Drž. žensko učiteljišče v Ljubljani
IZVESTJE
za šolsko leto 1930-31
Sestavil direktor
V Ljubljani 1931
Samozaložba zavoda Natisnila tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani
fx V V 1	V' 1'*VV	T '	1	1'
Drz. zensko učiteljišče v Ljubljani
IZVESTJE
za šolsko leto 1930-31
Sestavil direktor
V	Ljubljani 1931
Samozaložba zavoda Natisnila tiskarna Mak so Hrovatin v Ljubljani
Na osnovi § 0. Pravilnika o tiskanju letnega izvestja (min. odlok S. n. broj 1G.162 z dne 23. maja 1930) so učenci dolžni, da kupijo letno izvestje
svojega zavoda.
yc	\\\
iVinm
Ob šestdesetletnici našega zavoda.
Državno žensko učiteljišče v Ljubljani se je ustanovilo z ministrskim odlokom štev. 9535 z dne 25. avgusta 1871. V njem se poudarja, da vlada ni poskrbela samo za izobrazbo učiteljev, ampak je to raztegnila tudi na ženski spol, ker je ta prav tako potreben naobrazbe in je za to udejstvovanje tudi sposoben, da tako oba, učitelj in učiteljica, enakopravno sodelujeta na polju zdrave vzgoje naroda.
Do konca septembra 1871 so bile izvršene vse priprave za otvoritev novega zavoda. V hiši grofa Aleksandra Gallenberga* na Novem trgu je takratni deželni šolski svet najel dve sobi, kar je ministrstvo tudi odobrilo.
Z ustanovitvenim ministrskim odlokom je bil postavljen za začasnega vodjo zavoda direktor državnega moškega učiteljišča v Ljubljani Blaž Hrovath.
Za učiteljsko osobje se je poskrbelo s tem, da se je začasno postavilo na zavod nekaj učnih moči deloma z moškega učiteljišča, deloma od drugod. Prijave učenk za sprejem na zavod so se vršile od 29. septembra do 4. oktobra. Sprejemni izpiti so bili 5. in 6. oktobra. V 1. razred je bilo sprejetih 39 učenk. Redni pouk se je pričel 7. oktobra. Zbranim učenkam je tedanji deželni šolski nadzornik prošt in theol. dr. Anton Jarc v nagovoru poudaril, naj se ne le same izobrazijo, ampak naj pozneje v svojem učiteljskem poklicu porabijo vse svoje znanje in moči za vzgojo naše mladine. Tako je bilo rojstvo našega zavoda, ki s tem šolskim letom zaključi šestdeset let svojega obstoja.
Glede učnega jezika v novem zavodu je ministrstvo za bogočastje in uk odredilo, da se začasno poučujejo vsi predmeti razen verouka in slovenščine v nemškem jeziku, da se je pa treba pri predmetih ozirati tudi na slovensko terminologijo. Doba učenje se je omejila na štiri leta.
Zavod je 1. 1872. dobil svoje prve stalne učne moči, profesorja Jakoba Alberta Vodeba in Vilibalda Zupančiča, medtem ko je šolska oblast poverila pouk petja in glasbe glasbenemu učitelju Filharmo-
* hiša štev. 1. kjer je sedaj tehnični oddelek banske uprave.
nične družbe Gustavu Moravcu, telovadbo pa telovadnemu učitelju nemškega Turnvereina Valentinu Schäfer ju.
V	tem šolskem letu se je otvorila v zvezi z učiteljiščem dekliška vadnica, ki je pa v 1. razredu imela le sedem učenk. Enako z učiteljiščem se je izpopolnjevala vsako leto z višjim razredom, da je imela v šolskem letu 1875/76 štiri razrede, ki jih je ohranila do danes.
Ker ni imelo niti moško niti žensko učiteljišče primernega stalnega poslopja za svoje razrede in so bili učni prostori popolnoma neprimerni, je že 1.1874. ministrstvo za bogočastje in nauk naročilo pokrajinski vladi, naj poišče primeren prostor in se odloči, ali naj se postavi za oba zavoda skupno poslopje ali naj dobi vsak zavod svoj lastni dom. Toda do gradnje učnega poslopja je prišlo šele deset let kesneje.
Za šolsko leto 1874/75 je izšel organizacijski načrt za učiteljišča, s katerim se je uredil pouk, ki se je do tedaj vršil le v smislu državnega osnovnošolskega zakona iz 1.1869. po ministrskih odredbah, katerih veljavnost pa je s tem prenehala. Ta statut je bii v veljavi do 1. 1886.
Meseca julija 1875 so se vršili prvi zrelostni izpiti. Izpitni komisiji je načeloval član deželnega šolskega sveta deželni šolski nadzornik Rajmund Pirker, njegov namestnik je bil direktor Blaž Hrovalh, ostali del izpitne komisije pa so tvorili profesorji Vilibald Zupančič, Jakob Vodeb, Mihael Lazar in Josip Klemenčič ter učitelji, oziroma učiteljice Ivan Eppich, Josip Kronberger, Gustav Moravec, Ana Bold in Ljudmila Klemenčič. Od prijavljenih se je 21 kandidatkam priznala zrelost za pouk na osnovnih šolah. Te so: Borovsky Marija (z odliko), Drašler Terezija, Ekl Henrika, Franzi Marija, Galle Rozalija, Gusl Emilija (z odliko), Hauffen Marija, Hauffen Zofija, Klančar Amalija, Konschegg Friderika (z odliko), Lipokl Deziderija (z odliko), Moro Pavla (z odliko), Regnard Amalija, Saiz Emilija, Scharz Hedvika, Schitko Frančiška, Schott Matilda, Tuma Felicita, Triller Eliza, Triller Marija in Wesner Marija (z odliko). Po narodnosti je bilo 10 Slovenk in 11 Nemk.
Ker v takratni dobi narodnega jezika v srednji šoli in na učiteljišču niso zadostno upoštevali, saj so se skoraj vsi predmeti poučevali v nemškem jeziku, so se posledice kmalu pokazale pri pouku šolske mladine. Pod pritiskom tega dejstva in prisiljena po razvoju političnih borb je prišla tudi šolska oblast do spoznanja, da je treba v tem oziru izboljšanja in dati tudi slov. jeziku vsaj nekaj več priznanja. Zato je 1. 1878. ministrstvo izdalo odlok, da je treba posebno pažnjo posvetiti jezikovnemu (torej tudi slovenskemu) pouku v osnovnih in meščanskih šolah in da se mora radi tega na učiteljiščih vršiti veliko več učnih nastopov iz jezikovnega pouka in računstva, kakor pa iz realij. Naslednje leto je ministrstvo celo
dovolilo, da se je na obeh ljubljanskih učiteljiščih ustanovil nemško-slovenski učni tečaj za učenke z nemškim materinim jezikom po dve uri na teden. Obisk tečaja je bil zanje obvezen. S tem se je priznala potreba znanja slovenskega jezika. Verouk so se odslej morale učiti vse učenke v slovenskem jeziku.
Iz ozirov štednje v državnih financah in pa radi dejstva, da je od leta do leta bila potreba učiteljic manjša, je pričenši s šolskim letom 1880/81 ministrstvo organiziralo naše učiteljišče tako, da naj ima vsako leto le po dva razreda, in sicer 1. in 3., ali pa 2. in 4. razred. Zato v šolskem letu 1880/81 1. razred ni bil otvorjen in je zavod imel le 2. do 4. razred, v naslednjem šolskem letu pa 1. ter 3. in
4.	razred, v šolskem letu 1882/83 pa le še 2. in 4. razred in nato
1.	in 3. razred. Ta okrnjenost je trajala do šolskega leta 1896/97.
Spomladi 1. 1881. se je glede slovenskega učnega jezika zgodila važna izprememba. Ministrstvo je izdalo odlok, da naj se s slovenskim učnim jezikom poučujejo: verouk, slovenski jezik, aritmetika in geometrija, ženska ročna dela in specijalna metodika teh predmetov, za vse druge predmete pa je ostala nemščina še nadalje učni jezik. Pri vseh učnih predmetih naj se po možnosti upošteva nemška in slovenska terminologija, poizkusni nastopi naj se vrše iz obeh jezikov in pri pevskem pouku, ki je bil tedaj v rokah skladatelja Antona Nedveda, naj se pojejo nemške in slovenske pesmi. Ker so se pokazale pri izvršitvi teh izprememb radi nemških učenk težkoče, naj se uvedba slovenskega učnega jezika izvrši le postopoma, pričenši s prvim razredom.
Za zavod važno je leto 1884. Žensko učiteljišče je z moškim dobilo svoje lastno poslopje. Že 1. 1883. poleti so pričeli z gradnjo novega šolskega poslopja na Resljevi cesti, še s koncem tega leta je bilo dograjeno in pokrito. Drugo leto so se izvršila vsa druga dela in popolna oprema učnih in uradnih prostorov. 4. oktobra 1884 se je izreklo uradno dovoljenje uporabe in 2. novembra je deželni predsednik Andrej baron Winkler svečano izročil novo šolsko poslopje ravnatelju moškega učiteljišča v upravljanje. Slovesna cerkvena blagoslovitev in notranja otvoritev šolskega poslopja pa se je izvršila v navzočnosti učiteljskega zbora ter vseh učencev in učenk dne 16. novembra. Zensko učiteljišče je zasedlo severni del poslopja.
S šolskim letom 1886/87 se je uveljavil novi učni načrt, ki je bil do prevrata podlaga organizaciji in pouku na učiteljišču. S posebno ministrsko naredbo se je s šolskim letom 1886/87 na zavodu otvoril otroški vrtec, čigar prva otroška vrtnarica je postala učiteljica Vilje-mina Josin-Franko, ki je svojo službo vršila do svoje upokojitve leta 1923.
22.	februarja 1893 je umrl prvi voditelj zavoda direktor Blaž Hrovath, ki mu je bil na čelu nad dvajset let. Začasno vodstvo se je
poverilo prof. Viljemu Linhartu, nato pa je s pričetkom šolskega leta 1893/94 prevzel zavod novi direktor Frančišek Hubad. Pod njegovim vodstvom je pričel zavod dobivati pravo narodno lice. Ko je pa direktor Hubad postal 1. 1901. deželni šolski nadzornik, je bil za direktorja imenovan okrajni šolski nadzornik prof. Frančišek Levec, ki je vodil obe učiteljišči do septembra 1. 1903., od tedaj do svoje upokojitve septembra 1916 pa direktor Anton Črnivec.
Med svetovno vojno je usoda zadela poleg drugih učnih zavodov tudi naše učiteljišče. Tekoče šolsko leto se je predčasno zaključilo in učenke so v septembru 1915 našle svoje učne prostore zasedene od ravnateljstva državnih železnic v Trstu. Odkazane so bile zavodu učne sobe na moškem učiteljišču, kjer je pa bila nastanjena že tudi
H.	državna gimnazija. Učni načrt je bil okrnjen, pouk v glasbenih predmetih je prenehal, zaradi pomanjkanja učnih prostorov pa je moral zavod žrtvovati otvoritev 1. razreda in otroški vrtec. Šele po štirih letih, v septembru 1. 1919., je bil zavod zopet popoln.
V šolskih letih 1916/17 in 1917/18 do meseca maja 1918 je pro-vizorno vodii oba zavoda prof. dr. Valentin Kušar, 1. novembra 1917 pa je minister za bogočastje in uk imenoval za direktorja moškega učiteljišča gimn. profesorja Antona Doklerja, ki pa je bil tačas v vojni službi. Ker je prof. dr. Kušar radi bolezni odložil vodstvo zavodov, je po naročilu ministrstva to prevzel prof. dr. Ivan Orel, ki je upravljal oba zavoda do 7. novembra 1918, ko je ravnateljstvo prevzel o prevratu vrnivši se direktor Anton Dokler.
Že meseca avgusta 1918 je izpraznilo ravnateljstvo državnih železnic prostore zavoda in odšlo zopet v Trst, zato so učenke že v začetku šolskega leta 1918/19, ki se je pričelo z oktobrom, lahko zopet zasedle svoje nekdanje učne sobe.
Sovražne sile centralnih držav so se zrušile, Jugosloveni so se otresli stoletja trajajočega robstva. Naš narod je postal svoboden. Ta zgodovinski dogodek je poudarila veličastna manifestacija dne
29.	oktobra. Naš zavod se je je polnoštevilno udeležil. Raz poslopje našega zavoda pa je po dolgih desetletjih zopet zavihrala naša narodna trobojnica.
V svobodni državi se je takoj preosnovalo naše šolstvo na narodni podlagi. Na naših učiteljiščih se je uvedla slovenščina kot uradni in učni jezik. Zavod je prijateljsko nudil svoje učne prostore zaposlovalnima tečajema (3. in 4. razred) goriških učiteljišč, v katerih so poučevale poleg lastnih še naše učne moči. S šolskim letom 1919/20 se je uvedla srbohrvaščina kot učni jezik, v zgodovinskem in zemljepisnem pouku pa sta zavzela narodna zgodovina in zemljepis naše države važno mesto in tvorita sedaj skupno s slovenščino in srbohrvaščino nacijonalno skupino učnih predmetov. Uvedli so se še novi učni predmeti: gospodinjstvo, kemija, ustavoznanstvo,
pozneje še šolska organizacija in administracija, filozofija in narodna ekonomija. Učiteljski zbor je postajal od leta do leta številnejši. Medtem ko je štel tik pred prevratom na učiteljišču, vadnici in otroškem vrtcu osem učnih moči, poučuje dandanes na zavodu 21 stalnih (na zavod postavljenih, oziroma dodeljenih). Poleg lastnih pa poučujejo na zavodu tudi nekateri profesorji moškega učiteljišča.
30.	septembra 1921 se je zavod v upravi ločil od moškega učiteljišča in postal samostojen, ko je dobil v osebi prof. dr. Ivana Orla lastnega direktorja, ki je nastopil svoje mesto 1. decembra in vodi odtlej zavod.
Zrelostni izpiti, ki so se do leta 1923. vršili po določbah organizacijskega statuta iz 1. 1886., so se že to leto deloma prilagodili višjemu tečajnemu izpitu na srednjih šolah. Vsakokratnemu izpitu v glavnem (junijskem roku) predseduje ministrski odposlanec, ki ob tej priliki pregleda zavod in poda ministrstvu poročilo.
