGUSTA 1993, ob 18. uri. V0ZIU BOSTE NA SODOBNIH VOZIUHR5, GOLF in motornem kolesu YAMAHA ^311-035 STANOVANJA Sobo in kuhinjo oddam v Kranju . »217-853, od 16. do 18. ure 14394 STANOVANJE, 3-sobno, CK, telefon, CATV, zamenjam za manjše z vašim doplačilom, šifra: SEVERNI DEL KRANJA_159» Iščem 1-sobno ali 2-sobno STANOVANJE v Radovljiški občini. Trelc, Ljubljanska 37, Radovljica 17579 APRON NEPREMIČNINE - OBVEŠ-ČAMO VAS, DA BOMO Z REDNIM POSLOVANJNEM PRIČELI V PONEDELJEK, 9 AVGUSTA 1993. ŽELIMO VAM LEPE POCITNICEI_17921 NAJAMEM enosobno stanovanje aH garsonjero, v škofji Loki ali okolici. Slfra: KLAVDIJA_17937 Prodam dvosobno STANOVANJE 60 kvad.m. v II. nad. na Planini II. Pismene ponudbe Šifra: LEPO STANOVANJE_17942 41 kvadratnih metrov, STANOVANJE v Škofji Loki (Frankovo naselje), centralna kurjava, telefon, STV, prvo nadstropje, cena ugodna, prodam. ■ 633-823 17997 DVOSOBNO STANOVANJE, v Železnikih, centralna kurjava, telefon, prodam. » 67-027 17700 Mladi par najame opremljeno en-oinpol-dvosobno stanovanje s centralno kurjavo v Kranju. »331-853 17710_ Tri In pol sobno STANOVANJE prodam. Cena po dogovoru. »213- 666 17799 Dam v najem opremljeno 2-sobno STANOVANJE. Mlaka 1, Begunje 17773_ Paru ali tri članski družini oddam stanovanje v starejši hiši. »329-010 17774_ Odkupim STANOVANJSKO PRAVI-CO. » 327-508_17920 Prodam 1-sobno lastniško STANOVANJE 50 k.m. na Planini. »326-756 17939 V Šk. Loki zamenjam 1-sobno lastniško stanovanje za večje. »622-723_17977 Trosobno STANOVANJE v škofji Loki, prodam. »621-224 17997 V Kranju - Planina komfortno delno GARSONJERO, 31,5 tralnim ogrevanjem dom. Garsonjera je v ju trinadstropnega 326-844, med 7. in 8 21. uri. 3 prodam opremljeno m2, s cen-in toplovo-I. nadstrop bloka. « , uro ali po Dam kupljeno GARSONJERO za stanovanjsko pravico večjega stanovanja. Krneta Milena, J. Gabrovška 30, Kranj 17934 Ogrevano sobo - souporaba kopalnice oddam poštenemu moškemu. Prednost deželani. »215-932 17935 Zamenjam 2-sobno STANOVANJE za^arsonjero. Šifra: ZAMENJAVA Najamem OPREM UENO eno ali dvosobno stanovanje, s centralno kurjavo na Jesenicah, z predplačilom (DEM), za nedoločen čas. »81- 878 17991 STANOVANJA prodamo; različnih velikosti od garsonjer do več sobnih v Kranju, Ljubljani, Bledu, Bovcu, Golniku, Jesenicah, Kamniku, Kr. Gori, Lescah, Medvodah, Radovljici, šk. Loki, Tržiču, Železnikih, Žireh in v ostalih krajih po Sloveniji. K3 KERN, Kranj. » 221-353, od 17. do 19. ure. LASTNIŠKO STANOVANJE, 83 kvadratnih metrov, 2 + 2, komfortno, Planina, ali zamenjam za manjše, tri sobno v Severnem delu Kranja. » 325-301, od 19. do 21. ure. 17993 VOZILA DELI ŠKODO 110 L celo za dele, nov akumulator, pakne, zimske gume, prodam. Pire, Partizanska 46, Škofja Loka 17777 Prodam nov sprednji levi blatnik za golfa, stari tip. »51-124 17949 Prodam veliko rez. delov za Z 101 in Z 750, zadnji del Jugota. »53-176 17979 Vlečno KLJUKO za Z 101, prodam. »632-265 17912 VOZILA FIESTA od 17.700 DEM ESCORT od 23.500 DEM MONDEO od 30.900 DEM ASTRA od 22.500 DEM CENE SO DO REGISTRACIJE-VOZJLIA SO V ZALOGU. VRBATD.O.O.,Struževo4, Kranj, tel.:064/218-454 AKUMULATORJE vseh vrst Vesna in Topla z 2-letno garancijo od 3.250 SIT naprej, plačilo s čekom 30 dni, najceneje.na Gorenjskem nudi Agroizbira Čirče. » 064/324-802 Ugodno prodam 126 P, letnik 80, registriran do 3/94. Zg. Duplje 80 Prodam osebni avto BMVV 315, letnik 1984. «66-346_ Odkup karamboliranih in dotrajanih vozil. AVTOLIČARSTVO BOKAL, »621-860_17545 Z128, letnik 1987,83000 km, zeleno olivne barve, cena po dogovoru, prodam. »78-472 po 20. uri ali 76-461 zjutraj_17550 R 4 GTL, letnik 90/oktober, bele barve, 29000 km, prodam. «221- 510 17573 AVDI 80 TURBO, dlesel, star 7 let, kovinsko modre barve, prodam. « 43-088 17939 ŠKODA FAVORIT SERVIS in origi-nalni rezervni deli. «41-079, 214- 198 17649 ŠKODO krem barve, lepo ohranjeno, prvi lastnik, letnik 6/7/90, prodam. «715-950, po 20. uri 17949 JUGO SKALA 101, letnik 1988, 47000 km, zelo lepo ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. «632-330 17953_ _ VW 1200 J, letnik 1978. dobro ohranjen, prodam. « 720-180, po 19l Uri 17954 JUGO KORAL 45. letnik 89 november, prodam. «43-402, 48-080 17957 LADO, letnik 1982, registrirano do julija 1994, 72000 km, prodam. «412-287 17959 YUGO 45, letnik 1981, prodam. « 403-210 17999 KADETT, letnik 1976, registriran do 7/94, cena 2200 DEM, in YUGO 45, registriran do 4/94, letnik 1987, cena 2800 DEM, prodam. • 83-735 17972 GOLF, letnik 12/84, S paket, prodam. O 57-978 17973 ZASTAVO 101. letnik 1982, karoserija stara 4 leta, prodam. » 57-906, dO 16. Ure. 17975 ZASTAVO 101, letnik 1984, od prve lastnice, prevoženih 38 000 km, registrirana do 11/93, prodam. « 714-612_17677 GS 1300, letnik 1980, cena 1450 DEM, prodam. Vavpot, Šoriijeva 22, Kranj. 17593 R 4, ZASTAVO 750, LETNIKA 1979, prodam. « 633-424, Godešlč 122, škofja Loka. 17991 LADA 1600, lepo ohranjena, v voznem stanju, letnik 1980, registrirana do 1/94, cena 2000 DEM, prodam. « 733-449 17994 R 5 TS, letnik 1978, registriran leto, prodam. « 216-419 Jjj* OPEL KADET 1,3, letnik 198& prodam. «41-659_ i^JJ FIAT 127, I. 1978, ohranjen, voz£ neregistriran, prodam. Cena po govoru. «714-597__JJjJ Z 128, letnik 1985, reg. do aprila & prodam. Gašperin Emil, Kovor 3* Tržič_J7*J Odkup, prodaja in prepis voz" «331-503, 323-171 Int. 12 R 4 Tl_ letnik 1986, prodam. «8$' 042 1771« JUGO 45, letnik 1986, reg. do 4/B4-cena 1700 DEM. Ogled v sobot* Jezersek Llljana, Ljubno 88, Podna" ____' GOLF DIESEL, letnik 1989, reg- *j februar 94, 51000 km, garažiran, P1? lastnik, prodam. Zagrajškova *9, »217-412_ijjjj KOMBI FURGON IMV, I. 81, reg- * marca 94, prodam. »48-204 1^* Prodam W derbi GLS, I. 198V celega ali po delih in W 1200 ^ letnik 1975. reg. do 2.6.94. ZV* Francka, C. talcev 8 b, Jesenice 17739___j Karambolirano Z 850 v vozn«^ stanju, I. 84, reg. do 11/93, cef* 300 DEM, prodam. »57-364 tf* Z 101 SKALA 55, letnik 1989, reg- * 20.)ullja 94, prodam. »82-326 JUGO 55, letnik 11/89, 52000 W' bordo rdeč, garažiran In lepo ohrtfj' jen, prodam. »215-840 ijj* Želite dober avto. Kupite R 21, letn* 1991. ugodna cena. »45-639 1J JUGO 45, letnik 2/91, prodal «872-564_irr* Z 128, letnik 1987, prodam. 133. Kalinškova 7, Kranj ^Z, R 4, letnik 1989, reg. do 1/94, e»r>f 4400 DEM, prodam. «46-034 letnik 1984, reg. ^j^g/jS Z 101 prodam. Cena 2000 DEM VW HROŠČ, letnik 1974, reg- ce^ leto, prodam. «241-037 175* (£udi) Auto - Krainer CELOVEC, ROSENTALERSTRASSE126. tel.:9943-463-21415 VOZILA'NAD.DELI'SERVIS GOVORIMO SLOVENSKO. VISO 11 RE, letnik 1986, prodaj Porenta, Krekovo 24, Naklo ifl* ALFA ROMEO GIULIETTA 1,6, letj* 1982, reg. do 4/94, prodam. •80J' 309_ JUGO 45, po delih, prodam. «5* 071_ Karambollran JUGO SKALA & prodam. Triler, Sr. Bitnje 23 ir*j Z 101, letnik 1987, reg. do julija 9*; prodam. «241-067, popoldan 1*3 R 4 GTL, letnik 1987, 74000 krn. prodam. «691-217_jjj* R 4. letnik 1980 in VW, predati «70-780_ i** GOLF, dlesel, letnik 12/88, pet Vfjji prodam. Hkavc, Sp. Duplje 37. v* ZASTAVO 750, letnik 1981, regtoj^ an do 12/93. prodam. « 327-437^ YUGO 55 SCALA, letnik 198* ugodno prodam. « 331-082 igj Z 101, letnik 1984, reg. do