Trimesečja so nadomestila prejšnjo razdelitev šolskega leta na polletja in uvedla so se letna izpričevala. Z novim zakonom za učiteljišča je določena študijska doba na učiteljiščih na pet let in v juniju tekočega leta se bo prvič polagal mesto zrelostnega izpita učiteljski diplomski izpit.
Omembe vredno je tudi še, da je naše učiteljišče določeno za polaganje praktičnega izpita za učiteljice, službujoče v srezih nekdanje ljubljanske oblasti, izvzemši sreza Črnomelj in Metlika.
Te kratke vrstice, napisane o priliki šestdesetletnice našega zavoda, naj bodo posvečene našim številnim nekdanjim gojenkam, ki so postale odlične in zavedne vzgojiteljice naše mladine in so trdna opora in pomoč svojim tovarišem na polju narodne prosvete in državne vzgoje.
Izkaz o številu učenk in o zrelostnih izpitih v šolskih letih 1871/72 do 1917/18.
Šolsko leto	Razred					Zrelostni izpit so napravile		
	1.	2.	3.	4.	Skupaj	redne učenke	pri- vatne	Skupaj
1871/72	39							39			_	_
1872/73	21	32	—	—	53	—	—	—
1873/74	29	16	25	—	70	—	—	—
1874/75	23	24	19	23	89	21	-	21
1875/76	31	26	30	16	103	16	—	16
1876/77	41	34	24	31	130	28	—	28
1877/78	31	39	31	29	130	28	—	28
1878/79	33	29	37	31	130	28	—	28
1879/80	28	27	29	28	112	30	—	30
1880/81	—	27	23	22	72	22	—	22
1881/82	25	—	26	22	73	20	—	20
1882/83	—	20	—	27	47	23	—	23
1883/84	31	—	20	—	51	3	5	8
1884/85	—	26	—	18	44	16	3	19
1885/86	37	—	26	—	63	2	—	2
1886/87	—	37	—	28	65	25	2	27
1887/88	38	—	32	—	70	1	1	2
1888/89	—	37	—	28	65	28	3	31
1889/90	47	—	39	—	86	—	2	2
1890/91	—	44	—	38	82	38	9	47
1891/92	49	—	42	—	91		1	1
1892/93	—	49	—	42	91	41	14	55
1893/94	49	—	47	—	96	1	2	3
1894/35	46	46	—	46	138	45	9	54
1895/96	46	45	46	—	137	—	3	3
1896/97	40	47	45	46	178	46	4	50
1897/98	40	41	43	44	168	44	11	55
1898/99	40	40	45	35	160	35	4	39
1899/1900	40	40	40	44	164	41	6	47
1900/01	40	40	41	40	161	38	1	39
1901/02	39	41	41	38	159	38	3	41
1902/03	41	40	40	39	160	39	1	40
1903/04	42	42	40	39	163	39	3	42
1904/05	44	40	42	41	167	41	11	52
1905/06	45	44	40	42	171	42	15	57
1906/07	45	45	43	40	173	40	12	52
1907/08	43	44	44	42	173	42	28	70
Šolsko leto			Razred			Zrelostni izpit so napravile		
	1.	2.	3.	4,	Skupaj	redne učenke	pri- vatne	Skupaj
1908/09	41	43	43	44	171	43	19	62
1909/10	42	42	44	40	168	40	22	62
1910/11	42	42	41	42	167	42	21	63
1911/12	38	44	41	38	161	37	19	56
1912/13	40	38	43	42	163	41	8	49
1913/14	42	47	39	44	172	44	6	50
1914/15	44	45	40	40	169	36	9	45
1915/16	—	46	47	44	137	44	6	50
1916/17	43	—	38	41	122	41	2	43
1917/18	38	44	—	45	127	45	1	46
Izkaz o številu učenk in o zrelostnih izpitih v šolskih letih 1918/19 do 1930/31.
Šolsko leto	Razred					Skupaj	Zrelostni izpit so napravile					
							redne učenke	tečaji	srednješol., ozir. licejske abiturijentke	dopolnilni zrel. izpiti	privatistke	Skupaj
	1.	2.	3.	4.	5.							
1918/19	44	46	46					136	_	50	42	4		96
1919/20	48	44	46	31	—	169	31	—	4	—	—	35
1920/21	47	51	44	54	—	196	41	—	8	2	—	51
1921/22	47	47	51	43	—	188	37	—	6	2	—	45
1922/23	41	50	46	53	—	190	50	—	4	1	—	55
1923/24	39	42	47	52	—	180	42	—	8	—	1	51
1924/25	44	42	44	51	—	181	46	—	5	—	—	51
1925/26	43	45	45	49	—	182	43	—	6	—	—	49
1926/27	70	43	45	44	—	202	44	—	1	2	—	47
1927/28	70	70	43	44	—	227	44	—	—	—	—	44
1928/29	68	78	66	43	—	255	41	—	—	1	—	42
1929/30	46	70	77	64	—	257						
1930/31	42	49	75	79	68	313						
Imenik kandidatk,
ki so napravile v letih 1919 do 1929 na zavodu zrelostni izpit za
osnovne šole.
(Debeli tisk znači odliko.)
V	letu 1919: 96 kandidatk.
a)	Počitniški tečaj rednih učenk učiteljišč: 36 kandidatk.
didatk.
Berger Valerija	Pehani Milena
Czerny Frančiška	Repič Marija
Dimnik Florentina	Rott Angela
Eckert Frančiška	Schiller Avrelija
Herbst Josipina	Seljak Ljudmila
Humek Štefanija	Sega Leopoldina
Jenko Ljudmila	Seručar Marija
Karba Milena	Skok Vilma
Kastelic Ema	Turk Antonija
Kramar Justina	Vacek Friderika
Kržišnik Cecilija	Vester Cecilija
Kunej Marija	Weinberger Pavla
Merlak Valentina	Znane Mihaela
Mihelič Frančiška	Žun Milena
Mlakar Julija	dop. izp. Poznik Margareta
Mrovlje Ana	Ruda Avgusta
Mrzel Ivana	Weber Josipina
Novačan Josipina	Žumer Pavla
’očitniški tečaj srednješolskih	i in licejskih abiturijent: 42
Artel Antonija	Modrijan Elizabeta
Bevk Ana	Mohorič Vera
Bežek Emilija	Nerat Breda
Budinek Pavla	Oswald Marija
Čuček Marija	Pavlin Antonija
Fabjan Marija	Perhavc Vladimira
Fajfar Ljudmila	Petelin Jožica
(Juna Marija	Pirc Veronika (gim.)
Horvat Olga	Podbregar Josipina
Kante Stana	Potočnik Lea
Kobal Ana	Potokar Ivana
Kokalj Kristina	Prekuh Josipina
Kuhar Zora	Robida Ljudmila
Kuralt Danica	Rozman Albina
Lokar Zora	Rozman Marija (gim.)
Miklavčič Antonija	Rudolf Vida
Sedej Helena Simčič Viktorija Stojkovič Hedvika Strajher Brigita Škerle Antonija
Špan Ana Uczessanek Danica Uršič Pavla Vittori Josipina (gim.) Zarnik Flora
c) Zaposlovalni tečaj goriškega učiteljišča v Ljubljani: 18 kandidatk.
Dietz Danica Gerbec Marija Legiša Angela Lenardič Ruža Madon Olga Možina Marija Plevelj Zora Premrov Jožica Rajšp Magdalena
Skok Albina Skok Amalija Stres Milena Šetina Ana Trtnik Stanislava Turek Alma Ukovič Dolorec Zorn Olga Žitko Marija
V	letu 1920: 35 kandidatk.
Bandel Marija Brandstetter Viktorija Divjak Vera Drassal Margareta Fritsch Edita Jan Marija Jež Terezija Kncisel Vida Kocjančič Erna Korbar Gabriela Kosmač Pavla Kravanja Emilija Plšek-Kukman Gizela Labernik Felicita Lipovšek Helena Lukan Frančiška Maček Ljudmila Matko Berta
Mrzlikar Ljudmila Ogulin Neža Petelin Melita Petrič Berta Pirc Marija Rakovec Marija Rekar Milena Rihar Frančiška Schuller Kristina Toni Justina Trdina Frančiška Verhovnik Marta Zupan Frančiška
lic. črnjač Ivana Mahorčič Vera Tevž Bogomila Urbančič Olga
V	letu 1921: 51 kandidatk.
Bizjak Marija Brandstetter Marija Cirman Ana Černe Danica
Dežman Jelica Dolenc Leopoldina
Dolničar Zora Faganel Leopoldina
Frank Marija Frelih Vida Gorazd Maša Gradišar Marta Hočevar Irena Hočevar Terezija Horvat Staša Hrovat Valerija Jesih Ivana Kalan Ludovika Kostanjec Leopoldina Kunc Iva Kunsti Erna Lobe Antonija Lovšin Frančiška Ložar Marija Perko Marija Perme Jožica Pipan Justina Pivk Frančiška Podboj Ana Rakovec Ivana
V	letu 1922: 45 kandidatk.
Albert Zlata
Aljančič Ana Andrejka Uršula Bele Denise Čampa Angela Debeljak Alojzija Erbežnik Jožica Fakin Frančiška Hiršman Vida Hočevar Karla Jarc Vera Jazbar Štefanija Kocelj Marija Kuhar Elizabeta Labernik Ida Mervič Bogomila Miklavčič Ema Peršič Ana Potočnik Helena Premk Irena
Rosina Milena Rupnik Bogdana Iius Alojzija Škerjanec Leopoldina Šorli Cecilija Štrucelj Vilma Uhlir Marija Urh Mira Valenčič Milica Vrhovec Angela Žagar Marija
dop. izp. Hitzl Ana Kos Pavla
lic. Artel Marija
Bizovičar Leopoldina Klovar Sonja Künstler Angela Podboj Draga Podboj Elizabeta Trefalt Vida Zri m ec Berta
Radin Marija Sajovic Vida Scliott Vida Schrott Marija Sekula Ana Slapšak Jerica Šlibar Amalija Šušteršič Josipina Šušteršič Frančiška Toporiš Josipina Vardjan Gabriela Volk Cecilija Vrabič Pavla Weble Julijana Zajec Frančiška Zupančič Leopoldina Zupančič Vida
dop. izp. Bauer Josipina Češnovar Angela
lic. Čolnar Helena Drukar Olga Gostiša Nada
V letu 1923: 55 kandidatk.
Ambrožič Roza Andrejka Katarina Benedičič Vida Bolite Stanislava Bolha Roza Božič Frančiška Bulovec Marija Čebular Marija Česnik Leopoldina Dežman Vida Dokler Bogdana Dovjak Marija Faganel Miroslava Frank Marija Globočnik Mercedes Grum Ljudmila Guzelj Sonja Janežič Doroteja Jeglič Ana Jezovšek Marija Kastelic Marija Kavec Marija Kavšek Frančiška Kiferle Ana Konc Alojzija Kordiš Matilda Kozjek Ana Lenče Iva
V letu 1924: 51 kandidatk.
Ahčin Hilda Andoljšek Vanda" Bačič Jagoda Beg Milena Brumat Irma Čekada Marija Debeljak Gabriela Dobovšek Bogomira
Konečnik Milena Lehmann Emilija Ravnikar Štefanija
Lipovšek Nuša Lipovšek Slava Lorber Angela Milavec Josipina Mozetič Jelica Novak Cecilija Pavčič Danica Pavčič Lea Penko Pavla Pirnat Terezija Podboj Marija Pucelj Iva Rainer Meta Rojnik Elizabeta Rugelj Zora Sikošek Danica Smerdelj Marija Šuligoj Sava Trtnik Marija Urbinc Ana Weble Adela Wider Marija
dop. izp. Janežič Barbara
lic. Ložar Frančiška Poljanec Stanislava Štolfa Vida Urbančič Marija
Gangl Marija Habjan Danica Klinar Terezija Klun Vida Kneisel Zora Kokalj Frančiška Kovič Marija Kramaršič Marija
Lipovšek Marta Wally Antonija Marolt Danica Medica Vanda*
Modic Ana Nedelko Hildegarda Peterca Vilma Potokar Danica Premrov Vera Radanovič Ana Repe Josipina Rozman Marija Sikošek Gabriela Skubic Doroteja Stalowsky Elizabeta Steiner Marta Šabec Ernestina Šega Nada
V	letu 1925: 51 kandidatk.
Amlolšek Ljudmila
Anžič Marija Brejc Marija Brejc Vera Čibej Marija Ditrich Sonja Dolenc Ana Erjavec Cirila Gerlovič Stanislava Gläsener Terezija Gospodaric Angela Gregorič Gizela Gspan Silva Janko Marija Jelenc Cecilija Jernejčič Vida Kadunc Julijana Kalan Marija Kmet Gabriela Kristan Emilija Leban Jerica Levstik Jana Martinčič Matilda
Šorn Terezija Štrukelj Vida Štrus Ivana Terpin Ana Trdina Silva Vavpetič Ana Zavodnik Ana Zupan Friderika gim. Ölhofer Ada
lic. Gaberšek Ana Golja Aleksandra Kušar Marija Labič Amalija Podboj Jakobina Povše Roza Saksida Milena
priv. Drnovšek Marija
Mokorel Florijana Oswald Marija Petek Kristina Petelin Roža Piškur Angola Rape Ana Raznožnik Albina Rekar Marija Sedej Antonija Škulj Bogomila Slapšak Doroteja Smrečnik Ana Spazier Olga Svetec Emilija Šušteršič Julijana Umnik Marija Vardjan Ana Verovšek Marija Vozel Nada Vračko Elizabeta Wostner Julijana Završnik Ferdinanda Zupančič Marija
lic. Chrobath Maksa Karba Tatjana Kremžar Marija
V letu 1926: 49 kandidatk.