kone* jan./94, ugodno prodam. »241 -50° i™8 ^ FIAT 126 P, letnik 1985/9, prevožen'' 50.000 km, prodam. »801-5651** Ugodno prodam R 4, letnik 19791 masivni prodajni pult, dolžine 2Q širine 75 cm. »70-250_tfjj Prodam PASSAT KARAVAN, letn* 1986, 1,6 bencin. »620-921, po 1* url_iff* FIAT poljski 126 P, letnik 1986, reflj-celo leto, prodam. »58-389 Z 125 transportni, letnik 1985' prodam. Ferlan, Dol. Dob. 4 a, flfg vas, »681-241_iT** JUGO KORAL 45, letnik 1990; ugodno prodam. »51-581 n kraMd dobavni roki Clp"o »asing ali kredit. "rcLJh"^ d.o.o.. «064/632-840 17917 lO^fLS' }!M£ 1983- "»O- do nov/ *W5KT«stoSiceva 6- Krani. -T*"!0 15 _17919 P^OokS J?tnik 1987. reg. do 4/94, rojena 3400 DEM. Zg. Bitnje 17920 tetnik 1986, prodam. «325- 17933 JUGO 45 po delih prodam. «218- 17936 TpYOTO COROLO prodam ali Z k* i, 008 dobro ohranjena, starejši H*- Borojevič. Kovorska c. 21, 17939 ino28* tetnik 1990, prodam. «128- ^ 17940 c*SLFA diose|. 1 84, cena 5400 Sgf- reg. 3/94, prodam. «329-914 ^LORido, letnik 1990, prodam. ^gjl-661 17946 lSlR0EN GS KARAVAN, letnik iT^f' "godno prodam. «211-047 luiuP1^ JGL« letnik 1981, prodi Prešernova 9, Radovljica 1 zle-S0 GVX 65, letnik 1989, 2»«AVA 101, letnik 1981, prodam. CJ31-674__17990 b^?1^1 nakupovalni izlet z avto-14RO? J?a MADŽARSKO, dne Prijave na «49-442! 17519 ^u 1000, letnik 1972, še v voznem rS> .celega ali za dele In veliko Ci 0608# »rodam. 7964 Iščemo ŠIVILJO s prakso. 527 Dve simpatični dekleti sprejmem za DELO V BIFEJU. « 422-694 17676 Dekle z veseljem do dela V STREŽBI dobi redno ali honorarno zaposlitev. « 691-117 17695 Zaposlimo PRODAJALKO za delo v trgovini, v Kranju, izmensko delo. « 325-712_17696 Zaposlimo NATAKARICO za strežbo v gostilni. Informacije osebno v Gostilni Benedik, v Stražišču. 17683 Honorarno zaposlimo STREŽNO OSEBJE. « 77-458_17702 AVTOKLEPARJA in AVTOLIĆARJA zaposlim. «712-142 17792 ČE ŽELITE DELATI V PRIJETNI DRUŽBI, DOBRO ZASLUZITI, SE JAVITE po tel.: 064/422-714 od 8. do 9. ure in od 19. do 20. ure, g. Tone. POGOJ: Odlično znanje slovenskega jezika. J^m NATAKARICO zaposlimo redno ali honorarno. «41-648, sobota od 10. do 12. ure 17797 Na območju Tržiča iščem računovodsko storitev za trgovino. «52- 277_17799 NK DELAVKE zaposlim v Kranju. Šifra: NATANČNOST_17910 Možnost redne zaposlitve za agente na terenu. «212-618 17626 Iščem honorarno zaposlitev - gostinstvo. Relacija Kr. gora, Bled. Rosnakv, Hrušlca 62, Jesenice 17973 Honorarno zaposlim dekle s prakso za strežbo v lokalu (250 STT/uro). «216-683, od 19. do 20. ure 17996 V mesecu avgustu ZAPOSLIMO več deklet za strežbo. Zaželjena praksa! Informacije od ponedeljka dalje osebno v Gostilni SEJEM! 17901 Iščem simpatično prodajalko za delo na terenu. Prevoz zaželjen, nI pogoj. «211-201, Frank 17910 Zaposlimo NATAKARICO s prakso in ČISTILKO /honorarno/ za čiščenje poslovnih prostorov. OKREPČEVALNICA Pffajfar, Železniki, tel.: 064/67-121, int. 328 Pekarna OREHEK zaposli pridnega fanta brez kvalifikacije. «217-935 17913_'_ Sonorarno ali redno delo dobi AR, možnost prlučitve. «242- 484_17921 Komercialno podjetje zaposli zastopnike na področju Gorenjske. Resne ponudbe na «061/824-081, v petek, sobot, nedeljo 17942 ŠIVIUA z izkušnjami dobi delo. «324-156_17964 Iščemo dekle za delo v ŽIVILSKI TRGOVINI. « 061/823-198 17968 SLIKOPLESKARJA. KV ali PKV, zaposlim. « 242-238 17979 Zaposlim ŠOFERJA s C kategorijo za razvoz blaga po trgovinah, delo je vpeljano. Šifra: RAZVOZ je 17994 ŽIVALI 17652 ODOJKE za zakol in PRAŠIČE za rejo, prodam. « 733-232 15934 PUJSKE za odojke prodam. Rozman Franc, Križnarejva 2, Stražišče 17429 TELICO, ki bo teletila avgusta, prodam. «48-024 17599 DVA BIKCA 400 in 160 kg, prodam. Maleš, VTševca 1, Cerklje. 