Ambrožič Angela Ambrožič Branislava Bajič Milena Bajič Vera Blatnik Angela Blejec Katarina Bostele Marija Drobnič Angela Födransperg Olga Grčar Ana Grim Gabriela Inglič Marija Jesih Ivana Klemenčič Julija Klenha Anzelma Kobal Marija Kocijančič Vida Kopač Marija Kosem Davorina Krištof Vera Lil leg Vida Matjažič Leopoldina Merhar Cirila Pajek Jožefa Paternoster Marija
V letu 1927: 47 kandidatk.
Ambrožič Angela Avsec Nada Benedičič Ivana Bernik Irma Bezeljak Marija Božic Antonija Brecelj Vera Centa Marija Ciuha Marija Engelman Vladimira Fister Pavla
Lovšin Berta LTrbančič Marija
Pucelj Angela Pustotnik Marija Repič Ivana Sedej Pavla Sirnik Frančiška Sketelj Albina Škulj Andreja Svetel Elizabeta Škerlj Marija Eva Tavzes Breda Torelli Frančiška Trtnik Vekoslava Urek Frančiška Vardjan Vida Zajc Angela Zupan Marija Žebre Rosanda Žmavc Marija
lic. Arnejc Karolina Bernot Angela Pavletič Erika Podboj Ljudmila Schaur Lea Terček Angela
Florenini Amanda Gabrovšek Ljudmila Germek Daniela Godec Alojzija Gorjanc Marija Grošelj Lidija Hauptman Zora [lavne Adela Hladnik Julija Hrast Natalija Jančič Marija
Jezeršek Frančiška Leskovic Friderika Levičar Štefanija Marok Marija Božena Marlinšek Marija Modic Olga Pavlovčič Neža Perčič Angela Prešern Štefanija Kus Stanislava Škulj Vladimira Slapšak Stanislava Strehovec Pavlina
V letu 1928: 44 kandidatk.
Amon Viktorija Berger Marta Bezeljak Vida Brenk Marija Bučar Nikolaja Čeh Ana Dobnikar Ivana Dolenc Matilda Erker Berta Gale Ana Golob Frančiška Hlebec Marija Iskra Marija Jenko Mihaela Jerneje Ivana Kalan Veronika Kocjan Angela Koderman Milena Kosti Ljudmila Krusič Hildegarda Matzele Marija Merhar Feliksa
V letu 1929: 42 kandidatk.
Banko Marija
Bizjak Veronika Blejec Julija Dolžan Egidija
Ščurek Angela Štrukelj Zofija Šumi Gabriela Urbančič Justina Tavzelj Avrelija Verd ir Stanislava Vozel Marija Žlebnik Josipina Žmavc Viktorija
dop. izp. Ažman Marija Frankovič Ana
lic. Korene Ana
Merhar Marija Mlakar Nada
Oražem Angela Pavletič Irena Pintar Julijana Pirc Helena Pizzulin Ana Potokar Rafaela Punčuh Julijana Rihar Rozalija Svetina Frančiška Šegula Ivana Šetinc Daniela šiška Ana Švigelj Marija Tavčar Vlasta Torclli Ana Traven Ivana Uršič Marija Volavšek Deva Vrhovnik Marija Zupančič Natalija
Finžgar Angela Jerman Marija Jesih Danica Kezele Ljudmila
Krnel Pavla Kočar Angela Kovač Marija Krajc Justina Kralj Vilma Kunaver Marija Kutin Elizabeta Lenče Vida Levičar Marija Majcen Tatjana Markič Marjeta Miklavič Pavla Mrše Rozalija Nerima Marija Podboj Stanislava Pregelj Ivana Prek Pavla
Prešeren Pavla Pucelj Frančiška Puppis Ana Koš Frančiška Slana Marija Sušnik Helena Šoukal Marija Šušteršič Marija Tavčar Leona Tičar Stanislava Velikonja Gizela Vičič Zorislava Vittori Gabriela Vrbič Tekla Žnidarčič Anzelma Žerovec Marija dop. izp. Vojska Terezija
Šolsko leto 1930-31.
i.
Učiteljski zbor.
1.	Izpremembe v šolskem lotu 1930/31.
a) Postavi jen ja in premeščenja:
Z odlokom ministrstva prosvete S. n. br. 21606 z dne 3. okt. 1930 je bila postavljena za suplenta Željeznov-Kokalj Marija, absolventka višje pedagoške šole v Beogradu.
Z ministrskim odlokom S. n. br. 25779 z dne 22. septembra 1930 je bila postavljena za suplenta Černcj Ana, absolventka višje pedagoške šole v Zagrebu.
Z ministrskim odlokom S. n. br. 37266 z dne 7. novembra 1930 je bila po službeni potrebi na zavod premeščena Vedral Ljudmila, suplentka gimnazije v Novem mestu, z ministrskim odlokom S. n br. 6500 z dne 4. marca 1931 pa je bila ista po službeni potrebi premeščena v enakem položaju na drž. žensko učiteljišče v Mariboru in z dnem 23. marca 1931 od ravnateljstva razrešena službovanja na zavodu.
Z odlokom ministrstva prosvete O. n. br. 22118 z dne 17. marca 1931 je bila po službeni potrebi na dekliško vadnico zavoda premeščena Erbežnik Jožica, učiteljica na meščanski šoli v Trbovljah.
Z ministrskim odlokom S. n. br. 32081 z dne 16. oktobra 1930 je bil zavodu dodeljen Repovš Ivan, suplent na drž. klasični gimnaziji v Ljubljani.
Z odlokom S. n. br. 36794 z dne 13. novembra 1930 je ministrstvo prosvete priznalo suplentu dr. Gogali Stanku stalnost v državni službi in naslov profesor.
V	šolskem letu 1930/31 do 31. marca 1931 je bila prof. lločnik-Zajc Adela na razpoloženju.
b) Bolezenski dopusti:
Dne 4. februarja 1931 je obolela prof. Cidricli Gabriela in nastopila bolezenski dopust.
c) Studijski dopusti:
Kr. banska uprava dravske banovine je z odlokom IV. No. 17063 z dne 17. septembra 1930 odobrila suplentu dr. Gogali Stanku osemdnevni studijski dopust od 23. do 30. septembra 1930 radi udeležbe mednarodnega kongresa za individualno psihologijo v Berlinu.
2.	Stanje učiteljskega zboru na koncu šolskega lota 1930/31.
1. I)r. Orel Ivan, direktor, sk. III. 1., je predaval šolsko administracijo in organizacijo v 5a 2 in 5b 2, skupaj 4 ure na teden.
a)	Učiteljišče.
2. Bernot Ciril, profesor, sk. VII., je predaval prirodopis v 4a 5a 2 in 5b 2, zemljepis v 12, 2 2, 3a „ in 3b 3, 4 učne ure pa na moškem učiteljišču, skupaj 20 ur na teden. Razredni starešina v 3a razredu. Varuh kemijskega laboratorija in prirodopisno-fizikalnega kabineta.
3. Cernej Ana, pripravnik, je predavala pedagogiko v 3a „ in matematiko v 4a , ter 7 ur na moškem učiteljišču, skupaj 15 ur na teden. Varuh slovenske dijaške knjižnice.
4. čopič Venceslav, nastavnik, sk. VI., je vodil šolsko leto v 4b 4 in 5b 3 (doi 19. I. 1931 tudi v 3b 2), predaval pedagogiko v 5b „ in metodiko v 4b 2 in 5b 2 ter od 23. marca 1931 dalje pedagogiko v 2 4, skupaj 21 ur na teden. Razredni starešina v 5b razredu. Varuh priročne učiteljske knjižnice.
5. Ercegovac Biserka, pripravnik, je predavala srbohrvatski jezik v 1 2 2, 3a 2, 3b 2, 4a„ 4b ,, 5a „ 5b „ 3v j in 4v l ter 2 uri na deški vadnici, skupaj 16 ur na teden. Varuh srbohrvatske dijaške knjižnice.
6. Dr. Gogala Stanko, profesor, sk. VIII., je predaval prirodopis v 1filozofijo v 5a 3 in narodno socijologijo v 5a 2 in 5b 2 ter 5 ur na moškem učiteljišču, skupaj 17 ur na teden.
7. Gröltining Adolf, profesor, sk. VI., je poučeval goslanje v 1
2	3a	4 in	3b r, (do 4. novembra 1930 tudi	v 4a	2 in 4b	skupaj 21	ur na teden.
8. Dr. Kropivnik Ruiloif, profesor, sk. VI., je predaval občo zgodovino v	2 2,	3a 3, 3b 3, narodno zgodovino v	3a 2,	3b 2,	4a	2,	4b 2,
5a, in	5b,	ter zemljepis v 5a, in 5b,, skupaj 20 ur	na	teden.
Razredni starešina v 5a razredu. Varuh zemljepisnih in zgodovinskih učil.
9. Kump Leopoldina, učiteljica, sk. VII., je poučevala ženska ročna dela v 14, 2 4 in 4b 2 (do 1930 tudi v 2v 2, in 4v 2), lepopis v 1.1
in 2 !, od 4. novembra 1930 gospodinjstvo v 3a 2, 3b 2, 4a 2 in 4b 2, skupaj 22 ur na teden. Varuh učil za ženska ročna dela.
10. Leben-Bartol Marija, profesor, sk. VII., je predavala nemški jezik v 2 ,, 3a 2, 4a 4b 5a 2 in 5b 2, skupaj 16 ur na teden. Razredni starešina 4b razreda. Varuh nemške dijaške knjižnice.
11. Dr. Robič Maks, profesor, sk. VI., je predaval slovenski jezik v 2 3a 3b 4a s, 4b 5a 2 in 5b 2, skupaj 20 ur na teden. Razredni starešina 2 razreda.
12. Vodnik-Pegam Dora, profesor, sk. VIII., je vodila šolsko delo v 4a 4 in 5a s (do 19. januarja 1931 tudi v 3a), predavala pedagogiko v 4a 4 (od 23. marca dalje) in 5a „ ter metodiko v 4a 2 in 5a 2, skupaj 21 ur na teden. Razredni starešina 4a razreda.
13. Željeznov-Kokalj Marija, pripravnik, je predavala nemški jezik v 14 in 3b 2, pedagogiko v 3b „ ter 4 ure na moškem učiteljišču, skupaj 16 ur na teden. Razredni starešina v 3b razredu. Varuh učiteljske knjižnice.
14. Dr. Žerjav Gregor, profesor, sk. VI., je predaval verouk v 1 2,
2 2, 3a 2, 3b 2, 2v 2, 3v 2, 4v 2 ter od 19. januarja 1931 tudi v 4a 2, 4b 2, 5a 2 in 5b 2, do 19. januarja 1931 pa v Iv, skupaj 22 ur na teden. Poslovodja zavoda.
15. Dr. Kristan-Lunaček Slava, zdravnica drž. šolske poliklinike, je predavala higieno v 4a 2, 4b 2, 5a t in 5b,, skupaj 6 ur na teden.
16. Repovš Ivan, suplent na drž. klasični gimnaziji v Ljubljani, je od 4. novembra 1930 poučeval goslanje v 4a 6 in 4b r„ skupaj 10 ur na teden.
17. Trdina Jožica, učiteljica na I. drž. dekliški meščanski šoli v Ljubljani, je poučevala telovadbo v 1 2, 2 2, 3a 2 in 3b 2, skupaj 8 ur na teden.
Člani učiteljskega zbora drž. moškega učiteljišča:
18. Adamič Emil, profesor, je poučeval petje v 1 lf 2„ 3a l5 3b n, 4a 2 in 4b 2, skupaj 8 ur na teden.
19. Jeglič Milko, nastavnik, je predaval matematiko v 2 3, skupaj
3 ure na teden.
20. Jeras Josip, telovadni učitelj, je poučeval telovadbo v 12, 2 2, 3a 2 in 3b 2 do 19. januarja 1931, v 4a 2, 4b ., 5a 3 in 5b „ od
19.	januarja 1931 dalje, skupaj 10 ur na teden. Varuh telovadnega orodja.
21. Jurkovič Ljubomir, pripravnik, je predaval pedagogiko v 4b 4 in filozofijo v 5b 3, skupaj 7 ur na teden.
22. Lapajne Adolf, profesor, je poučeval risanje v 12, 2 2, 3a 2, 3b 2, 4a 2 in 4b 2, skupaj 12 ur na teden. Varuh modelov za risanje.
23. Marolt Nande, profesor, je predaval matematiko v 3a 3b 4b 2, 5a „ in 5b 2, skupaj 12 ur na teden.
24. Mesojedec Bogomir, nastavnik, je predaval kemijo v 1 8 ter fi-ziko v 2 s, 3a 2 in 3b 2, skupaj 10 ur na teden.
25. Mlakar Ljudevit, profesor, je predaval od 23. marca 1931 slovenski jezik v 14, skupaj 4 ure na teden.
26. Dr. Šmajdek Josip, profesor, je predaval matematiko	v	14	in
prirodopis v 4b 2, skupaj 6 ur na teden.
27. Vazzaz Ludovik, profesor, je od 23. marca 1931 dalje predaval občo zgodovino v 12, skupaj 2 uri na teden.
28. Željeznov Ivan, pripravnik, je predaval prirodopis v 2 skupaj 2 uri na teden.
b)	Dekliška vadnica.
29. Cidrich Gabriela, profesor, sk. III. 2., je poučevala v 1. razredu (lv) do 4. februarja 1931 vse predmete razen verouka, skupaj 20 ur na teden.
30. Erbežnik Jožica, učiteljica, sk. IX., je od marca 1931 dalje poučevala v 1. razredu vse predmete razen verouka,	skupaj	20	ur
na teden. Varuh zbirke učil za dekliško vadnico.
31. Grasselli-Levec Lea, profesor, sk. IV. 1., je poučevala v 2. razredu vse predmete razen verouka, skupaj 21 ur na teden.
32. Knez Olga, učiteljica, sk. VII., je poučevala v 3. razredu vse predmete razen verouka, srbohrvatskega jezika in ženskih ročnih del, skupaj 22 ur na teden.
33. Skaberne Marija, profesor, sk. IV. 1., je poučevala v 4. razredu vse predmete razen verouka, srbohrvatskega jezika in petja, skupaj 22 ur na teden.
34. Dr. Demšar Josip, profesor na drž. moškem učiteljišču, je poučeval verouk v 1. razredu, skupaj 2 uri na teden.
c)	Otroški vrtec.