17903 AKVARIJE, tropske ribe, želve, akvarijsko opremo, veverico in sivega žakoja, prodam. « 76-342 17017 JARKICE, prodam. • 214-855, Partizanska pot 15, Kokrtca. 17925 Oddam 3 mesece stare NEMŠKE OVČARJE. «403-112_itmo NEMŠKE OVČARJE z rodovnikom, odličnih staršev, prodam. «312-063 KRAVE po izbiri prodam. Hafner Tine, Binkelj 7, šk. Loka 17644 Prodam 3 leta staro KRAVO po teletu. Novak Vinko, Kropa 50 a 17550 TELICO SIMENTALKO, tik pred telitvijo. prodam. Korit no 5, Bled. 17666_ BELE PIŠČANCE, za nadaljno rejo, prodam. Suhadole 12, Komenda. 17667_ KRAVO BREJO, staro 4 mesece, in TELICO staro 8 mesecev, prodam. Šimnovec, Breg ob Savi 13, Mavčiče. 17669_ PURANE za zakol, prodam. Ažman, Suha 5, Kranj. 17971 Nad 200 kg težko SVINJO za zakol ali za dopitanje, prodam. « 622-180 17679_ Kratkodlake FOXTERJERJE, stare 7 mesecev, oče 4 - kratnl šampijon In AVGANISTANSKE HRTE, prodam.« 78-052, dopoldarn. 17590 Čistokrvne PRITLIKAVE KODRE (TAJ), brez rodovnika, prodam. B 421-170_17990 MORSKEGA PRAŠIČKA, prodam. ■ 211-038 17902 Več OVC za zakol ali nadaljno rejo prodamo. «802-239 17703 Zelo mlečno smasto KOZO, šrot mašino in prikolico za prevoz konja ali goveje živine prodam. «738-111 Prodam mladi KOZI, srnaste pasme, stari tri mesece. Zupan, Podnart 54_ JARKICE 10 tednov, prodam. Gol-niška 1, Kokrtca 17712 NOVOFUNDLANDCE čistokrvne z rodovnikom, prodam. «632-041 17726_ 100 kg težko čmO-beto TELIČKO za rejoali zakol prodam. «681-038 PURANE za zakol, prodam. »46- 036 17739 Prodam več 30 kg PRAŠIČEV. »069/65-483_17751 Mlado KRAVO brejo prodam. Vele-sovska 2, Šenčur 17759 KOKERŠPANJELE čistokrvne z rodovniki, stare 6 tednov in KOKE-ŠPANJELKO staro 3 leta z vzrejnim dovoljenjem, prodam. «422-747 17796 JARKICE razne velikosti sorte prelux prodam. Urh Jože, Reber 3, Bled 17767 Mlado jalovo KRAVO, eno leto starega BIKA in teden dni starega BIKCA, prodam. Trboje 51, Kranj 17776_ ■ TELICO simentalko, težko 200 kg, TELICO frizijko težko 70 kg prodam. Pivka 3, Naklo_17790 ODOJKE za zakol in PRAŠIČE za nadljno rejo prodam. Krivic, Zgoša 22, Begunje, «733-232_17794 Mlado KRAVO po izbiri, ki bo v kratkem telila, prodam. Habjan, Breznica 11, šk. loka 17791 Male PUJSKE prodam. Grčar, Doslovce 22, Žirovnica 17793 Mlade nosnice in kletke prodam. «70-780 17799 LABRADOR RETRIVERJE, svetle samce z rodovnikom, cepljene, prodam. «692-761 17907 U DOJKE In večje PRAŠIČE, za rejo, možna dostava, prodam. Prešeren, Gorica 17, Radovljica. « 714-376 17916_ TELICO, staro 15 mesecev, prodam. Košir Pavel, Sv. Barbara 10, šk. Loka 17927_ PAPIGE skobčevke različnih rbarv, prodam. «41-905 17929 Mladiče LABRADOR REDRIVER, stare 8 tednov, prodam.«736-603 17931_ Dve TELICI, težki po 200 kg, prodam. «65-625 17940 Mlade PAVE prodam. Zalog 62, Cerklje 17949 9 mesecev brejo TELICO simentalko, prodam. Benedičič, Globoko 11, Radovljica 17953 Podarim čistokrvnega nemškega OVČARJA z rodovnikom. «41-319 Prodam nemške lovske TERIERJE -čistokrvne (brez rodovnika). Stari so 2 meseca. «217-049_17972 BIKCA simentalca do 70 kg kupim. ■802-726 17979 Ugodno prodam 2 mladi KOZICI, primerni za pleme ali zakol. Gobovce 7, «70-084, Podnart 17990 Prodam mlade DOBERMANE brez rodovnika. «41-862 17995 PERZIJSKE MUCKE ugodno prodam. «48-567 17996 Prodam 7 dni starega BIKCA križan. Selo 18, Bled, «78-616 17999 KRAVO simentalko s teličkom ali brez, prodam. Cerklje, c. J. Bobnarja 2 17992 TELIČKO 120 kg za pleme ali zakol, prodam. Pogačnik, Otoče 