35. Vencajz Slavica, učiteljica-otroška vrtnarica, sk. VII., je vršila zaposlovanje v otroškem vrtu in poučevala ženska ročna dela v 3v 2 in petje v 4vskupaj 21 ur na teden.
Šolski sluga: Matzele Ivan.
II.
Važni odloki nadrejenih šolskih oblasti.
1. Min. prosv. S. n. br. 26.207 z dne 27. avg. 1930: Obvezna uporaba šolskih zvezkov državne tiskarne v Beogradu.
2. Min. prosv. S. n. br. 44.684 z dne 16. nov. 1930: Dovoli se privatni pouk, stanovanje in prehrana učencev pri nastavnikih.
4. Min. prosv. S. n. br. 28.313 z dne 12. sept. 1930: Začasni učni načrt za 4. in 5. razred.
5. Min. prosv. S. n. br. 32.105 z dne 6. okt. 1930: Prestop učencev na drugo učiteljišče po členu 45. Z. o uč.
6. Min. prosv. S. n. br. 32.896 z dne 9. okt. 1930: Učenci, ki niso položili sprejemnega izpita in bili odklonjeni, se ne morejo sprejeti na drugih učiteljiščih.
7. Banska uprava drav. ban. IV. No. 19.986 z dne 19 okt. 1930: Postopanje z učenci iz drugih banovin pri pouku slovenskega jezika.
8. Banska uprava drav. ban. IV. No. 21.296 z dne 13. nov. 1930: Učna obveznost in nadomeščanje odsotnih in bolnih učiteljev.
9. Min. prosv. S. n. br. 38.908 z dne 6. dec. 1930: Zaposlenje su-plentov po § 87. zakona o srednjih šolah.
10. Banska uprava drav. ban. IV. No. 12.408/2 z dne 20. dec. 1930: Prestop učencev osnovnih šol v višji razred.
11. Min. prosv. S. n. br. 42.851 z dne 29. dec. 1930: Zbiranje darov za humanitarna društva se učencem(kam) na javnih prostorih zabrani.
12. Min. prosv. P. br. 51.637 z dne 23. dec. 1930: Priporoča se vstop šolske mladine v organizacije Sokola Kraljevine Jugoslavije.
13. Min. prosv. S. n. br. 42.338 z dne 26. dec. 1930: Izprememba začasnega učnega načrta v nekaterih predmetih za 4. in 5. razred. (Uvedba verouka in telovadbe.)
14. Min. prosv. S. n. z dne 31. marca 1931: Pravila o diplomskem izpitu.
15. Min. prosv. O. n. br. 30.777 z dne 18. aprila 1931: Polaganje praktičnega izpita za otroške vrtnarice (zabavilje) v posameznih banovinah.
16. Min. prosv. O. n. br. 28.600 z dne 8. aprila 1931: Polaganje praktičnega učiteljskega izpita na učiteljskih šolah v posameznih banovinah.
17. Banska uprava drav. ban. IV. No. 6076/1 z dne 21. aprila 1931: Pouk šolske mladine o nevarnostih prometa.
18. Min. prosv. S. n. br. 13.934 z dne 5. maja 1931: Učni načrt za katoliški verouk.
19. Min. prosv. S. n. br. 16.332 z dne 20. maja 1931: Zaključek pouka v obeh petih razredih.
20. Min. prosv. S. n. br. 18.638 z dne 6. junija 1931: Za ministrskega odposlanca pri diplomskem izpitu se postavlja Aleksander Maric, inšpektor min. prosv. v pok.
Šolski letopis.
9. in 10. septembra 1930 so se vršili razredni in ponavljalni izpiti.
11.	in 12. septembra je bilo vpisovanje v 1. razred učiteljišča. Vpisalo se je 83 učenk.
13. septembra: Vpisovanje učenk v višje razrede, v vadnico in otroški vrtec.
15. septembra: Otvoritvena služba božja, po maši otvoritvena konferenca celotnega učiteljskega zbora.
16. septembra: Pričetek pouka na vsem zavodu razen v 1. razredu.
17. do 25. septembra so se vršili sprejemni izpiti za 1. razred. Sprejetih je bilo 40 učenk, kesneje je ministrstvo prosvete izjemno dovolilo sprejem še dveh učenk.
30. septembra: Razredne konference.
15.	oktobra popoldne in 16. oktobra dopoldne je bila spoved in obhajilo na zavodu.
31. oktobra so bile razredne konference.
9. novembra: Zavod se je polnoštevilno udeležil sprejema gospoda predsednika vlade generala Petra Živkovica.
17.	novembra se je pričel brezplačni pouk češkega jezika, ki se je vršil v dveh oddelkih. Učni tečaj je ustanovila Jugoslovenska-češkoslovaška liga v Ljubljani.
29.	novembra je bila redovalna konferenca za 1. trimesečje.
1.	decembra: V proslavo državnega praznika Ujedinjenja našega naroda v kraljevino Jugoslavijo se je vršila šolska slavnost v zavodovi telovadnici. Spored je obsegal slavnostni govor, deklamacije in pevske točke.
13.	decembra je zavod pregledal inšpektor v ministrstvu prosvete g. Zarič Pribislav.
17.	decembra se je proslavil rojstni dan Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra I. s šolsko slavnostjo v telovadnici. Slavnostni govor je imela supl. Vedral Ljudmila. Ostali program so izpolnile deklamacije in pevske točke učenk.
20.	decembra: Božičnica abstinenčnega krožka »Danica« z obdarovanjem siromašnih otrok.
23.	decembra so se pričele božične počitnice, ki so trajale do vštetega 15. januarja 1931.
27.	januarja 1931 na praznik sv. Save se je učenkam pojasnil njegov pomen, nakar so se udeležile mladinske proslave sv. Save na
Taboru. Pri tej in pri večerni proslavi na Taboru je sodeloval pevski zbor zavodov.
30.	januarja je bilo redovanje učenk v vadnici in se je zaključilo prvo polletje z razdelitvijo šolskih izkazov.
4.	februarja se je proslavil spomin velikega Jugoslovana djakov-skega biskupa dr. Josipa Juraja Strossmajerja. Slavnostni govor je imel suplent Ljubomir Jurkovič.
28.	februarja: Ocenjevanje učenk za II. trimesečje.
2. marca: Zaključna seja nastavnega sveta ob II. trimesečju.
3. in 4. marca: Duhovne vaje za dekliško vadnico.
8., 9. in 10. maja: Duhovne vaje za učenke učiteljišča.
2.	do 15. aprila: Velikonočne počitnice.
30. aprila: Spominski dan narodnih mučenikov Petra Zrinskega in Prana K. Frankopana.
9.	maja: Materinski dan. V 1. učni uri se je učenkam pojasnil pomen njegov. V naslednjih dneh se je v vseh razredih pisala naloga o materi in njeni ljubezni.
13.	maja so priredile članice dijaškega kulturnega udruženja kot organizacija Podmladka R. k. proslavo materinskega dneva. O materini ljubezni je v poetičnih besedah govorila zbranim gostom in učenkam zavodova nastavnica Ana Černejeva, učenke pa so izpolnile spored s primernimi deklamacijami in petjem.
16.	maja so bili na zavodu običajni majniški izleti.
21. maja: Spoved in obhajilo za vadniške učenke.
22. in 23. maja: Spoved in obhajilo za učenke učiteljišča.
26. maja: Zaključitev pouka v obeh petih razredih in redovanje.
31. maia: Prireditev razstave učil in izgotovljenih del v otroškem vrtcu.
1.	junija: Pričetek diplomskih izpitov.
9.	in 10. junija: Razstava dovršenih risb in izgotovljenih predmetov ženskih ročnih del.
27. junija: Zaključek pouka na dekliški vadnici. Sklepna konferenca.
28. junija: Sklep šolskega leta. Spominska slavnost Vidovega dneva.
Učni načrt za šolsko leto 1930-31.
	Predmeti	Število učnih ur			v razredih	
		1.	2-	3	4	5.
1	Verouk		2	2	2	2	2
2	Pedagoška skupina: psihologija in logika . . . .		4		2	2
3	obča pedagogika 		—	—	6	2	2
4	zgodovina pedagogike ....	—	—	—	—	2
5	metodika		—	—	—	2	2
6	šolsko delo		—	—	—	4	3
7	Filozofija		—	—	—	—	3
8	Narodna ekonomija z osnovi soci-jologije		_				2
9	Šolska organizacija in administracija	—	—	—	—	2
10	Narodni jezik: slovenski		4	4	3	3	2
11	srbohrvatski		2	2	2	1	1
12	Živi jezik: nemški		4	4	■ 2	3	2
13	Obča zgodovina		 .	2	2	3				
14	Narodna zgodovina 		—			2	2	1
15	Zemljepis		2	2	3	—	1
16 17	Prirodopis: zoologija	 botanika		3 2	—	—	h	2
18	mineralogija in geologija ....	—	2	—	I	
19	Kemija		3			—				
20	Fizika		—	3	2	—		
21	Matematika		4	3	3	2	2
22	Risanje 		2	2	2	2	—
23	Lepopis		1	1	—	—	—
24	Petje		1	1	1	2	—
25	Goslanje (klavir)		2	2	2	1	—
26	Ženska ročna dela		2	2	—	1	—
27	Gospodinjstvo		—	—	2	2	—
28	Higijena		—	—	—	2	1
29 1	Telovadba		2	2	2	2	3
Seznam učnih knjig za šolsko leto 1930-31.
Pisatelj in naslov učne knjige		Razred			
	1.	2.	3.	4.	5.
Dr. Svetina I., Verouk I. del . . . .	1					—		
Dr. Pečjak Gr., Verouk II. del . . . .	—	2			—	—
Dr. Pečjak Gr., Verouk III. del ....	—	—	3	—	—
Medved A., Zgodovina katoliške cerkve	—	—	—	4	—
Dr. Bezjak-Pribil, Vzgojeslovje .... Dr. Bezjak J., Obča zgodovina vzgoje in				3	4	5
pouka 		—	—	—	4	5
Dr. Ozvald K., Logika		-	2	—	—	—
Dr. Veber Fr., Očrt psihologije .... Fink Fr., Posebno ukoslovje elementar-	—	2					—
nega razreda 	 Fink Fr., Posebno ukoslovje slovenskega	—					4	5
jezika	 Fink Fr., Posebno ukoslovje zgodovin-				4	5 I
skega pouka 	 Fink Fr., Posebno ukoslovje zemljepis-				4	5
nega pouka 		—	—	—	4	5
Dr. Breznik A., Slovenska slovnica, 3 izd.	1	2	3	4	5
Dr. Breznik A., Slovenski pravopis . .	1	2	3	4	5
Dr. Grafenauer I., Slov. čitanka I. del	1	2	—	—	—
Dr. Grafenauer I., Slov. čitanka II. del	—	2	—	—	—
Dr. Grafenauer I., Slov. čitanka III. del	—	—	3	4	—
Dr. Grafenauer I., Slov. čitanka IV. del Dr. Grafenauer I., Kratka zgodovina slo-	—				4	5
venskega slovstva	 Bačič J., Udžbenik hrvatskoga ili srp-	1	2	3	4	5
skoga jezika		—	—	3	4	5
Raič S., Srpsko-hrvatska čitanka . . .	1	2	—	—	—
Jovanovič-Ivkovič, Srpska čitanka I. del	1	2	—	—	—
Jovanovič-Ivkovic, Srpska čitanka II. del Dr. Vilhar A., Srpsko-hrvatski-slovenski slovar ali	1		3	4	5
Gröbming - Lesica, Hrvatsko - slovenski slovar			2	3	4	5
Trivunac-Kangrga, Nemška čitanka I. del	1	—	—	—	—
Trivunac-Kangrga, Nemška čitanka II. del	—	2	—	—	—
Trivunac-Kangrga, Nemška čitanka Ill.del	—	—	3	4	—
Trivunac-Kangrga, Nemška čitanka IV.del		—		4	5
Pisatelj in naslov učne knjige		Razred			
	1.	2.	3.	4.	5.
Bradač-Šlebinger, Nemško-slov. slovar .	1	2	3	4	5
Pirc M., Zgodovina starega veka . . .	1	—	—	—	—
Bučar J., Zgodovina srednjega veka . .	—	2	—	—	—
Komatar-Capuder, Zgodovina nov. veka Dr. Melik, Zgodovina SHS za višje raz-	“	2	3		
rede srednjih šol	 Geistbeck-Pavičič, Opca geografija za				3	4	5
višje razrede srednjih šol		1	2	—			—
Kozen-Šenoa, Geografski atlas .... Dr. Melik A., Zemljepis Jugoslavije za	1	2				—
4. razred srednjih šol						3	_	5
Novak V., Zemljep. atlas kraljevine SHS					3			5
Dr. Poljanec L., Prirodopis živalstva . .	1			—	___	—
Dolžan I., Mineralogija in geologija . .	—	2	—			—
Prezelj M., Kemija in mineralogija . .	1	—	—			—
Reisner J., Fizika		—	2	3			
Črnivec A., Aritmetika za učiteljišča . .	1	2	3	4	5
Črnivec A., Geometrija za učiteljišča Matek-Zupančič-Jeran, Geometrija za	1	2	3	4	5
6.—8. razred višje srednje šole . . Kočevar-Variček, Aritmetika za 6. raz-	—	—	3	4	5
red srednjih šol		—	—	3	4	5
Sodnik A., Logaritmi		—	—	3	4	5
Bajuk M., Pevska šola		1	2	3	4		
Pregelj C., Nageljčki T., 11. in 111. del .	1	2	3	4		
Gröbming A., Osnove vijolinske šole . .	1	2	3	4		
Dr. Pirc 1., Čitanka o higijeni ....	—	—	—	4	5
Pivko-Schaup, Telovadba		1	2	3	4	5
VI.
Pismene naloge v šolskem letu 1930-31.
A.	Iz slovenskega jezika,
a)	1. razred: prof. Mlakar Ljudevit.