21, Podnart_17993 KRAŠKE OVČARJE z rodovnikom prodam. Forjančlč, Budanje 24 b, Vipava, «065/65-645_17997 8 mesecev brejo TELICO prodam. Nahtigai Janez, Voglje na Vasi 6, Šenčur 17999 Čistokrvne pritlikave sive KODRE prodam. «218-639_17999 Srednje ŠNAVCERJE barve poper-sol, prodam. «223-412 17906 Brejo KRAVO prodam. «46-442 Poceni prodam MLADO KOZICO srnaste pasme. «77-028 17923 Ugodno prodam dvomesečne PSIČKE brak jazbečarje z rodovni-kom. «738-873_17924 600 kg težkega BIKA in 250 kg težko TEUCO, prodam. Tupaliče 1, Preddvor, «45-457 17926 Prodam BIKCA simentalca, težkega 220 kg. «45-674_17927 2,5 meseca starega KOZLIČKA prodam. Žnidar Franc, Zg.Brnik 98, Cerklje 17931 Dva delovna KONJA, star 7 in 9 let, primerna tudi za šport in dva malo rabljena sedla, prodam. Milje 26, VISOkO 17939 140 kg težkega BIKCA, prodam. «422-737_17949 TELETA simentalca, težkega cca 100 kg, prodam. «242-135 17953 Prodam KOZE In mlade KOZICE. Glavina, Zg.besnica 94, "Slap šum", •403-138 17956 Dva PRAŠIČA, težka po 90 kg, domača krma, prodam. « 422-673 17992___ Oddam velikega ŠNAVCERJA • 51-194_17973 .Mladiče čistokrvne NEMŠKE OVČARJE In bele PUDUE, brez rodov-nika, prodam. » 401-046 17979 TELETA, starega 14 dni, prodam. » 241-522 17979 MLADE KUNCE, prodam. 17990 45-532 IZ NASLEDNJE ŠTEVILKE Zamenjam lastniško 3-sobno STANOVANJE (centralna, telefon, SATV) za manjše, z vašim doplačilom.« 215-701,zvečer ZAHVALA Ob dolgi in hudi bolezni nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, pradedek, tast, brat in stric ANTON LOGAR iz Podlubnika 161, Šk. Loka Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in za darovanje sv. maš ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvalo izrekamo dr. Grilu za večletno zdravljenje, dr. Teranovi, g. župniku za lep pogrebni obred in poslovilni govor, sodelavcem Avtomehanike skorja Loka, sodelavkama Lekarne Golnik, podjetju Šešir Škofja Loka, Društvu upokojencev, pogrebniku Jeriču, pevcem iz Nakla za zaigrano Tišino in vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, Vsem skupaj Se enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI Stara Loka, 24. julija 1993 ZAHVALA Ob boleči izgubi mame, stare mame, sestre in tete FRANČIŠKE BAJŽELJ roj. Žan se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ji darovali cvetje in sveče, jo pospremili na njeni zadnji poti, Se posebej se zahvaljujemo družini Leben, g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem ter sorodnikom in znancem. VSI NJENI Duplje, 22. julija 1993 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame FRANČIŠKE LUNAR roj. Ažbe se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, svete maše, druge namene in spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Perdanovi za dolgoletno zdravljenje, sodelavcem Jelovice in Verige, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Se enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. VSI NJENI Poljane, 8. julija 1993 ZAHVALA Doiivljam, kaj pomeni biti odvisen od drugih, ker sam ničesar ne zmorem. Občutim tesnobo, osamljenost, obenem pa ljubezen, dobroto in bliiino najdražjih. Z bolečino se poslavljamo od naše mame, babice in prababice MARIJE KRISTANC ŠUŠTARJE VE MAME iz Kokrice Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, znancem za izrečena sožalja.podarjeno cvetje, sveče, vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti, pevcem in pevkam iz Kokrice, pevskemu zboru MUZIKA VTVA PRIMSKOVO, g. župniku, posebna zahvala g. Francu Strniši za ganljive besede ob odprtem grobu naše drage mame. Vsem še enkrat hvala! VSI NJENI Kokrica, 19. julija 1993 ZAHVALA Ob izgubi moža in ata ANDREJA FLORJANČIČA se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, ga obdali s cvetjem in sočustvovali z nami. Hvala g. župniku za pogrebni obred. VSI NJEGOVI Škofja Loka, 22. julija 1993 ZAHVALA Delo, skrb, trpljenje, tvoje je bilo življenje. Utihnil je tvoj glas, ustavilo se je tvoje srce, ostali so sledovi tvojih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš več. Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica JOŽETA RIBNIKARJA Kvedrov ata iz Praprotne police se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sovaščanom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, ter darove za mase in vsem tistim, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo cerkvenim pevcem, g.župniku za ganljive besede slovesa in lepo opravljen pogrebni obred^vonarjem, ter ključarjem za poslovilne besede. Zahvala osebju bolnišnice Jesenice za dolgotrajno zdravljenje, sodelavcem DO Kokre - blag. TINA, Alpetour -potovalna agencija, Mercator - mesoizdelkišk.Loka, pogrebniku Jeriču, gasilcem, g. Kernu za ganljive besede ob odprtem grobu in oktetu bratov Pirnat za zapete žalostinke. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Praprotna polica, 22. julija 1993 Strahotna nesreča med vzhodnim in zahodim odcepom za Kranj Nova smrtna žrtev na hitri cesti Trčenje je povzročil hrvaški državljan, ki je nenadoma zavil pred avto iz Švice. Kranj, 29. julija - Komaj so gorenjski policisti ugotovili, da že tri tedne ni bilo nesreče na naših cestah s smrtnim izidom, je nov krvni davek terjala hitra cesta med odcepoma Kranj-vzhod in Kranj-zahod. Minuli ponedeljek nekaj po 20. uri sta se pri nadvozu za Kokrico zaleteli dve vozili s tujima registracijama. Umrl je nedolžen voznik, 8 oseb pa je bilo ranjenih. Voznik švicarskega volva Willy Schaufelberger se je z družino vrača! z dopusta v Zii-rich. Njihovo pot je pri nadvozu za Kokrico prekrižal Ilija Grgić, Hrvat, ki dela v Nemčiji in stanuje v Bosni. S pasatom nemške registracije je namreč dohitel neznani tovornjak in je zapeljal levo čez prekinjeno črto, da bi ga prehitel. Zaviranje na mokri cesti ni pomagalo, zato je trčil v nasproti vozeči švicarski avto, ki se je prevrnil na streho. Še pred prihodom poklicnih gasilcev in reševalcev je prevrnjeno vozilo, iz katerega je iztekalo gorivo, postavil na kolesa voznik avta vlečne službe. Iz švicarskega avta so rešili hudo ranjenega Patricka (12 let) in lažje ranjenega 16-le t nega Marcela-Willyja ter mamo Heidi, očetu Willyju pa ni bilo več pomoči. Hudo ranjen je bil tudi povzročitelj nesreče, 40-le-tni Ilija Grgić, v njegovem vozilu pa so bili ranjeni tudi sinovi Marko, Ivan in Pero ter njihova mati Marija. Zaradi hude nesreče je bil promet na tej cesti zaprt do 22.30. • S. S. Gorenjski mejni prehodi Letos 136 poskusov ilegalnega prestopa meje Kranj, Jesenice, 28. julija - Promet na gorenjskih mejnih prehodih v poletnih mesecih poteka tekoče, so povedali komandirji postaj obmejne policije. Na jeseniški carinski izpostavi smo izvedeli, da carinske prekrške delajo v glavnem domači potniki. Od ostalih prekrškov pa - po podatkih Uprave javne varnosti v Kranju - prevladujejo poskusi ilegalnega prestopa meje. Število ilegalnih prestopov meje je bilo v prvih šestih mesecih tega leta več kot 100 odstotkov večje kot v enakem obdobju lani, je povedala LJUBICA ŠOLAR, inšpektorica za tujce pri UNZ Kranj. Po njenih besedah se je največ oseb skušalo pretihotapiti v Slovenijo in iz nje v bližini mejnega prehoda Korensko sedlo čez takoimenovano zeleno