1.) Zapis poljubne narodne pravljice ali pripovedke. (Obnova.) —
2.) Kaj navaja rodoljuba k miroljubnosti? (Razprava.) — 3.) Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji! — 4.) Pevec Radovan in njegova izkušenost. (Oris značaja po Finžgarjevem romanu »Pod svobodnim solncem«.) — 5.) a) Mati žalostna je stala... b) Gori, gori na planine! — 6.) O materi in materinski ljubezni. (Razmišljanje.)
b)	2. razred: prof. dr. Robič Maks.
1.) Kako smo igrali gledališke igre? (Pismo.) — 2.) Kaj navaja rodoljube k miroljubnosti? (Razprava.) — 3.) Antigonin značaj. (Karakteristika.) — 4.) Zanimiv značaj, ki sem ga srečala v življenju. (Označitev.) — 5.) Brutova tragična krivda. (Razprava.) — 6.) O materi in materinski ljubezni. (Razmišljanje.)
c)	3. a razred: prof. dr. Robič Maks.
1.) Glavna gesla prosvetljene dobe. (Razprava.) — 2.) Kaj navaja rodoljube k miroljubnosti? (Razprava.) — 3.) Zakaj so naši prepo-roditel ji posvečali narodni zgodovini posebno pozornost. (Razprava.) —
4.) Linhartov »Veseli dan« kot kulturna slika. (Razprava.) — 5.) Velika noč — praznik vstajenja. (Oris.) — 6.) 0 materi in materinski ljubezni. (Razmišljanje.)
č) 3. b razred: prof. dr. Robič Maks.
1.) Narava v jeseni. (Oris.) — 2.) Kaj navaja rodoljube k miroljubnosti? (Razprava.) — 3.) Humor v Vodnikovih poezijah. (Razprava.) — 4.) Linhartova »Županova Micka« kot kulturna slika. (Razprava.) — 5.) Velika noč — praznik vstajenja. (Oris.) — 6.) 0 materi in materinski ljubezni.
d) 4. a razred: prof. dr. Robič Maks.
1.) Levstikovi pesniški prvenci. (Označitev.) — 2.) Kaj navaja rodoljube k miroljubnosti. (Razprava.) — 3.) Mravlja in orel. (Razlaga Jenkove pesmi.) — 4.) Kdor ljubi naravo, ne more biti nikoli povsem nesrečen. (J. Trdina.) (Razlaga izreka.) — 5.) Tipičnost Zori-novega značaja. (Razprava.) — 6.) 0 materi in materinski ljubezni. (Razmišljanje.)
e) 4. b razred: prof. dr. Robič Maks.
1.)	Lirika v dobi narodnega prebujenja. (Označba.)	— 2.)	Kaj
navaja	rodoljube k miroljubnosti? (Razprava.)	— 3.) Življenje,	ka-
kor nam ga slika S. Jenko v svoji pesmi »Izprememba«. (Razprava.) —
4.) Čas je veter, ki pleve razpihava in le zrno pušča. (Fr. Levstik.) (Razlaga izreka.) — 5.) Tipičnost Zorinovega značaja. (Razprava.) —
6.) 0 materi in materinski ljubezni. (Razmišljanje.)
f) 5. a razred: prof. dr. Robič	Maks.
1.)	Grenka je pot do učenosti. (T. Cankar.)	(Razlaga	izreka.) —
2.) Kaj navaja rodoljube k miroljubnosti? (Razprava.) — 3.) Kdor dela za hvalo in čast, ni pravi rodoljub. (J. Stritar.) (Razlaga izreka.)
—	4.) Značaj Kettejeve poezije. (Razprava.) — 5.) Današnji mladi rod. (Označba.) — 6.) Naloga pri diplomskem izpitu.
g) 5. b razred: Prof. dr. Robič Maks.
1.) Ob začetku zadnjega šolskega leta. (Razmišljanje.) — 2.) Kaj navaja rodoljube k miroljubnosti? (Razmišljanje.) — 3.) Ko um bistriš, srce si blaži! (J. Stritar.) (Razlaga izreka.) — 4.) Značaj Murnove poezije. (Razprava.) — 5.) Vzoren sestavek po svobodni izbiri. — 6.) Naloga pri diplomskem izpitu.
B.	Iz srbohrvatskcga jezika.
Pripravnik Ercegovac Biserka.
a) 1. razred.
1.) Lav i miš. (Sadržaj Dositejeve basne.) — 2.) IIpripriaBJbaJiH pajKan. 3a 3eii,a. (llpenpHWH.) — 3.) Dječje radosti u zimi. — 4.) Bo-raTam h ciipoMax y IIIeHOHHoj iiecMH „Bojkjh cy/i”. — 5.) Narodna pripovijetka. (Po volji.) — 6.) Poljeihe M apna KpajbeBHha. (llo Ha-pOJlHOj IICCMir.)
b) 2. razred.
1.) Bratska ljubav. (Po narodnoj pjesmi »Predrag i Nenad«.) —
2.) noc,;ie;i,H)H cyinaim 3pau;H. — 3.) Moje želje. — 4.) KaTacTpo(|)a y napoAHoj öajia^H „XacaH-ariiHHn,a”. — 5.) Zašto se radujem pro-lječu? — 6.) Majna y cpncKoj napo^HOj necMH.
c) 3. a razred.
1.) Tivoli u jeseni. — 2.) BpeMe je HOBau,. — 3.) Lica u Mažura-ničevem spevu »Smrt Smail-age Čengica«. — 4.) 3auiTo ce Hama ymeTHHHita kii>htr6Bhoct jau.iba Hajripe y flyöpoBHHKy? — 5) Koje bih krajeve najrade vidjela i zašto? — 6.) IIIkojickh ms.ktii.
č) 3. b razred.
1.) Umiranje prirode. — 2.) Bea Myice HeMa HayKa. — 3.) Opišite jedan prizor iz epa »Smrt Smail-age Čengica«! — 4.) KapaKTepiiCTHKa irame KüHj-KeBHocTH h Bjcii ,tiranim pa/t. — 5.) a) (Jskršnja zvona. —
b)	Uspomene iz proputovanih krajeva. — 6.) Jeflan aa.H y cjioGo^hoJ iipupojiH.
d) 4. a razred.
1.) Zanimljiv doživljaj. — 2.) Kano caM npoBeJia CosKiihHe npa3-(niue. — 3.) Zašto se veselim školskim izletima?
e) 4. b razred.
1.) Uspomena iz djetinstva. — 2.) BoiKHhiie paflocm — 3.) Moje namere za vreme raspusta.
f) 5. a razred.
1.) Lipo za dom jest živiti, za dom dično jest umriti. (Pavao Vi-tezovič.) — 2.) ,H,pBO ce caimja aok je MJia^o. — 3.) Pred ulazom u novi otsek života.
g) 5. b razred.
1.) Lisje žuti veee po drveču, lisje žuto dole veee pada. (Branko Radičevič.) — 2.) Kibiira je Bob y M,na;iocTn h saßaua y CTapocra. —
3.) Na svršetku učiteljske škole.
VIL
Govorne vaje.
I.	Prosta predavanja.
1. razred. Listi iz mojega dnevnika. (Brumec.) — Mesto in vas. (Dornik.) — Fran Miklošič. (Erjavec.) — Z vlakom po Beli krajini. (Flek.) — Ura. (Gabrščik.) — O temperamentih. (Gostinčar.) — Budizem (Hafner.) — Vtisi z Jadrana. (Jamnik.) — O športu. (Krajc.)
— Ženske slike v Prešernovih poezijah. (Lavrač.) — Nekaj o prebivalstvu Bele krajine. (Štubler.) — Boj alkoholu. (Žganic.) — Kersnikov Cyclamen. (Vodušek.) — Kersnikov Agitator. (Keber.)
2. razred. 0 grafologiji. (Kelvišar.) — Evripides in njegova iragedija »Medeja«. (Varacha.) — Shakespearjeva komedija »Beneški trgovec«. (Černigoj.) — O Mollierovi komediji »Skopuh«. (Ahtik.)
— Tagore, Maurice in Timmermans o odpovedi v ženskem življenju. (Hude.) — Srednjeveška francoska drama. (Vodušek.) — Aristofa-novi »Aharnjani«. (Bratina.)
3. a razred. Letošnje knjige Mohorjeve družbe. (Mrak.) — Stanje slovenskega pismenega jezika in narodne zavesti pred Pohlinom. (Gaber.) —• Pripovedka o Faustu v svetovnem slovstvu. (Leskovic.) — Slovanske besede v slovenščini, ki imajo 1. (Ukmar.) — Romantika pri Rusih. (Šteblaj.) — Zois kot Vodnikov učitelj in kritik. (Beljan.) — Beaumarchais-jeva »Figarova svatba« in Linhartov - Matiček se ženi«. (Germek.) — Kopitarjeve »Patrijoticne fantazije Slovana«. (Ozvald.) — Matija Cop o slovenskem slovstvenem jeziku. (Kavčič.)
3.	b razred. Uvod, ki ga je dal Pohlin svoji slovnici. (Klemenčič.) — Zois kot Vodnikov učitelj. (Zamuda.) — Valentin Vodnik. Prosto po Levcu. (Višner.) — O Kopitarjevih »Patrijotskih fantazijah Slovana«. (Jeras.) — O Puškinu. (Ivanc.) — Matija Cop o slovenskem slovstvenem jeziku. (Seiko.) — Matija Cop o Prešernovih prvencih. (Puc.) — Življenje F. M. Dostojevskega. (Jamnik.)
4.	a r a z r e d. Spor med Hicingerjem in Levstikom zaradi »Napak slovenskega pisanja«. (Hribar.)
4. b r a z r e d. Hasanaginica kot drama. (Štrukelj.) — 0 Turgenjevu. (Verhnjak.) — 0 Dostojevskem. (Žigon.) — 0 Williamu Shakespeare ju. (Sinkule.) — L. van Beethoven. (Čebular.) — Maksim Gorki. (Brezovar.) — Fran Maselj-Podliinbarski. (Pirc.) — T. G. Masaryk. (Kochi.)
II.	Seminarske vaje.
5. a razred. Charles Baudelaire. (Akički.) — Ob lOOletnici Levstikovega rojstva. (Stres.) — Recitacija nekaterih lastnih pesni. (Feldin.)
5.	b razred. Meškov roman . Kam plovemo« in naturalizem. (Swoboda.) — Moderna kot celota različnih prvin. (Ravnikar.) — Flaubertova »Gospa Bovary« in Meškov roman »Kam plovemo . (Vrhovec.) — Tagore kot pisatelj in mislec. (Rožman.) — Motiv Lepe Vide v našem narodnem in umetnem slovstvu. (Šetina.)
vin.
Poučne ekskurzije.
Na podstavi zakona o učiteljskih šolah, čl. 18., se je tekom šolskega leta priredilo 24 poučnih ekskurzij s posameznimi razredi, in sicer je bilo 8 celodnevnih in 17 poldnevnih. Ekskurzijo so priredili:
1. razred: B poldnevne prirodopisne na Šmarno goro (2) in narodni muzej v Ljubljani, 1 celodnevno prirodopisno na sv. Jošt.
2. razred: 1 celodnevno prirodopisno - morfološko v Gorje (seismološka štacija prof. Belarja).
3. a razred: 2 poldnevni, ogled hladilnih naprav v mestni klavnici in hospitacije v posameznih razredih drž. gluhonemnice v Ljubljani.
3. b razred: 3 poldnevne, in sicer ogled hladilnih naprav v mestni klavnici in ogled dečjega doma kraljice Marije ter hospiti-ranje v drž. gluhonemnici.
4. a razred: 1 poldnevna, hospitacija v dvorazredni osnovni šoli na Laverci. 1 celodnevna, hospitacija v osnovni šoli v Leskovcu pri Krškem (delovna šola).
4.	b razred: ‘2 poldnevni, ogled drž. tobačne tovarne ter hospitiranje v pomožni šoli v Ljubljani. 2 celodnevni, hospitiranje v osnovni šoli v Leskovcu pri Krškem (delovna šola); ogled sanatorija na Golniku.
5.	a razred: 5 poldnevnih, obisk higienske razstave na velesejmu, poizkusni učni nastopi v osnovni šoli na Laverci, ogled Narodne tiskarne, hospitiranje in poizkusni učni nastopi na 1. mestni deški osnovni šoli v Ljubljani ter ponovno hospitacije in poizkusni nastopi v osnovni šoli na Laverci. 1 celodnevna, ogled instituta za eksperimentalno psihologijo na univerzi v Zagrebu.
5.	b razred: 1 poldnevna, hospitacija na pomožni šoli v Ljubljani. 2 celodnevni, poizkusni nastopi v osnovni šoli v Notranjih goricah (v ljubljanski okolici), domoznansko-pedagoška ekskurzija v Zagreb.
IX.
Dijaška udruženja in učni tečaji.
1.) Podružnica Saveza trezvene mladeži »D a n i c a« je imela v tem šolskem letu 62 članic. Članice so prirejale predavanja in referate pod svojim pokroviteljem prof. dr. Gogalo Stankom. 20. decembra 1930 so priredile lepo uspelo božičnico z dramatskim prizorom, deklamacijami in petjem v okusno z zelenjem okrašeni telovadnici. Pri tej priliki so obdarovale z božičnimi darili trideset siromašnih otrok.
2.) Organizacija Podmladka društva Rdečega križa na vadnici in učiteljišču je štela 204 članice. Pokroviteljica je bila prof. Leben-Bartol Marija.
3.) Podružnica Ferijalnega Saveza s 123 članicami pod nadzorstvom prof. dr. Robiča Maksa.
4.) V februarju 1931 se je ustanovilo Kulturno udruženje učenk na zavodu. Pripravljalni odbor je sestavil pravila, ki so se poslala v odobren je ministrstvu prosvete. Namen udruženja temelji na čl. 46. Zakona o učiteljiščih. Udruženje je razdeljeno na tri odseke: filozofsko - pedagoški, literarni in prirodoznanski, katerih vsak ima za načelnika enega izmed profesorjev. K pristopu se je prijavilo 129 učenk. Pokroviteljica »Udruženja« je prof. Vodnik-Pegam Dora. Članice so v okviru Podmladka K. k. priredile 13. maja v telovadnici šolsko proslavo materinega dneva z recitacijami, deklamacijami in pevskimi točkami.