mejo. "Do letošnjega meseca aprila je bilo takih primerov zelo veliko, zato smo v tem mesecu poostrili nadzor na mejah. To je bila zelo učinkovita poteza, saj smo kmalu prijeli pet organizatorjev ilegalnih prestopov. Očitno smo polovili prave ptičke, saj se je število prebegov občutno zmanjšalo. Seveda pa se ne ve, za koliko časa," je dejala gospa Šolar. Na naših mejnih prehodih policisti zase-žejo tudi veliko ponarejenih in sposojenih oziroma ukradenih, potnih listov, zlasti slovenskih, ter vizumov, kršitelji pa prihajajo v glavnem iz predelov bi- vše Jugoslavije ter iz afroazij-skih držav, slednji večinoma preko Brnika. Tihotapijo v glavnem lovsko orožje Na gorenjskih mejnih prehodih so po besedah Solarjeve pred osamosvojitveno vojno zasegli ogromno orožja in eksploziva, največ na mejnem prehodu Ljubelj. Po osamosvojitvi, ko je začel veljati embargo na uvoz vsakršnega orožja, tudi lovskega, pa je zelo malo primerov tovrstnega tihotapljenja. "Naši policisti zasegajo v glavnem lovsko orožje, tu in tam pa tudi kakšen revolver. Toliko je odkritega - koliko je dejansko pretihotapljenega, pa se seveda ne ve," je izjavila gospa Šolar. Glede tihotapljenja mamil pa je povedala le to, da na mejnih prehodih niso zabeležili niti enega primera, medtem ko so na brniškem letališču lani imeli štiri, letos pa en primer tihotapljenja mamil. Nesporazumi zaradi zelenih kart Na mejnih prehodih Rateče in Korensko sedlo včasih pride do manjših nesporazumov z nemškimi turisti, ki pri vstopu v Slovenijo nimajo zelenih kart," je povedal ANDREJ ŽEMVA, komandir policijske postaje v Kranjski gori. "Med Slovenijo in Nemčijo še ni bil sklenjen sporazum o zelenih kartah, veliko nemških turistov pa niti ne ve, da jih za vstop v Slovenijo potrebujejo. Kupijo jo lahko tudi pri nas, stane pa okrog 60 DEM. Veliko nemških turistov, zlasti tistih, ki želijo v Slovenijo le na enodnevni izlet, te karte noče kupiti, ker se jim za tako kratek obisk zdi predraga. Te turiste moramo na meji žal zavrniti." Kot ocenjujejo komandirji postaj mejne policije, je letošnje poletje promet je redkejši kot prejšnja leta. Povsod poteka tekoče, do zastojev ne prihaja. Ob koncu tedna, ko je nekoliko povečan, je na nekaterih prehodih čakalna doba od deset minut do pol ure. Manjša kolona pri izstopu iz Slovenije na mejnem prehodu Rateče (na sliki) je posledica pregledov zelenih kart in vozniških dovoljenj na italijanski strani. Foto: Lea Jeras Stroge kazni za carinske prekrške "Zagrožena kazen za carinske prekrške znaša od 150.000 do 1.500.000 SIT, na odmero kazni pa vpliva vrednost tihotapljenega blaga, premoženjsko stanje tihotapca in olajševalne oziroma oteževalne okoliščine," je dejala JASNA ŠE-GAN iz Carinske izpostave na Jesenicah. Po njenih besedah je med slovenskimi potniki veliko več kršiteljev kot med tujimi. Zelo pogost primer kršenja je takoimenovan višek blaga v prijavljanju, kar pomeni, da uvozniki prijavijo le del blaga, ostalo pa skušajo pretihotapiti. Med tihotapljenimi predmeti prevladujejo avtomobilski deli, tehnični predmeti, tekstilni izdelki, AMC posoda in podobno, je povedala gospa Šegan. Največ tihotapljenega blaga cariniki zasežejo na mejnih prehodih Karavanke in Ljubelj, najmanj pa na mejnem prehodu Jezersko. Po podatkih Carinske izpostave so v tem mesecu imeli 80 primerov tihotapljenj različnega blaga - 5 kršiteljev je bilo tujih potnikov, 21 slovenskih in 54 pravnih oseb. Prehod meje med Slovenijo in Avstrijo Tudi s prehodno osebno izkaznico preko "gorenjske severne meje" Ljubljana, 30. julija - Že dober mesec, od 25. 6. 