V	šolskem letu 1930/31 je Jugoslovensko-češkoslovaška liga otvo-rila učni tečaj češkega jezika za učenke zavoda. Tečaj se je delil na pričelniški in nadaljevalni oddelek in je štel 35 učenk. Poučevala je 2 uri na teden g. Bendova Bogomila, učiteljica na češkoslovaški šoli. Oba oddelka je obiskal 23. in 26. aprila češkoslovaški konzul g. inž. Josip Ševčik.
X.
Podporna akcija siromašnim učenkam.
Podporno društvo za siromašne učenke na zavodu podpira potrebne z izposojevanjem učnih knjig. Načeluje mu direktor, tajnik je prof. dr. Robič Maks, blagajnik pa nastavnica 2eljeznov-Kokalj Marija. Društveno premoženje tvori glavnica Din 1222-75 in inventar učnik knjig, po številu 246, in vijolinska garnitura.
Tudi v tem šolskem letu je naklonilo ministrstvo prosvete z odlokom S. n. br. 8057 z dne 17. marca 1931 kot blagodejanja vsoto Din 4625-—, ki se je kot osemmesečno uživanje blagodejanja razdelila učenkam Kos Ani v znesku Din 1525-—, Rožman Frančiški Din 1550— in Schiller Zdenki Din 1550-—, kr. banska uprava (banovinski šolski odbor) pa je podelila učenki Jordan Nadi ustanovo Din 900-—.
XI.
•	|	V	• I •• v •
Zbirka učil m knjižnice.
a) Zbirke učil:
1.) Prirodopisno-fizikalna zbirka šteje 89 stenskih slik, 80 fizikalnih aparatov, 255 prirodopisnih preparatov in 151 mineralov.
2.) Zemljepisno-zgodovinska učila: 58 stenskih slik, 1 relief, 2 prava modela in 60 zemljevidov.
3.) Učila za risanje: 31 pravih modelov.
4.) Učila za ženska ročna dela: 2 šivalna stroja in 73 raznih predlog ter letnikov modnih časopisov.
5.) Učila za glasbo: 3 klavirji.
6.) Učila za telovadbo: 45 parov ročnih kijev, 4 rokometne žoge in 20 žogic.
7.) Učila za dekliško vadnico: 175 učil s 1046 posameznimi predmeti.
8.) Učila za otroški vrtec: 12 stenskih slik, 1 lutkovo gledališče, 141 škatlic in 14 drugih skupin predmetov.
1)) Knjižnice:
1.) Učiteljska knjižnica: 2571 knjig. Inventar obsega tudi knjige drugih knjižnic na zavodu. Tzločene so bile 104 knjige.
2.) Slovenska dijaška knjižnica: 627 knjig.
3.) Srbohrvatska dijaška knjižnica: 330 knjig.
4.) Nemška dijaška knjižnica: 180 knjig.
5.) Knjižnica za učenke na vadnici: 198 knjig.
xn.
Zdravstveno stanje učenk v šol. letu 1930-31
V šolskem letu 1930/31 je bilo zdravstveno stanje učenk zadovoljivo. Drž. šolska poliklinika je dajala učenkam nasvete in zdravljenje lažjih bolezenskih slučajev. Siromašne učenke vadnice in otroci otroškega vrtca so dobivali dnevno dopoldansko okrepčilo z mlekom, premožnejših staršev pa proti odškodnini. Dnevno se je v ta namen porabilo 10 do 13 litrov mleka. Učenke prvih in zadnjega razreda so bile sistematično pregledane po zdravnikih šolske poliklinike, pri ostalih učenkah pa se je njihovo telesno uspevanje nadzorovalo s tehtanjem in merjenjem. Vseh obolenj, večinoma lahke narave, je bilo 326. (Glej zdravstveni pregled.)
Zdravje pa so si učenke utrjevale tudi z igrami, športom, telovadbo in drugim enakim. Tako je gojilo drsanje 90, smučanje 40, sankanje 238, plavanje 332, rokomet 3, tenis-igro 13, druge igre 39, turistiko pa 230, a v sokolskih društvih je telovadilo 195 učenk učiteljišča in vadnice.
V fond za zdravstveno zaščito učencev so učenke v hipotekarni banki, podružnica Ljubljana, vplačale Din 6200-—.
Zdravstveni pregled.
Naziv bolezni	Učiteljišče						Dekliška vadnica					Skup- no število
	Razred					(4 O. 3 J* </>	Razred				Skupaj	
	1.	2.	3.	4.	5.		1.	2.	3.	4.		
Škrlatica				_	_	_	_	1	1	_	_	2	2
Gripa		—	—	1	1	1	3	1		—	1	2	5
Tuberkuloza v prvem stanju	—	—	—	—	—	—	1	—	-	—	1	1
Kirurgične bolezni		7	5	10	20	12	54	2	2	2	—	6	60
Krvne bolezni		—	—	—	1	—	1	3	1	1	—	5	6
Očesne „ 		3	6	15	10	6	40	1	2	—	3	6	46
Ušesne 		—	—	1	2	4	7	—	—	1	—	1	8
Živčne ,, 		2	—	4	1	2	9	—		—	—	—	9
Bolezni srca iu krvnega obtoka	—	—	1	—	1	2	—	—	—	—	—	2
Bolezni dihalnih organov . .	7	1	7	11	10	36	2	5	7	—	14	50
Bolezni prebavilnih organov	-	—	—	4	3	7	2	—	6	1	9	16
Žlezne bolezni		5	6	5	8	4	28	—	—	1	1	2	30
Kožne ,, 		8	—	4	10	4	26	1	3	1	1	6	32
Bolezni kosti in mišic	—	—	2	3	2	7	1	1	—	—	2	9
Konstitucijske bolezni												
Ostale bolezni		2	1	1	4	4	12	2	4	2	1	9	21
Caries		1	2	11	2	3	19	2	3	2	3	10	29
	|35	21	62	78	56	251	1 19	22	22	12	75	| 326
Klasifikacija.
(Opomba : Debeli tisk z zvezdico znači odličen, debeli prav dober in navadni
dober učni uspeh.)
A. Učiteljišče.
1.	razre d.
Razredni starešina prof. dr. Gogala Stanko.
22. Merčun Marija
23. Modic Daniela
24. Novak Vera
25. Ogrin Ksenija
1. Brumec Ana
2. Dornik Gabriela
3. Erjavec Frančiška
4. Flek Jožefa
5. Gaberščik Avgusta
6. Gostinčar Ana
7. Gruber Dragica
8. Hafner Bernardina
9. Iglič Jožica
10. Jamnik Jelena
11. Jurečič Majda
12. Keber Magdalena
13. Koman Rajmunda
14. Krajc Ernestina
15. Kuhar Mihaela
16. Kump Ernestina
17. Lamut Breda
18. Lavrač Berta
19. Lavrič Ljudmila
20. Mavrovič Melita
21. Mehak Miroslava
26. Pipan Kristina
27. Potočnik Marija
28. Poženel Branka*
29. Prek Gabriela
30. Remškar Ivana
31. Rigler Milena
32. Sicherl Gabriela
33. Škulj Helena
34. Skubic Miroslava
35. Štrancar Božica
36. Štublar Marija
37. Terček Evgenija*
38. Turšič Ivana
39. Vodušek Andreja*
40. Zupančič Marija
41. Žgank Ivana
Razredni izpit polaga:
42.	Ravnikar Danica iz matematike.
2. razred.
Razredni starešina prof. dr. Robič Maks.
1. Ahtik Marija
2. Arrigler Bojana
3. Bratina Branka
4. Čepon Neža
5. Černigoj Justina
6. Darovec Marija
7. Dolmovič Frančiška
8. Erker Vera
9. Frank Zofija
10. Gosar Marija
11. Gunčar Josipina
12. Hočevar Vera
13. Horvat Vanda
14. Hude Bogomila
15. Jagodic Julija
16. Jančar Vladislava
17. Javornik Danica
18. Jcsihar Gabriela
19. Kačič Mota
20. Karlin Marija
21. Kelvišar Marija
22. Kobal Hedvika
23. Kobe Ivana
24. Koželj Vida
25. Lajovic Maksa
26. Legat Antonija
27. Mahkota Marijana
28. Mazi Pavla
29. Medved Ana
30. Mikuž Marija
31. Mohorič Draga
32. Paleček Vida
33. Pernat Sonja
34. Pfeifer Alenčica
35. Pogačnik Sonja
36. Poljanec Silvija
37. Primožič Lidija
38. Suhadolnik Izabela
39. Švalj Amalija
40. Umnik Alojzija
41. Vafacha Božena*
42. Vazzaz Helena
43. Vodušek Agna*
Razredni izpit polagajo:
44. Bartol Pavla iz nemščine,
45. Drnovšek Nada iz matematike,
46. Nepužlan Henrika iz nemščine,
47. Petročnik Vlada iz matematike in fizike,
48. Tavželj Ljudmila iz matematike,
49. Tejkal Davorinka iz nemščine.
3.	a razred.
Razredni starešina prof. Bernot Ciril.
1.
2.
3.
4.
Beljan Marija Čermelj Lidvina Erbežnik Frančiška Gaber Breda
5. Germ ek Nada
6. Goričar Draga
7. Hafner Mari ja
8. Juršič Hedvika
9. Kavčič Ivana
10. Klemenčič Bogdana
11. Kobol Valerija
12. Križman Ana
13. Leskovic Ana
14. Lovše Majda
16. Malec Albina
17. Meteln Veronika
18. Ozvald Draga
19. Robida Marija
20. Rozman Angela
21. Senekovič Ana Andreja
22. Slapar Vera
23. Šemrov Ana
24. Šteblaj Majda
25. Trupej Angela
26. Ukmar Silva
27. Vesel Marija
28. Vončina Elizabeta
29. Zadel Leopoldina
15.	Makuc Bogdana
Razredni izpit polagajo:
30. Ferjan Marija iz matematike,
31. Gajser Bogovoljka iz nemščine,
32. Gruden Marija iz nemščine,
33. Iglič Elizabeta iz goslanja,
34. Jeras Frančiška iz nemščine in goslanja,
35. Mrak Bronislava iz matematike,
36. Oset Zora iz nemščine,
37. Šumer Ana iz matematike,
38. Učakar Hedvika iz nemščine.
3.	h razred.
Razredni starešina pripravnik Željeznov-Kokalj Marija.
1. Bauer Marija
2. Furlan Alojzija
3. Gajšek Ema
4. Gerželj Jožefa
5. Gruden Bogomira
6. Hrovat Hermina
7. Ivanc Ana
8. Jamnik Ivana
9. Jerina Marija
10. Jeras Božena
11. Kariž Olga
12. Kink Frančiška
13. Klemenčič Avrelija
14. Koman Marija
15. Lampret Zora
16. Levstik Vida
17. Marin Alojzija*
18. Merhar Ljudmila
Razredni izpit polagata:
36. Cerar Angela iz matematike,
37. Pirc Angela iz narodne zgo-
dovine in goslanja.
4.	a razred.
19. Metelke» Olga
20. Puc Marija
21. Rozin-Tomše Kozina
22. Salberger Mira
23. Seiko Danica
24. Sever Andreja
25. Smolnikar Leopoldina
26. Sokolič Savka
27. Serko Milena
28. Štrubelj Albina
29. Štuhec Pavla
30. Tancig Vlasta*
31. Turk Pavla
32. Učakar Vida
33. Velikonja Marija
34. Višner Ana
35. Zamuda Ljudmila
Razredni starešina prof.
1. Bertoncelj Julijana
2. Božič Frančiška
3. Božič Ljubica
4. Budič Stanislava
5. Funtek Stanislava
6. Gorjup Olga
7. Grilc Ljudmila
8. Grudnik Marija
Vodnik-Pegam Dora.
9.	Hribar Helena
10. Ilovar Elizabeta
11. Jelšnik Velena
12. Jugovič Kornelija
13. Juvane Rada
14. Kobal Viljemina
15. Komel Olga
16. Kosec Cirila
17. Leskovic Hedvika
18. Ljubič Barbara
19. Malahovsky Hildegarda
20. Marovšek Zora
21. Petsche Ernestina
22. Podboj Julijana
23. Renčelj Zora
24. Ročnik Angela
25. Suhadolnik Vida
26. Šorli Elizabeta
27. Švalj J osipi na
28. Švigelj Bogomira
29. Trobevšek Magdalena
30. Trost Milena
31. Urbančič Terezija
32. Zemljak Stanislava
Razredni izpit polagajo:
33. Bartol Ivana iz nemščine,
34. Gabrovšek Ivana iz nemščine,
35. Pengov Marija iz nemščine,
36. Slapar Štefanija iz nemččine,
37. Stritar Bogdana iz nemščine.
Razred ponavlja:
38. Požar Marija
Radi bolezni neocenjena.
39. Pirc Helena.
4.	b razred.
Razredni starešina prof. Leben-Bartol Marija.
1. Bižal Ljudmila
2. Brezovar Olga
3. Cedilnik Marija
4. Čebular Danila
5. Furlan Eleonora
6. Gregorač Ana
7. Grošelj Valerija
8. Hafner Alojzija
9. Iglič Aida
10. Ilc Marija
11. Jeki Justina
12. Knez Julijana
13. Kochi Zlatica
14. Kofol Ida
15. Kos Ana
16. Kozina Zlata
17. Lavrič Ljudmila
18. Malnarič Milena
19. Merhar Stanislava
20. Mišič Daniela
21. Perhavec Julijana
22. Pirc Marija
23. Seiko Vincencija
24. Sinkule Štefanija*
25. Sturz Doroteja
26. Šetina Dana
27. Šetina Vida
28. Štrukelj Ljudmila
29. Švigelj Ljudmila
30. Tomšič Nada
31. Uranič Justina
32. Vales Nada
33. Vrbnjak Ana
34. Zakrajšek Nada
35. Zickero Helena
36. Žigon Ljudmila
Razredni izpit polagajo:
37. Jenko Lidija iz nemščine,
38. Mohorič Jožefa iz nemščine,
39. Svetek Daniela iz nemščine,
40. Zaplatil Ljudmila iz nemščine.
5.	a razred.
Razredni starešina prof. dr. Kropivnik Rudolf.
1. Akički Ljudmila
2. Arko Marija
3. Barlič Jelena
4. Cirk Zdenka
5. Cizel Marija
6. Dolanc Ana*
7. Dougan Ana*
8. Engelman Milena
9. Fel«!in Margareta
10. Gaber Alenčica
11. Gajšek Nada*
12. Huth Ana
13. Jordan Nada
14. Kastelic Rozalija
15. Kladnik Evgenija
16. Kozina Ana
17. Lisac Danica
5.	h
Razredni starešina :
1. Ambrož Amalija
2. Bern Antonija
3. Črtanec Ana
4. Cuk Matilda
5. Erker Gabriela
6. Felle Štefanija
7. Gril Celestina
8. Hameršak Pavla
9. Hosnar Marija
10. Kaus Frida
11. Kavčič Antonija
12. Klemenc Ljudmila
13. Kovač Angela
14. Lampret Karolina
18. Mantuani Marija*
19. Mazgon Magdalena
20. Schiller Zdenka
21. Silvester Vladislava
22. Smrečnik Blanka
23. Stres Vera
24. Stupica Stanislava
25. Šega Ana
26. Šentjurc Jožefa*
27. Sirko Vilma*
28. Tič Matilda
29. Veber Božena
30. Verbič Anuša*
31. Vodeb Vera
32. Vrabič Ana
33. Vrtačnik Milka
34. Zornada Romana
razred.
astavnik čopič Venceslav.
15.	Lavrič Bogomila
10.	Malovrh Jožica
17. Marn Draga
18. Mavec Angela
19. Medved Stanislava
20. Mlakar Vida
21. Moser Julija
22. Nepužlan Vilma
23. Ravnikar Ana
24. Rožman Frančiška
25. Sušnik Ana
26. Swoboda Alma
27. Šetina Bogomira
28. Turk Ida
29. Urbančič Rozalija
30. Velepič Milana
31. Vrhovec Kristina*
32. Wittine Štefanija
33. Zabovnik Emilija*
34. Žvanut Silvestra
B. Dekliški	i vadnica.
1. razred.	
1. Bezlaj Vera	16. Otorepec Milena*
2. Deržaj Jožica*	17. Pahor Olga*
3. Erzin Jerina	18. Peruzzi Asta*
4. Fink Marta	19. Plivelič Jolanda
5. Furlan Staša	20. Podgornik Zdenka
6. Jelenc Meta	21. Slokar Nada*
7. Kajzel Marta*	22. Šarabon Jelka*
8. Kambič Sonja	23. Širca Ivana
9. Korn Nuša*	24. Šumi Božena
10. Kenda Milena*	25. Šuštar Mira
11. Kreč Marija*	26. Vovk An:»
12. Loboda Ana	27. Vovk Vida
13. Marinčič Milica	28. Wohinc Marija*
14. Medanič Vera	29. Župančič Jasna*
15. Oblat Dragica*	
Razred ponavljata:	
30. Končnik Olga,	
31. Mirt Margot.	
Radi bolezni	neocenjena:
32. Vardjan Leljana.	
2. razred.	
1. Bohinjec Marjetica*	13. Kremžar Ana
2. Bricelj Ivana	14. Lenček Helena*
3. Fine Draguška	15. Lenček Marjana*
4. Fink Marija	16. Lenščak Ana
5. Gratzer Ema	17. Lušin Majda
6. Hribernik Vida	18. Pauli Milena
7. Kapus Ružiča*	19. Per Daniela
8. Klasek Ana	20. Pertot Nada*
9. Klepec Božena*	21. Povše Rada*
10. Kneisel Andreja*	22. Puc Mira
11. Kocjan Bogomila	23. Sedej Gunlinda
12. Kral Edita	24. Šlajpah Marija*
25. Štirn Cecilija
26. Šteblaj Tatjana
27. Tomšič Marija*
28. Tuječ Božena
29. Vahen Ana
Razred
30. Vavpotič Marjana
31. Vovk Sonja
32. Weiss Rafaela
33. Zablatnik Marija
ponavlja:
34.	Glonar Otilija.
3. r a
1. Blaganje Nada
2. Cerkvenik Milena
3. Čehun Helena
4. Fux Danica
5. Hrehorič Marija*
6. Hribernik Marta
7. Ješe Jelena
8. Keše Vida
9. Leskovec Zdenka
10. Mazovec Apolonija
11. Osojnik Milena*
12. Por Branislava
13. Petržela Vlasta*
14. Počivavnik Tatjana
15. Pogačnik Ivana
4. r a
1. Čeh Božena
2. Černe Marjana
3. Dolenc Gabriela*
4. Fine Aleksandra
5. Grasselli Nevenka*
6. Gspan Vera*
7. Hartman Olga
8. Janša Majda
9. Jeločnik Marjana
10. Jeruc Milena*
11. Keše Ljubica*
12. Klepec Vida
13. Kranjc Frančiška
14. Legat Zdenka*
15. Lenard Breda
16. Marinček Štefanija
17. Mencej Ljudmila
z r e d.
16. Punčuh Željka
17. Seiko Ana
18. Stojanovič Božana
19. Stritar Zora*
20. Svaton Libuša
21. Šlebinger Zora
22. Štrancar Bernarda*
23. Terseglav Dolores*
24. Tomašič Dušanka
25. Vrhovnik Majda*
26. Zajc Avguština
27. Zidarič Ksenija*
28. Zupančič Štefanija
29. Zupanič Vera*
zre d.
18. Mencinger Vera*
19. Močnik Klara
20. Nabernik Veronika
21. Pestotnik Marija
22. Polak Breda
23. Pustoslemšek Tatjana*
24. Rebernik Nada
25. Savkovič Dušanka
26. Srakar Kosanka*
27. Stojkovič Majda
28. Suhadolnik Jelka*
29. Šerko Sonja
30. Švajgar Tatjana*
31. Teršar Marija
32. Vardjan Jelka
33. Virant Milojka*
34. Žužek Meta*
XIV.
Statistika.
a) Učiteljišče.									
1. Število učenk. V začetku šolskega leta 1930/31:	1.	2.	3. a	Razred 3.b ! 4 a		4.1.	5. a	5. h	Skupaj
Vpisane iz šolskega leta 1929/30	4	44	34	35	36 36		32	32	253
Prišle iz drugih zavodov ....	38	5	4	2	5	4	2	2	62
Vseh se je vpisalo	42	49	38	37	41	40	34	34	315
Od vpisanih učenk je bilo:									
a) novink		38	47	38	35	41	40	34 34		307
b) ponavljalk		4	2	-	2	—	—	—	—	8
Šolo so zapustile:									
radi bolezni										
umrle										
odšle v druge šole										
odstranjene iz zavoda po čl. 40, toč. 6									
odpuščene iz zavoda po čl. 40, toč. 7									
izključene iz zavoda po čl. 40, toč. 8									
izstopile same		—	—	—		2	—	—	—	2
Vseh je zapustilo zavod . . .	—	—		—	2	-	—	—	2
Na koncu šolskega leta bilo učenk	42	49	38	37	39	40	34	34	313
2. Učenke po starosti:									
14 let (rojene 1. 1917.) . .									
15 		1916.) . .	4	—	—			—	—	—	4
16		 1915.) . .	9	2	—	—	—	—	—	—	11
17 „ „ „ 1914.) . .	13	25	2						40
18 „ „ „ 1913.) . .	14	16	11	14	—	—	—	—	55
19	1912.) . .	2	5	15	17	15	12	—	—	(6
20	1911.) . .	—	1	9	4	15	20	13	11	73
21	1910.) . .	—	—	1	—	9	5	12	13	40
nad 21 „ „ pred „ 1910) . .	—	—	—	0	—	3	9	10	24
Skupaj . .	42	49	38	37	39	40	34	34	313
3. Starši učenk po poklicu:									
Profesorji in učitelji		3	9	6	3	6	3	12	6	48
Drugi državni nameščenci . . .	17	18	13	13	10	14	15	10	110
Zdravniki in lekarnarji ....	1	—	—	—	—	—	—	—	1
Advokati, občinski in privatni urad-									
niki 		3	3	—	3	2	3	1	3	18
Trgovci in industrijalci ....	1	7	2	2	2	3	—	3	20
Gostilničarji in kavarnarji . . .	—	—	1	1	1	1	—	—	4
Obrtniki		5	1	8	3	6	6	—	1	30
Kmetovalci		8	6	2	7	4	2	2	8	39
Služitelji		3	4	1	4	4	3	1	2	22
Drugi poklici	 . .	1	1	5	1	4	5	3	1	21
Skupaj . .	42	49	38	37	39	40	34	34	313
				Razred					
									Skupaj
4. Učenke po rojstvu :	1.	2.	1 3. a	3.b	4.a	4,b	5.a	5.b	
Iz Ljubljane		13	9	7	9	12	9	8	6	73
Iz ostale dravske banovine .	18	26	20	19	16	17	15	20	151
Iz drugih banovin		3	1	—	1	3	2	3			13
Iz tujih držav		8	13	11	8	8	12	8	8	76
Skupaj . .	42	49	38	37	39	40	34	34	313
5 Učenke po narodnosti:									
JugosloveDke ....	42	49	38	37	39	40	34	34	313
Drugih narodnosti										
Skupaj . .	42	49	38	37	39	40	34	34	313
6. Učenke po veri:									
Rimo-katoliške . . .	42	49	38	37	39	40	34	34	313
Pravoslavne		—	—	—	—	—	—	—	—	—
Skupaj . .	42	49	38	37	39	40	34	34	313
7. Učenke po učnem uspehu:									
Odlične . . .	3	2			2			1	8	2	18
Prav dobre	34	29	23	22	26	29	23	32	22C
Dobre	4	12	6	11	6	6	3	—	45
Razredni izpit polagajo ....	1	6	9	2	5	4				27
Razred ponavljajo ....	—	—	—	—	1							1
Neocenjene ....	—			—	1	—			—	2
Izgube pravico ponavljanja . . .									
Skupaj . .	42	49	38	37	39	40	34	34	313
8. Vedenje učenk:									
Odlično	41	37	30	36	37	39	34	34	288
Prav dobro	1	12	8	1	1	1	—	—	24
Dobro									
Neprimerno	 ,	“ 1	—	—	—	1	—	—	—	1
Skupaj . .	42 |	49	38	37	39	40	34	34	313
l>) Dekliška -vadnica.
	Razred				Skupfij
Število učenk:	1.	2.	3.	4.	
V začetku šolskega leta 1930/31 vpisanih 		30	36	30	34	130
Med šolskim letom prestopile iz drugih šol 		2	1	1	—	4
Skupaj . . Med šolskim letom odšle na druge šole	32	37 3	31 2	34	134 5
Na koncu šolskega leta je bilo učenk	32	34	29	34	129
		Razred			
					Skupaj
2. Učenke po starosti:	1.	2.	3.	4.	
Pred zač«tkom šolsk. leta izpolnile 6 let	27	—	—	—	27
7 )f )f >> »» » • *»	5	17	—	—	22
o »1 »» II »» »J ° II	—	17	21	—	38
9 »» »i ii ii »» 7 »»	—	—	8	26	34
i» »> i» >» a „	—	—	—	8	8
Skupaj . .	32	34	29	34	129
3. Starši učenk po poklicu:					
Profesorji in učitelji		—	1	4	1	6
Drugi državni nameščenci ....	10	14	11	17	52
Zdravniki in lekarnarji ....	2	2	—	2	6
Advokati, občinski in privatni uradniki	11	8	6	5	30
Trgovci in industrijalci		2	4	3	1	10
Gostilničarji in kavarnarji ....	1	1	—	—	2
Obrtniki		4	3	2	2	11
Kmetovalci	 .	—	—	1	—	1
Služitelji		-	1	1	3	5
Drugi poklici		2	—	1	3	6
Skupaj . .	32	34	29	34	129
4. Učenke po rojstvu :					
Iz kraljevine Jugoslavije		30	34	27	33	124
Iz češkoslovaške republike ....	—	—	1	—	1
Iz drugih držav		2	—	1	1	4
Skupaj . .	32	34	29	34	129
Iz Ljubljane		25	28	20	28	101
Iz ostale dravske banovine ....	4	5	6	3	18
Od drugod .... ....	1	1	1	2	5
Skupaj . .	32	34	29	34	129
5. Učenke po narodnosti:					
Jugoslovenke		32	34	27	34	127
drugih slovanskih narodnosti . . .	—	—	2	—	2
Skupaj . .	32	34	29	34	129
6. Učenke po veri:					
Rimo-katoliške		29	34	27	33	123
Pravoslavne		2	—	2	1	5
Evangeljske		1	—	—	—	1
Skupaj . .	32	34	29	34	129
7. Učenke po učnem uspehu:					
Odlične		14	10	9	13	46
Prav dobre		13	15	11	12	51
Dobre		2	8	9	9	28
Slabe (razred ponavljajo)		2	1	—	—	3
Radi bolezni neocenjene		1	—	—	—	1
Skupaj . ,	32	34	29	34	129
Učiteljski diplomski izpit meseca junija 1931.
Iepitni odbor:
Predsednik: Marič Aleksander, inšpektor min. prosv. v pok., odposlanec ministrstva prosvete.
Podpredsednik: dr. Orel Ivan, direktor.
Člani:
čopič Venceslav, nastav., za pedagogiko in šolsko delo za učenke
5.	b razreda.
Ercegovae Biserka, priprav., za srbohrvatski jezik.
Dr. Kropivnik Rudolf, prof., za narodno zgodovino in zemljepis Jugoslavije.
Leben Marija, prof., za nemški kot živi jezik. l)r. Robič Maks, prof., za slovenski jezik.
Vodnik Dora, prof., za pedagogiko in šolsko delo za učenke 5. a razr.
Diplomskega izpita so se udeležile vse učenke 5. a in 5. b razreda ter dve kontraktualni učiteljici Gombač-Torkar Franja (iz nacijo-nalne skupine predmetov) in Lukman Ljudmila.
Pismeni izpit se je vršil 1., 2., 3., 5. in 9. junija, vsakikrat od
8.	do 12. ure.