1993, ni več možna uporaba starih, rdečih potnih listin. S starimi osebnimi izkaznicami, na katerih je oznaka SFRJ, tudi ne bo možen prehod meje, zato pa bo to dovoljeno po 1. avgustu na meji med Slovenijo in Avstrijo z novimi, prehodnimi osebnimi izkaznicami z oznako Republika Slovenija. Pri uporabi maloobmejnih izkaznic ni sprememb. Pojutrišnjem, 1. avgusta 1993, namreč stopi v veljavo sporazum med vladama obeh držav. V uradnem listu št. 30 je z verbalnima notama avstrijskega veleposlaništva in ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije med drugim določeno, da je prehod meje na podlagi tega sporazuma dovoljen državljanom RS, ki imajo ali navadni potni list, ali službeni potni list, ali diplomatski potni list, ali skupinski potni list - skupaj z uradno izstavljenim dokumentom, iz katerega je razvidna njihova identiteta, ali osebno izkazi«' co, ali pomorsko knjižico. Možnost prehoda meje med Slovenijo »A Avstrijo z osebno izkaznico pa se ne nana$* na vse te dokumente. Gre le za osebne izkaz* niče, ki jih sekretariati za notranje zadeve P? občinah izdajajo po objavi predpisa o novin osebnih dokumentih v Uradnem listu št. 33 leta 1991. Torej, pri prehodu meje veljajo)' osebne izkaznice, ki so jih prebivalci dobi" po osamosvojitvi države Slovenije in imajo oznako Republika Slovenija, ne pa SFRJ-Kot so opozorili v kranjskem sekretariatu # notranje zadeve, pri nekaterih strankah vlad« zmota, da bo prehod meje možen samo * osebno izkaznico. Še naprej je temu nam'' njen slovenski potni list modre barve. • Saje Slovesnost v Strahinju V Strahinju v KS Naklo bo v nedeljo ob 10. uri kranjski dekan Stane Zidar blagoslovil fasado obnovljene cerkve in opravil zahvalno mašo. V kulturnem programu bodo nastopili cerkveni pevci in ženski zbor iz Strahinja. Gospodinje iz Strahinja bodo poskrbele za postrežbo. Oglarski dan in noč Jutri in pojutrišnjem bo Turistično društvo Stari vrh pripravilo tradicionalno prireditev, dan oglarjev. Priljubljena etnografska prireditev se bo začela jutri z oglarsko nočjo, ko bo za zabavo igral ansambel Strmina, osrednja prireditev s prikazom pridobivanja oglja in oglarski-mi običaji, pa se bo začela v nedeljo ob 14. uri. RADIO o*\nj S 1.3 F.H Na Maloško poldne Ljubitelje planinskih tur vabi kranjsko Planinsko društvo prihodnjo soboto (7. avgusta) na Maloško poldne z vzponom za Lepim vrhom, sestop bo skozi Železnico, začetek in zaključek ture pa v Martuljku. Informacije in prijave: planinska pisarna PD Kranj na Koroški 27, tel.: 064/212-823. Obnovljena planinska pot Jutri, 31. julija 1993, ob 11-jj bodo ob vstopu v steno K" ške Rinke (Križa) odprli ob"J vljeno pot v severni steni te F re. Zelo zahtevno planin*, pot so uredili po prvi svet?. vojni, zaradi dotrajanosti . ponovne možnosti svobod"'?, gibanja v mejnem pasu pa s°J markacisti PZS - Štajerska pina in markacisti PD Kranj novo uredili. Večer v Bohinju Pojutrišnjem, v nedeljo*, , avgusta, bo Večer v Bohinja Začel ' Alpskim kvintetom. Začei bo pod Skalco od 18. ure prej. Dan Merkurja v Škofji Loki Ponedeljek, 2. avgust 1993 10 % POPUST za vse blago iz zaloge Posebni 15 % POPUST: v Blagovnici: TV aparati, videorekorderji in glasbeni stolpi SAMSUNG v prodajalni Plevna keramične ploščice Nagradno žrebanje za vse kupce na dan Merkurja v Škofji Loki, ob 19. uri v Blagovnici Preizkusna vožnja z vozili CITROEN AX ter CITROEN ZX. Obiščite na Dan Merkurja naše prodajalne: Blagovnica Škofja Loka Plevna Linke Železnina Gorenja vas Za imetnike Merkurjeve kartice zaupanja še DODATNI 5% POPUST. Popusti veljajo za takojšnja plačila. SI