1. junija. 5. a razred je izdelal nalogo iz slovenskega jezika: Vsaka ideja zahteva svoje žrtve in mučenike. (S posebnim ozirom na idejo jugoslovenskega narodnega in državnega edinstva.) Naloga iz nemškega jezika za učenke 5. b razreda: prevod iz Foerster, Jugondlehre, str. 504, Das kleinste Stück.
2. junija. Naloga iz srbohrvatskega jezika za učenke 5. a razreda: Život ne pripada samo nama nego i našem narodu ter naloga iz slovenskega jezika za učenke 5. b razreda: Čim bolj je p®klic vzvišen, tem težavnejši je. (S posebnim ozirom na učiteljski poklic.)
3. junija. Naloga iz nemškega jezika za učenke 5. a razreda: prevod iz Foerster, Jugendlehre, str. 120, od »Habt ihr ... waltet: ter naloga iz srbohrvatskega jezika: »Bolji su svoji in krševi goli, nocvjetna polja kud se tudin kreče.« (Aleksa Šantič.)
5.	junija. Naloga iz pedagoške skupine za učenke obeh razredov: Socijalni milje kot vzgojni činitelj.
9.	junija so kandidatke izvršile pismeno pripravo za praktični diplomski izpit, ki so ga polagale v posameznih razredih dekliške vadnice v dneh med 10. in 15. junijem.
Razen ene, ki je nenadoma obolela, so se praktičnega in nato ustnega diplomskega izpita, ki se je pričel 15. in zaključil 24. junija, udeležile vse kandidatke.
Uspeh izpita je razviden iz naslednjega pregleda:
Tek. št.	I m e	Oddelek 5. razreda	Kraj in datum rojstva	Ime, poklic in bivališče očetovo (materino)	Uspeh izpita
1.	Akički Ljudmila	a	Trst (Italija), 6. I. 1909	Martin, železn. uradnik v p., Ljubljana	izpit opravila
2.	Ambrož Amalija	b	Vel.Črešnjice, 1. XII. 1910	Bernard^ posestnik, Vel. Crešnjice	ponovni izpit
3.	Arko Marija	a	Sodražica, 25. VI. 1908	t Anton, Alojzija, vdova učiteljeva, Ljubljana	izpit opravila
4	Barlič Jelena	a	Ljubljana, 6. X. 1910	Franc, sprevodnik cest! železn., Ljubljana	» »»
5.	Bern Antonija	b	Bled, 9. I. 1911	Jakob, strojnik, Bled	ponovni izpit
6	Cirk Zdenka	a	Žužemberk, 20. XI. 1909	f Ivan, Josipina, vdova davč. nadkontrolorja, Kočevje	izpit opravila
7..	Cizel Marija	a	Kamnik, 12. VIII. 1(J11	t Josip, Marija, vdova profesorjeva, Kamnik	radi bolezni izpit prekinila
8.	Certanec Ana	b	Vače, 4. VII. 1911	Fortunat, trgovec, Vače	izpit opravila
9	Čuk Matilda	b	Gorenji Logatec, 10. VII. 1906	Franc, šolski upravitelj v p , Dolsko	odklonjena na eno leto
10.	Dolanc Ana	a	Sv. Lenart— Hrastnik, 28. VII. 1911	Franc, rudniški jamomerec, Hrastnik	izpit opravila
11.	Dougan Ana	a	Ajdovščina (Ital.). 14. V. 1910	t Ivan, Olga, vdova višj. sodn. svetnika, Ljubljana	»» 1)
12.	Engelman Milena	a	Trst (Ital.), 26. VII. 1911	t Vincencij, Mira, šolska upraviteljica, Ljubljana	• I 1*
13.	Erker Gabriela	b	Črmošnice, 2. X. 1910	Franc, šolski upravitelj, Stopiče	>» >>
14	Feldin Margareta	a	Trst (Ital.), 16. V. 1909	Henrik, železn. uradnik, Zgornja Šiška	|» II
15.	Felle Štefanija	b	Trst (Ital.), 4. VIII. 1908	Friderik, železn. uslužbenec v p., Ljubljana	»1 1»
16.	Gaber Alenčica	a	Ljubljana, 3. III. 1911	Ante, novinar, Ljubljana	n n
17.	Gajšek Nada	a	Trst (Ital.), 22. IX. 1910	Anton, železn. uradnik, Ljubljana	*» i»
18	Gril Celestina	b	Ajdovščina (Ital.), 6. IV. 1911	Alojzij, železn strojevodja, Kočevje	
Tek. št.	I m e	Oddelek 5. razreda	Kraj in datum rojstva	Ime, poklic in bivališče očetovo (materino)	Uspeh izpita
19.	Hameršak Pavla	b	Ljubljana, 18. VI. 1911	Janko, poštni uradnik, Ljubljana	izpit opravila
20.	Hosnar Marija	b	Divača (Ital.) 21. III. 1909	Matija, zvaničnik drž. železn., Ljubljana	ponovni izpit
21.	Huth Ana	a	Radovljica, 16. VI. 1910	t Alojzij, Mihaela, vdova finanč. komisarja, Radovljica	izpit opravila
22.	Jordan Nada	a	Ihan, 27. VII. 1911	t Frančišek, Agneza, učiteljeva vdova, Ljubljana	i» >>
23.	Kastelic Rozalija	a	Predole, 16. XII. 1910	Jožef, želez, uslužbenec v p., Predole	)l II
24.	Kaus Frida	b	Trst (Ital ), 19. XII. 1910	Frančišek, železn. sprevodnik, Ljubljana	II »1
25.	Kavčič Antonija	b	Planinica pri Preserju, 26. IX. 1909	f Ivan, Marija, posestnikova vdova, Planinica	>1 II
26.	Kladnik Evgenija	a	Ljubljana, 24. I. 1911	Jernej, višji, carinski inšpektor, Ljubljana	»1 »>
27.	Klemenc Ljudmila	b	Prosek (Ital ), 12. II. 1911	Franc orožn. narednik v p , Ljubljana	ponovni izpit
28.	Kovač Angela	b	Preserje, 2. IX. 1910	Jakob, posestnik, Preserje	II l>
29.	Kozina Ana	a	Vič, 11. VIII. 1909	Franc, pečarski mojster, Vič	II >>
30.	Lampret Karolina	b	Stična, 3. XI. 1908	t Ignacij, Terezija, posestnikova vdova, Stična	• 1 II
31.	Lavrič Bogomila	b	Kovor, 27. V. 1910	Pavel, šolski upravitelj, Ljubljana	izpit opravila
32.	Lisac Danica	a	Loke, 28. X. 1910	Ivan, brivec, Trbovlje	ii »t
33	Malovrh Jožefa	b	Koprivnik pri Kočevju, 17. II. 1911	Franc, mestni ekonom, Kranj	n ii
34.	Mantuani Marija	a	Ljubljana. 9. IX. 1911	Dr. Josip, direktor nar. muzeja in univ. profesor, Ljubljana	ii ii
35.	Marn Karolina	b	Glince, 15. IV. 1911	t Alojzij, Neža, trgovka, Glince	n ii
36.	Mazgon Magdalena	a	Mokronog, 25. VI. 1910	Alojzij, višji davčni upravitelj v p., Mokronog	n ji
37.	Mavec Angela	b	Ljubljana, 30. VIII. 1911	Franc, železn. uradnik v p , Ljubljana	n i>
J Tek. št	1 m e	"D 3 « u-i	Kraj in datum rojstva	Ime, poklic in bivališče očetovo (materino)	Uspeh izpita
38.	Medved Stanislava	h	Dolsko, 2. X. 1909	Miroslav, posestnik, Dolsko	izpit opravila
39.	Mlakar Vida	b	Št. Peter pri Novem mestu 4. XI. 1909	Franc, učitelj, Ljubljana	„
40.	Moser Julijana	b	Ljubljana, 15. IV. 1910	Jurij, posetnik, Ljubljana	ponovni izpit
41.	Nepužlan Viljemina	b	Trst (Ital.), 5. IV. 1910	Ivan, železn. zvaničnik, Ljubljana	■ < >.
42.	Ravnikar Ana	b	Ljubljana, 3. IX. 1910	■f Anton, Marija, posestnica, Ljubljana	izpit opravila
43	Rožman Frančiška	b	Ljubljana, 16. VI. 1937	f Martin, Marija, postrežč-kova vdova, Ljubljana	»> l» ‘
44	Schiller Zdenka	a	Črnomelj, 29. XII. 1910	f Rudolf, šolski upravitelj, t Olga	
45.	Silvester Vladislava	a	Liubtjana, 5. VII. 1910	Franc, šolski upravitelj, Zalo	
46.	Smrečnik Blanka	a	Liubliana, 28. VIII. 1910	Ivan, zvaničnik v p., Ljubljana	
47.	Stres Vera	a	Cerkno (Ital.), 6. I. 1911	"f" Anton, Karla, vdova šol. upravitelja, Ljubljana	>> M
48	Stupica Stanislava	a	Dražgoše, 7. IV. 1907	Ivan, šolski upravitelj, Moste—Sv. Peter	>1 »
49	Sušnik Ana	b	Tržič, ?0. VII. 1910	Anton, profesor in minister v p , Ljubljana	ponovni izpit
50	Svvoboda Alma	b	Stare Fužine v Bohinju, 15. XI. 1910	Viktor, Državni šumar, Gorje pri Bledu	izpit opravila
51.	Sega Ana	u	Velike Lašče, 19. VII. 1911	+ Leopold, Marija, trgovka, Velike Lašče	
52	Sentjurc Jožefa	a	Sv Lenart, 18. III. 1911	f Franc, Alojzija, vdova rudniškega uslužbenca, Hrastnik	i' >’
53.	Šetina Bogomira	b	Ljubljana, 11. I. 1911	Jakob, železn. kurjač, Moste pri Ljubljani	..
54.	Širko Vilma	a	Metlika, 13. IX. 1910	Dr. Ivan, dež. sodni svetnik, Metlika	
55.	Tič Matilda	a	Nin, 14. III. 1908	Josip, orož. narednik v. p , Ljubljana	»' >*
56.	Turk Ida	b	Trst (Ital.), 14. XII. 1910	Rihard, železn. uslužbenec, Ljubljana	.. ,,
Tek. št.	1 m e	Oddelek 5 razreda	Kraj in datum rojstva	Ime, poklic in bivališče očetovo (materino)	Uspeh izpita
57.	Urbančič Rozalija	b	Košana (Ital.), 21. VIII. 190J	Mihael, zvaničnik v p., Vrhnika	izpit opravila
58	Veber Božena	a	jesenicr, 16. XII. 1911 Javornik, 24. VIII. 1910	Anton, železn. uradnik, Jesenice	„
59.	Velepič Milana	b		Ivan, delovodnja K. I. D. Slov. Javornik	•* »•
60.	Verbič Anuša	a	Ljubljana, 7. XI. 1911	Josip, profesor v p., Ljubljana	„ „
61.	Vodeb Vera		 a	Ljubljana, 3. I. 1911	t Emil, Adolfina, novinarjeva vdova, Ljubljana	»1 »»
62.	Vrabič Ana	a	Hrenovice (Ital.), 14. VII. 1909	Gregor, višji sodni oficijal, Tržič	ponovni izpit
63	Vrhovec Kristina	b	Horjul, 22. X. 1911	Matija, posestnik, Horjul	izpit opravila
64	Vrtačnik Milka	a	Kranj, 30. VII. 1910	f Ivan, Ivana, vdov zaseb. nameščenca. Ljubljana	c *»
65	Wittine Štefanija	b	Polom, 20. II. 1911	Ivan, šolski upravitelj, Stara cerkev pri Kočevju	»• »»
66.	Zabovnik Emilija	b a b	Toplice 27. V. 1900	Jakob, zasebni uradnik, Toplice pri Zagorju	
67	Zornada Romana		Pulj (Ital.), 9.111.1910	Josip, policijski stražnik v p., Ljubljana	„ ..
68.	Žvanut Silvestra		Ljubljana, 31. XII. 1919	i" Franc, Terezija, vdova poštnega pouradnika, Ljubljana	„ „
69.	Gombač-Torkar Franja kontraktualna učiteljica v Polhovem gradcu	-	Podbrdo, 4. I. 1903	Matevž, trgovec, Podbrdo	„
70	Lukman Ljudmila kontraktualna učiteljica v Gančanih	-	Gorica (Ital ), 22. II. 19 )6	Peter, krojač, Gorica	ponovni izpit
					
Naznanilo o pričetku šolskega leta 1931-32.
Šolsko leto 1931/32 se prične 11. septembra 1931.
V 1. razred učiteljišča se lahko prijavijo učenke, ki so dovršile
4.	razred srednje šole in opravile nižji tečajni izpit ali pa 4. razred meščanske šole, oboje pa morajo opraviti nato poseben izpit za sprejem na učitel jišče po pravilniku, ki ga predpisuje minister za prosveto.
Vpisovanje učenk v 2. do 5. razred učiteljišča bo 14. septembra od
9.	do 11. ure, v 2. do 4. razred dekliške vadnice in v otroški vrtec pa 7. septembra od 8. do 10. ure.
Vpisovanje učenk v 1. razred dekliške vadnice se bo vršilo 30. junija od 9. do 11. ure.
Ponavljalni (razredni) izpiti se morajo opraviti 9. in 10. septembra po sporedu, ki bo pravočasno objavljen v veži šolskega poslopja. Prošnje za pripust k ponavljalnemu izpitu naj se vlože pri ravnateljstvu do 1. julija. Pozneje došle prošnje se ne bodo upoštevale. Istočasno bodo tudi razredni izpiti učenk, ki radi bolezni niso bile ocenjene.
Podrobna obvestila in navodila bodo pravočasno objavljena v veži šolskega poslopja.
Učenke se opozarjajo, da veljajo zanje disciplinska pravila tudi v velikih počitnicah in se bodo morebitni prestopki kaznovali v novem šolskem letu.
V Ljubljani, dne 28. junija 1931.
Ravnateljstvo.
i Sr ’ * ? “c *	'
■;- •**/ ■
; -...^^ i
?• •••wä
hSf fe' ilif^ •
L'%	. ■* j#-<"'' 1 ■ ,
||. * * - m i
§ iltif 11	/
1
II JiiilillMi lil ii
rail «